1« 18JT1DD ^^lie GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE VELENJE VELENJE V TEH DNEH — Občinsko središče je v dneh praznovanja dobilo novo, lepšo podobo. Nova široka dovozna cesta s celjske in koroške strani, urejena glavna križišča, nova avtobusna postaja, kopališče — vse to daje mestu ob bregovih Pake živahnejši utrip. SLAVJE VELENJSKIH RUDARJEV Zuljave roke so se za dan odpočile • Velenjski rudarji in njihovi stanovski tovariši iz vse Slovenije so 3. julija slavili svoj praznik • Slovenski rudarski kolektivi so izbrali ta dan za dan rudarjev, v spomin na dogodke leta 1934, ko so rudarji iz Hrast-nuia, v jami Ojstro, začeli gladovno stavko. Vsako leto je za dan rudarjev mlado rudarsko Velenje praznično okrašeno. Rudarji in vsi prebivalci pa pripravijo številne prireditve. Letos so s praznovanjem pričeli že v sredo, 30. junija. V prostoih velenjskega gradu so popoldan slovesno odprli razstavo kiparskih del Antona Hermana iz Šoštanja. Tone Herman je pedagog na osnovni šoli Karla Destovnika Kajuha. S plastikami se je že večkrat predstavil. Sedanja razstava pa prikazuje razvoj ustvarjalnosti od začetnih del do zdajšnjega kiparskega ustvarjanja. V četrtek, 1. julija so imeli v delavskem klubu slovesni zaključek rudniških športnih iger. Najboljšim ekipam in posameznikom so podelil pokale in diplome. Zatem so sprejeli vse tiste člane rudarskega kolektiva, ki so letos odšli v pokoj. Petek, dan pred praznikom, je bil večinoma posvečen športnim prireditvam. Na kegljišču v hotelu Paka je bil kegljaški turnir za prehodno »rudarsko svetilko«. Na stadionu ob jezeru pa smo videli ženski nogomet. Med seboj so se pomerile mlade nogometa-šice iz tovarne gospodinjske opreme in kombinirana ekipa rudnika in RŠC. Zvečer pa je bil tradicionalni tek po ulicah Velenja, ki ga je pripravilo domače atletsko društvo. Rudarska godba je ob večernih urah izvedla promenadni koncert pred domom kulture. Podpredsednik občinske skupščine Drago Tratnik je godbi izročil visoko odlikovanje red zaslug za narod s srebrnimi žarki, s katero jo je odlikoval predsednik republike. Red dela s srebrnim vencem pa je Tratnik izročil tudi dolgoletnemu, sedaj upokojenemu, dirigentu rudarske godbe Ivanu Marinu. V petek zvečer se je v delavskem klubu zbalo 54 članov iz rudnika in 5 iz RŠC, ki so že 20 let nepretrgoma v delovni organizaciji. Na slovesnosti so vsem podelili priznanja in nagrade. Vodja reševalne čete Janez Grašič, dipl. inž., pa je ob tej priložnosti čestital 25 reševalcem za 10-let-no delo. Sobota, 3. julija — dan rudarjev ... Rudarske črno-zelene zastave so vihrale skupaj s trobojnicami in rdečimi proletarskimi zastavami. Zvoki godbe so se mešali skupaj z gromkimi streli, ki so odmevali z bližnjih gričev. Zgodaj zjutraj sc je začelo rudarsko slavje. S Titovega trga je krenil proti kotalkališču sprevod članov rudarskega kolektiva v slavnostnih črnih oblačilih. V njem pa so bili še športniki, obe rudarski godbi in počitnikarji. Ustavili so se na kotalkališču, kjer je bila osrednja slovesnost. Fanfare so naznanile začetek ceremoniala — skoka čez kožo — ko so po stari rudarski šegi sprejeli v rudarski stan 18 absolventov rudarske šole. Na slovesnosti je govoril predsednik osrednjega delavskega sveta rudnika lignita Velenje Karel Šilih (njegov govor v celoti objavljamo na 2. strani). Med rudarji pa so bili tudi ugledni gosti — častni član kolektiva velenjskih rudarjev in član sveta federacije Franc Le-skošek-Luka, predsednik slovenskih sindikatov Tone Kropušek, podpredsednik izvršnega sveta Slovenije inž. Tone Tribušon, sekretar medobčinskega sveta ZK Celje Janez Zahrastnik, predsednik velenjske občine Nestl Zgank, sekretar komiteja občinske konference ZK Franjo Korun, predsednik občinske konference SZDL Martin Primožič in drugi. Naj ob zaključku poročanja iz proslavljanja velenjskih rudarjev zapišemo besede, ki jih je v svojem govoru povedal predsednik osrednjega delavskega sveta Karel Šilih: »Tretji julij, praznik rudarjev, praznujemo v prepričanju, da ni težav, ki jih ne bi zmogel enoten, politično prekaljen delovni kolektiv in ni težav, ki jih ne bi zmogli naši delovni ljudje. Svoj stanovski praznik slavimo veseli in ponosni na naš rudarski poklic.« Rudarji iz Velenja pa so popoldan prebili v veselem razpoloženju na trati pri gradu. PRETEPAČ POKVARIL RAZPOLOŽENJE Prebivalci Podkraja so nekaj tednov nazaj prizadevno delali za skupne potrebe. Modernizirali so nad kilometer dolg odsek ceste, na katerega so že položili asfaltno prevleko. V ta namen so opravili več tisoč ur prostovoljnega dela in sami prispevali blizu 10 tisoč dinarjev. Veseli so bili skupnih naporov. Zato je gradbeni odbor pripravil v nedeljo, 4. julija srečanje vaščanov in zakusko. Hoteli bo veselo proslaviti uspešnost njihovega dela. Kot smo izvedeli od nekaterih Podkrajčanov, je njihovo razpoloženje pokvaril 30-letni rudar Franc Potočnik. Sprožil je pretep in je z razbito steklenico težje poškodoval dva va-ščana, ki sta morala iskati pomoč v bolnišnici. V Pod-kraju so nad Potočnikovim dejanjem ogorčeni in zahtevajo, da se ta odseli iz njihovega kraja. 10. julija 1971 — Leto VII. 12 (143) — Cena 0,30 din. Poštnina plačana v gotovini. sporazumevanju, ter XL., USTAVA-NOVE MOŽNOSTI ^ Zvezna skupščina je spre- DEMOKRATIČNIH ODNOSOV aKSSS • iz SR Bosne in Herce- .................................................................................................................................................................. ŠE ENA NOVOST PRI JUGOBANKI SVETI VARČEVALCEV PRI POSLOVNIH ENOTAH JUGOBANKE VI. redni zbor članov Jugobanke je 25. 2. t. 1. sprejel novi statut Jugo-banke, ki določa ustanovitev svetov varčevalcev. Z uvedbo načela samoupravljanja v vprašanjih varčevanja se razširjajo pravice varčevalcev, ki imajo hranilne vloge pri Jugobanki. Varčevalci bodo na ta način dobili priložnost vplivati s svojimi pripombami in predlogi na politiko in način poslovanja s hranilnimi vlogami v Jugobanki ob upoštevanju načela demokratičnosti in čuvanju poslovne tajnosti. Podrobnejša pojasnila o tem vprašanju bodo objavljena v naših prihodnjih obvestilih IMIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII:IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIII govine: Hamdija Pozderac, Rato Dugonjič in Augustin Papič; • iz SR Črne gore: Vido-je Žarkovič, Dobroslav Ču-lafič in Veljko Mičunovič; • iz SR Hrvatske: Jakov Blaževič, Djuro Kladarin in Mika Tripalo; • iz SR Makedonije: Ni-kola Minčev, Krste Crven-kovski in Kiro Gligorov; • iz SR Slovenije: Sergej Kraigher, Marko Bule in Mitja Ribičič; • iz SR Srbije: Dragoslav Markovič, Koča Popovič in Dragi Stamenkovič; • iz SAP Kosovo: Illaz Kurteshi in Velli Deva; • iz SAP Vojvodina: Ma-thyas Klemen in Ilija Ra-jačič. Predsednik predsedstva je Josip Broz-Tito. Zvezni izvršni svet bo imel 22 članov, novost pa je ta, da ne bodo poslanci. Mandatar Džemal Bijedič bo lahko sestavil vlado samo izmed kandidatov, ki jih predlagajo republike in obe pokrajini. DALJE na 2. strani Zvezna skupščina je 30. junija zasedala v polni sestavi. Družbenopolitični, gospodarski, socialnozdrav-stveni in prosvetnokulturni zbor so na ločenih sejah sprejeli predloge ustavnih amandmajev, nato pa jih je zbor narodov razglasil za del ustave SFRJ. Vseh sprejetih amandmajev je 23. Nova sta XXIII., ki govori o družbenem dogovarjanju in samoupravnem Pa, večmesečni javni is? skupščinski razpravi o ustav--nih spremembah, začela se je septembra lani, je predsednik zbora narodov zvezne skupščine Mika Špiljak na seji tega zbora 30. junija razglasil, da so ustavna dopolnila XX. do XXIII sprejeta. Zbor narodov je razglasil ustavne amandmaje, potem ko je dobil poročila od republiških in pokrajinskih skupščin in štrih zborov zvezne skupščine. — Na fotografiji: poslanci zbora narodov glasujejo za ustavna dopolnila. SLAVNOSTNI GOVOR KARLA ŠILIH A PREDSEDNIKA OSREDNJEGA DELAVSKEGA SVETA RUDNIKA LIGNITA VELENJE »Dan rudarjev praznujemo v zavesti, da smo koristni in potrebni naši skupnosti...