E ” 'P'k R ß]j£.'j3,VEL\££n t STO H- - Štev. 6 KOPER, 10. februarja 1951 Koliko novih naročnikov na iISTRSKI TEDNIK< boš pridobil v tekmovanju na Čast desete obletnice ustanovitve OF? Letna naročnina 150 din — za Jugoslavijo 200 din Cena 3 din VAŽNI ODLOKI DRUGEGA ZASEDANJA ISTRSKE OKROŽNE LJUDSKE SKUPŠČINE Delo Rdečega križa v preteklem letu Krepiti moramo tiste organizacijske oblike ki omogočajo najširše sodelovanje delovnih ljudi v upravljanju našega gospodarskega političnega in kulturnega življenja Uprava podjetij in tovarn v rokah delavskih svetov - Na temelju izkušenj iz lanskega leta se bomo v letošnjem letu še uspešneje borili za uresničenje gospodarskega plana V vsem okrožin 1200 članov več kot lani V soboto 3. t. m. je bilo v Kopru II. zasedanje Okrožne ljudske skupščine. Ljudški odposlanci, ki so bili izvoljeni 16. aprila 1950, so tudi ob tej priliki dokazali, da stojijo trdno na linji dviganja ljudskega blagostanja in kulture zlasti z odobritvijo zgodovinsko važnega odloka o Upravljanju tovarn ter podjetjih po delavskih svetih. 1 Po izvolitvi delovnega predsedstva je dobil besedo najprej tov. polkovnik Lenac Mirko, komandant VUJA, ki je izrazil željo, naj bi skupščina firn uspešneje završila svoje delo ter mišljčnje VUJA, da bo zaradi doseženih uspehov v minulem letu, dejavnost ljudske oblasti plòdna tudi v letošnjem letu. Nato je povdaril: »VI TOVARIŠI MORATE NADALJEVATI Z UTRJEVANJEM LJUDSKIH ODBOROV, KAKOR TUDI VSEH ONIH OBLIK, KI OMOGOČAJO NAJŠIRŠE IN ZATO NAJNEPOSBEDN1-5JSE SODELOVANJE VSEH DELOVNIH LJUDI V U-PRAVLJANJU NJIHOVIH ŽIVLJENJ. SICER NI NITI POTREBNO, DA O T6M SE NAPREJ GOVORIM, KER DANAŠNJI PREDLOG ODLOKA O UPRAVLJANJU PODJETIJ PO DELAVSKIH SVETIH IN UPRAVNIH ODBORIH DOVOLJ JASNO PRIČA O VASI PERSPEKTIVI V DELU IN O STALNEM RAZVIJANJU IN POGLABLJANJU DEMOKRATIZACIJE OBLASTI«. »Tovariš komandant je ob zaključku svojega govora povdarjal, da bo delovno ljudstvo v našem okrožju uživalo tudi v bodoče pomoč VUJA ter vseh bratskih narodov FL RJ, kar bo ugodno uplivalo na gospodarski ter kulturni razvoj tega o-zemlja. Po prejetju dnevnega reda je podal obširno poročilo tov. Beltram Julij, predsednik Istrskega okrožnega ljudskega odbora, ki je ugotavljal dosežene uspehe v letu 1950, toda obenem opozarjal na pomanjkljivosti ter mnoge težave, s katerimi se je moral boriti naš človek v borbi za svojo gospodarsko ter kulturno izgradnjo. Veliki uspehi so v prvi vrsti zasluga naših delovnih kolektivov, delovnega kmdta, ter naših množičnih političnih organizacij. Glede gospodarskega plana v letu 1959 ugotavlja tov. Beltram Julij najprej naslednje: »Enoletni gospodarski plan je bil močno ritorlja, na delovno silo, ki je okro-napet na gospodarske zmogljivosti težje potrebuje razmeroma več zaradi posebne strukture poljedelstva, ki jo označuje predvsem intezivna kultura. Nadalje so se tekom leta pojavljale naj-raznovrstnejše težave glede na velike investicije, ki jih je plan dolo- Delovno predsed stvo zasedanja čil, kajti primanjkovala ni samo delovna sila, ampak tudi izkušnje in stroji, ki so jih razna podjetja nabavljala šele skozi leto in se tako u-Sposabljala za taka investicijska dela. Nadalje je plan reprodukcije kot tudi produkcije in s tem seveda izvoza zelo prizadela velika suša, kakršne okrožje ne pomni že dolgo let«. Iz izvajanja tov. Beltrama jasno sle. di, da je povzročila v naši gospodarski dejavnosti velike motnje ravno huda suša, ki je zadala težke udarce tudi FLRJ. Zaradi suše je bil naš poljedelski pridelek dokaj pičel in sta v zvezi s tem padla naš izvoz ter tudi uvoz. Ta položaj, ki ga ni bilo mogoče predvidevati, je vplival tudi na naše investicije, ki so lansko leto znašale 206,000.000 din (brez opreme). Zaradi nepredvidenih potreb je bilo treba vključiti v plan investicije nove objekte ter jih virmanirati z nekaterimi, ki so bili že v planu. Tako se je pač moralo nujno dogoditi, da je bil plan investicij presežen z 21,65 % po njegovi vrednosti (100 in 121,65 v odstotkih). Navedeno dejstvo pa do neke meje tudi kaže, da so pri gradnji planskega gospodarstva pač potrebna izkustva, da jih moramo stalno kopičiti, kajti le tako bo naš gospodarski plan vedno bolj realen. Pri analizi plana investicij je tov. Beltram Julij podčrtal zlasti svoj naslednji zaključek: »Iz omejenih pod'atkov izhaja, da je bil plan investicij presežen, da pa stojijo pred nami prav na tem področju ogromne naloge v pogledu organizacije, discipline, štednje itd.« Razčlenitev plana za leto 1950 nam kaže nadalje, da je ljudska oblast po. lagala veliko skrb tudi našemu zdrav- SPOZNAJMO naše nove gospodarske odloke »Pravna veda pri nas ni samo za stotku. v tem tempu, je poosebljena advokate, sodnike in tožilce. Graditelji socializma, na vsak način pa ljudski odborniki, morajo poznati pravne predpise svoje siocialistiične . dežele, predpise v katerih delajo.« Te besede tovariša Kardelja je navedel v Svojem referatu višji javni tožilec Istrskega okrožja na II. rednem zasedanju IOLO. ■ Te besede so resnične in življenjske. Ustrezajo današnji stvarnosti, ko Oblast in državljan nista več dva ločena pojma, temveč sta eno in isto. Naš družbeni sistem teži po čim večji demokratizaciji javnega življenja, hoče, da bi bilo ljudstvo neposredni no. silec oblasti, tiste oblasti, ki je bila nekoč privilegij meščanstva. Na zadnjem zasedanju Istrskega o-krožnega ljudskega odbora v Kopru je bilo sprejetih nekaj zelo važnih odlokov in sicer: Odlok o proračunu za leto 1951, Odlok o sestavi in izvajanju proračuna, Odlok o upravljanju gospodarskih podjetij po delovnih kolektivih, Odlok o vzdrževanju stanovanjskih poslopij, Odlok o gospodarskem načrtu Istrskega okrožja za gospodarsko leto 1951. Zlasti važni so odloki o proračunu, o gospodarskem na. črtu in o upravljanju gospodarskih podjetij po delovnih kolektivih. Naš tisk je objavil vse te odloke in tako bo imelo naše prebivalstvo možnost, da se z njimi seznani. Važno je, da jih spozna, saj dokumentirajo riašo stvarnost, ščitijo interese nas vseh in omogočajo, da bomo dosegli višjo stopnjo v našem razvoju. • Proračun za leto 1951. Na drugem rednem zasedanju IOLO smo Slišali, kako. je bil izpolnjen pro. račun za minulo leto. Našim ljudskim poslancem je bil predložen tudi podroben finančni načrt za tekoče leto. Oba proračuna Sta slika naše povojne graditve, ki jo uveljavlja ljudska oblast. Naš proračun izraža ekonomske moči istrskega okrožja, ki uspešno premaguje povojne težave in gre samozavestno naprej po poti socializma, proračun kaže, da naše ljudstvo uspešno celi rane, ki sta jih zasekali vojna in vsa napačna gospodarska o-rientacija v predvojnih letih. Letošnji finančni proračun je za 24.5% višji od lanskega. To pomeni, da bo naše okrožje razpolagalo letos z večjimi dohodki kakor lani. Se en dokaz naglega tempa, ki je postal zakon naše dežele, v tem od- linija ljudske oblasti po čim 'hitrejšem obnavljanju. Finančni plan za leto 1951 ima dve značilni potezi: Prvič — s finančnimi sredstvi zadostiti potrebam nadaljnega razvoja vseh panog našega gospodastva, v prvi vrsti dviga našega prometa, kmetijstva, industrije ter rudarstva, kakor tudi rezkega povečanja gradnje stanovanj ter nadaljnega razvoja kulture in prosvete. Največji del proračuna gre prav za dviganje gospodarstva. Zaradi decentralizacije in demokratizacije ljudske oblasti se bodo še nadalje zmanjšali upravni stroški, ki so se .že na-pram lanskemu letu proračunsko znižali za 5.5%. „ Drugič — nadaljno povečanje dohodkov iz državnega gospodastva na o-snovi mobilizacije vseh sredstev, bolj. šega izkoriščanja gmotnih in denarnih virov, nadaljnega uveljavljanja režima Nadaljevanje na drugi strani) stvu. Tov. Beltram je na tem mestu navedel naslednje podatke: »V preteklem letu je bilo izdanih za zdravila in bolniško oskrbo v Trstu 43,129.651 ML, in sicer za bolnice 20,306.915 ML, za zdravila 21,697.067 ML in za remtgenske preglede 1,124.622 ML.« ! Lansko leto se je znatno povečal zdravniški kader, ustanovili so se novi ambulatoriji ter zdravniške posvetovalnice, šolska poliklinika v Kopru ter enoletna bolničarska šola v Kopru. Organi za ljudsko zdravstvo so prav tako poskrbeli za preventivno zdravljenje proti TBC s cepljenjem. V svojem poročilu je tov. Beltram razčlenil tudi uspehe in pomanjkljivosti na področju našega šolstva. U-gotovil je najprej, da predstavlja u-vedba osemletk z šolskim letom 1950-51 važen korak naprej v našem šolstvu. Osemletke imajo značaj nižjih gimnazij in jih imamo za Slovence v Dekanih, Kortah, Šmarjah in Sv Petru, za Italijane pa v Kopru, Izoli, Sečovljah, Bujah, Umagu in Novem gradu. Uvedba osemletk, ki izenačujejo našo šolsko organizacijo v Jugoslaviji, ni enostavno stvar, da bi osemletke lahko uspešno delovale, je bilo treba rešiti celo vrsto težkih vprašanj. Eno izmed pomanjkljivosti, ki jo je treba z vso odločnostjo odpravljati pa je tov. Beltram razčlenil takole: »Naše šoiske oblasti in prosveta ne smejo mimo dejstva, da še vedno del otrok slovenske narodnosti hodi v italijansko šolo, ziasti v Bujah pa tudi v obalnih mestih in vaseh koprskega okraja. Bitka, ki se prav na tem področju vodi že vsa povojna leta, naravno še ni zaključna in ne sme zaključiti vse dotlej, dokler se ne izbrišejo sleherni sledovi fašistične preteklosti in njenih posledi«. Tov. Beltram Julij je v svojem poročilu navajal da je letošnji finančni proračun za 24,5 %, višji od lanskega lata, da se pa izvesten primanjkljaj krije z dotacijo VUJA. Podrobnejša analiza naših dohodkov pa kaže še, da gredo naši uspehi v precejšnji meri na račun blagohotne pomoči FLRJ, ki se