NOVO MESTO 26, marec 1987
časopis
kolektiva industrije motornih vozil
Šestinpetdeset strokovnjakov je tri dni intenzivno delalo, da bi TOZD Tovarna avtomobilov končno le opravila tehnični pregled za legalizacijo. Več preberite na tretji strani.
Integralno upravljanje in kontrola kakovosti
----------------------------------------------
Cilji in program aktivnosti v okviru manifestacije
»1987 — leto kakovosti v IMV«
v______________________________________________J
Manifestacije, kot so leto, programov na področju uprav-mesec ali dan kakovosti ipd., so ljanja in zagotavljanja kako-v razvitem industrijskem svetu vosti.
že preizkušene in uveljavljene Osnovni namen takšnih mani-oblike širših ali ožjih akcijskih festacij je na različne načine in z
različnimi prijemi aktivirati in motivirati za kakovost vse dejavnike, ki nanjo neposredno ali posredno vplivajo. Realizirajo se lahko na nivoju države, republike, industrijske grupacije, SOZD, DO, TOZD itd.
Glede na to, da je za nadaljnji razvoj in prosperiteto IMV eden od pogojev dvigniti nivo kakovosti izdelkov in storitev do evropske konkurenčnosti, smo v IMV kot prispevek k doseganju tega cilja proglasili leto 1987 za leto kakovosti, ter pod to parolo realizirali celovit akcijski program.
V okviru leta kakovosti bo vzporedno potekalo več sklopov aktivnosti, od katerih jih je nekaj že definiranih v planih aktivnosti posameznih TOZD za izboljšanje kakovosti, v ukrepih za doseganje plana 87 in planih aktivnosti posameznih služb v SKK. Tem aktivnostim želimo z manifestacijo leto kakovosti dati le še dodatno spodbudo za učinkovito izvajanje in realizacijo.
Manifestacija »1987 — leto kakovosti v IMV« bo potekala v teh sklopih aktivnosti:
I.	Publiciranje kakovosti in leta kakovosti
II.	Izpopolnjevanje sistema integralnega upravljanja kakovosti
III.	Reševanje tekočih problemov kakovosti izdelkov in storitev ter njenega zagotavljanja v vseh funkcijah poslovnega procesa
IV.	Izobraževanje za kakovost
V.	Motivacija za kakovost
VI.	Športno tekmovanje kontrolorjev kakovosti
Leto dni trajajočo manifestacijo bo v skladu s celotno podobo IMV spremljal in obeleževal grafični znak, ki ga lahko po zgledu proizvajalcev v razvitem svetu v bodoče zaščitimo in uporabljamo kot znak kakovosti IMV.
Cilji, ki jih želimo doseči z realizacijo programa aktivnosti v LETU KAKOVOSTI
—	spremeniti vsesplošen odnos do kakovosti ter aktivnosti za kakovost vse funkcije kakor tudi posameznike v poslovnem procesu IMV;
—	v celoti realizirati že opredeljen proces integralnega upravljanja in zagotavljanja kakovosti ;
—	dejansko izvajati politiko kakovosti, ki smo jo začrtali v ključnih aktih IMV;
—	znižati stroške zaradi slabe kakovosti in s tem skupne stroške kakovosti, ki so bistveno višji od sorodnih proizvajalcev v razvitem svetu;
—	s takšnim pristopom realizirati končen cilj, to je, dvigniti nivo kakovosti izdelkov in storitev do evropske konkurenčnosti v srednjem kakovostnem razredu in se s tem uvrstiti tudi v zgornji del srednjega cenovnega razreda (konkretni cilji kakovosti v letu 1987 so za posamezne proizvodne programe podani v prilogi na zadnji strani).
Pogoji za realizacijo LETA KAKOVOSTI
Da bi celovito in učinkovito realizirali to manifestacijo in s tem napravili korak naprej na področju kakovosti naših izdelkov in storitev, je potrebno izpolniti naslednje pogoje:
—	pokrovitelj manifestacije ter njen osnovni nosilec in koordinator mora biti PO DO s predsednikom na čelu;
—	vse vodilne, vodstvene in ostale kadre je potrebno z nivoja PO DO s primernimi prijemi prepričati, da je manifestacija LETO KAKOVOSTI njihova oz. naša skupna zadeva in obveznost;
—	v realizacijo aktivnosti morajo biti vse funkcije in njeni izvajalci v poslovnem sit IMV tudi formalno vključeni ter s tem tudi strokovno in disciplinsko odgovorni za izvrševanje nalog;
CD
KURIR
DO
—	nekatere aktivnosti (npr.
publiciranje,	propaganda)
morajo pri izvajalcih dobiti prioriteto;
—	operativno	koordinacijo
posameznih aktivnosti in nadzor nad njihovim izvajanjem na ravni DO naj opravlja koordinacijski odbor, katerega predsednik mora biti član PO. Koordinacijski odbor imenuje predsednik PO.
Program aktivnosti v LETU KAKOVOSTI
Da bi celovito in učinkovito realizirali to manifestacijo ter s tem napravili korak naprej na področju kakovosti naših izdelkov in storitev, je potrebno izpolniti te pogoje:
—	pokrovitelj manifestacije ter njen osnovni nosilec in koordinator mora biti PO DO s predsednikom na čelu;
—	vse vodilne, vodstvene in ostale kadre je potrebno z nivoja PO DO s primernimi prijemi prepričati, da je manifestacija LETO KAKOVOSTI njihova oz. naša skupna zadeva in obveznost;
—	v realizacijo aktivnosti morajo biti vse funkcije in njeni izvajalci v poslovnem sistemu IMV tudi formalno vključeni ter s tem tudi strokovno in disciplinsko odgovorni za izvrševanje nalog;
—	nekatere aktivnosti (npr. publiciranje, propaganda) morajo pri izvajalcih dobiti prioriteto;
—	operativno koordinacijo posameznih akivnosti in nadzor nad njihovim izvajanjem na nivoju DO naj opravlja koordinacijski odbor, katerega predsednik mora biti član PO. Koordinacijski odbor imenuje predsednik PO.
1.	sklop aktivnosti: Publiciranje kakovosti in LETA KAKOVOSTI
Publiciranje prek pisnih, grafičnih in različnih drugih propagandnih oblik bo potekalo pod obeležjem grafičnega znaka manifestacije LETO KAKOVOSTI.
Potrebne aktivnosti pri publiciranju so:
—	informirati vse poslovne kadre v DO o manifestaciji ter jih zadolžiti za pokroviteljstvo in njeno vodenje v svojih TOZD;
—	objaviti splošno informacijo o LETU KAKOVOSTI v dnevnem časopisju;
—	izdelati plakat (poster), ki bo učinkovito publiciral to manifestacijo;
—	zagotoviti prisotnost znaka na prospektih, reklamnih plakatih itd.;
—	znak natisniti v obliki samolepilnih etiket, ki se bodo lepile na vseh dopisih in pisemskih ovojnicah, poslanih iz IMV;
—	eno ali več številk Kurirja v celoti posvetiti LETU KAKOVOSTI;
—	tekoče objavljati članke s področja kakovosti;
—	sprotno objavljati rezultate kakovosti po posameznih proizvodnih TOZD;
—	informirati vse delavce o tekmovalnih akcijah prek internih glasil, oglasnih desk, plakatov (glej sklop aktivnosti za kakovost in športno tekmovanje kon-trolijada);
—	po možnosti publicirati manifestacijo prek TV oddaje Zrno do zrna, itd.;
—	vse dobavitelje IMV v pisni obliki seznaniti z manifestacijo in v njej tudi opredeliti in poudariti njihovo vlogo pri zagotavljanju kakovosti izdelkov in storitev IMV;
—	na vseh sestankih DPO in samoupravnih organov poudarjati pomen kakovosti za obstoj in prosperiteto IMV;
—	organizirati konference o kakovosti (PO, del. s pos. poobl., preds. DS,...).
II.	Sklop aktivnosti: Izpopolnjevanje sistema integralnega upravljanja in kontrole kakovosti
Večina aktivnosti v tem sklopu je vezana na daljše izvedbene roke in jih ne bo mogoče v celoti realizirati že v letu 1987. Moramo pa jih zastaviti v sklopu leta kakovosti.
Predvidene so naslednje aktivnosti:
—	dokončati in sprejeti manjkajoče izvedbene samoupravne splošne akte s področja zagotavljanja kakovosti (poslovnik o zagotavljanju kakovosti DO, SaS o zagotavljanju kakovosti in storitev IMV, pravilnik o zagotavljanju kakovosti vhodnega materiala in izbiri dobaviteljev, pravilnik o reševanju reklamacij kakovosti s tržišča, pravilnik o avtokontroli, pravilnik o kakovostni normi, splošno tehnični in kakovostni prodajni pogoji za gotove proizvode IMV, organizacijski predpis o naročanju, izdelavi, popravilu, preizkušanju, spremembah in fakturiranju orodij, delovnih priprav in naprav,...);
—	realizirati določbe, predpisane z uveljavljenimi splošnimi akti s področja kakovosti;
—	dograditi model zagotavljanja kakovosti v fazi razvija ter ga vgraditi v proces razvoja novih izdelkov (vključevanje SKK v projektivne time);
—	realizirati model sistemskega dela z dobavitelji s stališča zagotavljanja kakovosti njihovih izdelkov (sklepanje pogodb po modelu IMV);
—	izpopolniti sistem zagotavljanja kakovosti sredstev za delo;
—	realizirati proces zagotavljanja enotnosti in točnosti merjenja (kontr. meril);
—	optimirati obstoječe kontrolne procese z vidika kadrov, opreme in metod dela;
—	dograditi in racionalizirati informacijski sistem kakovosti in stroškov kakovosti (prehod na AOP);
—	razviti in vzpostaviti učinkovitejši model regulacije kakovosti v vseh fazah poslovnega procesa;
—	dograditi kontrolni proces pakiranja, transportiranja in skladiščenja gotovih izdelkov kot tudi prevzema;
—	opredeliti pristojnost in odgovornost za kakovost v opis nalog.