« Na rudarski slovesnosti, ki jc bila 3. julija na kotal-kališču v Velenju, je govoril predsednik centralnega delavskega sveta RLV Karel Šilih. Njegov govor objavljamo v celoti. Prva desetletja tega stoletja so bila za delovne ljudi Slovenije, pa tudi Jugoslavije, polna revolucionarnega vrenja. Razvnela so se močna delavska gibanja in hoji, ki so jih povzročile neznosne gospodarske razmere v deželi. Hitro je naraščala brezposelnost, draginja, pomanjkanje. Kritične so bile politične razmere. Domača reakcionarna buržoazija pa jc čedalje bolj omejevala pridob. ljeno svobodo. Rudarji so bili med prvimi pobudniki delavskega in socialističnega gibanja na Slovenskem, med prvimi množičnimi stavkarji itd. Razmere, v katerih so rudarji živeli, so bile neznosne. Ne le za izboljšanje svojega položaja, ampak tudi zato, da se ne bi njihovo življenjsko stanje še poslabšalo, so se morali Pjenchno boriti s .takratnimi kapitalisti — lastniki premogovnikov. Pri tem svojem boju pa je delavstvo takoj naletelo tudi na sovražen odnos takratne države in njenih oblastnikov. Zato je vsak večji boj rudarjev nujno prerasel v boj za politično svobodo, za resnično demokracijo, za novo človeško življenje. Skoraj pol stoletja so se morali rudarji boriti za najosnovnejšo eksistenco svojih družin. Boriti so se morali za pravico do dela, kajti kapitalistično izkoriščanje se je iz leta v leto večalo. Mezdna gibanja so bila stalno prisotna. Na eni strani je k temu silila hitro rastoča draginja, ki je ogrožala eksistenco njihovih družin, na drugi strani pa vse večje izkoriščanje njihdVega dela. Borbe niso bile potrebne le za to, da bi se izboljšali njihov ekonomski položaj, temveč tudi za to, da so preprečevali namene kapitalistov, da zmanjšujejo zaslužke rudarjev. "Stanovanjske razmere najboljše pokaže zapis ogleda stanovanj iz leta 1921 v rudarskih revirjih Trbovlje, v katerem je zapisano naslednje: »Ta stanovanja ne ščitijo stanovalcev niti pred sovražnimi naravnimi napadi, ta stanovanja ubijajo naš rod, so mlini, v katere mečemo lastno meso . . .« »Vprašanje je, kako bi izboljšali stanovanjski standard rudarjev? Ko bi oblast izsilila od kapitalistov upoštevanje stanovanjskih predpisov, bi predlagali, da pošlje v rudniške revirje polk vojakov in nekaj vagonov petroleja, s katerim naj polijejo hiše in za-žgo, da bi uničili vse, kar bi spominjalo nanje.« Leta 1923 so slovenski rudarji izvedli največji stavko v svoji zgodovini. Trajala je re-rekordno dobo — 59 dni, od 20. julija do 16. septembra. Zajela je skoraj vse slovenske premogovnike. Po ostrosti je ta stavka prekašala prejšnje, oboji — stavkajoči in podjetniki — so uporabljali do takrat neznana sredstva. V času rudarskih stavk so izbruhnile še druge stavke v Sloveniji, pa tudi v Subotici, Veliki Kikin-di, generalni štrajk 3000 mornarjev morskega obalnega prometa. To je bila doba velikih bitk evropskega delavstva — vstaje v Nemčiji in Bolgariji jeseni leta 1923. V spomin na ta težka leta — leta strašnega trpljenja in bede, v katerih so živeli rudarji, v spomin njihovih desetletja dolgih revolucionarnih bojev z izkoriščevalci kapitalisti in reakcionarnimi oblastmi, praznujemo sedaj v svobodi naš praznik 3. julij, kot praznik slovenskih rudarjev. Vse to, kar je bilo treba v preteklosti iztrgati iz krempljev izkoriščevalcev, je danes domena delovnih ljudi samih. Od nas samih je odvisno, kako bomo delili dohodek, kako organizirali delo, da bo kupček sredstev s katerimi razpolagamo, kar največji. Sami se v delovnih organizacijah odločamo za naš doprinos k urejanju družbenega standarda, sami odločamo o gradnji stanovanj, ustreznih komunalnih objektov, odločamo o sodelovanju pri reševanju drugih interesov, ki so v neposredni zvezi z našim delom in življenjem. V delovni organizaciji in v sklopu družbene skupnosti odločamo o reševanju problemov šolstva, zdravstva, socialnega skrbstva, skratka o vseh zadevah, ki zadevajo naše življenje in delo. Vse to nam je omogočila socialistična revolucija in iz nje iz-raslo družbeno upravljanje in delavsko samoupravljanje. Naše pravice so danes dominantne, pri tem pa se zavedamo, da tudi naše dolžnosti niso drugačne. Ko samoupravljamo v delovnih organizacijah in ko odločamo o delitvi novoustvarjene vrednosti, vedno stopajo v ospredje vprašanja, kako organizirati in modernizirati proizvodnjo, da bodo naši gospodarski rezultati boljši, da bomo imeli večji kos kruha tako za pokrivanje svojih potrebj, kakor tudi za interes širše družbene skupnosti Med pravicami, za katere se je bilo potrebno v preteklosti boriti, je bila pravica do dela. Danes je ta pravica vsakomur zajamčena z ustavo. Ne glede na to pa smo morali še zlasti velenjski rudarji v preteklosti že nekajkrat iskati za določeno število naših sodelavcev to pravico širom naše domovine. Vendar tudi v teh težkih letih nismo bili malodušni. Z odločitvijo, da se zgradi termoelektrarna Šoštanj III, je tudi za velenjske rudarje napočil čas večje perspektive. Zadovoljnejši zremo v našo bodočnost, prepričani, da bomo svojo pravico do dela lahko koristili tu, v Velenju. Pri tem pa ne moremo mimo tega, da ne bi izrazili polno podporo in našo pripravljenost, da zadostimo potrebe po pre- mogu, ko bo dograjena termoelektrarna Šoštanj IV. Pričakujemo le, da nam bo družbena skupnost pri opravljanju te naloge ustrezno pomagala, tako kakor je pomagala pri vsej dosedanji gradnji naših proizvodnih kapacitet. Naloge, ki stoje pred nami, bo naš delovni kolektiv zmagoval zlasti še zaradi tega, ker iz leta v leto vlaga velika sredstva za izobraževanje kvalificiranih delavcev, rudarjev, strojnikov in elektrikarjev, pa tudi tehnikov in visoko izobraženih kadrov. Pri tem ima glavno vlogo rudarski šolski center, to vlogo pa opravlja tudi v zadovoljstvo vseh. Dovolite mi, da sc dotaknem še trenutnih gospodarskih vprašanj. Naša hotenja so Izredno velika. Trošiti hočemo več, kakor pa ustvarjamo. To povzroča potrebo po naraščanju izvoza, zmanjšuje izvozne potrebe in vpliva na hitro rast cen. Takšna situacija zahteva krepke dogovore, zlasiT pa korenite spremembe v mišljenjih. Dogovoriti se moramo, da lahko trosimo le toliko, kolikor ustvarjamo. Naše javne razprave in dogovarjanja pa večkrat, zlasti v tujini, včasih pa tudi že doma, ustvarjajo zelo črnoglede in napačne ocene. Te ocene zamegljujejo dosežene uspehe, ki smo jih dosegli zlasti v letih gospodarske in idružbene reforme. Pri tem se pozablja, da smo stvarno edina socialistična družba na svetu, ki odkrito in javno obravnava svoje slabosti, bodisi na gospodarskem ali političnem področju, pa tudi to, da tega ne delamo zato, ker bi smatrali, da smo na robu propada, marveč zato, da bi mobilizirali nove sile za boljše delo, za še hitrejši razvoj. Velenjski rudarji se aktivno vključujemo v napore za izboljšanje gospodarskega položaja, za uresničenje dogovorjene gospodarske politike, mi smo pripravljeni dati svoj delež za izvedbo stabilizacijskega programa Jugoslavije in ožjih družbenopolitičnih skupnosti. Pri tem se zavedamo, da bo naš delež velik, če bo naše delo veliko — velika proizvodnja, nizki proizvodni stroški, da bi bila tako novoustvarjena vrednost čim večja. Tretji julij, praznik rudarjev, praznujemo v prepričanju, da ni težav, ki jih ne bi zmogel enoten, politično prekaljen delovni kolektiv, ni težav, ki jih ne bi zmogli naši delovni ljudje. Svoj stanovski praznik slavimo veseli in ponosni na naš rudarski poklic. Naše veselje še zlasti povečuje dejstvo, da prav na 3. julij vsako leto sprejemamo v svoje vrste nove, mlade rudarje, ki dokončujejo svoje triletno šolanje v RSC in s tem pomlajujejo naš delovni kolektiv. Praznujemo ga iz leta v leto v zavesti, da smo koristni in potrebni naši ožji in širši družbeni skupnosti in z željo, da naša prepričanja ne bi bila le naša, temveč stvarna potreba in hotenja naše družbe.