izraža na različne načine tudi na gospodarskem polju. Z decentralizacijo upravnih organov gre naša ljud- ska oblast odločno na znižanje tudi upravnih in proizvodnih stroškov tudi pri nas doma. Da bi se tudi tu doselgli še večji uspehi, je potrebno še večje dviganje strokovne sposobnosti naših kadrov. Tov. Beltram je pri obravnavanju tega vprašanja podčrtal, da je »treba zahtevati, da vsi uslužbenci v upravi polagajo strokovne izpite in ne dopuščati, da se temu kdo izogne. Da se poceni oblastni aparat in se odpravijo kriva tolmačenja o enakopravnosti jezikov je želeti, da vsi udeleženci v oblastnem aparatu okrožja in okrajev obvladajo najmanj dva jezika. Omogočiti je treba uslužbencem, da prej položijo izpite. Najvažnejše vprašanje, ki ga je tov. Beltram nazorno razčlenil v svojem poročilu, je vprašanje uprave gospodarskih podjetji po delavskih svetih. Povdaril je, da je izvršilni odbor izdelal osnutek predloga za navedene delavske svete na temelju 52 resolucij s 4824 podpisi delavcev, ki izražajo svojo zahtevo, da preidejo podjetja in tovarne popolnoma pod upravo sa-ihih delavcev to je delavskih svetov. Svoje poročilo je tov. Beltram Julij zaključil z ugotovitvijo, da bomo tudi v letošnjem letu uspeli v borbi za uresničenje našega gospodarskega plana, če bomo mobilizirali vse pozitivne sile na liniji stalnega utrjevanja delovne discipline ter zavesti, da je za to potrebno žilava volja celokupnega delovnega ljudstva. Poročilu tovariša Beltrama so sledi, la še druga poročila ni končno živa diskusija. Skupščina je sprejela predlog plana za leto 1951. odlok o delavskih svetih ter še celo vrsto odlokov, ki bodo močno podprli dviganje ljudskega blagostanja in kulture v našem okrožju. Ob zaključku skupščine so ljudski odposlanci manifestativno izrazili svojo hvaležnost ter ljubezen bratskih narodov FLRJ, ki jih vodi maršal Tito in stoji čvrsto ob strani naše borbe za boljše in srečnejše življenje. Lani je bila izvedena reorganizacija v vseh organizacijah Rdečega križa v našem okrožju. V ta namen sta bili sklicani dve okrajni skupščini v Kopru in Bujah, ki sta obravnavali to in še celo vrsto drugih vprašanj, ki jih bo moralo rešiti članstvo Rdečega križa. 2e večkrat smo pisali, da se delovanje RK v naši dobi splošnega razvoja omejuje predvsem na razširitev zdravstvene prosvete in skrbstva za ljudsko zdravje. V bujskem okraju so bili reorganizirani poleg okrajnih tudi krajevni odbori Rdečega križa, medtem ko se v koprskem okraju taka reorganizacija ni izvedla. V Izoli pa še danes nimamo organizacije Rdečega križa, pa čeprav se okrajni odbor Rdečega križa prizadeva, da bi jo spravili na noge! Kljub vsemu temu lahko navedemo, da se je organizacija Rdečega križa v našem okrožje povečala za okoli 1200 članov. V Podmladke Rdečega križa, ki jih vadijo učitelji, je do zdaj vpisanih približno 7.000 članov iz vrst šolske mladine. Ob tednu Rdečega križa se je ta organizacija precej poživila. Zadnje dni so bile po vaseh in mestih zdravstvena predavanja, kakor tudii akcije za čistočo itd. Pohvaliti moramo MLO Rdečega križa v Piranu in Portorožu, ki sta dobro razumela svoje naloge ter se vztrajno borila za številne higienske ukrepe, delala na socialnem Razvoj železniškega omrežja v Istri o va 22 kilometrov dolga proga bo skrajšala železniško pot od Reke do Pulja za 120 km Doslej je imela Istra eno samo progo, ki je vodila od Pule . do Divače. Tu se je razdelila na dva kraka. E-den izmed njiju je vodil proti Trstu, drugi pa v smeri St. Peter, odtod pa na Reko ali v Ljubljano. Te dni enkrat pa bo končana nova proga, ki bo vadila od Lupoglava do Staiije. Na progi je poleg rednih delavcev še 30.000 frontovcev, ki so prišli iz Dalmacije in ostalih predelov Hrvatske ter pomagali graditi progo. Poleg teh so pomagali tudi domačini iz Istre. Toda barake, kjer so prebivali med graditvijo proge Staiije—Lupoglav frontovci, bodo kmalu nudile bivališče tistim, ki bodo še letos začeli graditi drugo istrsko progo od Vranja do mesteca Matulje v Istri. Ng'va proga bo dolga 22 kilometrov in bo skrajšala železniško pot od Pule do Reke za 120 kilometrov. Pri graditvi té proge bodo morah prebiti tunel skozi goro Učko, ki bo dolg nič manj kot sedem kilometrov. Beneški Slovenci morajo iskati zaslužke po svetu Brezposelnost in revščina, ki vladata v Beneški Sloveniji, silita tamkaj prebivalstvo k vedno večjemu izseljevanju. Samo iz opčine Sv. Petra Slove, nov je v zadnjih časih odpotovalo v Belgijo 350 delavcev, iz opčine Grmek 60 delavcev iz vasice Plačišče 25 delavcev. V glavnem se ti brezposelni delavci izseljujejo ilegalno in postajajo plen raznih agentov, ki jih izrabljajo z obljubami o velikih zaslužkih. V: resnici pa jih v tujini grobo izkoriščajo, ker nimajo nikogar, ki bi jih ščitil. Da bi se napravilo konec nadalj. njemu izseljevanju, zahteva prebivalstvo, da bi oblasti vsaj delno zaposlile brezposelne delavce. Marsikdo se bo vprašal, zakaj so začeli z graditvijo proge, ki se vleče od Lupoglava do Staiije. Poslušajte kratko povest. Za mnoge jugoslovanske premogovne bazene je marsikdo trdil, da so v zatonu, češ, le še nekaj let premoga in pesmi bo konec. Tudi o tem niso kdo ve kaj vedeli, ali so v bližini sloji, ki bi takorekoč podaljšali življenje rudniku. Edem izmed jugoslovanskih rudnikov, o katerih so prav tako mislili, je bil tudi rudnik Raša. Toda, raziskovanja so dala čisto drugačno sliko. Našli so namreč nove sloje premoga v rudniku Pičan. Tu je na desettisoče ton izkopanega premoga, Ki čaka prevoza. Toda to je samo premog, ki so ga izkopali v pripravljalnih rovih! Novi rudnik ne leži v bližini morja, kot n. pr. Raša in Podlabi-na. Zato bi morali ves premog prepeljati s kamioni đo pristanišča, kar bi pomenilo za rudnik velikansko. izgubo. To je bil torej vzrok, da so začeli graditi progo Lupoglav—Mandiči—Nova vas—Kozljak—Pičan—Raša —Staiije, ki je dolga 53 kilometre. Gradnja te proge ni bila lahko delo. Treba je bilo izkopati in razbiti o-fcrog milijon kubikov trdega kraške-ga kamenja, prebiti 4 tunele v skupni dolžini dveh kilometrov in iz njih zmetati okrog 70.000 kubikov zemlje, Dober pridelek olja v bujskem okraju Letošnji pridelek oljk odnosno ma-slinovk v bujskem okraju je bil dokaj dober. Samo v oljarni v Bujah so predelali nad 5.500 stotov masli-novk. Ta' pridelek, ki je glavni vir maščob v Istrskem okrožju, bo v tekočem letu skoraj kril vise potrebe bujskega prebivalstva. peska in kamenja. Namesto mostov so zgradili velike nasipe, od katerih je največji med njimi, pri postaji Vranje pogoltnil nič manj kot 110.000 kubikov zemlje in kamenja. Tako se razvija življenje v Istri, ki je menjala v svoji zgodovini, že toliko gospodarjev, vendar pa se je vsak izmed njih tako malo menil za njen napredek. Sele v novi, socialistični Jugoslaviji je tudi Istra spremenila svojo obliko in tudi ona bo razkrila svoja bogastva — v prid delavnega ljudstva. področju in skrbela za dvig zdravstvene kulture. Rdeči kriz posveča prav posebno pažnjo zdravju naše mladine. V ta namen je sodeloval pri počitniških kolonijah, nabral nadalje okrog 100 tisoč dinarjev za pomoč siromašnim otrokom. Rdeči križ posveča veliko pažnjo tudi sirotam. Tako ima mladinski dom v Piranu, kjer uživa pon polno oskrbo 85 otrok, med temi tudi 25 iz cone A, veliko važnost. Za vzdrževanje takih domov je v okviru proračuna za preteklo leto lizdal Istrski okro-žni Ijudsk; odbor en milijon 800 tisoč dinarjev. Revnim novorojenčkom pa je daroval 400 plenic in okoli 100 kg sladkorja. Med krajevne odbore je razdelil 37 omaric t zdravili za prvo pomoč. K vsemu temu moramo dodati, da se bo delovanje Rdečega križa razmahnilo in to toliko, kolikor bodo pri tem sodelovali vsj prebivalci našega okrožja. Spominska medalja družinam padlih v NOB Zveza borcev narodno osvobodilne borbe Jugoslavije, ki Ima nalogo materialno pomagati družinam prizadetim od fašizma in ohraniti žive tradicije narodno osvobodilne borbe jugoslovanskih narodov, je začela podeljevati posebne spominske medalje jugoslovanskim družinam, ki so v domovini ali tujini .izgubili katerega od svojcev v borbi proti fašizmu. Pravico do medalje -imajo družine padlih partizanov, borcev v ilegali, ubitih ali mrtvih v koncentracijskih taboriščih ter padli med sabotažnimi akcijami. Nadalje bodo medalje podelili vsem družinam, ki so jim svojci padli v kakšni izmed zavezniških vojsk ali odporniškem gibanju v Italiji, Franciji ali drugih državah. Pomoč Jugoslovanskim otrokom Mednarodni fond za pomoč otrokom je nabavil v Terranovi po navodilih kanadske vlade 500 ton slanih rib. 330 ton teh rib bo ta mednarodni fond poslal y Jugoslavijo, 170 ton pa v Grčijo. PREGLED MEDNARODNIH POLITIČNIH DOGODKOV Mednarodni dogodki so se v preteklem tednu zelo hitro razvijali. Lahko trdimo, da je v mednarodnih od-nošajih marsikaj postalo jasno, kar se je prej vleklo mesece in mesece. Predvsem moramo poudariti, da so v Organizaciji združenih narodov sprejeli z dvotretjinsko večino ameriško resolucijo, s katero so obsodili Ljudsko republiko Kitajsko za napadalko na Koreji, o čemer pišemo v posebnem članku. Zatem je treba omeniti obisk francoskega predsednika; vlade Plevena v Washingtons Kakšno politiko zasleduje po vojni Francija in kaj je dosegel Pieven pri Trumanu ne moremo še točno ugotoviti, ker se rezultati takšnega obiska ponavadi prikrivajo za lepimi diplomatskimi fraza- mi. Bodoočnost nam bo pokazala, v čem sta sé sporazumela oba državnika. Podrobni opis francoske zunanje in notranje politike v povojnem času podajamo v posebnem članku pod naslovom »Francija — bivša velesila.