III.	Sklop aktivnosti: Reševanje tekočih problemov kakovosti izdelkov in storitev ter njenega zagotavljanja v vseh funkcijah poslovnega procesa
V sklopu teh aktivnosti bodo v vseh organizacijskih enotah, ki neposredno ali posredno vplivajo na kakovost izdelkov in storitev, definirali, planirali in izvedli potrebne aktivnosti za urgentno in sistemsko reševanje problemov kakovosti, vezanih na njihovo funkcijo.
Glede na poznano kompleksno problematiko z vidika služb kakovosti so v DO in TOZD potrebne te nujne aktivnosti:
—	zaostriti odgovornost za kakovost z doslednim sankcioniranjem nespornih krivcev za slabo kakovost;
—	izpolniti tehnično dokumentacijo s stališča definiranja in kontrole kakovosti (izdelati tehnično prevzemne pogoje, tolerance, alternative);
—	urediti tokokrog tehnične dokumentacije zaradi pravočasnega vključevanja kontrolnega procesa v proces proizvodnje;
—	zagotoviti izvajanje potrjevanja vzorcev;
—	zagotoviti redno izvajanje timov kakovosti po posameznih TOZD in učinkovito odpravljanje vzrokov slabe kakovosti;
—	zagotoviti ažurno spremljanje homologacijskih sprememb in p>otrjevanje homologacij za posamezne dežele;
—	zagotoviti analiziranje poten-
cialnih dobaviteljev s stališča sposobnosti	zagotavljanja
kakovosti in dosledno upoštevati ta kriterij pri njihovem izboru (testiranje dobavitelja);
—	sanirati po kakovosti najbolj kritične dobavitelje (strokovna pomoč in dosledno uveljavljanje stroškov zaradi slabe kakovosti);
—	sanirati po kakovosti kritična tehnološka mesta v proizvodnih procesih (razrez pločevine, oblikovanje ohišja naletne naprave, preme prikolic; šasije R-4, lakiranje, sendvič stene, mize, montaža šasije prikolic);
—	zagotoviti optimalno intenzivnost proizvodnje glede na
količino in kakovost;
—	čim dosledneje upoštevati plane proizvodnje, kar je predpogoj za doseganje kakovosti proizvodov (količina, kakovost, gospodarnost);
—	v skladu z optimalnimi kontrolnimi procesi proizvodnih TOZD postaviti ustrezno kadrovsko zasedbo (številčno in strokovno) operativnih kontrol kakovosti in zagotoviti potrebno kontrolno opremo in prostore;
—	zagotoviti dosledno popravilo zavrnjenih (kakovostno neustreznih) serij gotovih izdelkov pred odpremo;
—	razviti in izvajati model stroškov kakovosti (stroški za kakovost, stroški zaradi slabe kakovosti);
—	zagotoviti točne in ažurne podatke o kakovosti (zanesljivost) izdelkov s tržišča (domačega in tujega);
—	zagotoviti obdelavo stroškov nezanesljivosti v garancijski dobi za oba programa po deželah.
IV.	Sklop aktivnosti: Izobraževanje za kakovost
—	izpopolniti in trajno vgraditi model sistematičnega izobraževanja za kakovost vseh kadrov v sistemu izobraževanja in usposabljanja za delo v DO;
—	nadaljevati z izobraževanjem kontrolorjev in vodstvene strukture do nivoja predelave v vseh proizvodnjah in TOZD;
—	tekoče izvajati izobraževanje kadrov za kontrolorje kakovosti in avtokontrolorje.
V.	Sklop aktivnosti: Motivacija za kakovost
—	dograditi in izvesti tekmovalno akcijo med proizvodnimi TOZD, predvsem zaradi odpravljanja večjih vzrokov slabe kakovosti v proizvodnih procesih;
—	v sklopu obstoječe inventivne dejavnosti motivirati posameznike za inovacije, izboljšave, racionalizacije — v smislu kakovosti izdelkov in storitev;
—	intenzivno uvajanje avtokon-trole;
—	izpopolnitev sistema nagrajevanja po kakovosti dela (kakovostna norma).
VI.	Sklop aktivnosti: Športno tekmovanje kontrolorjev kakovosti — kontrolijada
— organizirati in izvesti tekmovalno akcijo med kontrolorji kakovosti posameznih TOZD in SKK pod naslovom KONTROLIJADA IMV.
Omenjene cilje oziroma program je tudi obravnaval in potrdil poslovni odbor IMV na svoji 8. redni seji v ponedeljek, 9. 3. 1987.
Sektor kontrole kakovosti: Anton Guštin Bojan Tomšič
r
Tehnični pregled tovarne avtomobilov
V___________________________________________
Pogovor s Francem Zavodnikom iz investicijskega sektorja, odgovornim za pripravo in organizacijo tehničnega pregleda
Ob koncu meseca februarja smo opažali v Tovarni avtomobilov večje število skupin ljudi, ki so v spremstvu naših delavcev pregledovali stavbe, opremo v tovarni, potek dela v proizvodnji in okolje, v katerem delamo. Vsi ti ljudje so delali v sejni sobi Tovarne avtomobilov, pred njo pa je bil napis TEHNIČNI PREGLED TOVARNE AVTOMOBILOV.
Diplomirani gradbeni inženir Josip Didek, glavni projektant SP, je naš dobri znanec, saj je z nami od samega začetka spremljal rast IMV.
Po zakonu mora imeti vsak objekt uporabno dovoljenje, izvajalec del pa ga mora pridobiti, da lahko tovarna normalno deluje.
Priprava za pridobitev uporabnega dovoljenja se začenja že ob pripravljalnih delih za investicijo, ko zbiramo vsa potrebna soglasja, dovoljenja, gradbeno dokumentacijo itd., nadaljuje pa se skozi gradbeni nadzor, izbiro opreme z atesti, namestitvijo opreme pa do začetka preizkusne proizvodnje.
V IMV smo s tem začeli leta 1968, ko smo z gradnjo I. faze nove tovarne zastavili obsežen gradbeni načrt, po 12 fazah gradnje pa ga zaključili leta 1985.
Leta 1969 smo sicer pridobili uporabno dovoljenje za L fazo (proizvodnja Austin — moriš), vendar se je objekt zaradi spremembe tehnologije toliko spremenil, da smo morali pregled ponoviti.
V letu 1977 smo za večji del tokratnih objektov pridobili dovoljenje za preizkusno obratovanje, pomanjkljivosti pa
nismo mogli odpraviti v enem letu. Neurejene razmere na področju gradnje severnega priključka (njegov namen in bližina stanovanjskih hiš, ki smo jih kasneje odkupili) so bile ovira, da nismo pridobili kompletnega uporabnega dovoljenja.
Do leta 1983 smo uredili zemljiško pravne zadeve in pripravili kompletno dokumentacijo za izdajo gradbenega dovoljenja. 2. 12. 1986 pa smo začeli postopke za pridobitev uporabnega dovoljenja.
Ob pripravi dokumentacije smo ugotovili, da določena področja še niso popolnoma pripravljena ter smo predlagali, da bi tehnični pregled tovarne avtomobilov preimenovali v tehnični PREDPREGLED, kar je komisija sprejela in na koncu tudi potrdila, da je bil predlog povsem pravilen.
Za del objektov, ki niso vezani neposredno na tehnološki proces, smo že sedaj opravili TEHNIČNI PREGLED. Ob
odpravi drobnih pomanjkljivosti, ki ne bodo zahtevale večjih sredstev, opravimo pa jih lahko v kratkem roku, bomo dobili uporabno dovoljenje za te objekte:
L vzhodni aneks,
2.	vzhodni plato z avtobusno postajo,
3.	južni aneks.
V Tovarni avtomobilov je tehnični predpregled pokazal, da bo potrebno izvesti vrsto aktivnosti na področju požarnega varovanja, ekologije, vodnogospodarskega področja, elektroenergetskega gospodarjenja itd.
Vse pripombe inšpektorjev so zbrane v dveh zapisnikih, ki jih bodo delavci investicijskega sektorja in vodstva tovarne proučili, izdelali program aktivnosti in
pregled potrebnih sredstev. V grobem lahko že sedaj rečemo, da bi lahko pridobili uporabna dovoljenja za del objektov, na katerih je bil izveden tehnični pregled, že okrog 1. maja letos, za tovarno avtomobilov pa bi lahko opravili tehnični pregled v začetku junija letos.
Aktivnosti za dokončno ureditev razmer lahko razdelimo na dve fazi.
1.	faza. Začnemo jo takoj in uredimo vse potrebno, da bo tovarna obratovala varno na področju požarnega varovanja in varovanja delovnega okolja.
2.	faza. Do leta 1989 je nujno urediti tovarno po maksimalnih tehničnih normativih. Sem spadajo meritve porab in izgub vseh energetskih medijev, da bi zmanjšali stroške porabe vode, komprimiranega zraka, varilnih plinov, tople vode, električne energije, urediti centralni nadzor porabe energetskih medijev. Prav tako je potrebno urediti skladišča za gorljive snovi: goriva, maziva, hladilne tekočine, olja itd. ter urediti problem zdravstvenega varstva delavcev, vprašanje odlaganja posebnih odpadkov itd.
Pri pregledu tovarne je sodelovalo okrog 60 udeležencev.
Tu so bili predstavniki inšpekcijskih služb iz republike in občine s področja vodnega gospodarstva, sanitarnega, požarnega, elektroenergetskega in gradbenega področja in inšpektor dela;
-	'vedenci za področja strojni n instalacij in tehnologije;
—	predstavniki izvajalcev del, ki so gradili tovarno;
—	predstavniki IMV;
-	predstavniki projektantskih organizacij;
—	predstavniki soglasodajalcev;
-	predstavniki nadzora;
—	urbanistični inšpektor.