« NADALJEVANJE S 1. STRANI Ustava-nove možnosti demokratičnih odnosov Džemal Bijedič-mandatar za m Razen zvezne vlade bo sedem zveznih sekretariatov, en zvezni izvršni svet, štiri zvezne uprave, osem zveznih zavodov in tri zvezne direkcije. Zvezni sekretariati bodo naslednji: za zunanje zadeve, za narodno obrambo, za notranje zadeve, za gospodarstvo, za finance, za zunanjo trgovino ter za delo in socialno politiko. Pri tem sta sekretarja za zunanje zadeve in za narodno obrambo izgubila naziv »državni«. Izmed nekdanjih svetov ostane samo zvezni svet za pravosodje, ukinjeni pa so zvezni sveti za izobraževanje in kulturo, za koordinacijo znanstvenih dejavnosti, za zdravstvo in socialno politiko ter zvezni svet za delo. Ukinjena sta tudi dva zvezna zavoda — za mednarodno tehnično sodelovanje in geološki zavod. Prav tako je ukinjenih več zveznih komisij: za jedrsko e-nergijo, za kulturne stike s tujino, za verska vprašanja, za fizično kulturo in za pregled filmov. Uspešno končali delovodsko šolo Pri delavski univerzi Velenje je polagalo zaključni izpit 76 delovodij kovinarske (strojne) stroke, ki so uspešno končali dvoletno šolo. Med njimi je bilo osemnajst odličnja-kov. Obiskovali so jo kvalificirani delavci z večletno prakso v stroki iz skoro vseh delovnih organizacij naše doline. Največ jih je bilo iz rudnika lignita, Gorenja, elektrarne in drugih manjših podjetij. Šola je bila organizirana preko kovinarskega šolskega centra v Mariboru in ima raven srednje šole. Tudi v prihodnjem šolskem letu bo pri delavski univerzi organizirana delo-vodska šola. Po dosedanjih rezultatih vpisa sodeč, bosta tudi v šolskem letu 1971/72 začela z delom kar dva oddelka. S tem je Velenje postalo neke vrste rekorder po izobraževanju. Ta zvrst izobraževanja je v veliko pomoč naši industriji v borbi za moderno proizvodnjo in proti zastareli mojstrski miselnosti, ki kaj rada zavira normalni industrijski razvoj. Dveletni mandat zveznega izvršnega sveta, ki mu je predsedoval Mitja Ribičič, bo potekel konec julija. Do takrat morajo biti končana tudi posvetovanja o sestavi nove vlade. Novi mandatar, Džemal Bijedič, je začel posvetovanje o sestavi nove vlade z republiškimi vodstvi. Nov izvršni svet že takoj na začetku čaka usklajevanje dela v federaciji z novimi ustavnimi nalogami zveze. Nova vlada bo morala sprejeti tudi nov srednjeročni plan Jugoslavije, kot tudi več predlogov za nove predpise, s katerimi bo zagotovljeno izvajanje predvidenih gospodarskih ukrepov. — Na fotografiji Džemal Bijedič. V delavski univerzi-uspešno šolsko leto Po podatkih delavske u-niverze v Velenju je bilo preteklo šolsko leto uspešno. Delavska univerza je organizirala kar 80 intenzivnih oblik izobraževanja, od tega 7 oddelkov večernih šol — srednjo ekonomsko, komercialno srednjo, dva razreda osnovne šole, elektro delovodsko šolo in dva oddelka strojne delo-vodske šole. Vse redne šolske oddelke je organizirala v sodelovanju z matičnimi šolami v Slovenj gradcu, Celju in Mariboru. Tako so vsi učenci dobili splošnove-ljavna spričevala. V vseh intenzivnih oblikah je bilo vpisanih 1.336 učencev, ki so poslušali kar 5.655 ur pouka. Obrambna vzgoja je imela 26 ciklusov predavanj. Vsak ciklus najmanj tri, s poprečnim številom slušateljev 108. Tudi prihodnje šolsko leto bo zelo pestro: delovod-ske šole, osnovna šola 7. in 8. razred, srednja ekonomska šola IV. letnik. Zaradi pomanjkanja prostora v šolskem centru za blagovni promet v Celju in zaradi velikih potreb po prodajal-skem kadru bo delavska u- niverza verjetno v jeseni prevzela organizacijo enega razreda šole za prodajalce, ki bo imela pouk v Velenju. Seveda, bo dela tudi na vseh ostalih sektorjih: družbeno ekonomskem, splošnem — posebno tuji jeziki in strokovnem. V. V. BRV SO SAMI POSTAVILI Prebivalci Rečice ob Paki so sami postavili 32 metrov dolgo brv čez Pako. Tračnice so stale 2.576 din, podarjen les je vreden 1.041 din, prevozi in drugi stroški pa so znašali 2.050 din. Poleg tega pa so vaščani opravili 720 prostovoljnih delovnih ur, kar znaša 5.040 din, skupno torej 10,727.000 dinarjev. Kakšne pomoči od drugod niso dobili, zato mislimo, da je del vasi na desnem bregu Pake vendarle že enkrat upravičen, da se napelje v ta kraj vodovod, katerega so nujno potrebni, posebno za živino, kajti Paka je zadnje čase tako umazana, da ta voda škoduje tudi živini. MLADINSKI PEVSKI FESTIVAL V CELJU MLADI TEHNIKI V VELENJU Velenje je bilo gostitelj 160 mladih tehnikov Jugoslavije • Zvezno srečanje tehnične in delovne ustvarjalnosti mladih je tokrat že sedmič pripravil svet za tehnično vzgojo mladine in pionirjev pri Ljudski tehniki Jugoslavije • Izvedbo srečanja pa sta izpeljala republiški in velenjski občinski odbor Ljudske tehnike. Kot je povedal predsednik pripravljalnega odbora Jože Zakošek, so mladi na srečanju v Velenju z nastopi in prikazanimi tehničnimi izdelki pokazali precejšnjo sposobnost in znanje. Tega so pridobili v krožkih Ljudske tehnike, v šolskih delavnicah, izvenšol-skih dejavnostih in tudi drugod. Videti je, da imajo mladi veselje do tehnike, zato bi jim morali dati večje možnosti za tehnično izobraževanje. Zlasti bi morale nuditi pomoč delovne organizacije. V Velenju smo imeli lep primer kolikšno ustvarjalno sposobnost imajo mladi, če njihovo iniciativo kdo primerno podpre. Akcija Gorenje — Sever za šole je obrodila uspeh. Podjetje je poslalo šolam blizu 3 tisoč malih elektromotorjev, okrog 120 šol pa je poslalo na posebno razstavo 150 koristnih in zanimivih tehničnih izdelkov, ki so jih izdelali iz poslanih malih električnih motorjev. Na posebni razstavi v rudarskem šolskem centru so namestili najbolj domiselne izdelke. Med razstavljenimi so bili tudi nekateri, ki so jih izdelali učenci iz osnovnih šol velenjske občine. Sola Karla Destovnika Ka-juha iz Šoštanja je imela razstavljen mikser, trakasto žago, sesalec, kavni mlinček, cirkularko in stružnico. Dekleta in fantje, ki so prišli na srečanje v Velenje, so pokazali svoje znanje iz kemije, biologije, fizike in astronomije, Pomerili so se tudi v prometni vzgoji, letalskimi in brodarskimi modeli. Svoje dosežke pa so pokazali še s področja amaterskega filma in fotografije. Zanimive so bile njihove predstavitve v radiotehniki, elektrotehniki, arhitekturi, gradbeništvu, agrotehniki in strojništvu. Mladi 'tehniki pa so sodelovali tudi na prireditvi »-Pokaži, kaj znaš« in pokazali, da je v njih precej tehničnega znanja. V sredo, 6. julija je mlade tehnike in razstavo obiskal član zveznega izvršnega sveta Mitja Mejak. Po ogledu se je pohvalno izrazil o prikazani ustvarjalnosti mladih. V okviru meddržavnih izmenjav na področju tehnične in delovne ustvarjalnosti mladih, so v Velenje prišle delegacije mladih tehnikov iz Sovjetske zveze, Bolgarije, Madžarske, Romunije in Demokratične republike Nemčije. Jože Zakošek, predsednik pripravljalnega odbora je dejal: »Trudili smo se, da bi srečanje mladih tehnikov v Velenju ostalo vsem udeležencem v najlepšem spominu. Zato smo spored srečanja, za razliko od prejšnjih, v tem smislu tudi spremenili.« Tekmovanje mladih brodomodclarjev V rudarskem šolskem ccntru je bila razstava izdelkov mladih tehnikov Že iz števila točk, ki so jih posamezni zbori prejeli, vidimo, da so bili zbori resnično izenačeni. Zato je toliko večji uspeh mladinskega zbora osnovne šole MP Toledo, ki je na tekmovanju potrdil sloves odličnega zbora (kljub temu, da ni imel najboljših pogojev dela v zaključnih pripravah na tekmovanje). Posebno lep uspeh pa, so dosegla dekleta gimnazije. Po svojem delovanju absolutno najmlajši zbor (tudi po številu pevcev najmanjši — 45) je že na svojem prvem uradnem tekmovanju prejel srebrno plaketo in dobil soglasno priznanje strokovnjakov, ki so zapisali: simpatičen in odlično uglašen pevski kolektiv, ki ima še veliko možnosti razvoja! Dekliški pevski zbor gimnazije Velenje. Vodi ga prof. Ivan Marin TEKMOVANJE PIHALNIH ORKESTROV ZLATO ZA NAŠE Na Titovem trgu v Kopru je v junijskih sobotah drugače kot sicer. Tu se vsako soboto ob 20. uri zberejo pihalni orkestri, da bi se med seboj pomerili na III. tekmovanju pihalnih orkestrov Slovenije. V tekmovalni skupini jugoslovanskih osnovonošol-skih zborov je na dveh koncertih nastopilo 15 izbranih zborov iz vse Jugoslavije. Strokovna komisija, ki so jo sestavljali prof. Janez Bole iz Ljubljane, prof. Egon Kunej iz Celja, prof. Marko Munih iz Ljubljane, prof. Borivoje Popo-vič iz Beograda in prof. Slavko Zlatic iz Pule, je o-cenjevala zbore s točkami od 1 do 100 in sicer: a) zbori, ki so osvojili nad 90 točk, so prejeli zlato plaketo in denarno nagrado; b) zbori, ki so osvojili 85—90 točk, so prejeli srebrno plaketo in denarno nagrado; c) zbori, ki so osvojili 80—85 točk, so prejeli bronasto plaketo. Konkurenca je bila letos izredno močna, posamezni zbori pa so bili