« Lahko pa ugotovimo, da je obisk Plevena v Washingtonu dokazal vnovič, NOVE OSTAVKE V VRHOVIH STMLIJA NSKEOJÙ KO MIN FO RM K Z M A Tudi Riccardo Cocconi in mnogi drugi bivši poveljniki italijanskih partizanskih edlnic so spregledali Po vzgledu dveh komunističnih poslancev Magnanija in Cuccnija ter več drugih funkcionarjev italijanske podružnice kominforma jo te dni izstopil iz Partije član pokrajinskega tajništva KPI in. občinski svetnik za Reggio Emilia Dr. Ricardo Cocconi. Cocconi je član Partije od leta 1936. ivfed vojno je bil namest-.ik poveljnika partizanskih formacij v Reggio. Bil je ranjen v borbi in odlikovan z bronasto medaljo. Po osvoboditvi pa je Potek pogajanj za mirno rešitev perečih vprašanj Daljnega vzhoda ----PO SPREJETJU AMERIŠKE RESOLUCIJE -- Po sprejetju ameriške resolucije, ki proglaša Kitajsko za napadalko so se še bolj zaostrili odnosi me-d državami, ki zastopajo pri razpravljanju o vprašanjih Dulnjega vzhodia različno sta. lišče. ; Glavni tajnik Organizacije Združenih narodov Trygve Lie je zaprosil vlade držav članic za kolektivne u-kr-epe, naj določijo svoje predstavni, ke v to svrho, da bi čim prej začeli proučevati, kakšne sankcije naj bi uvedli proti, ljudski republiki Kitajski v slučaju, da bi Se napori za ureditev korejskega spora neuspešno kon. čali. e Indijski delegat Bengal Rau, ki je glasoval proti ameriški resoluciji odločno odklanja predloge, da bi njegov mandat člana bivšega tričlanskega odbora,za premirje na'Koreji spreme, riili v nov mandat člana odbora za dobre usluge. Približno tako se je izrazil tudi kanadski zunanji minister Pearson. Tudi Birmanija, ki je glasovala proti ameriški resoluciji in Jugoslavija, ki se je glasovanja vzdržala, sta izrazili namen, da ne bosta sodelovali v tej komisiji. Druge države članice komisije za kolektivne ukrerie pa so: Avstralija, Belgija, Brazilija, Kanada, Egipet, Francija, Velika Britanija, Mehika, Filipine, Združene države Amerike, Turčija in Venezuela. • Sovjetska zveza je predložila uradu politične komisije osnutek resolucije, ki priporoča Varnostnemu svetu, naj takoj stori potrebne ukrepe. Za ukinitev dejanj vlade Združenih držav Amerike, ki kršijo suverenite. to republike Kitajske. Če bi odboru za dobre usluge ne uspelo priti v stik s, pekinško vlado in če bi Kitajci nadaljevali s Svojo aktivnostjo na korejskem bojišču, bi takoj začeli proučevati uvedbo . gospodarskih in diplomatskih sahkcij proti Kitajski. Člani združenih naro. dov, ki hodijo v teh sankcijah več škode, kakor koristi, upajo, da bodo Sedanji porazi Kitajske vojske na korejskem bojišču prisili osrednjo vlado, da prekliče svojo sedanjo odklonitev za pogajanja z odborom za dobre u-sluge. Na to se naslanja tudi britanska» vlada. Pekinški radio je objavil čuenlaje-ve izjave v odgovor na sklep Organizacije združenih narodov. Njegov govor je bil oster in prav gotovo ne bo ničesar doprinesel k ohranitvi miru. Dejal je, da je bila ameriška resolucija sprqjigta pod prijiskoom Združenih držav Amerike in dokazuje miroljubnim narodom, da Združene države in njihovi sodelavci ne želijo miru, marveč vojno, in so zaprli vrata mirnim pogajanjem. Kitajska vlada ne bo priznala komisije za dobre usluge, ki bi marala na temelju resolucije skušati rešiti korejski spor. ,. bil imenovan za namestnika političnega prefekta v Reggio Emilia. V utemeljitev svojega koraka je Cocconi pslal tajništvu KPI za Reggio Emilia sledeče pismo: »Po temeljitem razmišljanju sem mnenja, da stališ e, ki sta ga zavzela Magnani in Cucchi in ki je bilo objavljeno v njunem pismu o ostavki in v njuni poslanici odgovarja interesom delavcev, socializma in Italije. Izkušnja zadnjih dni mi je dokazala, da je zaman diskusija v Partiji, kjer ni po. pa samo ustrahovanje. Zato mi ne o-litičnih in demokratičnih diskusij, pač staja drugega, nego da izstopim iz stranke in da ne obnovim izkaznice za leto 1951.« Številni vidni funkcionarji, bivši partizanski poveljniki pa so na sestanku, na katerem so razpravljali o izključitvi dveh poslancev, sprejeli naslednjo resolucijo. »Partizanski poveljniki spodaj navedenih partizanskih enot pokrajine Bologna so se danes sestali in pregledali sklepe vodstva ANPI, s kate-rfimi je izključilo iz vodstva- partizane, ki so bili odlikovani z zlato in bronasto medaljo za vojaško hrabrost zaradi njihovega delovanja med osvobodilno vojno Alda Cucchija in Val-da Man-ganiija ter jih označilo za izdajalca samo zaradi tega, ker -menita, da je treba meje domovine braniti proti vsakemu napadalcu in se v tem ne strinjata s politično linijo KP Italije. Partizanski poveljniki izražajo svojo partizansko solidarnost s Cuc-chijem in Magnanijem, ki sta s svojim uporom potrdila vzvišeni domoljubni značaj odporniškega gibanja. V duhu, ki je nekoč družil vse borce Za svobodo, obsojajo zadržanje voditeljev ANPI, ki so s svojim sklepom dokazali, da jih vodi edino partijski interes v -nasprotju z določbami statuta združenja samega. Podpisani: Cavazzuti, namestnik poveljnika C.U.M.E.R.; Trauzzi, član CLN; podpolkovnik Imbergamo, komandant mesta Piazza; Rossi, namestnik poveljnika brigade »Stella Rossa«; Lucci, pov-eljnik »S. Justa«, Starnino, komisar 7. GAP; Marchesi, poveljnik brigade »Bonvi-cin-i«; Bonini, poveljnik 6. Giacomo; Venturi, oficir 36. brigade »Garibaldi«; Belli Esposti, poveljnik brigade »Ma-teotti« ravnina in mesto; Juusi, -namestnik poveljnika 8. Masia; Oppi, oficir 62. brigade »Garibaldi«; Patrignani, nadzornik formacij GL; Talon, oficir 62. brigade »Garibaldi«. Dr. Giorgio Sterini pa je objavil dolgo pismo-, s katerim je podal ostavko, v katerem pravi med drugim, da obsoja izključitev Cucchija in Magnanija. Številne ostavke in primeri »čiščenja« v vrstah KPI so dokaz odpora proti vodstvu partije, ki služi interesom sovjetske zunanje, politike. Razvoj do katerega je dovedla hegemo-nistična politika sovjetskih kominfor-mističnih voditeljev v vrsti komunističnih partij raznih držav, kaže podreditev tujim hegemoništičnim interesom, ki se pred množicami ne da skriti. Delavske množice, ki težijo po osvoboditvi izpod kapitalističnega izkoriščanja so s tako politiko postavljeni pred paradoksno alternativo in ne vedo ali naj se borijo za mir, ali pa naj čakajo na prihod Rdeče armad-?. da je Francija puslušno orodje ameriške svetovne politike, kar dokazuje tudiPlevenovo poročanje v francoski skupščini, kjer je večina poslancev o-dobrila njegovo poročilo o razgovorih s Trumanom. Toliko glede odnosov med Francijo in Ameriko. Na Zahodu so zadnje dni nestrpno pričakovali odgovor Sovjetske zveze na noto zahodnih velesil glede sestanka štirih zunanjih ministrov. V ponedeljek je namreč sovjetski zunanji minister Andrej Višinski poklical k sebi poslanike treh zahodnih velesil ter jim izročil odgovor sovjetske vlade. Vsebina dolgega sovjetskega odgovora je zelo podobna prejšnjim sovjetskim notam, razlikuje se od prejšnjih le v tem, da je Sovjetska zveza pripravljena na konferenci štirih razpravljati tudi o drugih vprašanjih, ne pa samo o razorožitvi Nemčije, kakor je trdovratno predlagala v prejšnjih notah. Seveda ni opustila sovjetska vlada tudi ob tej priložnosti obtožiti zahodnih velesil, da so one krive, ker ni prišlo do konference štirih zunanjih ministrov, na kar teri bi razpravljali ne samo o Nemčiji, temveč tudi o drugih perečih vprašanjih, ki sedaj razdvajajo svet v dva dela. Sovjetska vlada obtožuje zahodne velesile, da so podvzele že 1950. leta ukrepe za ustanovitev redne ndmške vojske v zahodni Nemčiji. Razen tega sovjetska nota očita zahodnim velesilam, da imajo že nekaj me. secev pogajanja v Bonnu o ponovni oborožitvi Nemčije in vzpostavitvi nemške armade. S tem v zvezi omenja sovjetska nota obisk vrhovnega poveljnika atlantskih sil Eisenhower-ja pri nemškem kanclerju Adenauerju, kjer sta razpravljala o vključitvi nemške vojske v tako imenovano združeno vojaško evropsko silo. Sovjetska vlada poudarja v svoji noti, da ta dejstva nikakor ne dokazujejo o miroljubnih namenih zahodnih velesil, temveč nasprotno potrjujejo ugotovitev, da si zahodne velesile ne želijo miru, ampak pripravljajo oborožene rile, naperjene proti Sovjetski zvezi in njenim zaveznikom. Sovjetsko noto proučujejo sedaj v zapadnih prestolnicah in bodo verjet-fio v najkrajšem času nanjo tudi odgovorili, kajti od sestanka štirih ministrov, na katerem bi razpravljali o Nemčiji in o drugih svetovnih vprašanjih, zavisi mir v Evropi in v svetu. Kakšen bo odgovor zahodnih sil si lahko predstavljamo po tiskovni konferenci, ki jo je imel v sredo ameriški zunanji minister AcheSon, na kateri je med drugim dejal, da ni krivo nemško oboroževanje za sedanjo mednarodno napetost, temveč številna voj. ska Sovjetske zveze in njenih satelitov. Acheson je označil sovjetsko noto kot propagandistično, ki obtožuje druge dejanj, katere dela sama. Obto. žil je tudi Sovjetsko zvezo, da hoče s svojo noto omejiti svobodo zunanjim ministrom pri razpravljanju o različnih vzrokih mednarodne napetosti. O-menil pa je, da bodo zahodne sile kljub temu pripravile nov odgovor sovjetski vladi glede konference štirih. Končno je poudaril, da zadnja nota Sovjetske zveze kljub vsemu pomeni korak naprej v smeri razčiščevanja mednarodnih odnosov. Naše ljudstvo bo počastilo 10. letnico us ta n ovitve 0F s tekmova njem GOSPODARSKI PLAN ZA L1951 Letošnji investicijski proračun je za 224,518.000 din. večji od lanskega. Ljudska oblast, s sodelovanjem vseh množičnih organizacij zagotavlja izvedbo letošnjega gosp. plana Na kaj moramo paziti pri izvajanju, tekmovanja Veliko tekmovanje na čast 10. »b-' letnic? ustanovitve OF, ki se je začelo. v Sldv^njji' že pred meseci, je prodrlo tudi v'.naše okrožje, zakaj maše ljudstvo' si jè' skovalo v narodnoosvobodilni borbi prav v okviru te organizacije skupno z. narodi Jugosla-vije'ib^kar.', danes , uživa, to je ljudsko'oblast.