Splošna ugotovitev upravnih
organov in inšpekcijskih služb je bila, da so predstavniki investicijskega sektorja IMV skupaj s tovarno avtomobilov vzorno pripravili gradiva in vso potrebno dokumentacijo, da je bila organizacija pregleda odlično pripravljena ter bi lahko služila za vzor in šolski primer poteka takšnih dejavnosti.
—	Prav tako so zaključili, da je bila odločitev in predlog IMV o preimenovanju tehničnega pregleda v predpregled popolnoma pravilna. Tako je predpregled uspel nad pričakovanji, obenem pa nakazal pomanjkljivosti, ki jih bo še potrebno odstraniti.
Takšna pot kaže na zrelost investitorja in našo željo, da dovoljenja ne pridobimo samo zaradi inšpekcijskih služb in zakonov, ampak da resnično ustvarimo najboljše pogoje za zdravo in varno delo v tovarni in življenje krajanov v okolici tovarne.
Prepričani smo, da ta vlaganja v ureditev tovarne in okolja nič ne pomenijo, če delavci ne bomo spremenili svojega odnosa do okolice, kjer delamo, do delovnih sredstev, s katerimi razpolagamo, in dogovorov, za katere se dogovorimo.
Ob obhodu požarnega inšpektorja po tovarni je v karosernici snop isker ispod elektrod tokov-nika vžgala kartonsko škatlo. Namesto da bi delavec takoj pogasil ogenj, se je obnašal, kot da to ni njegov problem. Gasila sta predstavnika IMV, ki sta spremljala inšpektorja. Kaj naj rečemo na vse to? Kdo bo skrbel za red, čistočo in varnost, če ne mi vsi — delavci?
Ali se bomo začeli bolj odgovorno obnašati?
V. G.
Takole so delavci službe investicijske operative po obdobjih razporedili dokumentacijo TOZD Tovarna avtomobilov. Z načrti in fotografijami so predstavili rast IMV.
»
«
*'••>:**
*
Vi sprašujete — mi odgovarjamo
l____________ __________________——
O vseh vrstah možnega izobraževanja v delovni organizaciji obstaja precejšnje zanimanje. Da bi se seznanili z aktivnostmi izobraževalnega centra in možnostmi izobraževanja, smo vodjo oddelka prosili za nekaj osnovnih informacij.
ODGOVOR:
Izobraževalni center kot oddelek službe za kadrovske zadeve v kadrovsko-pravnem sektorju izvaja vse izobraževalne akcije za potrebe TOZD in DSSD v DO IMV Novo mesto. Med oblike izobraževanja štejemo:
—	usposabljanje pred nastopom dela;
—	pripravništvo in strokovni izpit za vse stopnje;
—	štipendiranje: redno, ob delu in iz dela;
—	organizacijo	počitniške
prakse;
—	izvajanje PD oz. DP in praktičnega pouka za učence Ul;
—	poklicno usmerjanje;
—	sodelovanje in vodenje obiskov učencev iz raznih šol;
—	izvajanje programov za strokovno izpopolnjevanje (z zakoni predpisani programi, specializacije, seminarji in tečaji).
Za dolgoročno zagotavljanje dotoka ustrezne delovne sile v DO, TOZD in DSSD štipendirajo skupno 328 učencev in študentov. Pregled po TOZD in poklicih prikazuje tabela. Pretežna večina štipendistov je na IV. stopnji v kovinarski, lesni in elektro usmeritvi.
Prizadevanja našega oddelka so vsako leto usmerjena v podelitev čimveč štipendij, ki se razpisujejo za tekoče šolsko leto.
Za šol. leto 1987/88 razpisuje naša DO 450 štipendij od II. do
VII.	stopnje.
Na področju študija ob delu se izobražuje 87 delavcev, od tega največ za poklic strojni tehnik, inž. strojništva, organizator dela in ekonomist. Pregled je podan v tabeli.
V študij iz dela so vključeni 3 delavci in sicer na strojni fakulteti, ekonomski fakulteti in višji tehnično varnostni šoli. Vsi trije so štipendisti Titovega sklada za štipendiranje.
Izobraževalne akcije za programe strokovnega izpopolnjevanja se načrtujejo in izvajajo kampanjsko in mimo izobraževalnega centra. Kot strokovna služba, ki naj bi bila nosilka akcij, katere tudi načrtujemo v
z—
Stanje štipendistov po poklicih in TOZD mm daa 31. 12. 1986
Poklic	TOZD	TA	TP	TEH	COM	RI	MI	ŠE	ČR	BR	DSSD Skupaj	
obdel. kov. SKR	11	-	-	-	-	-	-	-	-	-	11
obdel. lesa SKR	-	1	-	-	-	-	-	-	2	-	3
lesar š. profil	-	3	-		3	-	1	6	1	-	14
stroj, ključavničar	4		1	-	1	-	-		-		6
ind. klepar	5		-	-	-	-		-		-	5
avtoelektrikar	2	—	—	-	—	—	-	-	-	-	2
avtomehanik	34	-	1	2	-	-	-	-	-	-	37
orodjar	5	-	5	-	-	1	-	-	-	-	11
elektrikar-elek.	1	-	1	-	-	-	-	-	-	-	2
avtoličar	8	2	-		-	-	-	-	-	-	10
strugar	4	-			-	1		-	-	-	5
elektrikar-ener.	i		—	—	-	-	-	—	-	-	1
avtoelektrikar	i	-	-	-	-	-	-	-	-	-	1
administrator	2	-	-	-	-	-	-	-	-	-	2
vod. inštalater	-	-	1	-	-	-	-	-	-	-	1
strojni mehanik	-	-		-	1	1	-	-	-	-	2
avtoklepar	-	-		-	1	-	-	-	-	-	1
ostrilec orodja	-	-		-	-	1	-		-		1
tekstilni konf.	-	-	-	-	-	3	—	-	-	-	3
ind. oblikovalec	-	-	-	-	3	-	-	-	-	-	3
strojni tehnik	25	2	1	4	6	2	-	-	1		41
ekonomski tehnik	6	-	-	2	-	2	-	-	-	6	16
kemijski tehnik	5	-	-	-	1	-	-	-	-	-	6
el. teh.-energ.	1	-	-	-	-	-	-	-	1		2
upravni tehnik	1	-		-	-	-	-	-	-	-	1
el. teh.-elektr.	10	4	—	-	1	1	—	—	-	1	17
lesni tehnik	—	5	-	-	3	-	2	5	-	-	15
upravni tehnik		~		1	-	-	-	-		1	2
ing. stroj.	21	1	2	2	15	-	-	-	-	-	41
ing. elektr.	1	-	2		-	-	-	-	-	-	3
ing. org. dela	2	-	-	-	-			-	-	-	2
ing. kem. tehnol.	1	-	-	-	-	-	-	-	-	-	1
ekonomist	1	—	1	1	-	-	—	—	-	5	8
ing. lesarstva	-	-	-	-	-	-	1		-	-	1
višji upr. delavec	-	-	-	-	-	-	-	-	' -	1	1
prof. angl., franc.	1		-	-		-	-	-	-	2	3
dipl. ing. elektro	2		-	1	1		-	-	-	-	4
dipl. ing. stroj.	II	-	-	2	7	1	-	-	-	-	21
dipl. ing. kemije	3	-	-		1	-	-	-	-	-	4
dipl. pravnik	1	-	-	~	-		-	-	-	1	2
prof. franc., nemš.	-	~	- .	1	-	-	-	-		-	i
dipl. ekonomist	~		-	2	-	-	-	-		6	8
dipl. ing. lesar. ?	-	-	-	-	2		-	1	1	-	4
dipl. arhitekt	f-	-		-	-	2	-	-	-		-	2
dipl. ing. org. dela	-	-	-		-				-	1	1
SKUPAJ.	170	18	15	18	48	13	4	12	6	24	328
Stanje študija oh delu na dan 31. 12.		1986									
Poklic	TOZD	TA	TEH	TP	COM	RI	CR	ŠT	Ml	BR	DSSD Skupaj	
obratni str. tehnik	9	2						-	' -	-	II
ekonomski tehnik	2	1	2	2	-	1	-	-	-	1	9
adm. tehnik	1	-	-		-	-		-	-	-	1
lesni tehnik	-	-	2	-	-	-	-	-	-	-	2
elektro tehnik	-	1	-	-			-		-	-	1
prometni teh.	-	1		-	-	-		-	-	-	1
poslovni manip.		-	-			-	-	1		-	1
ing. stroj.	9	-	1	1	3	1			-	-	15
org. dela	n	-	-	-	-	1	-	-	1	1	14
pravnik	i	-	-		-	-		-	-	1	2
ing. lesarstva	-	-	2	-	-	1	1	-	-	1	5
ekonomist	-	1	2	3	-	1	-	~	-	3	10
ing. varstva pri delu	-	1	-	-	-	-	-	-	-	. -	1
ing. gradb.	-						-	-		1	1
dipl. org. dela	2	-		-	-	-	-	-	-	3	5
dipl. ing. str.	1		-	-	-	-			-		1
dipl. ekonomist	-	-	3	-	-	-	-	-	-	2	5
dipl. ing. lesar.											
- podipl. študij			~		2				~		2
SKUPAJ:	36	7	12	6	5	5	1	1	1	13	87
- študij iz dela:
-	strojna fakulteta	I
-	višja šola za varstvo pri delu	I
-	ekonomska fakulteta	I
V_____________________________________________________________________________________________________________________J
planu dela in finančnem planu, menimo, da je potrebno vse to urejati v okviru izobraževalnih centrov.