ocenjeni takole: mladinski zbor Maribor (97,2) zlata plaketa, mladinski zbor »Razvigorče« Skopje (93,8) zlata plaketa, mladinski zbor glasbene šole »Vatro-slav Lisinski« Zagreb (89) srebrna plaketa, mladinski zbor RTV Ljubljana (86,2) srebrna plaketa, mladinski zbor osnovne šole I celjske čete (82) bronasta plaketa, mladinski zbor osnovne šole »Kole Kaninski« Bito-la (81,6) bronasta plaketa, mladinski zbor osnovne šole Miha Pintar-Toledo Velenje (78,4), mladinski zbor osnovne šole Brezovica pri Ljubljani (77,6), mladinski zbor osnovne šole »I. Ko-(77,6), mladinski zbor o- V ROB PLOČNIKA V torek, 6. julija je po Koroški cesti v Velenju pripeljal mopedist Martin Glo-belšek in zadel v rob pločnika. Pri padcu je dobil težje poškodbe. AVTOMOBIL JE ZANESLO V prometni nesreči, ki se je pripetila1 27. junija ob 16.30 uri na cesti skozi naselje Skorno, se je poškodoval Jurij Mogelnicki iz Velenja. Prišlo je do trčenja, ko je vozilo Ivana Bre-kala iz Maribora med vožnjo zaneslo, ,tako da je trčil v osebni avtomobil, ki ga je vozil Mogelnicki. Gmotno škodo so na kraju nesreče ocenili za 12.000 dinarjev. Organizatorja (Zveza kul-turno-prosvetnih organizacij Slovenije in Obalna turistična zveza v Kopru) sta 21 prijavljenih godb razdelila na štiri tekmovalne sobote v juniju. Vse godbe so razvrščene v tri težavnostne stopnje (I. težavnostna stopnja je najtežja, III. težavnostna stopnja pa najlažja!), merilo (pogoj) za težavnostno stropnjo pa so skladbe, ki jih je organizator predpisal in ki so si jih godbe izbrale z ozirom na svojo sposobnost za svoj tekmovalni program. Tako je na prvem tekmovalnem dnevu, v soboto 5. junija nastopila tudi godba na pihala »Zarja« iz Šoštanja in dobila v III. težavnostni stopnji zlato plaketo in 495 točk (od 600 možnih). Z osvojitvijo zlate plakete so Šoštanjčani dosegli lep uspeh, ki jim bo močna vzpodbuda za nadaljnje delo. V soboto, 12. junija (zaradi dežja šele v nedeljo 13. junija) pa je tekmovala tudi rudarska godba Velenje in sicer v I. težavnostni stop- nji. Velenjčani so se močno potrudili in dobili kar 518 točk in zlato plaketo. Njihov uspeh je pomemben še tembolj, ker se zaradi težavnosti programa prijavilo v I. težavnostno stopnjo samo 5 pihalnih orkestrov (Ravne na Koroškem, Idrija, Jesenice, Maribor in Velenje), izostale pa so celo zelo znane rudarske godbe iz Trbovelj, Hrastnika in Zagorja. Godbenikom iz Šoštanja in Velenja iskreno čestitamo in jim želimo še mnogo uspehov, fantom iz Šoštanja pa tudi malo več »korajže«, da se bodo prihodnjič odločili za kakšno težavnostno stopnjo navzgor. Ob koncu samo še tole: žal nam je, da se za tekmovanje ni prijavila tudi mladinska godba RŠC. Z njihovim (prav gotovo tudi uspešnim ) nastopom bi tradicija pihalnih godb v Šaleški dolini še pridobila na pomenu. RUDARSKI ŠOLSKI CENTER VELENJE razpisuje v šolskem letu 1971/72 naslednje štipendije • Na fakulteti za strojništvo: a) odsek za rudarstvo 2 b) na matematično-fizikalnem oddelku 2 • Na fakulteti za elektroniko: a) oddelek za splošno elektrotehniko 2 Vloge za štipendijo pošljite na naslov — Rudarski šolski center Velenje, najkasneje do 1. 8. 1971. Prednost imajo kandidati, ki so že vpisani v višje letnike! USPEHI DEKLIŠKEGA ZBORA GIMNAZIJE VELENJE terijih in ocenila takole: zbor mladih »Dr. Vojislav Vučkovič« Niš (90,8) zlata plaketa, dekliški zbor glasbene šole Mostar (89) srebrna plaketa, mešani mladinski zbor gimnazije Celje (85,5) srebrna plaketa, dekliški zbor gimnazije Velenje (85) srebrna plaketa, akademski komorni zbor gimnazije Kranj (84,4) bronasta plaketa, mladinski mešani zbor Prizren (79), mešani mladinski zbor gimnazije Ljutomer (72,2), mešani mladinski zbor gimna<-zije Derventa (69,6), mešani mladinski zbor gimnazije Kavadarci (67,8). NA JUBILEJNEM FESTIVALU V CELJU SO SE MLADINSKI ZBORI NAŠE OBČINE DOBRO IZKAZALI. Najprej je organizator festivala potrdil visoko raven naših mladih pevcev že s tem, da je povabil štiri mladinske zbore iz naše občine (Gustav Šilih in Miha Pintar Velenje ter Karel Destovnik Kajuh in Biba Ročk iz Šoštanja), da so nastopili na slavnostnem koncertu združenih zborov na Muzejskem trgu v Celju. Mladinski zbor osnovne šole Miha Pintar-Toledo pod vodstvom Rože Veber in dekliški zbor gimnazije Velenje pod vodstvom Ivana Marina, pa sta nastopila tudi v tekmovalnem delu festivala. snovne šole »Franjo Vrunč« Slovenj Gradec (75,8), mladinski (zbor »66 slavuja« Šabac (74,2), mladinski zbor glasbene šole »Vasa Pavič« Titograd (73,8), mladinski zbor osnovne šole Prule Ljubljana (73), mladinski zbor osnovne šole »Franc Osojnik« Ptuj (70,4) in mladinski zbor »Vatroslav Lisinski« Janjevo (54,6). Drugi dan pa so tekmovali jugoslovanski mladinski mešani in dekliški srednješolski zbori. Komisija je ocenjevala po enakih kri- Jubilej vreden pozornosti Dvajset let neprekinjeno delajo v istem podjetju. To jc brez dvoma doba. ki jo je potrebno proslaviti. V velenjskem rudniku se tega dobro zavedajo. Vsako leto ob praznovanju dneva rudarjev, priredijo njihovim jubilantom, torej tistim, ki delajo dvajset ali več let neprekinjeno v njihovem kolektivu, slovesnost na kateri jim izročijo nagrade in priznanja. Tudi letos so 54 članov iz rudnika in 5 iz rudarskega šolskega centra povabili na srečanje v delavski klub. Letošnji jubilanti iz RLV so Franc Avbreht, Justin Banovšek, Anton Cavnik, Avgust Jelen, Alojz Kos, Jože Lemež, Mirko Lesjak, Vincenc Lesjak, Edvard Lipnik, Martin Lipnikar, Karel Martinšek, Pavel Mevc, Ivan Novinšek, Anton Oblišar, Ivan Ostruh, Kari Pečko, Franc Strgar, Branko Supovec, Alojz Straus, Jože Toter, Stanislav Viher, Martin Vodonč-nik, Josip Voglar, Anton Zevart, Jože Aljaž, Alojz Avbreht, Ignac Jeseničnik, Ludvik Mrak, Karel Ostruh, Anton Plazi, Marjan Rožič, Ivan Šuster, Jože Glinšek, Ivan Grajžl, Ivan Lesjak, Jože Lipnik, Baltazar Mevc, Franc Oblišar, Martin Ob-šteter, Darko Špeh, Anton Mlakužnik, Ivan Deberšek, Franc Pečečnik, Marija Novak, Jože Sevšek, Marija Ternovšek, Franc Burnšek, Marija Fišer, Kristina Hae-ske, Gabrijela Oštir, Ivan Pepelnik, Slavko Vidmar, Karlo Vrečko in Berto Za-volovšek; iz RSC Menart Juvan, Štefan Kodrun, Ladislav Paperneš, Ciril Ržek in Franc Zagorc. Člani delovnega kolektiva rudnika in rudarskega šolskega centra so prišli v podjetje na začetku pravega vzpona in razvoja velenjskega rudnika. Erno Rahten, ki je na slovesnosti v delavskem klubu nagovoril slavljence, je med drugim dejal: »Vaše delo v kolektivu predstavlja obenem 20 let graditve, truda in samopremagovanja ter sotovarištva in sodelovanja z vsemi člani kolektiva. Teh 20 let, ki ste jih z delom nepretrgoma preživeli v naši sredini, predstavlja pot, ki jo je prehodil naš kolektiv od majhnega, zastarelega rudnika, do enega največjih in moderno opremljenih rudnikov v državi. Vaš je tudi velik delež pri vzporedni izgradnji našega rudarskega mesta, ko ste poleg svojega rednega dela pomagali ustvarjati in graditi in s svojim delom kazali pot in in bili vzorniki pri oblikovanju in u-stvarjanju lepše podobe Šaleške doline. Ne mislimo le nase in tudi ne samo na danes, marveč v dokajšnji meri zlasti na jutri, na razvojne potrebe našega rudnika in na potrebe tistih, ki z nami in mi z njimi oblikujemo nadaljnje razvojne možnosti našega premogovnika in večjo predelavo premo-govih zakladov v električno energijo. Naša naloga je storiti vse, da to dosežemo. Ob tem smo dolžni krepiti rudarsko zavest in še bolj razvijati delavsko samoupravljanje, katerega zasluga je, da smo danes dosegli to, kar imamo.