‘Spričo tega dejstva .hočejo člani SIALI v našem okrožju počastiti ta zgodovinski dan kar naj-«k'bblje, svitetkmrfvanjem na faznih ob--!.'ijekjtrh,'‘'vùtavai;nah, šolah in drugih <> ustanovah.! Razpis « tega tekmovanja, Ki ga je okrajni odbor 'SIAU na svojem zad-■ njem feisfedtitajdž soglasrio sprejel, je v S19V io ari i ' .. r "* r,1 ' našel velik odmev med našimi delovnimi ludmi, med člani SIAU. Prav v teh odmevih pa se obenem zrcali naklonjenost in bratstvo našega ljudstva do narodov Jugoslavije, ki nam danes nudijo vsestransko pomoč za zgraditev socializma v našem okrožju. V svrho tega, da bi to tekmovanje tem bolje uspelo, so bili v nedeljo v večjih središčih našega okraja seminarji predsednikov in tajnikov odborov osnovnih organizacij SIAU, na katerih so predvsem obravnavali o tekočih nalogah SIAU za izvedbo tekmovanja na čast 10. obletnice ustanovitve OF. Tako so bili seminarji v Šmarjah, Dekanih, Kampel-Salari, prj i4^tcc Vfo / mm pohitite s pripravami za vašo V* okrajno konferenco! * 1 Mladina koprskega okraja bo imela v Titoli 18. t. m.' -svojo V. konferenco. Ce pogledamo dosedanje delo mladinskih organizacij, bomo na eni strani * ugotovili' velike uspehe, ki so jih čla--, n» ZAM .dosegli v Številnih delovnih \ akgljah, pri • #f«|nj,i raznih objektov, na drugi strani pa tudi pomanjkljivo-»i póSaméznih aktivih, kjer še niso * uspeli' zaktivlziCàtii vseh članov. Sicer rialetimb'ha posamezne negativne čla- ' nč' pb- vš'feh äktivih, kar pa je posle--• dica preslabega sodelovanja mladi-n-! ' škiW’ organizacij z ostalimi množičnimi organizacijami in s SIAU. Zato je pötrebno ravno zdaj, ob pripravah za "■'‘kortfčfehčb, da Se vsi aktivi pripravljajo na to z diskusijo in z zdravimi jjr^dlogi, s katerimi bi lahko izboljšali mladinsko delovanje. . V ječiini mladinskih aktivov so že meti' ói-édkcirtferéncne sestanke, na Ka'tfrfti so FÄwijall o delu preteklega leta in o bodočih nalogah, ki ča-VOffđf mlad>n.0 Pri izvajanju lokalnih .planov, za obnovo podeželja itd. V obalnih mestih pa so zadnje dni imeli mestne konference ZAM, na katerih so že govorili o pripravah za konteren C Oi. 'k Grajati pa moramo na primer mladinske odbore na Škofijah in v Sič-: jolah (baza), kjer še niso izvedi, niti mladinskih volitev. Odbori ZAM v 1 omenjenih krajih so popolnoma prenehali 'z; vsako dejavnostjo ali kakršnim koli sodelovanjem z mladino. Izgovarjajo se, češ da je mladina slali ba in da nimaš koga zaktivizirati. Toda. to je le izgovor brez utemeljenih dokazov, kajti mladina je povsod dobra in tudi delavna, samo potrebno je z njo več resnega dela, več vezi in stikov. - Torej ni nikakega dvoma, da-če se niso v Sičjotah (baza) in na -*'i;Sko#ijah. izvedle volitve ZAM, so to krivi mladinski odbori dotičnih krajev sami. Ko nas loči le še nekaj dni od' te konference, je potrebno, da v teh dnevih mladinski aktivi dajo vse moči, da bo konferenca tem bolje uspela. Na konferenci dne 18. t. m. bo mladina našega okraja razpravljala poleg o uspehih jn pomanjkljivostih tudi o bodočih nalogah ZAM. Tako čakajo tudi letos našo mladino med drugimi tudi naloga za organiziranje mladinskih delovnih brigad, ki bodo delale pri nas in ki bodo odšle tudi v Jugoslavijo na mladinsko progo Banjaluka—Doboij. Zato, mladinci in mladinke, pohitite s pripravami na vašo V. okrajno konferenco, ki vam bo nakazala nadaljnjo pot v borbi za izgradnjo socializma v našem okrožju. Sv. Luciji, na Marezigah in v Sičjo-lah. Povsod so seminarji uspeli prav dobro. Kot poglavitno vprašanje v zvezi s tekmovanjem, za njegovo uspešno izvedbo je bilo pr,i tem vprašanje tekmovalnih načrtov, ki naj bi jiih izdelale osnovne organizacije na podlagi diskusije celotnega članstva SIAU, to se pravi, da naj ljudstvo pretrese te plane, da se z njimi temeljito spozna, kajti po njih bo potem tudi tekmovalo, naj si bo to kjer koli, na vseh področjih. V nekaterih organizacijah so tekmovalne plane že sestavili, članj SIAU so se celo posamezno obvezali, koliko bodo -prispevali za to tekmovanje, medtem pa v mnogih organizacijah teh planov še nimajo, zaradi česar bodo morali sedaj pohiteti, če nočejo zaostajati v tekmovanju. Tam, kjer bo organizacija SIAU močnejša in bu/dnejša, da bo lahko kos svojim nalogam, bodo tudj uspehi boljši. Kjer pa bo slaba organizacija, je razumljivo, da bodo uspehi izostali. Torej ni nobenega dvoma- da bo tudi pr.i tem .tekmovanju, če ga hočemo uspešno izvesti, ikar je tudi na* cilj, veliko vplivala pravima razporeditev dela na posameznih objektih, kar se do sedaj ni upoštevalo. Prav nič manj važna pa je pri tem evidenca in pošiljanje poročil tekmovalni komisiji, da ta potem lahko oiceni, kdo je bil v tekmovanju boljši in kdo slabši. Za vse to je potrebno mnogo vztrajnosti in požrtvovalnosti vsega članstva SIAU, posebno pa članov odbora, k; odgovarjajo za posamezna področja dejavnosti. Prepričani smo, da kakor so uspela vsa dosedanja tekmovanja, bo prav tako uspelo tudi to, le če bodo -pri tem sodelovali vsi. Na podlagi ukaza Komande odreda JA za STO z dne 16. septembra 1947, v zvezi z odlokom Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje in Oblastnega. NO za Istro z dne 20. februarja 1947, izdaja Istrski okrožni ljudski odbor odlok o gospodarskem planu Istrskega okrožja za gospodarsko leto 1951 Doseženi uspehi ekonomske politike ljudske oblasti, navezanost gospodar- t DRUGO POGLAVJE Plan razvoja proizvajalnih sil stva Istrskega okrožja na svoje naravno jugoslovansko zaledje in pogoji, ki so že v letu 1950 omogočili načrtno gospodarsko dejavnost v Istrskem okrožju, ustvarjajo po uspešni izpolnitvi gospodaskega plana Istrskega okrožja za gospodarsko leto 1950 o-snovo za sprejetje novega gospodarskega plana za leto 1951, ki je jamstvo za nadaljnji ekono-mski, socialni in kulturni dvig prebivalstva. i 2. člen Investicije Investirati v letu 1951 vsoto 524,518.000.— din in sicer za gradbena dela 355,126.000.— din, za opremo 163,373.000.— din, za ostalo 6,019.000.— din, od tega: v industriji in rudarstvu * • v -kmetijstvu . v gozdarstvu • • v gradbeništvu. . . - . v prometu . v trgovini .... v stanovanjsko komunalni dejavnosti . v kulturno-socialni dejavnosti . v dejavnosti javnih organov in ostalem 3. člen Industrija in rudarstvo Povečati industrijsko proizvodnjo s popolnejšim izkoriščanjem obstoječih industrijskih naprav. Z izboljšanjem tehnološkega procesa in kakavosti ambalaže dvigniti kvalitetno in konkurenčnost industrijskih proizvodov. Povečati produktivnost dela s krepitvijo delovne discipline in z boljšo prga. nizacijo delovnega postopka, predvsem z nadaljnjim uvajanjem norm. Znižati polno lastno ceno za povprečno 2 %. Rudarstvo 1 a) Začeti z izkorišča-njeem boksit, nih ležišč v svrho izvoza in mehanizi. rati podjetje za izkoriščanje ležiš ; čovljah ter zgraditi potrebne stano- 65,002.000 — din ali 12.4% 68,101.000— din ali 16.4% 1.120.000. — din ali 0.2% 5.490.000. — din ali 0.6% 110,418.000,— din ali 22.0% 75.896.000. — din ali 14.4% 87.888.000. — din ali 16.5% 74.974.000. — din ali 14,2% 17.629.000. — din ali 3,3% Se- Pravice delavcev, uslužbencev ter njihovih svojcev ob bolezni Mladina iz Puč in Košiabone žaluje kinssc «te Ib-.ir V>$i «prijatelji,- znanci in sorodniki, prevsem. mladina iz Koštabone in Puč, ki je nasvojl.zadnji spremljala svojega priljubljenega tovariša in zaved-- - -nega; -mladinca 18 letnega Karla Z A D --NIKA iz Hrvatinov, sočustvujemo s starši ob tej nenadni in nepričakovani izgubi svojega ljubega, dragega in ne-n BOzabnega sina. Pravice delavcev, uslužbencev ter njihovih svojcev za časa bolezni določata 10. in 11. člen Odloka o obveznem social-nem zavarovanju z dne 19. IX. 1947 (Uradni list št. 3/47). Namen tega članka je, razložiti navedene predpise in tudi prikazati njihovo praktično izvrševanje. Delavci in uslužiben-ci našega okrožja so- obvezno socialno zavarovani, in kot taki uživajo: 1. zdravstveno zaščito, 2. denarno nadomestilo plače za čas delanezmožnosti. Načelo socialistične države je, da delovnim ljudem nu-dii zdravstveno zaščito v tistem obsegu, kakor in kolikor jo potrebujejo ter da ga čas delane,zmožnosti zagotavlja delavcem in uslužbencem njihove redne službene prejemke. To načelo v naše-m okrožju še ni popolnoma uveljavljeno to pa predvsem zaradi tega, ker pri nas še ne obstojajo nekateri pogoji, ki so nujno potrebni, da se lahko zagotovi izvajanje tega načela. Tu je potrebna predvsem zadostna gospodarska mo* socialističnega gospodarstva ter rudi zadostna delovna disciplina. Kljub vemu pa so pravice, ki so zajamčene delavcem ter Uslužbencem Tsšega okrožja po zgoraj navedenih predp’sih precej široke ter moramo pričakovati, da se bodo v bodoče še Zakaj.so prekinili dela pri gradnji ceste križišče Puče - Koštabona Lani je -bilo ljudstvo iz Koštabo-ne, Puč in okoliških vaSj zelo navduše-o no, --ko. so na množičnih sestankih fprejeM-sklep o gradnji ceste Križi- - šče puče—Koš-ta-bo-na. To navdušenje in suglasno odobreni sklepi tudi oo ljudske oblasti in množičnih organi- **> 'žačij 'V : Pučah in Koštabo-ni nista ^ostala) iš&mb formalnost, obljube ali pa *i?4Ktat>iy ampak se, je to pokazalo z dejanji, ko je ljudstvo obeh vasi sklenilo, da bo zgradilo to cesto, s katero se bosta ti dve vasi še tesneje ^^^vÄalf^'bodiSf gospodarsko, politič-,J rio in kulturno. Z zgradnjo te ceste •pa se.istočasno odraža prijateljstvo in -■'’IMféfbvànje med našimi) vasmi, ki ga v fje) fašizem hotel zrušiti na vse mogoče -načine, da je podpihoval svoje prii-1’štdše-',in une-til sovraštvo do vsega, kar je-bilo v zvezi z dobrimi prijatelj-ski-mti!0dttošaji med našimi vasmi itd. Da «ptJ&ter-dejBtsr-or imamo za-to število do-v Ka-žpvhprav v -teh va-seh, -kako so Se -otoekdaj' tepli,- sovražili in “čuvali. In kdo-je. vse to sovraštvo netil in -po-d-: : pihoval?.