V letu 1986 smo v sodelovanju z zunanjimi verificiranimi šolskimi institucijami izvedli naslednje seminarje:
—	seminar za inštruktorje proizvodnega dela oz. delovne prakse za 18 udeležencev;
—	seminar za integralno upravljanje in kontrolo kvalitete za 80 udeležencev;
—	seminarja o osnovah računalništva se je udeležilo 20 delavcev;
—	tečaj francoskega jezika — III. stopnja pa je obiskovalo 9 delavcev.
Nakup vozila pomeni za pre-nekateri družinski proračun ogromno investicijo, na račun katere se je potrebno marsičemu odreči. Da pa avto že dolgo v vsakdanjem življenju ni več razkošje, marveč neobhodna potreba, neizpodbitno drži.
In kako priti do vozila? Pogostna so vprašanja, ali imamo delavci IMV kakšne ugodnosti pri nabavi našega avta iz naše proizvodnje. Cesto krožijo »zanesljive« informacije o pro-
V DO smo organizirali tudi interne — enodnevne seminarje, in sicer:
—	s področja kontrole kvalitete za potrebe TOZDA TA - Proizvodnja I. za 34 udeležencev in Proizvodnja III. za 15 udeležencev;
—	tečaj za brizgalce za potrebe TOZD TA — Proizvodnja IV. za 30 udeležencev.
Realnega podatka o udeležbi delavcev na seminarju ni, ker se jih delavci udeležujejo nenačrtovano in mimo oddelka za izobraževanje.
Vodja oddelka za izobraževanje Marta Pureber
daji na kredit, o možnosti nakupa »škartiranih« vozil itd.
Da bi izvedeli kaj več o tem iz »prve roke«, smo tovarišu Stanislavu Blatniku, direktorju TOZD Commerce, zastavili nekaj vprašanj.
Kako delavec IMV lahko kupi vozilo našega programa, ali ima prednost pred ostalimi kupci?
Blatnik: »Pogoji za nakup vozil v letu 1987 so sestavni del naše prodajalne politike, ki je bila sprejeta na poslovodnem
odboru in jo spoštujemo. V primerih, ko gre za kupce iz vrst IMV, pa imajo delavci v prodajnih službah priporočila, da se tem kupcem še posebej posvetijo, da jim skušajo ustreči, kar zadeva dobavne roke, barvo, opremo itd... Ne moremo pa govoriti o kaki posebni prioriteti.
Tudi v našem tozdu opažamo precejšen interes in navajanje razlogov, da bi pač delavci lahko bili deležni prioritete. Ta interes že opozarja na potrebo, da v IMV na poslovodnem nivoju sprejmemo pravilnik, ki bi urejal režim in možnosti nakupa vozil iz programa IMV -Renault, za naše delavce. Zato vabimo vse interesente, da se z nami posvetujejo že pred nakupom, saj jim trenutno lahko pomagamo le na prej omenjeni način.«
Kako lahko delavec IMV kupi poškodovano vozilo, če taka sploh so?
Blatnik:	»Na to vprašanje
lahko dam naslednje pojasnilo: v IMV občasno prodajamo rabljena vozila, iz lastne rent-a-car lužbe. Ta prodaja poteka na javni licitaciji, na kateri lahko sodelujejo vsi občani.
Najbrž pa se to vprašanje nanaša na možnost nakupa po-
škodovanih vozil v tehnološkem postopku. Poudariti moram, da takih vozil iz proizvodnje ne dobimo v prodajo. Delavcem iz montažnih proizvodnih tozdov je prav gotovo znano, da se vse napake in poškodbe odpravijo medfazno, oziroma na koncu proizvodne linije. Vemo pa, da se tu in tam pojavi vozilo, ki ima lepotno napako. Na vprašanje, kaj je s tem, pa naj odgovorijo v vodstvu TOZD Tovarna avtomobilov. Kot sem dejal, v Com-mercu prodajamo le brezhibna vozila tako domačim kot tudi ostalim kupcem.«
Ali delavci IMV lahko pričakujemo možnost nakupa vozila na kredit?
»Naša zakonodaja daje možnost občanom, da v ta namen najamejo kredit pri poslovni banki, res pa je, da je ta kredit vse prej kot ugoden. Delavci v našem tozdu veliko razmišljamo o možnostih ugodnejših plačilnih pogojev za delavce naše DO! To je tudi ena naših nalog, zastavljenih v planskih aktih, ki naj bi po naših predvidevanjih ob ustvarjenih pogojih zagledala luč konec tega leta. Realizacija te zamisli pa je odvisna od dveh bistvenih elementov. To sta:
—	zagotovitev potrebnih sredstev za kreditiranje ali iz lastnih sredstev ali iz sredstev poslovnih bank in
—	če nam bo to uspelo uskladiti s predpisi.«
Nakup vozila
v____________________________________J
Iz Renaulta • Iz Renaulta • Iz Renaulta
Salon tekmovalnih vozil
v _____________________/
Od 13. do 22. februarja je bil v Parizu Salon tekmovalnih vozil, kjer je RENAULT imel velik razstaviščni prostor, ki je bil dobro obiskan in kjer smo lahko občudovali avtomobile, kot npr. RENAULT 5 GT TURBO, ALPINE V 6 TURBO, RENAULT 11. TURBO FORMULA RENAULT in druga vozila iz RENAULTOVE proizvodnje modelov 5 TURBO, javnosti pa so bili predstavljeni tudi Renaultovi vozniki.
Kratke in jedrnate, a vselej zanimive so vesti v rubriki iz Renaulta, ki jo ureja Emile Tar-rare.
To vozilo smo lahko videli in preizkusili v FRANCIJI in po splošnem mnenju je vozilo zelo uspelo. Težko se bo postavil ob bok Zastavinim avtomobilom, vendar ostajamo optimisti!... Ob tem pa ustanovitev delavnice za popravilo tekmovalnih vozil v IMV in sestava reprezentativne ekipe ne bo enostavna in ta »porod« gotovo ne bo uspel brez klešč!
Renault 21 TXE »avtomatik«
V_________________________y
V sredini februarja je luč dneva zagledala nova izvedba RENAULT 21 z automatskim vzdoožnim menjalnikom — RENAULT tipa MJ 3.
Ta izvedba ima naslednje glavne značilnosti:
-	tip: L 48301,
-	prostornina: 1995 cm3,
-	moč 86,5 KW ISO (120 KM DIN),
-	največja maksimalna hitrost: 194 km/h,
—	pospešek od 0 do 100 km/h: 12,1 sekunde,
—	poraba pri hitrosti 90 km/h: 6,2 1 goriva.
Oprema vozila in opcije se dajo primerjati z vozilom RENAULT 21 TXE.
( Nov Renault 25j
Renault 25 TX se uvršča med izvedbo GTS z 2-litrskim motorjem z vplinjačem, ki lahko razvije 103 KM, in izvedbo GTX z 1,1-litrskim motorjem z vbrizgavanjem in 123 KM. Nova izvedba z 2-litrskim motorjem z vbrizgavanjem in 120 KM V je že opremljena z najnovejšimi tehničnimi izboljšavami, zlasti z vbrizgavanjem in elektronskim vžigom, ki sta vodena z istim računalnikom, pripravo za preprečevanje klenkanja za vsak cilinder posebej in s prekinitvijo vbrizgavanja pri zmanjšani hitrosti. RENAULT 25 TX je na jugoslovanskem tržišču zelo dobro plasiran glede na prostornino motorja in na svoje zmogljivosti:
—	1995 cm3 - 86,5 KW DIN pri 5500 obr./min.,
-	maksimalna hitrost:	195
km/h,
-	pospešek od 0 do 100 km/h: 10,7 sekund,
-	poraba goriva pri 90 km/h: 6 litrov.
Trenutno je v teku priprava beograjskega salona avtomobilov. Poleg zelo lepega razstavnega prostora boste imeli priložnost občudovati nove modele programa RENAULT, kot na primer NEVADA, JEEP, RENAULT 4 RALLY itd...
Dobimo se torej v Beogradu in se ponovno »slišimo« v prihodnji številki Kurirja. IMV, RENAULT in KOMPAS HERTZ so podpisali novo pogodbo za dobavo vozila RENAULT 5 GT TURBO skupine A, ki je namenjeno Branetu Kuzmiču, in vozila RENAULT 11 TURBO skupine A za Romano Zrnec.
Avtohiša bo nudila vso podporo pri vzdrževanju tega vozila.
SLIŠIMO SE PONOVNO OB NOVIH USPEHIH NA RALLY TEKMOVANJIH!
E.T.
Novica, ki se je sredi decembra minulega leta razširila po kolektivu, je delovala zaskrbljujoče na mnoge naše delavce. Zapuščamo Pako-štane! Kar neverjetno za tiste, ki jim je naš kamp v Pakoštanih v trinajstih letih obstoja nudil veliko užitka, saj je bil malone edino, kar smo lahko ponudili kot organizirano obliko počitnikovanja.
Gradnja hotelskega kompleksa prav na lokaciji našega kampa je bila dovolj prepričljiv argument v rokah naših dolgoletnih gostiteljev, zato ni kazalo izgubljati časa. Naša strokovna služba je takoj načrtovala akcijo iskanja novih možnosti oziroma ureditve organiziranega kampa IMV na novi lokaciji. Seveda smo zadevo uskladili z vodstvom sindikata, saj je bilo nujno upoštevati želje in interese kar največjega števila delavcev, obenem pa se zavedati objektivnih možnosti. Vodilo, s katerim smo krenili v akcijo, bi lahko opredelili takole:
—	novi kamp naj bi bil predvsem zaradi klimatskih razmer na srednjem Jadranu, oddaljen ne dosti več kot 300 km od Novega mesta;
—	zmogljivosti kampa naj bi ne bile manjše kot doslej, oziroma naj bodo takšne, da bodo zadovoljile vse potrebe naših delavcev;
—	bivalni standard naj bi bil vsaj enak ali boljši kot v Pakoštanih,
—	cena najemnine oz. drugi stroški v zvezi z organizacijo kampa naj bi ne povzročile nesorazmernega povišanja stroškov bivanja;
—	kamp, kjerkoli že bo, naj bi predstavljal organizirano obliko življenja, z lastnimi funkcijami in zagotovitvijo vsega, kar bi omogočilo pri-
jetno, sproščeno in ceneno letovanje.