-« MLADINI MESTO, KI JI GRE Komunisti krajevne organizacije mesta Velenje so na nedavnem sestanku obravnavali probleme mladine mesta Velenje. Predstavniki mladih iz Velenja, ki so jih v glavnem sestavljali predstavniki občinske konference ZMS, saj mesto Velenje sploh nima mladinskega aktiva, so seznanili komuniste z delom mladih, pa tudi s problemi, ki tarejo mlade v Velenju pri njihovem vsakdanjem delu in življenju. V razpravi so komunisti kritično ugotavljali o malo-dušju in pasivnosti komunistov, do katerega pa prihaja predvsem zato, ker komunisti — predvsem tisti na vodstvenih položajih, sicer izražajo podporo določenim stališčem in sklepom, ki jih zavzamejo višji politični forumi, pa tudi mestna organizacija ZK, niso pa v praksi pravzaprav nič storili, da bi se stališča in sklepi v življenju in vsakdanjem delu tudi uresničevali, čeprav bi ravno ti komunisti lahko najbolj pripomogli k njihovi uresničitvi. Ce mladi vse to vidijo in tudi občutijo, potem pač ne moremo pričakovati, da bodo v teh ljudeh iskali vzornike. Mladi pa vzornike potrebujejo in se radi po njih zgledujejo. Komunisti krajevne organizacije, na sestanku jih je od 280 res sodelovalo le 73, kar v neki meri tudi kaže na pasivnost in nezaintere-r-siranost, saj se na sestankih samo razpravlja in včasih tudi kaj sklene, vendar se malo ali pa nič ne uvede v življenje, oziroma konkretno prakso, so se odločno zavzeli za to, da se njihov glas vedno in povsod upošteva in da se končno od vsakega zahteva, da spoštuje zakonitost in se ravna po principih demokratičnega centralizma kadar gre zlasti za spoštova- nje sklepov in stališč višjih partijskih forumov, še posebej pa stailišč lastne partijske organizacije. Le tako bomo komunisti razbili malodušje v svojih vrstah. Avantgarda delavskega razreda pa bomo le in edino v primeru, če bomo vsi komunisti odločno povezani z življenjem, s težnjami in interesi delovnih ljudi. Komunisti organizacije ZK mesta Velenje se zavedajo, da le odločni akcijski programi in sklepi, za ka- tere je treba odločno vztrajati, da se izpolnjujejo in spoštujejo, lahko pripomorejo k ureditvi vloge komunistov, pa so zato sprejeli zadolžitev, da je vsak aktiv ZK mestne organizacije na svojem področju zadolžen od vsakega posameznika zahtevati spoštovanje sprejetih stališč, ki jih bo vsak aktiv ZK za svoje razmere konkretiziral v lastnem akcijskem programu, ki mora biti sprejet do srede julija 1971. Konec avgusta 1971 pa bo organizacija PRISRČNO SLOVO 01) UPOKOJENCEV V delavskem klubu so pripravili prisrčno svečanost, na kateri so se poslovili od članov kolektiva rudnika lignita, ki so odšli v pokoj od lanskega julija dalje. Kar 56 članov kolektiva je stopilo v zasluženi pokoj. To so Franc Cerkovnik, Anton Vovk, Adolf Pi-rec, Anton Hliš, Viljem Cas, Marko Verdel, Lazar Dajič, Osvald Ceh, Marija Pristovšek, Alojz Sedovnik, Franc Pušnik, Mihael Mi-klavc, Jože Ambrož, Anton Blatnik, Jože Fijavž, Vinko Medved, Franc Skornšek, Ivan Dragar, Martin Skaza, Gregor Nemivšek, Ivan Kovač, Jože Jurko, Alojz Novak, Ivan Golčar, Adolf Br-ložnik, Maks Mavec, Franc Trampuš, Franc Vidmar, Martin Drev, Franc Kac, Franc Borovnik, Ignac Močnik, Franc Vovk, Jakob Lokan, Anton Pucl, Mihael Jan, Martin Vijthavzer, Franc Taušič, Ivan Zevart, Franc Viher, Franc Skru-bej, Ivanka Antlej, Mihael Friškovec, Franc Goltnik, Jože Lončar, Anton Oblak, Roman Breznik, Franc Mar-kus, Martin Tajnšek, Ivan Bolha, Franc Grabner, Jože Baloh, Ivan >Ianežič, Anton Kumer, Ivan Tratenšek in Jože Znidar. Slovo je bilo prisrčno, pa vendar ne zadnje. Predsednik rudniškega sindikata Rudi Kortnik je na slovesu med drugim povedal: »Dolga leta smo živeli skupaj, dolga leta smo skupaj premagovali težave, pred katere smo bili postavljeni in se skupno veselili uspehov, ki smo jih dosegali. Zato nam, ki smo ostali, ni in nam ne more biti vseeno ob vašem odhodu. Vse preveč dobro smo se poznali, vedeli smo za težke in vesele trenutke drug drugega, bili smo kot ena sama velika družina in zato sem prepričan, da tudi vam, dragi tovariši, ni bilo čisto veeno tisti trenutek, ko ste opravili zadnji šiht, zadnjič bili v prostorih, ki so bili vaš drugi dom in ko ste stisnili v slovo roko svojim najožjim sodelavcem. Morda kdaj ni bilo vse na sestanku vseh članov, komunistov pregledala kako in koliko so posamezni | komunisti naše organizacije spoštovali odločne zahteve komunistov, da moramo v naših vrstah napraviti red. Organizacija je odločena, da tiste, ki ne bodo opravili svojih nalog vestno, pošteno in pravočasno, izloči iz svojih vrst. Komunisti so končno izrazili tudi zahtevo, da želijo biti o vsaki stvari, ki se dogaja v našem mestu redno in sproti informirani. Zavedajo se namreč, da lahko zavestno odloča, sprejema sklepe in odgovarja le tisti, ki je pravočasno, objektivno in končno kvalitetno informiran. Sekretar E. Centrih tako kot ste si želeli, morda ste kdaj z nejevoljo sprejemali dogodke, ki jih je v podjetju, kot je naše, I vsak dan dovolj, morda tudi z nami, vašimi sodelav- I ci niste bili vedno povsem zadovoljni. Vendar, življenje je pač j takšno, da v našem spominu ostajajo le najlepši tre- I nutki, tisto kar nam je povzročalo največ zadovoljstva, tisto, kar nam ohranja nekaj v lepem spominu. Tudi za vas, dragi tovariši, | sem prepričan, da je tako. Pozabljeni so težki trenutki, pozabljeno vse tisto, kar vas je kdaj bolelo, pozabljene vse težave, s katerimi ste se srečevali. Prepričan sem, da ste in da boste ohranili podjetje, kjer ste živeli in delali ter svoje delovne tovariše, s katerimi ste preživeli dolga leta, ter celotni kolektiv rudnika lignita Velenje — v kar najlepšem spominu.« Odhod v pokoj pa seveda ne pomeni končnega slovesa od rudnika. Še bodo zanje pripravili srečanja, ki bodo vedno posvečena lepim trenutkom, ki smo jih skupaj preživeli. Pomenila pa bodo tudi tisto krepko vez med upokojenci in člani rudniškega kolektiva, ki jih bodo še vnaprej vezala v čvrsto celoto. IIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMMIIIIIIIIIII.....III.......MM.....MIH.....II..............................II.....MMIMMMMI..........................IIIHMII.......III....... MMIMIIIMMM......11 ■ 11111111 tli 11111II111M11111 Hit......I lllll 111111111II ■ ■ ■IIIIIIIIIIIIIIIII ■ 111 ■ III ■ 1111II11 ■ 11M11111M1111111M11 f 11111 f II KNEZ LAZAR PONOVNO »KRALJUJE« V SVOJEM MESTU — Kruševac, nekdanja prestolnica kosovskega junaka kneza Lazarja, proslavlja v teh dneh 600-letnico obstoja. V okviru proslavljanja so odkrili tudi spomenik ustanovitelju tega mesta. V stari Lazarjevi trdnjavi ponovno stoji njegov gospodar • ČLANI AMZJ BODO IMELI SVOJ HOTEL — 12-kilometrska obala med Svetim Štefanom in Petrovcem na moru bo postala pravi raj, v katerega bodo imeli dostop člani Avto-moto zveze Jugoslavije. Hotel AMZJ je v zadnji fazi izgradnje, pred njim pa so bun*alovi, ki jih že koristijo • »MODEFEST« V 21 MESTIH — Modni časopis »Svijet« iz Zagreba je že lani uspel s potujočo modno revijo. Letos je organiziral novo karavano »Modefest«. V treh tednih so modeli naših znanih tovarn konfekcije obšli 21 mest. Končna prireditev pa je bila v Zagrebu, kjer so proglasili najuspešnejše modele. Na sliki: manekenki Jasna Mihalinac in Jadranka Obuljen z modeli, ki sta jih prikazovali na »Modefestu«. Stališča velenjskih komunistov Na željo komunistov oganizacije ZKS mesta Velenje v celoti objavljamo stališča in zadolžitve, ki so jih sprejeli na zadnjem sestanku. Komunisti organizacije ZKS mesta Velenje, zbrani na skupnem sestanku, so pri obravnavi o problemih mladine našega mesta in nalogah komunistov, dne 17. junija 1971 sprejeli soglasno naslednja stališča in zadolžitve: • Komunisti podpiramo formiranje samostojnega aktiva Zveze mladine v mestu Velenje, zato se naj sestavi primerno vodstvo, mladim našega mesta pa čim prej zagotovijo prepotrebni in primerni prostori za njihovo dejavnost in delo. • Komunisti smo dolžni pomagati mladini pri njenem delu, zlasti pa pri uveljavljanju v družbenopolitičnem življenju. © Komunisti smo dolžni pospešiti sprejem mladih v Zvezo komunistov, ob upoštevanju kriterijev, ki jih določa statut ZKJ. • Pri vodenju načrtne kadrovske politike pri družbenem angažiranju mladih, moramo komunisti skrbeti za to, da se mladi in strokovno u-sposobljeni ljudje čim bolj in čim prej družbeno ULVe}javij,o.. Pridem smo dolžni gledati na to, da bodo mladi v večjem številu izbrani v vodstva predstavniških in družbenopolitičnih organov, zlasti pa v samoupravne organe. « Utrditi moramo obliko in organizacijo aktiva mladih komunistov, da bomo tako mlade čim prej in bolje pripravili za delo v organizacijah Zveze komunistov. • Komunisti zahtevamo, da se del partijske članarine, ki jo plačujejo člani naše organizacije, prepusti neposredno organizaciji, ki naj sred- stva koristno uporabi pri delu z mladimi in za mlade našega mesta. • Komunisti naše organizacije, ki delajo v predstavniških in družbenopolitičnih