- Le tisti, ki je od tega imel s. : korist,, da seljudstvo med seboj so-; Vraži Jm-pravda,, kar je drago -plače- - vaky svojim'nadrejenim, da so se še liže bahali in živeli na raču-n ljud- -stva-. -r Pr,a v spričo -tega dejstva, da bi od-«ìipcaiwiji (Sledove fašizma, je prebival-s stvo-- R,u5 , in Koštabo-ne že prvi dan začetka; del na tej česti sc množično odzvalo prostovoljnemu delu, ki ga je potem s številnimi akcijami tudi na-‘“däfjfefräiö. -Saj smo v našem listu že pisali, koliko, prostovoljnih ur je dalo članstvd'si’AU obeh vasi pri gradnji te ceste. Zato smatramo za nepo-isiti®n8, "®'àr' S té številke ponavljali. zàaJ^Sé^tfmòi omejili na ozadje in na vsé-'^lslédice, ki so privedle do tega, ,da ,so dela na cesti popolnoma /.zaostala iftgfla se ljudje sprašujejo, '" kdo' je temu, kriv, toda še nihče jim .ni to obrazložil. Vseskozi na tej cesti vodilo dela Okrajno, gradbeno podjetje »Konstruk-.r :.tor«; ki se ni zanimalo, da bi deia napredovala in .ria, bi bila cesta či-m-prej zgrajena. Posledica tega je bila predvsem ta, da je bila za stalne de-ejaVéé -rio-rfna preni-zka, tako da so jo w‘Ve®K,ra-t< presegli tudi za trikrat. Sesedi*'je marši»'-podjetje v tem prl-meru izplačevati velike vsote, kate-Ve nišo Ödg-övärjale storjenemu delu. •uiZ=i delavce- je bilo to sicer dobro, toda''trim je' ipodjetje uvidelo, da so norme prenizke in da Je zaradi -tega izdalo ‘nad 2,000.000 dinarjev, kar a-b-'šelatho -n-e .odgovarja storjenemu de--i-u. je kar- ,41,reko, noči povišalo-norme, s Čimer pa so se delavci demoralizi-z'raii. Delo na cesti pa je začelo ved-zaostajati in ko kon-no ni bi- lo nobenih reizu-ltaitov, se je gradnja ceste prenehala. Tedaj pa niti frontna organizacija v Košta-boni ni storila ničesar, da bi ožrvela gra-dilišče v-saj s prostovoljnim delom, če že ne drugače. Tako je gradnja te ceste popolnoma prenehala in nitii v letošnjem planu ni za dokončno dograditev. To pa je krivda predvsem KDO in množičnih organizacij, ki niso za to dale niti najmanjše pobude. In zdaj, če hočejo zgraditi cesto, bo mora-la frontna organizacija dajati pobudo ža mobiliziranje prostovoljne delovne sile. kar pa ni lahko, kajti s tem so Košta-bo-ci kakor tudi Puča-ni zgubili moralo in jih bo -težko zopet prepričati, da bi s prostovoljnim delom sodelovali pri gradnji ceste. Vsekakor pa upamo, da bo fronta pri tem -uspela, le delati bo treba več kakor do. zdaj. Ce -bo delo napredovalo, ni divo-ma, da bo -pri tem priskočila na pomoč tudi ljudska oblast. Vendar je treba pri tem začet-i takoj, čim izgine deževno vreme, da bodo prostovoljci, člani SIAU iz Puč in Koštabone, že v tem tekmovanju za počastitev 10. obletnice OF in 1. maja dosegli zadovoljive uspehe. razširile v smislu navedenega socialističnega načela. 1. Zdravstvena zaščita obsega po 10. členu Odloka o obveznem socialnem zavarovanju brezplačno zdravniško pomoč, brezplačna zdravila in terapeu-tične pripomočke, brezplačno zdravljenje v bolnicah, zdraviliščih, okrevališčih in kopališčih ter zdravljenje in popravilo zob. Dejansko naši delavci in uslužbenci uživajo vse te pravice. Iz dneva v' dan se izboljšuje in izpopolnjuje naša zdravstvena služba, saj se neprenehoma izpopolnjujejo obstoječe z-dravstvene ustanove ter otvarjaj-o nove, ki stalno izboljšujejo zdravstveno zaščito naših delovnih lud-L Po sedanjih predpisih je zdravstvena zaščita deloma omejena, kakor je tud; omejena -bolniška podporna doba. Te pravice zavarovanca trajajo 1 leto, vendar se lahk-o podaljšajo, ka-r je včasih pri daljših bo-lezni nujno potrebno. Tudi svojcem, med katere štejemo po členu 12. omenjenega Odloka čla-r e ožje družine ter očeta in mater zavarovanca, če sta dopolnila 60 let ozire,ma 55 let, pod pogojem, da jih zavarovanec vzdržuje, je zajamčena zdravstvena zaščita skoraj v istem obsegu 'kot zavarovancem samim. Omejitve so samo pri zdravljenju v kopališčih, ki se svojcem ne dovoljuje, ter glede popravila zob, do Katerega imajo svojci pravico v manjšem obsegu kot zavarovanci. Nekatere pravice, ki so naštete v točki 1 b 10. člena, kot naba-vš lera-peutičnih pripomočkov, popravilo zob in klimatsko zdravljenje so vezane na šestmesečno zavarovanje v zadnjem letu ali pa na 12 mesecev v zadnjih dveh letih. 2. Denarno nadomestilo plače za čas bolezni smo doslej imenovali bolniško hrana-ri-no. V Jugoslaviji jo sedaj imenujejo oskrbnino. V točki 1 c 10. člena Odloka je rečeno, da se bolniška hranarina v višini dveh tretjin osnove za denarne dajatve -izplačuje zavarovancu, čigar delamezmoižnost traja več kakor tri d-ni. Podrobne določbe, kako se izračuna hrana-rime, vsebuje 9. člen Odredbe o izvajanju socialnega zavarovanja z dne 8. I. 1948 (Uradni list št. 3/48). Osnova za izržačunanje bolniške hra-nani-ne je povprečni dnevni zaslužek zavarovanca v zadnjih treh mesecih, pred mesecem, v katerem je zavarovanec postal nesposoben za delo. Ta povprečni dnevni zaslužek se izračuna tako, da se celotni zaslužek treh mesecev deli s štev-ilom dejanskih delovnih dni. Bolniška hranarina ,znaša dve tretjini tako izračunanega dnevnega zaslužka. Pri zavarovancih, -ki prejemajo mesečno plačo, se ta deli s 26 ter tako dobljeni znesek predstavlja povprečni dnevni zaslužek. Za zavarovance, ki v zadnjih treh mesecih nimajo vsaj deset delovnih dni, -pa -ne velja ta predpis, temveč se vzame kot osnova najnižji dnevni zaslužek, ki je določe-n za dotično vrsto delavcev, za kvalificirane -delavce din 151.20, za nekvalificirane din 122.40, za delavce pod 18 let starosti pa po 80 % teh zneskov, torej za kvalificirane din 120.90, za nekvalificirane din 97.80. Poseben predpis velja za učence v gospodarstvu (vajence), katerih povprečni dnevni zaslužek se vzame v poštev pri izraču-nanju hranarine samo, ako je višji od 50 % minimalnega dnv-nega zaslužka odraslega nekvalificiranega delavca, to je 61.20 din, sicer se vzame ta v poštev. Pri izračunavanju povprečnega dnevnega zaslužka v zadnjih treh mesecih se - upoštevajo dnevi delanezmož-nosti ko; .dejanski delovni dnevi. Kot zaslužek za te dnii se vzame osnova, po kateri je bila za te dni odmerjena hranarina. Zaradi boljše pojasnitve naj navedemo najenostavnejši primer izraču-nanja hranarine: delavec je zaslužil v zadnjih treh mesecih na primer din 7.500.-—, delal je 50 dni, povprečni dnevni zaslužek znaša torej 7.500: 50 to je 150.—, hranarina pa znaša dve tretjini tega zneska, to je 100 di,n, kar se izplača za vse dni delanezmožnosti razen nedelj. Določba 10. člena točka 1 e citiranega Odloka se od 1. VIL 1950 dalje ne uporablja več, ker zavarovanci ves čas delanezmožnosti prejemajo bolniško hranarino ter so prejšnje omejitve ,ki so predvidevale za čas zdravljenja v bolnici izplačevanje le dela hranarine, odpadle. To je vsebina pravnih predpisov, ki določajo pravice zavarovancev cb bolezni. Vprašanje, ali in koliko je delodajalec dolžan izplačevati razliko med plačo in hranarino, bomo obravnavali prihodnjič. Dr. V. Dintinjana b) obnoviti rudnik premoga v . vanjske objekte. Proizvodnja soli Proizvesti 25.000 ton soli in uvesti rafiniranje soli. Ladjedelništvo Zgraditi dve ribiški ladji In poveča, ti proizvodnjo motornih čolnov in jadrnic. Povečati zmogljivost ladjedelnic tako, da bodo sposobne izvrševati vsa tekoča popravila na obstoječih plovnih objektih. Kemična industrija a) Povečati proizvodnjo magnezijevega klorida r.a 250 ton in magnezijevega sulfata na 500 ton; b) povečati proizvodnjo vseh vrst mila na 1.500 ton in proizvodnjo kristalizirane sode na 260 ton. Izboljšati kvaliteto izdelkov in emhalaže; c) uvesti priozvodnjo loščila_za čev. ije. Gradbena industrija a) Povečati proizvodnjo živega apna na 3.000 ton; izboljšati kvaliteto in povečati proizvodnjo zidakov, votla-kov in korcev na 6,000.000 komadov; b) odpreti nov kamnolom v Kalda-niji ter ga opremiti z modernimi napravami za proizvodnjo gramoza, zdroba in peska, mehanizirati proizvodnjo v kamnolomu Kanegra z investiranjem 3,200.000.