Seveda smo morali upoštevati še mnogo drugih stvari, o katerih ne kaže izgubljati besed. Razmišljali smo tudi o možnosti nakupa zemljišča, na katerem bi lahko »zgradili« lasten kamp, vendar smo kmalu odnehali iz vsaj dveh tehtnih razlogov: prvič — prodaja zemljišč na tem področju je prepovedana, in drugič — ponuđene možnosti sovlaganja v nepripravljene lokacije (nekatere sicer res zelo lepe) predstavljajo stroške kategorije vsaj 25 milijard starih dinarjev in več, seveda le za sanacijo terena, izgradnjo sanitarij in energetskih priključkov. Kje so še trgovine, nove prikolice itd.
Odločno smo šli v akcijo in smo si ogledali ter opravili potrebne pogovore o petnajstih lokacijah, o čemer je bilo podano podrobno poročilo poslovodnemu odboru in vodstvom sindikalnih organizacij. Po temeljiti razpravi, zlasti na sestanku z vodstvi sindikata, je bil sprejet predlog strokovne službe, da nadaljujemo pogovore in sklenemo pogodbo o sodelovanju s Poljoprivredno zadrugo v Privlaki, ki pravkar razširja in ureja svoj kamp »Mostine« ob vhodu v Privlako.
V primeru, če bi se v letošnji preizkusni sezoni izkazalo, da bo večina delavcev zadovoljna, bi sklenili 10-letno pogodbo o sodelovanju, torej ne le o najemu, kar pomeni, da bi vlagali v vse tisto, kar bo bistveno povečalo bivalni standard v kampu.
Omenimo še, da smo 27. februarja podpisali letno pogodbo in da se pripravljamo za neposredno akcijo ureditve našega dela kampa.
Sabnu (pesek) pokriva večji del obale v Privlaki. Pogled na del »divje« pb*' na drugi strani mesta.
Privlak:
nova meka naših letoviščarjev

Vir, nesojenim sedežem ene od hrvaških jedrskih elektrarn. Ne bojte se, ne bodo je gradili, vsaj v tem stoletju ne!
O kraju!
Fotografije zgovorno kažejo, da gre za majhen kraj, tipično srednjedalmatinsko mestece z vsemi čari mediteranske arhi-
tekture. Dobrih 3000 prebivalcev šteje seveda v zimskem času, poleti kakih 1000 več — zaradi gostov.
V mestu so vsi najpomembnejši objekti. Začnimo s štirimi gostilnami — restavracijami, tremi bifeji, pošto, ambulanto, ribarnico, šestimi trgovinami (ena od teh je prav v kampu); ne nazadnje bi lahko hudomušno pripomnili, da imajo tudi cerkev in krajevni urad, torej tudi po naših dolenjskih merilih dovolj za veliko vas.
Naravne značilnosti!
Najprej o morju. Je toplo, čisto, pretežno peščena obala, v bližini je tudi zaliv z zdravilnim blatom, kjer načrtujejo razvoj zdraviliškega turizma. Okolica, tudi divje plaže, je večinoma poraščena z borovim gozdom.
Okolica je ravninska, kakor tudi ves polotok.
Poletni vetrovi so blagi in prispevajo k temu, da se laže prenašajo višje temperature.
Skratka, narava je bogato obdarila ta kraj. To potrjuje tudi priznanje nekaterih pomembnih zadrskih mož, da trenutke počitka najraje prebijejo v Privlaki, čeprav je ponudba v okolici zelo pestra. Že vedo, zakaj.
Kamp »Mostine«
Dejali smo že, da je last PZ Privlaka, ki jo vodi skupina ljudi z direktorjem Skrblarjem. Že prvi občutek je tak, da bo s temi ljudmi prijetno sodelovati in to bo pomembno za naše delavce, ki bodo v tem kampu le gostje.
Sam kamp leži med cesto in obalo in je pretežno poraščen z borovci. Doslej je sprejemal kakih 1000 gostov dnevno, pretežno šotoriščnikov, domačih in tujih. Pravkar dokončujejo novo električno omrežje, vodovod,
Pogled na obalo z morja
končali pa so že vsa dela na sanitarnem bloku. Lastnik zagotavlja, da bo kmalu zagotovljena oskrba z vodo (spomnimo se težav v Pakoštanih). Še pred sezono bodo s prodniki nasuli krajši del černate obale in montirali prhe. V samem kampu je trgovina z mešanim blagom, neposredno ob tej pa majhna tržnica, kjer se je moč oskrbeti s kmetijskimi izdelki.
Letos bodo zgradili tudi novo recepcijo, prihodnje leto na obali snack-bar, v dveh letih pa novo samopostrežno restavracijo. PZ Privlaka ima v najemu dve ladji, s katerima lahko organizirajo izlete v bližnjo in daljno okolico.
Še nekaj o delu kampa IMV.
Dobili smo najlepši del kampa, ki meji na obalo, privatno posestvo, plato pred trgovino in osrednji del kampa. Lokacija je izbrana z namenom, da bi zagotovili kar največ miru in hladne sence ter ustvarili pogoje za smotrno razporeditev prikolic. Želimo namreč, da bi
PRIVLAKA
PETRtANfe PUNTA SKALA
Ž0<i< ).•■>*;

Takole boste brez težav prišli v Privlako.
Sveže ribe vsak dan — ob 13.00 in ne ob 04.00 kot v Pakoštanih ali Biogradu.
V uvodniku smo podali zgoščeno informacijo o okoliščinah, ki so narekovale preselitev kampa IMV na novo lokacijo, zato je prav, da z besedo in sliko spregovorimo o Privlaki, kamor bodo - o tem smo prepričani — vodile mnoge poti naših delavcev, željnih počitka in ugodja mediteranskega podnebja.
Kje je Pri •. «ka?
Oglejte i karto okolice Zadra! V G \ ‘ovcu je treba kreniti proti M ’ leniškemu mostu in nato narav:'ist proti Zadru. Torej ne prek bcn: •."a, kamor bi znalo zanesti marsikaterega »starega Pakoštanca«. Prav laso ne raziskujte stranskih poti, raz-
vidnih iz objavljene mape, so tudi makadamske.
Neposredno pred Zadrom je treba zaviti na desno. Na kažipotu je zapisana smer proti Ninu. Dobrih dvajset kilometrov, potem ko se boste peljali mimo Zatona (eden največjih in najbolj luksuznih kampov na Jadranu), Nina (prestolnica starodavne hrvaške države), odcepa za Sabunike (letovišče DO Novoteks), se boste pripeljali v Privlako. Ob vhodu v mestece je takoj na levo, naš camp »Mostine«.
Če bi šli dalje skozi središče mesta, bi prišli do zanimivega mostu, ki veže celino z otokom

Drobec z življenja v kampu: včeraj šotori, jutri modro bele lepotice ADRIA.
To je del »naše« plaže. Ni še videti snack—bara, ki ga bo morda letos začasno nadomestila naša namenska prikolica.
naš del kampa dajal videz kulturno in lepo urejene celote, kjer se bo odvijalo organizirano življenje.
Glede na to, da smo prodali trideset najbolj izrabljenih prikolic, smo plansko zagotovili sredstva za nakup petindvajset novih prikolic srednjega razreda, poleg teh pa še za novo recepcijo in dve prikolici. Pripravljamo tudi nekaj koristnih novosti: skušali bomo vse, ali vsaj večji del prikolic, že letos opremiti s podiji in baldahini. O še posebej razveseljivi zadevi pa v tem trenutku še ne moremo pisati, ker še ni zanesljivo, da nam bo uspela.
Drugič kaj več tudi o marsičem, o čemer nismo mogli spregovoriti že danes, ker še nimamo potrjenega plana skupne porabe, ki bo zagotovo razveselil slehernega med nami.
Prav tako bomo v naslednjem Kurirju spregovorili o cenah letovanj tako v Privlaki kot v drugih mini letoviščih v Rabcu, Koštelu in Kranjski gori.
Služba družbenega standarda bo objavila zbiranje prijav in vsa druga napotila, zato prosimo, da pozorno sledite Kurirju in Informatorju. V obeh vas bomo sproti in točno obveščali o vseh zadevah v zvezi z letovanjem.
Nasvidenje v Privlaki!
/	v
Vloga sektorja poprodajnih aktivnosti pri
doseganju komercialnih ciljev TOZD Commerce
v_____________________________________________________
Skupaj: SFRJ	100 %
Osnovni pogoj za uspešno prodajo naših proizvodov je organiziranje servisne mreže v Jugoslaviji in nemotena oskrba tržišča z rezervnimi deli. Vse akcije in aktivnosti, ki se izvajajo v sektorju PPA, so vnaprej dogovorjene in usklajene s sektorjem trženja. Enoten nastop s povezanimi cilji in nalogami je podlaga za realizacijo predvidenih nalog in aktivnosti, to je uspešne prodaje naših proizvodov in vzdrževanja teh proizvodov v zadovoljstvo uporabnikov.
V	sklopu SPPA so organizirane tri osnovne dejavnosti, in sicer:
—	tehnično servisna služba,
—	centralna služba rezervnih delov,
—	centralni servis.