organih, so dolžni sodelovati pri delu organizacije in zlasti izvajati pri svojem vsakdanjem delu ta sprejeta stališča in zadolžitve, kakor tudi sklepe, ki jih je naša organizacija že sprejela. • Vsi aktivi Zveze komunistov naše organiza-ije morajo najkasneje do konca junija 1971 sklicati sestanke aktivov in obravnavati stališča predsedstva CK ZKJ, stališča in zaključke VII. seje občinske konference ZK Velenje, sklepe naše organizacije, kakor tudi ta stališča in zadolžitve. V zvezi s to obravnavo so aktivi dolžni takoj sprejeti akcijski program za izvajanje sklepov in stališč v njihovem lastnem okolju. • Nadaljevali bomo z akcijo izdelave pregleda aktivnosti in pripravljenosti komunistov za 'lružbeno delo. Nedelav-ne in družbeno neaktivne člane naše organizacije bomo izključili, oziroma brisali iz evidence ZK. « Komunisti krajevne organizacije ZK me sta Velenje se bomo ponovno zbrali konec avgusta 1971 in pregledali kako so posamezni komunisti pristopili k izvrševanju doslej sprejetih sklepov, zlasti pa teh stališč in zadolžitev. O tem morajo na sestanku celotne organizacije poročati neposredno sekretarji aktivov. Proti komunistom, ki se niso držali sklepov, stališč in zadolžitev naše organizacije, bomo takoj primerno ukrepali. /Z SODNIH DVORAN • IZ SODNIH DVORAN nesrečeA OTROKA SKOČILA PRED AVTOMOBIL AVGUST KUZMAN iz Velenja, Prešernova 11/b je vozil osebni avtomobil CE 253-38 po Prešernovi cesti, ko mu je nenadoma iz hiše št. 9 pritekel otrok JANEZ MEŽA, star 3 leta, naravnost pred avtomobil. Voznik nesreče ni mogel preprečiti in je otroka zadel in zbil po cesti. Odpeljali so ga v celjsko bolnišnico. Tudi 6. junija se je zopet pripetila nesreča na Kidričevi cesti, ko je ZDENKA SLADIC, iz Velenja, Kidričeva 12, stara 7 let, pritekla pred avtomobil CE 376-56, ki ga je vozil ZVONKO CERKOVNIK iz Hrastovca 47. Voznik ni uspel preprečiti nesreče in je z zadnjim delom avtomobila zadel Kleptoman Vsakdo, ki je nagnjen k tatvinam, je kleptoman. Za takega je okrožno sodišče v Celju pred nedavnim spoznalo Jožeta Pinteriča, ki je sicer doma iz okolice Gornje Radgone, več tatvin pa je opravil v mestu Velenje. Jože Pinterič je pomagal pri gradnji hiše A. H. na Koroški cesti. Že ljudski pregovor pravi, da je dobrota sirota. Oškodovani lastnik nove hiše pa lahko to še najbolje potrdi. Jožeta Pinteriča je zaposlil, mu dajal hrano in prenočišče. Za »proti uslugo« pa je Jože Pinterič, A. H. neštetokrat vdrl v klet, tako da je razbil šipo na kletnem oknu, zlezel skozenj in ukradel razne stvari. Najraje je segal po jedilih in pijači. Nazadnje je sam napravil napako, ko se je v kleti tako močno opil, da je v njej zaspal in ga je oškodovanec zalotil pri delu. Seveda je Jože Pinterič dejanje priznal. Na zaslišanju na postaji milice je povedal, da je podobno delal v drugih hišah, ki jih gradijo ob Koroški cesti, le hiše komandirja milice se je »za vsak slučaj« izognil. Okrožno sodišče v Celju je Jožeta Pinteriča obsodilo na 7 mesecev zapora. Pri izreku kazni je upoštevalo, da je Jože Pinterič imel težko mladost in da sam ni kriv, ker je zašel v tak položaj, da je moral krasti, če se je hotel sploh preživljati. To so uvideli tudi nekateri oškodovanci in so u-umaknili pregon pri občinskem sodišču v Šoštanju. Vsekakor pa naj bo primer Jožeta Pinteriča poučno opozorilo vsem lastnikom hiš, da svoje imetje primerno zaščitijo in zavarujejo, kajti po toči je prepozno zvoniti. Skrbijo za gasilski naraščaj Industrijsko gasilsko društvo rudnika lignita Velenje ima včlanjenih tudi več pionirjev in mladincev, ki so z marljivim delom in prizadevnostjo že pokazali, da bodo dobri člani društva in usposobljeni gasilci. Tako pionirji kot mladnci dosegajo nekaj let nazaj lepe uspehe na gasilskih nastopih in tekmovanjih. Obe desetini sta se letos 9. maja udeležili občinskega tekmovanja in dosegli odlično drugo mesto. S tem rezultatom sta se mladinska in pionirska desetina industrijskega gasilskega društva rudnika lignita Velenje uvrstili v consko tekmovanje pionirskih in mladinskih desetin, ki je bilo 16. maja v Mozirju. Mladinska desetina je bila na tem tekmovanju druga in dobila pokal in priznanje. Obe mladi gasilski desetini sta delavni, ker zanje še posebej skrbita društveni referent za mladino Štefan Novinič in referent za kulturo in prosveto Milan Pire. Delu z mladino pa se nikoli niso izognili tudi ostali člani v gasilskem društvu, predvsem je mladim rad pomagal dolgoletni poveljnik industrijskega gasilskega društva rudnika lignita Velenje Franc Kričej. otroka. Deklica je padla po cesti in dobila težje poškodbe, tako da so jo odpeljali v slovenjegraško bolnišnico. Na vozilu je za okrog 100 dinarjev škode. ZANESLO JE AVTOMOBIL Po Ljubljanski cesti v Velenju se je 6. junija ob 13.35 peljal z osebnim avtomobilom CE 226-32 FRA-NJO VIDEMŠEK iz Metleč 38. V blagem, nepreglednem ovinku pri hišni številki 9, pa mu je nasproti pripeljal s pony ekspresom DRAGO SKRUBA iz Velenja, Ljubljanska 58. Zaradi srečevanja je voznik osebnega avtomobila zaviral pri čemer pa je vozilo zaneslo na levo stran ceste, tako da je podrl Draga Skruba, ki je pri padcu dobil lažje poškodbe, vendar so ga odpeljali v celjsko bolnišnico. Na obeh vozilih je za okrog 2.000 dinarjev škode. Ponesrečencu V temeljnem zakonu o varnosti cestnega prometa je med drugim določeno tudi, kako je treba ravnati pri prometni nesreči. 85. člen določa, da mora vsakdo, ki se znajde na kraju prometne nesreče v kateri je kdo poškodovan, pomagati poškodovanim. Pri tem je celo določeno, da ta dolžnost zadene tudi tistega, ki »pride tam mimo«. Znani dogodki pa kažejo, da se tega vse premalo zavedamo. Tako šele postopek pred sodiščem marsikoga nazorno pouči o tej pomembni in za človeško življenje odločilni dolžnosti. Po 271. členu kazenskega zakonika je vsakdo dolžan pomagati je namreč kaznivo, če voznik motornega vozila ali drugega prevoznega sredstva pusti brez pomoči koga, ki je bil s tem prevoznim sredstvom poškodovan. Če pa kdo pride bolj slučajno na kraj prometne nesreče in ne pomaga poškodovanim, stori s tem prekršek za katerega je lahko kaznovan z denarno kaznijo od 50 do 500 dinarjev ali celo z zaporom do dveh mesecev. Tudi voznik, ki se je znašel na kraju prometne nesreče, pa noče oziroma ne prepelje poškodovanca do najbližjega zdravstvenega zavoda, odgovarja za prekršek. VOZNI RED NE VELJA! V Velenje, naše občinsko središče, iz Smartnega ob Paki že kar težko prideš, če sam nimaš primernega vozila. Tako npr. potniški vlak pelje iz Smartnega ob Paki že. ob 5.03 uri proti Velenju, naslednji pa šele ob 11.30 uri. Proti Celju pa ob 6.05 uri, naslednji vlak pa ob 12.17 uri. Enako je z avtobusi. Zjutraj pelje eden proti Velenju, Ljubljančan pa ob 3.30, ter tretji ob 11.30. Vendar je ljubljanski včasih tako poln, da komaj prideš vanj. Iz Ve- lenja pa vozi eden ob 11.45, ko bi jih najbolj rabili — opravki na občini, opravki v Celju — pa ni nobenega. Morda bi se pri avtobusu dalo urediti tako, da bi vozil kak mestni avtobus iz Velenja okrog desete ure v Šmartno ob Paki, ki pa bi se takoj vrnil, da bi ljudem ne bilo treba po opravljenih opravkih tako dolgo čakati na povratek. Taka uvrstitev bi bila kar dobra. Pristojni, kaj pravite k temu? Zorko Kotnik Poklicni vozniki motornih vozil naj opravijo tečaj prve pomoči Mladi naraščaj industrijskega gasilskega društva rudni-nika lignita Velenje Novela zakona o spremembah in dopolnitvah temeljnega zakona o varnosti prometa na javnih cestah določa, da morajo vsi kandidati od druge polovice leta 1969 dalje, predno opravijo vozniški izpit, narediti tečaj prve pomoči. Pri tako številnih prometnih nesrečah kot so zadnja leta v Sloveniji je resnično potrebno vsakemu vozniku osnovno znanje o ravnanju s ponesrečenim na cesti. Ker so poklicni vozniki vsak dan najmanj 7 ur na cesti, priporoča občinska komisija za varnost prometa, da bi vsi opravili izpit iz prve pomoči poškodovanim v prometu. Zlasti apeliramo na delovne organizacije, ki zaposlujejo poklicne voznike, da tem omogočijo obiskovanje tečaja. Občinski odbor Rdečega križa v Velenju stalno organizira takšne tečaje. Ce bo potrebno, bo priredil tudi posebni tečaj za poklicne voznike. Morda bi bil pobudnik in organizator Društvo