— din in s tem doseči, da se proizvodnja poveča na 60.000 ton; c) raziskati možnosti za izkoriščanje kamenja za čiščenje sladkorja v Antenalu; d) dvigniti proizvodnjo cementnih izde'kov -na 1200 ton in povečati asortiment; e) uvesti proizvodnjo montažnih e-lementov iz magnezijevega klorida. Lesna industrija a) Postaviti v obrat žago in povečati proizvodnjo rezanega lesa; b) dvigniti proizvodnjo pohištva za 70% v razmerju z letom I960; c) proizvesti skupno 750.000 metel, ščetk in krtač; d) dvigniti proizvodnjo embalaže za zadovoljitev potreb prehrambene industrije. . Prehrgnbena industrija Povečati proizvodnjo in raznovrstnost proizvodov ter 'Zboljšati kakovost in pakiranje prehrambenih proizvodov in sicer: a) proizvesti 250 ton testenin, 360 ton sadne pulpe, 200 ton paradižnikove mezge, 100 ton marmelade, 8.000 hi brezalkoholnih pijač, 1360 hi likerjev, 1000 hi vinskega destilata in 2500 hi mišteie; b) povečati proizvodnjo ribjih kon. zerv za 21 %; c) povečati proizvodnjo vložene po. vrtnine in sadja na 230 ton; d) iz odpadkov industrije ribjih konzerv proizvesti 200 ton ribje moke in 15 ton ribjega olja. 4. člen Kmetijstvo in gozdarstvo V kmetijstvu kot osnovni panogi gospodarstva Istrskega okrožja povečati mehanizacijo z nabavo novih kmetijskih strojev in ostale opreme ter povečati setvene površine intenzivnih kultur za 12 %. višejo um... Kako je z raciOQirano Pomian preskrbo naših otrok Izpred sodišča . • •___________ Nočni stražar poklicni tat 22. t. m. čaka sodba že dobro znane, ga/Blaža;. ZJatiča, ki je rojen v Mom-jan-u in sedaj stanujoč v Kopru. Omenjeni je kradel vse, kar mu je prišlo pod roke. Pri Radiofoniji se mu je kot nočnemu stražarju nudila lepa pr-ijika in Zlatič jo je seveda izkoristil. Ukradel je eno kolo. Na dveh no. v-ih kolesih pa je dve novi kolesi nadomestil s starimi. Kradel je še mnogo drugega: tehnično orodje, klešče, kladiva, žage, žarnice, katere je radiofonija mor-ala kupiti y inozemstvu, d-enar po predalih nameščencev itd. Pred nastopom službe pri Radiofoniji je bil nočni čuvar Fruktusa in se je, seveda t”di pri tem podjetju marsičesa polastil. Pričakujemo, da bo Zlatič dobil pri. menno kazen, ki ga bo spravila na pravo pot in si ne bo želel več tujega imetja. Prenašala |e Iz Trsta blago naylon Včeraj je sedela ,na zatoženi klopi pred okrajnim ljudskim sodiščem v Kopru Koprčanka Pečenka Natalija. Pečenka se že dalj časa bavi s tihota,p. n ijuuaia je iz Tista v našo co- no vse mogoče stvari in jih tukaj pro-dnia'a no dvakr-at večji ceni. Organi javne varnosti so jo izsledili in odkrili ra - je-eem domu še celo zalogo raznega blaga iz Trsta. V tem času so ugotovili, da je prinesla iz Trsta okrog 150 litrov ekstrata varekine, 270 brisač, 20 -parov paylon nogavic, 180 paketov volne, tri zapestne ure, torbe.naylon, glavnike, čevlje in š-e neka. teto drugih stvari, pri katerih je zaslužila nad 100 %. Priznala je, da je kupovala brisače po 250 lir in jih tu-Ikaj prodajala po 800 lir -ali dinarjev. Samo junija meseca lanskega leta je n-eki ženski iz Ljubljane prodala za 31.110 din blaga. Za nedopustno špekulacijo, ki jo je obtoženika vršila na škodo našega delavnega ljudstva je dobila zasluženo kazen. Poneverba denarja Varnostni organi so 28. januarja tega leta zasačili nekega Kolonbani Slavkota iz Trsta, ki je poneveril večjo vsoto denarja na škodo komunalnih podjetij OLO Buje. Omenjeni je osumljen še zaradi nekih drugih tatvin, ... I___-___L— Ker se mi zdi, da so naši otroci zapostavljeni prj -racionirani preskrbi, sem se odločila, da to svoje mnenje utemeljim. Ce pogledamo, kako je z racionirano preskrbo v tem mesecu, vidimo, da prejmemo odrasli krompir, ki jg, lahko vsakdanja prehrana otroka, saj ga že dajemo dojenčku kot prvo gosto jed. Drugi artikel je riž, ki smo v januarju dobili le odrasli, medtem ko je bil otrokom namesto riža dodeljen fižol. Prav tako je z vsakomesečno delitvijo sardin, katere prejemamo samo odrasli, čeprav vemo, da so sardine zelo redilne za večje otroke, na primer D-3. Krivica se torej godi onim otrokom, katerih starši delajo v Kopru, a stanujejo izven mesta. Ti otroci niso upravičeni prejemati nakaznice za mleko, čeprav vsak ve, da zaposleni 'starši gotovo nimajo časa iskati mleko za Svoje otroke po okoliških vaseh. Naša oblast zelo Skrbi za pravilno ätiv.II vzgojo in razvoj naših otrok. Napačno bi bilo zanemariti vprašanje preskrbe otrok, kj je tudi eden izmed pogojev, da se razvijejo naši otroci v dobre in zdrave državljane. Za zgled naj nam bo Jugoslavija in videli borno, kako se tam odraža skrb za-. otroka tudi v prehrani, kjer je bila in je prehrana otrok vedno med vsemi potrošniki najboljša. Mati, Deževna vremena nam ovirajo gradnjo vodnjaka Pomjančani sm že lani sprejeli plan za gradnjo novega vodnjaka. Ljudje so bili s tem zadovoljni in smo začeli delati. Izkopali smo l,e tri metre globoko jamo za rezervar in nato nam je delo ustavil dež. V začetku smo si pomagali s tem, da smo vodo č a-li s črpalkami, toda komaj smo vodo izpraznili, se je j-ama že v drugič napolnila z deževnico. Zdaj upamo, da bo kdaj jenjalo deževati, da bomo tako resno začeli z delom za vodnjak in ga tudi dokončali. Vsi se zavedamo kakšne važnosti bo za nas vodnjak in smo zato tudi pripravljeni složno delati čim nasto-p jo lepa vrenrctici Bili smo na rediteljskem sestanku v Kopru Ditnki in dijakinje so obvestili svoje starše, da bo ob koncu prvega polletja roditeljski sestanek na slovenski gimnaz'ji v Kopru. Tega sestanka. ki je bil 21. januarja se nas je udeležilo zelo lepo število, kajti vsi smo bili radovendni, kaj so se naši otroci v prvem polletju naučili. Profesor Bratina je tako lepo in razumljivo dopovedal o uspehih v šoli, o marljivosti učencev ln potrebi po šolanju naših otrok ter tudi o neuspehih nekaterih učencev, da smo vsi strmeli vanj. Nekateri starši so vprašali- profesorja zakaj tudi njihovi otroci nimajo dobrega usoeha. Profesor pa je na dolgo in široko objasnil in jim povedal kuci je temu kriv, tako da so starši razumeli, Benčič Franc Melioracije a) Dovršiti drugo etapo melioracijskih del v dolini Mirna, nadaljevati z melioracijskimi deli v dolini reke Dragonje, v ankaranskem .melioracijskem području deloma obnovit obstoječi na. makalni isistem ter zgraditi nove namakalne in odvodne naprave; v ta namen investirati 33,000.000 din; b) meliorirane površine zasaditi s povrtninami. Vinogradništvo 1 a) Zaradi povečanja vinogradniških površin in obnove obstoječih vinogradov na novo zasaditi 1 milijon trt. Z selekcijo cepičev, uporabe umetnih gnojil in zaščitnih sredstev dvigniti kvalitetni in kvantitetni donos; b) za-r-adi zaostalosti kletarstva individualnih gospodarstev povečati od. kup grozdja za 50 % in zagotoviti predelavo grozdja v modernih zbirnih kleteh; c) za dovršitev zbirnih vinskih kleti v Umagu in Kopru investirati 10,500.000,— din. 1 Vrtnarstvo S povečanjem površin z ureditvijo namakalnih naprav, z selekcijo semen ter z uporabo modernih agrotehničnih ukrepov, povečati proizvodnjo na 24.300 ton. ( Sadjarstvo a) Za obnovo že obstoječih sadovnjakov in ureditev novih nasadov u-pora-biti 8,000.000.— din; b) posaditi 40.000 komadov sadnih dreves; c) s povečano nego in uporabo zaščitnih sredstev zatirati sadne škodljivce, zlasti oljčno mušico; d) dvigniti proizvodnjo sadja in olja. S pravilnim obiranjem sadja, ekspeditivnim trasportom, sodobno embalažo in sortiranjem, dvigniti kvaliteto in vrednost proizvodov. Poljedeljstvo a) Zmanjšati setveno površino žitaric in koruze za 5|% v korist povečanja površin za intenzivne kulture ter s selekcijo semen in uporabo ostalih agrotehničnih mer povečati hektarski donos za 5 %; b) povečati proizvodno sirka in oljo. rie s tem, da se setvene površine povečajo na 31 ha. Živinoreja a) Ustanoviti v Ankaranu znanstveno preizkusno postajo z nalogo preizkušanja krmil v svrho dviga mlečnosti goveje živin-e; b) izboljšati krmsko bazo z uvedbo donosnejših in kvalitetnejših krmilnih rastlin ter s povečano nego obstoječih travniških površin; ci oovečati število goveje živine za 10 %; '»I d) dvigniti število prašičev za 5 % in plemenskih svinj za 20 %; e) s selekcijo, cepljenjem proti kužnim boleznim t-er uvozom boljših pasem, dvigniti donos in Odpornost perutnine ter povečati število perutnine za 10 %; f) postaviti umetno valilnico s kapaciteto 5000 komadov jajc. Pogozdovanje a) V gozdnih drevesnicah v Rižani vzgojiti novih 500.000 drevesc; b) posaditi 100 . ha gol^av in zaščitnih pasov. V ta namen investirati 1.220.000, — din. Kmečke obdelovalne zadruge aj Ustanavljati in nadalje razvijati kmečke delovn-e zadruge, jim nuditi strokovno in gmotno pomoč, uvesti proizvodno — finančne piane, boljšo organizaciio deJa in drupe ukrepe, da bedo postale kmečke delovne zadruge vzorna gospodarstva; b) dovršiti 8 zadružnih domov, dograditi 10 zadružnih domov do tretje faze in v ta namen zagotoviti za nabavo gradbenega materiala vsoto 18.950.000. — din; c) dovršiti tri zadružne hleve si i'kupno kapaciteto 200 glav živine in v..t$ namen zagotoviti za nabavo kri- tičnega gradbenega materiala vsoto 2,500.000.—din. 5. člen Ribištvo a) Povečati kapaciteto ribolova z dograditvijo dveh novih ribiških ladij, nabavo šest manjših ladij ter z nabavo sodobne ribiške opreme. Za Ow premo ribiškega ladjedevja investira ti 9,220.000.— din; b) izboljšati organizacijo odkupa in prevzema ulova; c) nuditi vsestransko pomoč ribiškim zadrugam; d) za zagotovitev ribiškega narašča*4 ja in dvig strokovnosti ustanoviti ribičko šolo. / , 6. člen Gradnje Za dvig kvalitete in za cenejše iz^ vajanje gradbenih del je potrebno: a) uvesti sistematično strokovno u-sposavljanje delavcev in tehničnega kadra gradbenih podjetij, utrditi de- . lovno 'disciplino, zmanjšati finan ne in materialne normative za 10 %, u-vesti kontrolirano normirano delo, po_ večati storilnost z novatorstvom, ra-cionalizatorstvom in tekmovalnim sistemom dela; b) povečati mehanizacijo v gradbeni delavnosti z nabavo gradbenih stro. jev; c) organizacijsko utrditi gradbena podjetja ter zagotoviti izvajalcu popolne tehniške elaborate; d) povečati kapaciteto stranskih o-bratov gradbenih podjetij in v ta namen zgraditi delavnico in skladišča v; Izoli v vrednosti 4,900.000.— din. 7. člen , > PROMET I Suhozemski promet a) Dograditi garažo in mehanično delavnico v Kopru ter zgraditi garažq v Umagu in tako investirati 10,200.000 din; b) nabaviti štiri nove .avtobuse in s tem izboljšati prevoz potnikov; c) ustanoviti dva taksi-podjetja ini zagotoviti osnovna sredstva; d) usposobiti mehanično delavnico »Adria« za izvrševanje generalnih popravil in povečati njeno kapaciteto za zadovoljitev vseh potreb avtomobilskega parka; e) vključiti prevoznike v izvajanje gospodarskega plana s tem, da se jim določijo storitvene naloge. ceste ' a) Dovršiti dela na cesti Križišče— Rižar.a z asfaltiranjem odcepa do Valdoltre, asfaltirati cesti Porta—Porton —Sečovlje—Koper—Škofije -in Porto, rož—Piran, rekonstruirati cesto Babiči —Boršt, dograditi cesto Baredi—Izola, površinsko utrditi cesto Buje—Umag; b) organizirati cestno vzdrževalno službo s stalnimi cestarji in remontnimi ekipami. Pomorski promet a) nabaviti dv-e transportni ladji; b) obnoviti pomole in valobrane v Izoli, Umagu in Novem gradu ter v ta namen investirati 16,000.000.