V	Jugoslaviji je trenutno 68 pogodbenih homogiranih servisov, ki opravljajo storitve pod strokovnim vodstvom in nadzorom SPPA. Da lahko kvalitetno obvladamo strokovno vzdrževanje vozil, so v sklopu TSS tri dejavnosti, ki pokrivajo tehnično področje, področje garancij in področje funkcionalnega izobraževanja.
V	tehnični službi se pripravljajo vsa navodila, tehnične note delavniškc knjige, prevodi navodil, normativi in drugo.
V	službi garancij se ugotavlja upravičenost garancijskih zahtevkov s tehničnega in finančnega vidika.
V	letu 1986 je bilo v službi garancij obdelano prek 1600 reklamacijskih primerov v skupni vrednosti prek 15 milijard dinarjev.
Iz tega se vidi, da je prisotnost proizvodov IMV zadovoljiva le v treh republikah.
Izdobava rez. delov našim komitentom je bila nad 90 %, s čimer močno odstopamo (v pozitivnem smislu) od ostalih proizvajalcev vozil.
V letu 1987 je plan prodaje prek 12.000 mio din.
Da bi ta plan nemoteno realizirali, smo si zadali cilje in aktivnosti, ki jih moramo izvršiti, in sicer:
—	uvesti celotno računalniško obdelavo za ažurno knjiženje vhodov in fakturiranje v povezavi z materialno in finančno službo;
-	širiti in dopolnjevati dodatno opremo (BOUTIOUE deli) ter pospeševati prodajo v lastnih poslovalnicah;
Funkcionalno izobraževanje kadrov za poprodajne aktivnosti se opravlja v improviziranem šolskem centru na Grmu.
V letu 1986 je bilo organizirano skupno 13 seminarjev s skupno 109 serviserji. TSS z aktivnostmi na terenu sprotno razrešuje vse probleme, da bi zadovoljila kar največ lastnikov naših vozil.
Služba prodaje rezervnih delov
Opravlja komercializacijo rezervnih delov za prek 68 pogodbenih servisov, 20 pogodbenih servisov, 20 pogodbenih prometnih organizacij in prek 6 lastnih IMV — prodajaln, s tem da obstaja še posebna prodajalna v Novem mestu za poškodovane in nekurantne rezervne dele.
Da bi realizirali vse aktivnosti, ki so nujne za organizirano delovanje, to je planiranje rezervnih delov, prevzemanje, obdelava naročil, fakturiranje, materialno poslovanje in analize ter stalni kontakti z prodajno mrežo, je služba organizirana v komercialni oddelek, centralno skladišče in materialno analitski oddelek.
Trenutno imamo na zalogi nad 16.000 pozicij za 25 tipov vozil, kar predstavlja stalna zaloga cca 2.000 mio din. V letu 1986 smo ustvarili 7.500 mio din prometa ali naložili in odposlali prek 800 kamionov in več kot 130.000 pozicij našim komitentom. Jasno je da je bil tudi vhod materiala v istem obsegu.
Struktura prodaje po republikah je taka:
Aleš Fink z beležnico, Vojko Grobovšek s fotoaparatom v razgovoru z dolgoletnim uporabnikom storitev našega servisa.
V učni delavnici servisne službe, kjer inštruirajo mehanike naših servisov, s specifičnimi orodji za vsak tip vozila Renault dokazujejo, da se delo opravi kvalitetno le z ustreznim orodjem.
SR Slovenija SR Hrvatska SR Srbija SR Bih SR Črna gora SR Makedonija SAP Vojvodina SAP Kosovo
43% 24,3 % 16,9% 8,9 % 0,6 % 0,7 % 5,4% 0,2 %

.Jim.
Dela ne primanjkuje, /.uradi dobre preskrbljenosti z rezervnimi deli prihajajo kupci z vseh koncev Jugoslavije.
—	stalno obiskovati pogodbene komitente zaradi tekoče instruk-taže in kontrole izvora rez. delov ter razreševanja tekoče problematike;
—	izboljšati komunikacijo s tržiščem za ažurno poslovanje;
—	pridobiti dodatnih 3.000 m2 skladiščnega prostora ter ga opremiti z ustreznimi regali in delovnimi pripomočki (dokončno razrešiti namembnost prostorov v stari tovarni prikolic);
—	organizirati strokovne seminarje za lastno mrežo in za vse pogodbene komitente, da bi izboljšali oskrbo tržišča z rez. deli in kvaliteto storitev za lastnike vozil;
—	uvesti pakiranje rezervnih delov.
Aktivnosti lastne prodajne mreže:
—	pospeševati prodajo v lastni prodajni mreži (5 poslovalnic) z udeležbo 30 % celotne prodaje rez. delov (1. 1985 20 %, 1. 86 25 %);
—	prizadevati si za aktiviranje bivših R/D poslovalnic — Ljubljana, Zadar, Split in s tem povečati udeležbo prodaje na 40 %;
—	doseči 6-kratno obračanje zaloge;
—	izboljšati kvaliteto prodaje in prodajo povečati s stalno prisotnostjo na terenu (obiski večjih kupcev IMV vozil);
—	večjim kupcem nuditi	v
okviru pristojnosti boljše pogoje prodaje;
—	renovirati poslovalnice	v
smislu boljšega videza, urejenosti in komercializacije in s tem v zvezi izboljšati odnos;
—	spremeniti kadrovsko strukturo.
Že ob pogledu v delavnico servisa sc zastavlja vprašanje:	bi ob utrjevanju ugleda IMV morala tudi
na področju poprodajnih aktivnosti kaj napraviti — organizirati in urediti vzorčni servis s spremljajočimi prostori?
Prenosni kovček z računalniško napravo za odkrivanje napak na vozilih višjega razreda (R 21, R 25) odkrije večino vzrokov za napake, še vedno pa je dober mehanik nepogrešljiv.
9~9
l '
!«|r
I
iSOft %	*\	__________________ ____________________ _______________________________
Sodobni učni pripomočki, posebno orodje in naprave za diagnostiko napak, omogočajo kvalitetno izobraževanje delavcev naših pooblašžčenih servisov.
Aktivnosti do pogodbene mreže:
— obnoviti pogodbe z upoštevanjem pozitivnih zakonskih predpisov in obojestranskih obveznosti z definiranimi pogoji prodaje;
—	zagotoviti stalno prisotnost servisnih inšpektorjev zaradi instruktaže (uvedba kartoteke, določitev asortimana in minimalnih zalog) ter kontrole izvora rez. delov;
—	vztrajati na možnosti dobave rez. delov (2 x redno mesečno naročilo in 1 x tedensko intervencijsko naročilo) zaradi najboljše oskrbe;
—	skladno s prodajo gotovih izdelkov širiti mrežo prodaje v republikah in pokrajinah, kjer je prisotnost IMV minimalna (Srbija, Makedonija, Črna Gora, BIH, Kosovo).
Centralni servis
Centralni servis IMV Novo mesto posluje finančno zelo uspešno, saj je realizacija v letu 1986 350 mio din.
V letu 1987 so planska predvidevanja 500 mio din.
Servis je zelo pomemben za IMV, saj se vsi pereči reklamacijski ter tehnično zahtevni problemi rešujejo prav v tem servisu.
Na žalost pa ta dejavnost nima najosnovnejših pogojev za delo.
Kot potrditev tega je zgovoren primer preparacije dopolnilnega programa, katerega delavci opravljajo pod milim nebom pozimi in poleti.
Delavci, zaposleni na tem področju, verjamejo v kar najhitrejšo rešitev tega problema.
Z doslednim in odgovornim izvajanjem navedenih aktivnosti bomo tako prispevali k renomeju IMV in zadovoljili lastnike naših vozil.	A.F.
V.G.
Vloga predstavnika delovne organizacije pri sodelovanju na invalidski komisiji
V ________________________________________)
Od prvega januarja letos opravljajo invalidske* komisije svoje delo na področju ocenjevanja delazmožnosti po novem pravilniku za uveljavljanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Pravilnik je eden najpomembnejših samoupravnih splošnih aktov skupnosti, saj določa postopek in pravila, po katerih si uveljavljamo zavarovanci in upokojenci svoje pravice, ki so nam dane na osnovi zakona, statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov skupnosti.
Invalidske komisije so se tudi doslej pri ocenjevanju delazmožnosti oz. izdaji izvedeniškega mnenja ravnale po pravilniku. Toda sprememba predpisov je pogojevala tudi spremembo in dopolnitev pravilnika. Javna razprava o tem je trajala kar dve leti. Sprejem pravilnika je bil večkrat odložen. V razpravi je bilo precej pripomb, predlogov in stališč. Na pobudo skupnosti je bilo sklicanih več usklajevalnih sestankov s predstavniki zainteresiranih. Na sestankih so bila temeljito proučena vsa sporna vprašanja, ki so se nanašala predvsem na sestavo in delo izvedenskih organov skupnosti, na vlogo in status delovne organizacije v postopku pri uveljavljanju pravic iz invalidskega zavarovanja ter pomen in vlogo zavodov za usposabljanje in zaposlovanje invalidnih
Pomemben pokazatelj razvitosti družbe so prav gotovo tudi podatki o registriranih vozilih, saj je primerjava njihovega števila po posameznih letih pomemben kazalec večje ali manjše gospodarske uspešnosti. To je zgovoren kazalec kupne moči družbe, kot tudi tega, kako uspešna je prodaja avtomobilske industrije.
In kaj ugotavljamo? Na naših cestah bo kmalu 3 milijone osebnih vozil, le malokdo pa opaža, da je v zadnjih letih pri nas vse manj vozil. Vse do leta 1985 je fond registriranih vozil naraščal, leta 1985 pa je prvič prišlo do upada števila registriranih vozil.