šoferjev in avtome-hanikov Velenje, ki je strokovna organizacija šoferjev in mora skrbeti za izobraževanje svojih članov. Naj navedemo nekaj podatkov, ki bolj nazorno pričajo o potrebi znanja prve pomoči. Lani so v Sloveniji registrirali 150.807 avtomobilov. Na naših cestah je izgubilo življenje 620 ljudi, 4.261 pa je bilo huje poškodovanih. Navedeno število umrlih v prometnih nesrečah predstavlja kar 3,5 odstotkov vseh smrtnih primerov v Sloveniji. Torej je bilo v Sloveniji na tisoč avtomobilov 4,1 smrtnih nesreč ter 28,3 nesreč s hudimi telesnimi poškodbami. Vozniki, ki so opravili vozniški izpit pred novelo zakona, nimajo tečaja za prvo pomoč. Občinska komisija za varnost prometa pa priporoča tudi voznikom amaterjem, da ta tečaj opravijo čimprej. Verjetno bo prišlo do tega, da bodo morali vsi vozniki imeti tečaj prve pomoči, saj se na cestah vsi srečujejo s prometnimi nesrečami. Občinska komisija za varnost prometa VODOVOD V ŠENTILJU Vaščani v Šentilju so dobili pomembno pridobitev. V 17 gospodinjstev so napeljali vodovod. Pri napeljavi vodovoda so znatna sredstva prispevali delovni kolektivi in občinska skupščina. Sami prebivalci pa so zbrali 20.400 din, vrednost opravljenega prostovoljnega dela pa znaša 24.575 din. Občina je za vodovod prispevala 15.000 din, krajevna skupnost Šentilj 4.000, rudnik lignita 4.000, RK občine Velenje 1.400, zavarovalnica Sava 1.000, občinska gasilska zveza 1.000, KZ Šoštanj 400 din in tovarna gospodinjske opreme Gorenje Velenje v materialu 500 din. Prebivalci Šentilja so hvaležni vsem, ki so prispevali denar, da so lahko v svoja stanovanja napeljali pitno vodo. DOBRO GOSPODARJENJE Kmetijska zadruga Šoštanj — poslovna enota Šmartno ob Paki, je v preteklem letu kar dobro gospodarila, saj je skupno s kooperanti dosegla 240.000 dinarjev, od tega samo posestvo brez ostalih dejavnosti 100.000 dinarjev in to kljub temu, da je bilo pri vzreji živine skoraj 24.000 dinarjev izgube. Vzrok temu so pač tržne razmere, ki so še vedno take, da ovirajo razmah te panoge. Pomisliti je treba samo na krmila, posebno koruzo, ki so še vedno predraga. Poslovna enota Šmartno ob Paki je ustvarila skoraj četrtino skupnega dohodka Kmetijske zadruge Šoštanj, saj znaša skupni dohodek zadruge okrog milijon dinarjev dohodka. Z. K. OBVESTILO Osnovna organizacija gluhih in naglušnih za občini Velenje in Mozirje obvešča vse tiste člane, ki imajo slušne aparate, da lahko dobijo rezervne dele vseh vrst pri društvu oziroma pri tajniku -— Cesta talcev 8 v Šoštanju. Tudi ostale informacije za nabavo novih aparatov lahko dobite na društvu. Vsak torek in petek so uradne ure za informacije in izdajanje rezervnih delov v dopoldanskih urah. NE OGROŽAJTE MLADIH ŽIVLJENJ Mislim, da bi v tem času opravila sama isto delo s svojim šolskim čopičem. Seveda, delati bi morala nepretrgoma in ne tričetrt časa porabiti za počivanje v senci! Sami izračunajte, koliko staneta ta dva prehoda za pešce! DARJA RABI C učenka 7. razreda Jenkova 4, Velenje Otroška domišljija na asfaltu PRIZADEVNOST PA TAKA V soboto, dne 22. maja 1971, sem zjutraj okoli 7. ure opazila štiri delavce, ki so na cestnem križišču pred našo stolpnico začrtovali »zebre« za prehod čez cesto. Dela ni bilo veliko, saj je treba označiti le dve zebri. Ko sem se ob 12. uri vrnila iz šole, so bili delavci še vedno tam. Do pol dveh sem še večkrat pogledala skozi okno, a njihovo delo se je le počasi bližalo koncu. Končano je bilo šele ob 13,30. uri. Mladi risarji iz osnovnih šol šaleške doline so se tudi letos zbrali na kotalkališču in zarisali v asfalt z barvnimi kredami najrazličnejše prizore. Videli smo, da je otroška domišljija svobodna. Njihove stvaritve še niso uklenjene v norme realističnega risanja. Asfaltna pot, ki vodi okoli velenjskega kotalkališča, je bila popoldne prekrita z mavričnim spektrom. Mladi risarji pa so občudovali stvaritve in kritično ocenjevali. Letošnje risanje pravzaprav ni bilo tekmovanje, bilo je izbor najboljših mladih slikarjev iz šaleške doline, ki so zastopali svoje šole. Mladi risarji pri delu Nov most čez Pako Most čez Pako, ki povezuje kraje na desnem bregu z onimi proti Lokovi-ci, je bil v zelo slabem stanju, tako da ni bilo mogoče več z vozovi preko njega. Ljudje niso čakali na to, da bi jim ga kdo zgradil, temveč so s prostovoljnim delom v glavnem sami postavili novega. Občinska skupščina je prispevala 4.500 dinarjev za nakup traverz, ki jih je bilo potrebno izvleči iz Pa-bišče. Le te so od starega ke in prepeljati na grad- železniškega mostu, ker je železnica zgradila novega. Krajevna skupnost Šmartno ob Paki je prispevala 800 dinarjev za plačilo delavcev, ki se na taka dela razumejo. Ljudje so zbrali 370 dinarjev za cement, žeblje in drugo. Tako so darovali ves les in hrastove mostni-ce v vrednosti nad 6.000 dinarjev. Prostovolinjh ur so opravili nekaj nad 1200, kar znese 7,200 dinarjev. Vsi so zadovoljni nad uspehom. Odvzeli so vozniško dovoljenje RAKOVNIK EGIDIJ iz Velenja, Jenkova 14 je 3. junija, ob 22.35 vozil moped CE 68-807 po levi strani Ljubljanske cesti proti Kavčam. Ko je pripeljal do skupine pešcev je trčil v LOJZKO TRATNIK iz Kavč 41, da je padla in dobila poškodbe po nogah. Pri vozniku so opravili preizkus z alkotestom, ki pa je po-zelenel in so mu začasno odvzeli vozniško dovoljenje. Otroci so 17. junij izbrali za dan varstva otrok v prometu. Tega dne hočejo šolarji iz Velenja, šaleške doline, Slovenije in vse Jugoslavije opozoriti nase, zlasti pa povedati tistim voznikom, ki brezglavo drvijo po ulicah, da ne ogrožajo samo sebe, ampak strežejo tudi po varnosti in življenju otrok. Ti hodijo vsak dan v solo in vrtec. Letos so šolarji v Velenju in Šoštanju 17. junija opozorili nase. V sprevodu so nosili prometne znake in parole: »Ne ogrožajte naših življenj«, »Vozniki pazite na nas«, »Rumena rutica — znak varnosti«, »Na cesti nisi sam«, »Vrni se zdrav iz šole« ipd. Bodo vozniki upoštevali želje svojih otrok in bili odslej obzirnejši, previdnejši in spoštovali red? ti&fammii Rekordna udeležba Tudi letošnje VI. mednarodno tekmovanje najboljših evropskih kotalkarjev v Velenju je odlično uspelo. Prizadevni organizatorji, člani domačega drsalno-kotalkar-skega kluba »Rudar«, so nadvse uspešno pripravili mednarodno srečanje. Tokrat je bila udeležba največja, saj je nastopilo 59 tekmovalcev iz 8 evropskih držav. Med njimi so bili tudi Velenjčani, ki pa v močni mednarodni konkurenci niso mogli poseči po najvišjih odličjih. V skupini tekmovalnih dvojic — tekmovalo je 9 parov iz 6 držav — sta nastopila Ve-lenjčana Tanja Vivod in Slavko Korenič. Nastopila sta uspešno in zasedla sedmo mesto. Velenjčani so uspešno nastopili tudi v konkurenci moških. V tej skupini je nastopilo kar 15 posameznikov iz 7 držav. Velenjčan Jurič je bil sedmi, Korenič deveti, Golob dvanajsti. Brat našega dolgoletnega reprezentanta Francija Blatnika — Oti Blatnik pa je bil trinajsti. Dobra mesta so tekmovalci iz Velenja dosegli tudi v prostem programu. Močno je izstopal mladi Blatnik z izredno visokimi skoki in hitrim tempom. Največ je bilo deklet in sicer 20 iz 8 držav. Med njimi so bile Velenjčanke Fišerjeva, Turnškova, Do-bovičnikova in Stajnerjeva. REZULTATI: — plesne dvojice: 1. Hen-ke-Donsdor£ (ZRN) 122,0; 2. Watkins-Bruce (VB) 120,4; 3. Smith-Smith (VB) 116,9; tekmovalne dvojice: 1. Težka preizkušnja voznikov in avtomobilov V VELENJU JE BIL AVTO RALLY ZA »NAGRADO GORENJA«, KI GA JE POD POKROVITELJSTVOM TRGO GORENJE ORGANIZIRALO AVTO MOTO DRUŠTVO ŠALEŠKA DOLINA VELENJE. Richter-Richter (ZRN) 55,2; 2. Massi-Mattei (I) 48,5; 3. Rossini-Massetti (I) 48,0; 4. Royakker-Lieshout (N) 45,9; 5. Luthi-Luthi (S) 44,3; 6. Drinkwater-Ingram (VB) 42,0; 7. Vivod-Korenič (Ju) 43,5; 8. Robinson-Averbury (VB) 39,6; 9. Evans-Pagett (VB) 37,6; — moški: 1. Lienhard (S) 890,2; 2. Liegesalz (ZRN) 876,45; 3. Scandelari (I) 836,55; 4. Burghard (ZRN) 818,05; 5. Winkelmann (N) 809,00; 6. Cubbitt (VB) 807,45; 7. Korenič (Ju) 789,15 8. Lieshout (N) 777,25; 9. Jurčič (Ju) 775,70; 10. Pa-ganelli (I) 774,20; 11. Gil Vila (Sp) 737,50; 12. Blatnik (Ju) 725,90; 13. Golob (Ju) 715,40; 14. Priče (VB) 683,00; 15. Ilhone (VB) 652,80. — ženske: 1. Ascension (Sp) 892,15; 2. Halm (ZRN) 898,85; 3. Miillenbach (ZRN) 868,25; 4. Ronchi (I) 866,80; 5. Furieri (I) 822,60; 6, Fray (VB) 820,60; 7. Zendyk (N) 814,75; 8. Parigi (I) 816,60; 9. V. H. Gazvoda (Ju) 894,65; 10. Bornet (F) 775,90; 11. Fišer (Ju) 766,35; 12. Z. Gazvoda (Ju) 755,55; 13. Turn-šek (Ju) 764,70; 14. Bickel (N) 747,60; 15. Ehrler (S) 722,80; 16. Tompson (VB) 707,65; 17. Stajner (Ju) 716,30; 18. Thiele (S) 700,75; 19. Dobovičnik (Ju) 691,70 in 20. Thurnbeck (VB) 613.75. Tekmovanja, ki je veljalo tudi za republiško prvenstvo, se je udeležilo 50 av-tomobilistov, ki so se razdelili v pet skupin po moči motorjev. Tekmovalci so morali prevoziti 650 km v sedmih etapah. Večji del proge so tekmovalci opravili ponoči, zato ni šlo brez težav. Najzahtevnejša preizkušnja je bila v 4. etapi, ko so morali prevozit 1569 m visoki Smrekovec. Na časovno kontrolo v Velenje so prihajali precej razredčeni. Nekateri so zašli na slepe ceste, drugi so imeli težave z motorji ali pa so morali svoje avtomobile vleči iz jarkov in jih popravljati. Kljub temu, da so izgubili prece jčasa, so vztrajno nadaljevali. Tako je v nedeljo ob 8. uri zjutraj po 13 urah vožnje prišlo na cilj 32 avtomobilov. S tem pa tekmovanje še ni bilo končano. Ponovno so morali na tehnični pregled vozil za krožno hitrostno dirko po ulicah Velenja. Več tisoč gledalcev se je zbralo ob cesti, kjer so mo- rali tekmovalci za konec rallyja opravili še 10 km hitrostne vožnje. V drznih vožnjah so se predvsem izkazali že prekaljeni vozniki Drago Horvat (BMW 2002 TI), Janez Milavec (Austin cooper) in Marjan Beher (NS UT)T. Posebno eksibi-cijsko vožnjo pa sta opravila Zdenko Pilih (Austin cooper) in Vojko Čuček (Renault Gordini). Tekmovala sta tudi Ve-lenjčana Franc Kotnik s sovoznikom Ivanom Vihcr-jem (Zastava 750) in Marjan Zrim s sovoznikom Vladom Detelo (NSU Princ). Kotnik je v kategoriji do 850 kubikov zelo dobro vozil in dosegel tretje mesto (849 kazenskih točk). Manj uspeha je imel Zrim. ki je prvič nastopil na takšnem tekmovanju. Izvedba samega tekmovanja je bila zelo dobra, zataknilo pa se je na koncu pri razglasitvi rezultatov. Najboljši so dobili pokale. Ljubljančan Matjaž Brišnik pa je dobil hladilnik, darilo pokrovitelja TGO Gorenje. Rezultati: DO 750 KUBIKOV 1. Albert Bertok, Koper, AMI 8, 5 2. Viktor Gantner, Kamnik, Zastava 750, 22 3. Rajko Krašna, Koper, AMI 8, 146 DO 850 KUBIKOV 1. Matjaž Brišnik, Ljub-ljana-Moste, 0 2. Jože Smodej, Novo mesto, 423 3. Franc Kotnik, Velenje, 849 DO 1000 KUBIKOV 1. Janez Milavec, Novo mesto, austin cooper, 31 2. Vojko Bučar, Ljubljana, austin cooper, 137 3. Drago Badovinec, Novo mesto, Fiat 850, 226 DO 13000 KUBIKOV 1. Marjan Bahar, Ljubljana, NSU TT, 0 2. Janez Doljak, Novo mesto, cooper s, 98 3. Marko Kožar, Ljubljana, NS'U C, 528 NAD 130 KUBIKOV 1. Drago Horvat, Kamnik, BMW 2002 TI, 300 2. Andrej Vidic, Saab 96, 361 3. Lapanja, Nova Gorica, Saab, 457 SKUPNI VRSTNI RED: 1. M. Brišnik, Ljubljana 2. M. Bahar, Ljubljana 3. A. Bertok, Koper 4. V. Gantner, Kamnik 5. I. Milavec, Novo mesto EKIPNO: 1. AMD SOLT Ljubljana 137 2. AMD Koper 151 3. AMD Kamnik 322 4. AMD Novo mesto 324 5. AMD SOLT Ljubljana II. 1204 6. AMD Maribor 9151 Pokal osvojili Velenjčani V počastitev rudarskega praznika je bil večer pred 3. julijem v Velenju že četrti poulični tek. Pripravil ga je AK Velenje pod pokroviteljstvom rudnika lignita. Ker je bilo tega dne prvenstvo Slovenije v Mariboru, v Velenju ni nastopilo tolikšno število tekmo- Novo kopališče KOPALIŠČE NARED — Otvoritev novega kopalnega bazena se je za nekaj dni zavlekla. Narediti bi morali vodni preizkus ravno v času, ko je zavoljo sušnega obdobja v Velenju primanjkovalo vode. Po preizkusu bi namreč iz bazena izpustili okrog 2.500 kubikov vode. Zategadelj so preizkus opravili nekaj dni pred nameravano otvoritvijo, pred dnevom rudarjev. Takrat pa se je v plastičnem koritu pokazala manjša razpoka, ki je niso mogli v nekaj dneh odpraviti. Zvedeli smo, da nameravajo danes, v soboto dopoldan, otvoriti novo kopališče v Velenju. Če bo izvajalcem del uspelo narediti še zaključna dela, potem se bomo lahko v nedeljo že kopali v velenjskem bazenu. Zanimiva je bila hitrostna dirka po velenjskih ulicah valcev kot so pričakovali organizatorji. Vendar pa je bila udeležba solidna, saj je nastopilo 65 atletov in atletinj iz treh slovenskih klubov. Prehodni pokal jc prvič o-stal v Velenju, lani pa so ga osvojili atleti iz avstrijskega Graza, ki letos v Velenju niso nastopili zaradi prvenstva v Avstriji. Na drugo mesto so se uvrstili atleti Kladivarja pred Rudarjem iz Trbovelj. REZULTATI: — pionirke 480 m: Tatjana Koželj 1:38,0, Vera Cam-ljek 1:41,0, Emica Mihev 1:44,0; — pionirji 480 m: Roman Bastel 1.27,9, Slobodan Gru-jič 1:29,0, Tonči Hojan 1:29,3 (vsi tekmovalci so iz pionirske šole AK Velenje); — mladinke 500 m: Marjana Hojan 1:45,8, Metka Smidhofer 1:52,6, Štefka Dolar 1:54,1 (vse AK Velenje); — mladinci 1500 m: Edi Hojan (Ve) 5:22,6, Brane Florjančič (KI) 5:23,4, Zvone Hižar (Ve) 5:24,1. Ekipno: Velenje 8 točk, Kladi-var 21, Rudar Trbovlje 24. užgwD 3,MMT 2T Gorenje v odbojki - rudnik v rokometu V nadaljevanju tekmovanj delavskih športnih iger so tekmovali v odbojki in rokometu. V odbojki se je srečalo med seboj 9 ekip. Presenetili so igralci trgovskega podjetja »ERA« ki so izgubili šele v finalu z moštvom »Gorenja«. Rezultati: Gorenje : KOC 2 : 0 RSV : Vegrad 2 TES : Polypex 2 RLV:TUS 2 : 0 ERA : RSC 2 : 0 ERA:TES 2 : 0 Gorenje : RLV 2 Finale: Gorenje : ERA 3 Vrstni red: 1. Gorenje 2. ERA 0 3. RLV 4. TES 5. RŠC 6. Polypex 7. TUS 8. Vegrad 9. KOC ROKOMET Rokometne ekipe osmih delovnih organizacij so se pomerile med seboj v dveh skupinah v Velenju in Šoštanju. Zmagovalca skupin RLV in Gorenje pa sta igrala finalno tekmo v Šoštanju, kjer so rokometaši rudnika zasluženo premagali sicer dobro ekipo Gorenja. Rezultati skupine v Velenju: RLV : Vegrad 18 : 8 (6:4) RŠC : KOC 24 : 3 (11 : 2) RLV : RŠC 11:9 (5:6) Vegrad : KOC 12 : 9 (4 : 2) Rezultati skupine v Šoštanju: Gorenje : TUŠ 13 : 8 (8:3) Polypex : TES 7 :10 (3 : 3) Gorenje : TEŠ 7:6 (5:5) Finale: RLV : Gorenje 16 : 12 (9 : 5) 7. Komunalno obrtni center Velenje 290 8. Vegrad "Velenje 265 9. Skupščina občine Velenje 150 10. Trgovsko podjetje ERA Velenje 150 Vrstni red za prehodni pokal po osmih panogah: 1. RLV 675 2. RŠC Velenje 645 3. Tovarna usnja Šoštanj 530 4. Termoelektrarna Šoštanj 530 5. TGO Gorenje Velenje 515 6. Polypex Šoštanj 510 PRODAM • Zaradi selitve prodam trajno gorečo peč, pralni stroj »Gorenje« in spalnico. Naslov: Topolšica 98. • Prodam skoraj novo spalnico. Ogled od 14. ure dalje. Olga Tomažin, Efenkova 2, Velenje. STANOVANJA • Iščemo opremljeno sobo v Velenju za našo uslužbenko. Občina Velenje. ŠALEŠKI RUDAR — Uredništvo Velenje, Titov trg 2, poštni predal 89, telefon 85-087 — Lastnik in izdajatelj: občinska konferenca SZDL — Ureja uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik LJUBAN NARAKS — Časnik je izhajal kot »Rudar«, glasilo delovnega kolektiva rudnika lignita Velenje — od 1. maja 1965 dalje ga izdaja občinska konferenca SZDL občine Velenje — List izhaja vsak drugi petek — Posamezna številka stane 0,30 din — Letna naročnina 7,50 dinarjev — Naročnina se plača vnaprej na tekoči račun: 5074-8-369 pri SDK, ekspozitura Šoštanj — Rokopisov in fotografij ne vračamo — Tisk in klišeji; Cetis Celje Veselje na rudarskem pikniku RUDARSKI PRAZNIK Proslave so se udeležili tudi ugledni gosti - FRANC LESKOŠEK-LUKA, TONE KRO-PUSEK, TONE TRIBUŠON, JANEZ ZAHRASTNIK, NESTL ŽGANK in drugi V rudarskem sprevodu so sodelovali tudi člani Atletskega kluba Velenje Dekleta so dobre nogometašice. Na stadionu so se pomerile ekipe Gorenja ter RLV in RŠC. Zmagale so Go-renjčanke z rezultatom 7 :1 Dekle je pripelo ljubezen ... Vodja skoka čez kožo, CIRIL GREBENŠEK Absolventi rudarskega šolskega centra Absolventi rudarskega šolskega centra so »zelencem« predali rudarsko svetilko in ključ • Na kotalkališču, kjer je bila osrednja proslava, se je zbralo blizu 5.000 Velenjčanov • Na kotalkališču v hotelu Paka je bilo kegljaško tekmovanje za prehodno »rudarsko svetilko«. Zmagali so tekmovalci KK Aero (885 podrtih kegljev) kred KK Fužinar Ravne (864), KK Slovenj Gradec (797) in kombinirano ekipo RLV in RŠC (744).