—din; c) izboljšati organizacijo potniškega prometa; d) vključiti pomorske prevoznike v izvajanje gospodarskega plana s tem, da se jim določijo storitvene naloge. 8. člen Obrt Dvigniti zadružno in privatno obrtniško proizvodnjo, reiparaturo in ušluž-nostno obrtno delavnost in tako zadovoljiti potrebe prebivalstva po kakovostnih proizvodih. Z dodeljevanjem surovi-n ter zagotovitvijo orodja in strojev podpirati predvsem v-isoko kvalificirane obrtnike. Z vključitvijo novih vajencev ter pravilno razporeditvijo zagotoviti obrtništvu potreben naraščaj. Radi tesnejše povezave, pravilnega dodeljevanja materialov ter: vključevanja v plansko proizvodnjo organizirati obrtniško združenje. (Nadaljevanje na 4. strani.) SPOZNAJMO naše noire gospodarske odloke (Nadaljevanje s prve strani) štednje in kre-pitve gospodarskega pro. računa. Dohodki iz gospodarstva predstavljajo 81% sku-pnih dohodkov. Iz tega je razvidno, da so ostali dohodki neznatni ln da ne gredo v breme delavca, delovm-ega kmeta in obrtnika. Med najvažnejšimi postavkami našega proračuna so investicije za kapitalno graditev, za družbeni standard, za promet, za -prosveto in kulturo in za socialno zdravstveno zašč'to. Vse to so poteze našega proračuna. V bistvu pa so to tudi poteze našega novega gospodarskega* načrta. Novi gospodarski načrt Kje so osnovni viri dohodkov državnega proračuna? Od kod črpa naša oblast svoja glavna sredstva? Pro-.ijačup.hairi pove, da jih črpa pretežno iz gospodarstva. Se vedno nam je po-treun.a denarna pomoč Jugoslavije, ki jo prejemamo v obl'ki dotacije Vojne Uprave (letos okoli 50 milijonov denarjev). Da še nismo uspeli izravnati našega preračuna je vzrok v velikih in-veticipah, ki jih vlagamo v naše gospodarstvo. To se pravi da nam Jugoslavija pomaga, da se dvignemo na storinjo, ko bomo mogli iz lastne akumulacije ne samo živeti, ampak se tudi razvijati. S dosedanjo pomočjo Jugoslavije smo si že toliko pomagali, da Smo letos lahko dvignili investicije za 2.7%, obenem pä zmanjšali njeno dotacijo na 1/5. DotaCja pa ni edina ob'ika pomoči, ki nam jo daje Jugoslavija. V našem trgovskem poslovanju z njo se me ravnamo po kapitalističnih načelih izmenjave, temveč nam Jugosla. vija dobavlja za naše blago predmete, ki bi jih v zamenjavi z drugimi deželami ne bi -mogli dobiti. Vdeli smo, da so glavni dohodki našega proračuna iz gospodarstva. Dohodki so odvisni od razvoja blagovnega prometa, od utripa ekonomskega življenja dežele. Povečanje teh do-hodlcov’ho omogočilo uspešno izpolniti' ‘ves proračun. Kaj pa pomeni izpolniti naš proračun? . 3 To pomeni zagotoviti madaljn-e finansiranje našega gospodarstva in lfitnre. To pomeni obndviti stotine in stotine vinogradov, cest, izšiišiti -O'-a polja, zgraditi pove stanovanjske stav. be, zgraditi nove šole. To pomeni izboljšati našo trgovino za -kritje vsakodnevnih -potreb delovnega ljudstva. Istrsko Okrožje je bilo v preteklih režimih zanemarjeno, toda v bistvu je bogata dežela. Toda bogastvo se zbira dinar po dinarju. Uspešna izpolnitev našega finančnega proračuna in našega plana ni mogoča brez najstrož. je ekonomije, .brez vestnega odnosa do slehernega državnega dinarja. Naš odlok o gospodaskem načrtu pravi, da je -izpolnjevanje nalog in dolžnosti, ki jih postavlja plan, častna dolžnost vsakega pripadnika istrskega okrožja. Vsakdo, ki sodeluje pri izvajanju gospodarsega plana je odgovoren za pravilno in racionalno izkoriščanje surovin, energije, -proizvajalnih sredstev ter delovne moči, za pravilno in smotreno investiranje in za to, da se sedanja kakovost proizvodov ne samo oh-ani na sedanji višini, te-mveč tudi izboljša. Tovarne delavcem Naš odlok o f-nanč-em proračunu se histveno razlikuje od bužetov kapitalističnih držav. Pri nas so važni dohodki in izdatki za gospodarstvo. Urravni stroški predstavljajo le manjši del proračuna. Naš odlok o gospodarskem načrtu pa je tipičen za dež-e Io, ki gradi socializem. .. s c aiov -'.j- - -11 ' Na zadnjem zasedanju je IOLO sprejel š-e en odlok, ki ,nam govori o naši poti v socializem. To je odlok o u-pravljanju gospodarskih podjetij po delovnih kolektivih. Ta odlok je izšel na iniciativo samih delavcev, saj je zahteva po njem rvdrrlo 52 resolucij vseh večjih podjetij s 4824 podpisi. Te številke so dokaz, d-a imajo delavci nov, resničen socialistični odnos do sv-ojiih podjetij. Zato bodo odslej vsi naši večji obrati upravljani po delavskih svetih v imenu skupnosti in v okviru splošnega gospodarskega plana. S tem uresničujemo -po vzoru Jugoslavije načelo, ki ga doslej v zgodovini še nihče ni uresničil, to je, da morajo pripadati tovarne delavcem. Ce sta finančna od-tok in gospodarski načrt dokaz našega gospodarskega raz. voja, je odlok o upravljanju gospodarskih podjetij naj-lepši dokument naše poti v novo družbeno ureditev. PREKMURSKA ZEMLJA IN NJENI LJUDJE I ■j: 1 OBLETNICA 1 SMRTI r M * 1 1 RANCETA 1 1 RiŠtRNA - SLOVENSKI NARODNI PRAZNIK Skoz!stoletja so prekmurskega kmeta madžarski knezi, grofi in baroni mm, m ' I it? 'm m ÉÉSSlff mBSSm, m esmmmmmim mi ■ 11 Prekmurska zemlja nima kričečih, di. vje romantičnih krasot in nedostopnih vrhov, je pa vendarle polna mikavnosti in pestrosti. Prirodna lepota Prekmurja je v valovanju žitnega polja, v pomirjajočem zelenju gozdov in‘ travnikov. Te lepote se nikomur ne vsilujejo kakor vrtnice in tulipani, iskati jih je treba kakor violine in šmarnice, ki ne vabijo in zapeljujejo, temveč skrite mirno čakajo, zavedajoč se svoje vrednosti. Najlepše pa je Prekmurje spomladi, ko evetejo sadovnjaki in jeseni, ko je vsa ravnina v ajdovem cvetju in so gozdovi.na Goricah najbolj pisani, v Južni del Prekmurja je široka ravnina, ki je najobsežnejša slovenska raven, To je naj.rodovitnejši del Prekmurja. Severno od te ravnine se svet dviga v gričevje in nosi tudi ime Goriško. Polovica prekmurske zemlje je v njivah, druga polovica pa v travnikih, pašnikih, gozdovih in vinogradih. Glavni vir dohodkov prestavljajo na prekmurskega kmeta poljedelstvo, živinoreja, svinjereja in perutnarstvo. Velik del zemlje, zlasti pa gozdovi so v preteklosti pripadali madžarskim grofom in cistericijskim menihom iz Monoštra. Značilna slika Prekmurja so bila veleposestva madžarskih kmetov, grofov in baronov s številnimi graščinami, dvorci in pristavami. Kako krivično je bila razdeljena zemlja nam pove dejstvo, da je enajst veleposestnikov imelo v svojih rokah več kot četrtino vse prekmurske zemlje. Na treh četrtinah zemlje pa so bedno životarili prekmurski bajtarji in srednji kmetje. Tedaj so kapitalistični »gospodarstveniki« govorili, češ, da Jugoslavija pridela več žita, kakor ga je možno prodati. V tistih časih, ko so v Ameriki požigali žito, ali ga metali v morje, je Jugoslavija skušala tekmovati na svetovnem trgu s svojo pšenico; izvažala jo je, medtem, ko ljudje v-nekaterih jugoslovanskih pokrajinah kruha niso ritti poznali. V Liki, Dalmaciji, Crni gori in Hercegovini so ljudje Obolevali za hudo boleznijo — pelagro, ki jo povzroča enostranska koruzna hrana. Apaški kotlini. Tu so se izkazali kot veliki rodoljubi in so predstavljali še. močnejši narodni steber napram Nemcem, kakor domače štajersko-slo-viènsko prebivalstvo. Najbolj značilno za prekmurske Slovence pa je bilo to, da so v'sako leto kot sezonski delavci odhajali na poljedelska dela v Slavonijo, Madžarsko dri Avstrijo. Se večji obseg pa je zavzelo to sezonsko izseljevanje polje- Danes v swob PREKMURJE Murska Sobota — metropola Prekmurja — Na sliki vidite velik spomenik Zmage deljskih delavcev po prvi svetovni vojni. Odhajali so na delo v ostale predele, Slovenije, v Vojvodino, v Francijo pa tudi deloma iv Nemčijo. S sezonskim delom so si skušali olajšati svoje težke domače razmere. Kako protislovno! Prekmurje — slo. venska žitnica?!. Toda za koga? o d n i domovini SE PREBUJA Gorje mu, kdor od doma mora.. Tedaj so stradali kruha'tudi v Prek. murju, kjer je sicer rastla najlepša, slovita beltinska pšenica. Tisto Prekmurje, ki. so ka nekateri imenovali slovensko žitnico, ni mogla prehraniti svojih prebivalcev, ki so začeli zapuščati domačo zemljo, ki jim je dala le premalo kröha ... Gospodarske vesti j ' iz Jugoslavije Z letošnjim januarjem je v Ljudski republiki Makedoniji začel izhajati nov časopis »Partijski život«. Obravnaval bo organizacijska in partijsko-pOlitičria vprašanja. Izhajal bo enkrat mesečno na 64 straneh. Kako in kam? Drug za drugim so se poslavljali od rodne grude in se raztepli 'po vsem svetu, da poiščejo srečo in kruha sebi in svojim družinam. Rudniki, plavži in tovarne v Ameriki, Kanadi in Argentini so pili njihovo kri. Trdo delo ! v Franciji, Nemčiji, Belgiji, Madžarski in Avstraliji jim je črpalo moči. . Težko se je ločiti od domače grude, zapustiti dom in družino. Zato:So nekateri iskali dela na bližnjem Murskem polju, v Slovenskih goricah, v velikem številu pa so se naselili v . brusivo ib ., vi , postaviti do konca Jet£ 1953 na nogj an. divizi j. Popustila je glede oborožitve Nemčije brez prigovarjanja in odobrila vse, kar je Amerika zahtevala. > Ko smo tako ugotovili odvisnost Fran cije od WashiingtoDia, nam ni težko razumet", zakaj je Francija povzela o-stre ukrene proti kominformovski mednarodni sindakalni, ženski in mladinski organizaciji ter jo razpustila. Na vsak način je to napravila, ne toliko na lastno nobudo, kolikor na povelje od •••"nii ■ ko je sedpj ugibati, kdaj se bo Francija postavila spet na tastar nove jn zavzela tisto mesto, ki na je imela v preteklosti v Evroni in v svetu. Za sedaj nima za to nobenih izgledov. zmogljivosti. Tudi slovenska Istra je svoje prispevala, ne sicer mnogo, saj se ni zanjo brigala ne beneška ne avstrijska in ne italijanska oblast, tako da vstaja iz gospodarske in kulturne zaostalosti šele poslednja leta pred naših» očmi. Tudi slovenski del koprskega prebivalstva je vzidal nekaj kamnov, dasi so ga vsa uradna štetja zatajevala. Trden kamen k naši kulturni zgradbi na je tu prispeval HENRIK MARTINAK. •Henrik . Martinak sé;, je rodil v Kopru 3. julija 1826 kot sin zavednega Slovenca profesorja Luka Martinaka, ki je več let deloval na koprski gimnaziji. Ko je končal gimnazijske študije v Ljubljani, je odšel na Dunaj študirat pravo. Tu ga je zatekla 1. 