To pomeni, da je prišlo do zastoja v napredovanju motorizacije in, kar je še slabše, do
oseb. Sedanji tekst pravilnika pomeni maksimalni možni sporazum vseh zainteresiranih. Pravilnik je bil sprejet na seji skupščine skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SRS dne 22. 10. 1986.
Novi pravilnik določa, da je invalidska komisija sestavljena tako, da sta v njej dva člana zdravnika in tretji član kot strokovnjak s področja varstva pri delu, organizacije dela, industrijske psihologije ali tehnologije (oz. je strokovnjak tudi z drugega ustreznega področja, ki je imenovan od različnih organizacij združenega dela). Ta je enakopraven član invalidske komisije (kot nemedicinski strokovnjak) s pravico odločanja. Naša delovna organizacija ima takega predstavnika s področja varstva pri delu.
Drugi predstavnik delovne organizacije sodeluje na invalidski komisiji kot strokovni delavec oz. član strokovnega tima v OZD. Ta predstavnik sodeluje brez pravice odločanja. Ni pa nujno, da oba sodelujeta na invalidski komisiji istočasno, saj sta tudi njuni vlogi različni.
Po dosedanji ureditvi je pri delu invalidske komisije lahko sodeloval predstavnik delovne organizacije, vendar le v primeru, če ga je k sodelovanju povabil predsednik invalidske komisije. Novi pravilnik pa za-
nazadovanja števila vozil zaradi prepočasne obnove. Podatki povedo, da Jugoslovani vozijo večinoma stare avtomobile, vsaj 40 % osebnih vozil je starih 10 in več. Kaj to pomeni za varnost prometa, bi bilo odveč opozarjati. Stari avtomobili se sicer umikajo s cest, novi pa jih ne zamenjujejo v večjem številu. Razlog je predvsem v nizki kupni moči prebivalstva, saj je že za najcenejše vozilo pri nas potrebno odšteti najmanj 20 povprečnih jugoslovanskih plač. Rešitev vidimo v finančni »injekciji«, na primer v obliki potrošniških posojil. To pa je dvorezen meč, kajti eksplozijo povpraševanja bi težko zajezila naša domača avtomobilska industrija.
Sektor trženja
hteva, da se na invalidsko komisijo povabi tudi predstavnik delovne organizacije. Ta mora pri izboru strokovnjaka oziroma predstavnika upoštevati specifičnost primera in za delo v invalidski komisiji predlagati tistega strokovnjaka, ki bo poznal tako dela in naloga, ki jih je delavec doslej opravljal, kot tudi predlagana dela, ki naj bi jih delavec opravljal po oceni na invalidski komisiji. Gre za to, da bi bilo mnenje invalidske komisije oblikovana čimbolj strokovno, natančno in jasno. To pa bo možno le, če bo imela zbranih dovolj informacij in podatkov o zavarovancu in njegovem delu.
Napačno je razmišljanje o vlogi predstavnika delovne organizacije v tej smeri, da bo invalidski komisiji pojasnjeval, da za invalida nimajo ustreznega dela, pač pa je njegova vloga prav nasprotna:	kako na najbolj
ustrezen način invalida ustrezno zaposliti, upoštevanje seveda preostalo delovno zmožnost po izvedenskem mnenju invalidske komisije.
Predstavnik naj bi sodeloval na invalidski komisiji v primerih, ko se predvideva II. ali III. kategorija invalidnosti in pri spremenjeni delazmožnosti, torej v primerih, ko ne bo šlo za upokojitev delavca, pač pa glede na preostalo delovno zmožnost za prerazporeditev na drugo ustrezno delo.
Predstavnik mora priti na sejo invalidske komisije strokovno pripravljen. Zato je nujno predhodno opraviti postopek strokovnega posveta v delovni organizaciji. Za vsak posamezen primer bi morali strokovnjaki z različnih področij podati svoje mnenje, na podlagi teh mnenj pa pripraviti povzetek, kar pomeni, da bi predstavnik delovne organizacije prišel na sejo invalidske komisije z že izdelanimi predlogi oziroma stališči. Imeti bi moral čim natančnejše podatke o dosedanjem delu delavca oz. delovnega invalida in o možnostih, ki jih ima delovna organizacija pri poznejši zaposlitvi. V zvezi s tem bi morale biti nakazane tudi že tehnološke rešitve tistih delovnih mest, ki so primerna za delovnega invalida. Taka priprava strokovnega mnenja pa ne more biti pripravljena mimo delavca, saj bi strokovnjaki morali upoštevati predloge, odločitev in soglasje delavca, na katerih delih oziroma nalogah bi želel delati. To pomeni, da bi moral
Vse manj vozil na naših cestah
predstavnik delovne organizacije, ki bi šel na sejo invalidske komisije, vedeti tudi za želje oziroma poznati stališče delavca. Pri tem bi morali upoštevati zaposlitvene možnosti invalida v delovni organizaciji, kajti delovna organizacija je invalida dolžna razporediti na ustrezno delo. Če primernega dela ni v TOZD, mora iskati rešitev zaposlitve na nivoju delovne organizacije ali pa iskati rešitev v drugi delovni organizaciji, ki ni statusno povezana z matično. Če ob vseh teh prizadevanjih delovna organizacija za invalida ne najde ustrezne rešitve glede razporeditve na ustrezno delo, naj bi predstavnik predlagal invalidski komisiji in organom skupnosti možnost poklicne rehabilitacije. Program usposabljanja pa bi moral biti tak, da bi lahko po končani rehabilitaciji delovni invalid začel z delom v matični ali drugi delovni organizaciji in bi mu tako moralo biti zagotovljeno ustrezno delo.
Naši predstavniki so doslej že sodelovali na invalidski komisiji. Največkrat so bili prisotni vodje proizvodenj.
Vloga predstavnika delovne organizacije na invalidski komisiji je pomembna in zelo odgovorna. V zvezi s tem se bomo morali ustrezno organizirati. Naš predmet dela je invalidna oseba oziroma oseba z zmanjšano delovno zmožnostjo. Od sodelovanja in prizadevnosti vseh zainteresiranih bo odvisen končni uspeh in zadovoljstvo.
Prav bi bilo, da bi se udeležil seje invalidske komisije vsakokrat, ko bomo prejeli vabilo, kajti invalidska komisija bo podala izvedeniško mnenje tudi v primeru, ko se predstavnik delovne organizacije ne bo odzval vabilu.
Na koncu moram še pojasniti, da se delo v zvezi z oceno invalidnosti oziroma delazmožnosti v delovni organizaciji ne prične šele z udeležbo predstavnika na invalidski komisiji, temveč mnogo prej, saj OZD ves čas sodeluje v pripravljalnem postopku pri zbiranju medicinske dokumentacije za posamezen primer, ki bo predstavljen invalidski komisiji. V primeru, ko je ugotovljena II. ali III. kategorija invalidnosti oziroma spremenjena delovna zmožnost, pa so delovni organizaciji naložene nove obveznosti v zvez. z razporeditvijo delavca na kar najbolj ustrezno delo.
Marija Božič
r
Ozko grlo proizvodnje v TOZD Črnomelj
Proizvodnja pohištvenih elementov za prikolice v TOZD Črnomelj je organizirana na treh lokacijah. Razdrobljena proizvodnja zahteva visoko stopnjo organizacije dela in težavnost vodenja le-te. Največjo pozornost posvečamo dobri pripravi proizvodnje, in sicer z namenom, da bi bil izdelek narejen kvalitetno in s čim manjšimi izdelavnimi stroški. Kapacitete posameznih strojev so ponekod potrojene, medtem ko v nekaterih delih proizvodnje prav te povzročajo ozko grlo. Usmeritev prikoliške dejavnosti, da se zmanjšajo bistvene stroškovne postavke, kot je izdelava karoserijskih delov, je naša TOZD z zagonom sendvič linije osvojila kompletno izdelavo letev. Nadaljnja usmeritev je tudi izdelava vseh letev za pode, ki pa jih trenutno izdelujemo le za 1/3 potreb.
Vse moči TOZD so usmerjene k izpolnjevanju planskih nalog, ki pa jih iz meseca v
mesec vse težje dosegamo. ZAKAJ? Že na začetku tehnološkega postopka (sušenja desk) je prvo ozko grlo (z zaključit vi j o investicije energetskega objekta bo to ozko grlo odpravljeno). Kritična točka je tudi oddelek izdelave letev za karoserijske in pohištvene elemente, kjer mesečno razžagamo v letve 600 m’ desk. Vsa izdelava letev temelji na 6 miznih krožnih žagah, katerih starost je prek 10 let (razen rotacijskega čelilnika). Na skromnih m2 delovnega prostora se predeluje: 600 nr desk, sortira prek 50 osnovnih dimenzij letev, opravlja del pakiranja za odpremo in potrebno je 90 % vsega materiala prenesti ročno.
Prostor onemogoča vsakršen mehaniziran transport ali tehnološke izboljšave, ki bi zmanjšale čas pretoka materiala, večji izkoristek materialov, ki bi ne nazadnje tudi olajšalo fizično delo. Da bi zagotovili nemoteno proizvodnjo montažerjev, smo v
oddelku uvedli troizmensko delo, v katerem že več kot pol leta dela v nočni izmeni 5 delavk in 6 delavcev. V zadnjem času pa smo organizirali izmene tudi ob nedeljah. Zaradi utesnjenosti, neprestanega vhoda in izhoda materialov v in iz oddelka, so delavci neprestano izpostavljeni prepihu in drastični menjavi temperatur.
Pakiranje letev se opravlja na dvorišču, kjer delavci dnevno zapakirajo za tri kamione raznih letvic in elementov. Delo je izpostavljeno dežju, mrazu. Težave imamo s kvaliteto, ko pride občasno do navlaženja letvic in suhega lesa.
Vse več analiz kaže, da moramo znižati stroške proizvodnje, povečati izkoristek materialov, racionalno izrabiti delovni čas. Družba teži k zmanjševanju nočnih del, mi ga uvajamo kot redno obliko dela. Našemu delavcu nalagamo vsak dan več fizičnega dela, ker mu
drugačnega onemogoča prostor.
Vsem zaposlenim, zlasti pa delavcem, ki delajo na mestih, kjer je ozko grlo proizvodnje, gre zahvala za razumevanje, da trenutno sledimo proizvodnim planom. Vsi odgovorni, tudi v DO, naj se zavedajo, da ima tudi razumevanje meje in ne more trajati večno. Zato je nujno izboljšati delovne razmere, združiti proizvodnjo pod eno streho, nabaviti najnujnejšo opremo, ki zagotavlja izkoristek surovine, zadostne kapacitete ipd.
Vsi se moramo zavedati, da je letni plan, ki temelji na triiz-menskem delu, pomanjkanju kapacitet, iztrošenosti strojne opreme, nizkih serijah in raznolikosti elementov, zelo težko uresničljiv.
Ne pozabite: veriga zdrži le toliko, kolikor zdrži najslabši člen v njej.
Ivan Sepaher, TOZD Črnomelj
Tečaj računalništva
Zanimanje za tečaj in udeležba na njem sta bila velika
V IMV je bil tečaj računal ništva, ki ga je samoiniciativne organiziral organizacijsko informativni center.
Vlada Stariča, ki je tečaj vodil, smo prosili, da nam o njem kaj več pove, predvsem, kako je prišlo do ideje, da se organizira tečaj. Obenem nas je zanimal program tečaja, kakšni strukturi delavcev je bil namenjen, kako so se odzvali in če v prihodnje podobne tečaje še načrtujejo. Razgovor povzemamo tako:
Vlado Starič je bil pobudnik in vodja tečaja
V IMV na vsakem koraku čutimo pomanjkanje strokovno dobro izobraženih delavcev. To se najbolj občuti prav na področju računalništva. Da bi to
stanje nekoliko izboljšali, smo se v OIS odločili za organizacijo 30-urnega tečaja računalništva. Odziv je bil velik (56 prijavljenih, 50 na prvem predavanju, 35 jih je redno obiskovalo tečaj).
Glede na pomanjkanje računalniških kadrov smo hoteli na ta način vzbuditi zanimanje za samostojno pisanje računalniških programov.
Teme tečaja so bile:
Tema 1: Uvod v računalništvo — 4 ure predavanj
Cilj: pridobiti predstavo o sestavi računalnika, računalniških programih, prednostih in pomanjkljivostih računalnika.
Tema 2: Osnovna programska oprema - 7 ur pred., 7 ur praktičnega dela
Cilj: spoznati namen osnovne programske opreme na računalniku ID-4850 v IMV. Spoznati
reševanje problema s pomočjo diagrama poteka. Programirati v ukazovnem jeziku DCL.
Tema 3: Programski jezik COBOL, 6 ur predavanj, 6 ur praktičnih vaj
Cilj: spoznati zgradbo programa pisanega v COBOL in osnovne ukaza COBOL, samostojno pisati, testirati in popravljati programe, za delo brez datotek (vhod in izhod je ekranski terminal).
Uvodna tema ni prilagojena strukturi delavcev. Ostali dve temi pa sta namenjeni delavcem, ki želijo sami reševati določene probleme s pomočjo svojih računalniških programov. Ti dve temi nista namenjeni delavcem, ki bodo uporabljali samo programe, izdelane v našem računskem centru.
Glede na odziv in vztrajnost slušateljev se mi zdi, da je tečaj uspel. Zastavljeni cilji so v glavnem doseženi (80 %). Tečaj pa bi bil še uspešnejši, če bi se ga udeležilo več delavcev z višjo izobrazbo.
V bodoče imamo namen nadaljevati z organiziranjem podobnih tečajev. Za pomoč pri organiziranju tečajev se že dogo-
varjamo s kadrovsko-pravnim sektorjem. Nameravamo organizirati tudi nadaljevalni tečaj za programiranje v COBOL.
Ko bo dobavljena oprema za delo z osebnimi računalniki, bomo organizirali tudi tečaje s tega področja računalništva.
vg-
\
Opravičilo!
Bralcem se opravičujemo zaradi napake pri označevanju številke Kurirja. Prejšnja številka je bila označena kot 3—4, morala pa bi biti 4-5.
V_________________________J
Foto žebljički Foto žebljički Foto žebljički Foto žebljički
S takšnimi posledicami seje končala vožnja voznika kamiona. Energetski vod v TOZD Tovarna prikolic bo pač potrebno popraviti. Tudi tako nekateri poskrbijo, da dela ne zmanjka..
Zahvala
Ob boleči izgubi dragega očeta se iskreno zahvaljujem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sodelavcem računovodskega sektorja in PFS ter OOZS DSSD.
Ljubica Jakšič računovodstvo
Ludviku v slovo
Ko se za vedno poslovimo od človeka, kakršen je bil Ludvik Metelko, je težko v nekaj vrsticah napisati vse, kar bi želeli o njem povedati. O človeku, kakršen je bil on, bi se dale pisati knjige.
Če bi se hotel čisto na kratko izraziti, bi mogoče zadostovalo: Umrl je prijatelj ljudi! Za vsakogar je vedno našel pravo besedo. Ko si se pogovarjal z njim, te je s svojimi prodornimi očmi dobesedno preslikal in v hipu si mu lahko odprl srce, da sta skupaj našla najboljšo rešitev za morebiten problem. Šestnajst let je delal v IMV kot tajnik oz. kadrovnik in to delo mu je bilo pisano na kožo.
Toda njegov delovni čas se ni končal ob dveh. Tudi po delovnem času je služil človeku, predvsem mlademu rodu. Petindvajset let je kot dedek Mraz razveseljeval malčke ob novem letu. Pa saj je bil tudi brez preobleke pravi dedek Mraz. Vrsto let je
Zahvala
Ob boleči izgubi mojega dragega očeta se lepo zahvaljujem vsem sodelavcem našega kolektiva TOZD prikolice za izrečeno sožalje, za darovani venec in sveče. Za darovani venec se zahvaljujem tudi sindikatu.
Ivanka Laknar
__________________________i
bil predsednik občinske Zveze prijateljev mladin'’ in tako eden največjih ljubiteljev in ljubljencev najmlajšega rodu. Rad je imel tudi lepo slovensko besedo. Naj ne zveni neskromno, če rečemo, da je bil svoj čas najboljši igralec brežiškega amaterskega odra. Spomnim se, ko je leto pred upokojitvijo ob praznovanju Novega leta 1978 na IMV med delavci izvedel točko pantomime in požel buren aplavz. Poleg kulture pa je našel čas tudi za telesno kulturo. Bil je med ustanovnimi člani strelske družine IMV in vrsto let aktiven tekmovalec. Njegovo ime je napisano na največjem pokalu, ki krasi vitrine strelske družine.
Izredno aktiven je bil tudi v družbenopolitičnih organizacijah, da smo se lahko upravičeno spraševali, od kod mu toliko energije. Čeprav mu je zadnja leta močno nagajalo zdravje, se ni umaknil z nobenega področja, opustil je le strelstvo. Leto pred invalidsko upokojitvijo je celo prevzel delo vršilca dolžnosti direktorja TOZD, in to v času, ko nam niso ravno cvetele rože.
Za svoje delo, ne delo, razdajanje ljudstvu, je prejel vrsto občinskih, republiških in tudi državno priznanje.
In ta aktivnost se je nenadoma pretrgala pri 66 letih. Nastala je praznina, ki je ne bo lahko zapolniti.
Umrl je dedek Mraz.
E. S.
V uredništvu smo bili prijetno presenečeni nad vašo budnostjo in skrbjo, da bi nas čimprej obvestili o tem, da 'kuhinja gori«. Bili ste hitri, delavke in delavci družbene prehrane in STS pa tudi... Ko smo prihiteli na kraj dogodka, je le še neznosno smrdelo po prežgani maščobi. Posebne škode ni bilo, posledice pa bi bile lahko mnogo hujše,, če...
Menda je tisti dan gorelo tudi na montažnem traku R-4, o čemer pa nas ni nihče obvestil!
Jošk Podgurski
Micka: »Zdravo, Jošk! Kako je s tabo?«
Jošk: »No, ja, bo šlu!
Ampak ti nejkani dobru zgledaš, odkar s gor na tapison!« Micka: »Hvala...«
Jošk: »Ti, Micka, to mi povej, pa maste gor kakšnega, ki takule pometa ku jst?«
Micka: »Ne. Saj veš, da ne moreš tapisona čistit z metlo!« Jošk: »To že. Ampak bi blo dobr, če bi ga mel, da bi mau »pometu« po pisarnah!«
IMV KURIR izdaja delovna organizacija Industrija motornih vozil Novo mesto. Izhaja štirinajstdnevno v 7000 izvodih. Glavni urednik: Jasna Šinkovec. Odgovorni urednik: Vojko Grobovšek. Tehnični urednik: Mira Žonta. Člani uredniškega odbora: Jovo Bogovac, Aleš Fink, Danica Ivanušič, Branka Kržič, Barbara Krajnc, Spasenka Lazarov, Vida Mamilovič — predsednica, Bojan Mikec, Jože Muhič, Boris Padovan, Ernest Sečen, Bojan Tomšič, Janez Zupančič. Izdajateljski svet: Vida Rifelj, Vinko Škof, Spasenka Lazarov, Jasna Šinkovec, Miloš Jakopec, Franci Novosel. Uredniki rubrik: Spasenka Lazarov, Pepelnak Štefan. Lektor: Ivan Zoran. Uredništvo in uprava: Novo mesto, Zagrebška c. 20. Grafična priprava in tisk: TISKARNA NOVO MESTO.