1848 marčna revolucija, ki je strmoglavila osovraženi avstrijski absolutizem in je poleg svohöljubnih dunajskih meščanov razgibala vse dotlej tlačene avstrijske narode. Na Dunaju je Martinak takoj našel stik z vodilnimi Slovenci in je skupno z njimi podpisal poziv kranjskim deželnim stanovom (predstavnikom cerkve, plemstva in meščanstva), da zaščitijo v vseh deželah, kjer bivajo Slovenci, njihovo narodnost, da poskrbe za pomnožitev in slovenizacijo osnovnih šol, za poslovanje vseh zakonov, za namestitev slovenščine veščih uradnikov, za ure-n ditev kmetskega vprašanja, za zastopstvo in za znižanje zemeljskega davka. Se isto pomlad je odpotoval v Ljubljano in tu začasno prevzel vodstvo Slovenskega društva. Junija je vodil prvi občni zbor društva in hi! izvoljen v odbor, medtem ko je postal njegov predsednik konservativni Janez Bleiweis. Tudi poslej je bil Mar-tinak eden najarilneših društvenih članov. V njegovem imenu je Sestavljal ostre polemične Banke in pritožbe. V njih le odktanjn! nemško zahtevo, da bi ge Slovenci združili z nemško zvezo in «čili nemščino. Dokazoval je, da so bili Slovenci branitelji evropske kulture in da imamo potrebo in pravico do lastnega izobraževanja, do gojitve svojega jezika in ustvarjanja svojega slovstva. Oktobra istega leta je stavil predlog ža izpremembo društvenih pravil v tem smislu, da bi se razširil delokrog Slovenskega dru- štva, ki je bil dotlej omejen le na »obdelovanje in omikanje slovenskega jezika in povzdigo domovinskega slovstva in umetnosti«, tudi na poli«: no polje, in jc s tem predlogom tudi prodrl. Odslej se je Martinak zlasti boril. za. zedinjeno Slovenijo in je med drugim odposlal na cesarja adreso, ki je zahtevala odpoklic slovenskih poslancev iz Frankfurta, kjer je zasedala nemška zveza. Kako pravilno je gledal na slovenski politični pro-blem, kaže zlasti njegova debata na društvenih sejah, kjer je pobijal Blei-weisov oportunizem in poudarjal pravo revolucije in naroda. Ko je isto jesen potoval po Dolenjskem in ugotovil, da so šole še vedno nemške, je nanisial pritožbo na deželno vlado in škofijski ordinariat. Vodil je borbo tudi za ustanovitev ljubljanske univerze in se ponudil, da prevzame pravna predavanja. Razen navedenih ukrepov in člankov, ki so izšli na njegovo pobudo cod firmo Slovenskega društva, je objavil na svojo roko nekaj ostrih člankov. V njih je žigosal ljubljanske oportuniste in meščansko družbo, ki je bila šd prepojena z birokratizmom in je plavala v aristokratskih vodah. Zanimivo je, da je svaril ljudi pred velikim navdušenjem za kozmopolitizmu in priporočal, da je naša naloga doseči na narodni in svobodni podlagi ono stopnjo izobrazbe, na kateri se bo bodoča kultura, ki bo vsestransko šči. tila dostojanstvo človeka, porodila iz trhle in ozke meje nacionalizma. Tako ju konrski Slovenec že pred dobrim stoletjem jasno zasledoval tiste cilje, ki so bili takrat spričo ne-razgibanosti slovenske družbe in dru. gib objektivnih političnih okoliščin nedosegljiv ideal, pa so se kasneje vendarle T.Si nresniči.if: sedaj imamo povsod slovenske šole, imamo iastno vseučilišču. slovensko unravo, zedinjeno Slovenijo celo v državnem smislu in gradimo novo družbo, v kateri je zajamčeno v«»m delovnim ljudem člo-v^kemu dostojanstvu primerno življenje. Henrik Martinak je služboval kasnoj-, kot državni pravnik v Zagrebu, r-'j-, Celovcu in Gradcu, kjer je umrl 1. 1871, torej točno pred 80 leti. — ik benih prireditev. Serijo velikih koncertov je uvedel sinfonični koncert, 2. oktobra lani, ki ga je kot gost dirigiral znani didigent Lovro Matičič in na katerem je tudi kót gost nastopila slovenska rojakinja, v Ameriki dobro znana sopranistka Zinka Kunc —Vilfanova. Tudi prvi koncert za abonma, je dirigiral kot gost dirigent Lovro Matičič. Ta koncert, ki je bil 9. oktobra, je imel dve reprizi. Druga je bila namenjena srednješolcem. Tudi naslednji instrumentalni koncerti so zaradi velikega, zanimanja: bili ponovljeni. V novembru je pevski zbor Slovenske filharmonije nastopil na prvem koncertu Gallusovih skladb, ki je bil prirejen kon uvod v Gallusov teden v počastitev 400 letnice rojstva najstarejšega in svetovno znanega slovenskega skladatelja Jakoba Petelina Gallusa. Samostojne koncerte je priredilo tudi več solistov, kakor n. pr. zelo nadarjena violinistka Jelka Staničeva s pianistom Trostom, 20. novembra, violinist Karl Rupel s pianistom M. Lipovškom 17. novembra, pianistka Dora Gušičeva in violinist Laza Marjanovič 11. decembra. Na samostojnem koncertu se je nadalje lepo izkazala mlada absolventka glasbene šole Sonja Markizzeti, nadvse pa je poslušalce navdušila mala desetletna pianistka Dubravka Tomšičeva, ki je 21. decembra priredila samostojen koncert. V Mariboru, kjer deluje filharmonični orkester, komorni trio ter vneto sodelujejo solisti iz Ljubljane, je letošnja koncertna pevska sezona tudi zelo razgibana. Prav tako ne zaostajajo ostala manjša mesta in industrijski kraji,, v : Sloveniji, kjer so domači pevski ztipri in instrumentalna društva v letošnji sezoni dala že precej kvalitetnih prireditev. Kot naj,novejši in tudi kot eden naj-pomembneyš,jb kulturnih dogodkov pa je nedvomno nastop argentinskega dirigenta Juana Joseja Castre, ki je ,na povabilo jugoslovanskega ministrstva za kulturo in znanost prispel v Jugoslavijo na koncertno turnejo. To je bila prva evropska koncertna turneja tega slavnega dirigenta, ki je prispel v Jugoslavijo iz Anglije, kjer je v Londonu dirigiral New London String Orchester. Po izredno uspelem nastopu v Beog-adu in Zagrebu ga je pot privedla tudi v Ljubljano, kjer je 10 januarja nastopil kot dirigent na velikem sinfoničnem koncertu Slovenske filharmonije. izražanja. Do tedaj, sploh Slovenci niso mogli misliti, kako čudovito se lahko oblikuje slovenska beseda, kaj vse se lahko .izrazi z njo: Iz Prešernove velike poezije iz nje-govvih nesmrtnih del so rasli po. njegovi smrti pesniki in drugi umetniki, ki so črpali snov kakor Prešeren v lastnem narodu. Prešernovo ime je bilo v drugi polovici minulega stoletja bojno geslo mladih pobornikov Zedinjene .Slovenije, ki so se dvignil; z Levstikom na čelu proti nazadnjaškim silam v naši kulturi; tako je tudi pomenilo slovenskemu ljudstvu v štirih-, letih osvobodilnega boja simbol vere v zmago pravice nad nasiljem in nadčloveškim barbarstvom fašizma. Vse, kar vemo o Prešernu in vse, kar čutimo z njim, je v tesni .povezanosti z našo današnjo stvarnostjo in jasnostjo.. Za dokončno in popolno zmago, pravice iin resnice, za enakopravnost malega naroda z velikim, za njegovo svobodo in neodvisnost. Zato je njegov rojstni dan. — praznik slovenskega naroda. DNI V i SPOMINSKI 10. II. 1837 umrl največji ruski pesnik Aleksander Segiijevič PUŠKIN. Maksim Gorki ga je imenoval »Začetek vseh začetkov ruske literature«.. Zaradi .lepote svojih stihov in sile izražanja čustev in misli je postal Puškin splošno priljubljen. Njegovo najbolj dovršeno delo je roman v stihih »Evgenij On-jeglin«. t, ,;;f 1923 umrl nemški, fizik Konrad Wilhelm ROENTGEbl, Proslavil Še je z odkritjem »X-zarko.v«‘ ki jih s pridom uporabljamo v zdravstvu. 11. II. 1829 umrl ruski pesnik • Aleksander Gregorjevič GRIBOJEDOV Zasloves je s svojo komedijo »Gorje pametnemu«. 1809 rojen Charles Robert DARWIN, angleški prirodoslovec, oče modernega nauka o razvoju živalskih vrst in izvora človeka. Ohranijo se le tiste rastlinske ali živalske vrste in spremembe, 'ki so ugodne za življenjski boj. Človek ni ig-jema v naravi, pač, pa je najvišji člen v dolgi razvojni verigi, k; veže ves živi sveo 1896 umrl francoski skladatelj THO MAS ANDROISE. Svetovni uspeh sta dosegli njegovi operi »Mignon« in »Hamleta«. 1 , Olii1 \ M.j j ’ ' 13. II. 1883 umrl v Benetkah nemški skladatelj Richard WAGNER, znamenit po svojih dramatskih operah. 14. II. 869 umrl v Rimu CIRIL, začetnik stare cerkveno-slovenske književnosti. 1892 umrl v Trstu slovenski pesnik Franc CEGNAR. Mnogo je tudi prevajal. Bil je soustanovitelj tržaške slovenske čitalnice. 1902 so slovenski i,n italijanski delavci v Trstu nastopili složno v Obrambo svojih pravic zoper pajo-tarodno družbo »Avstrijski, Lloyd«. Vojska je streljala v množico in ubila več delavcev. Naslednji dan je padlo pri cerkv; sv. Antona še 12 delavcev. , 15. II. 1573 Sta bila:v Zagrebu mučena in umorjena Matija GUBEC in njegov tovariš PASANEC, voditelja velikega siovensko-hrvatskega kmečkega punta. 1914 umrl v Trstu Anton Klodič-Sa-bladolski, pisec prve razprave o narečjih beneških Slovencev. Pridobil si je tudi mnogo zaslug -za slovensko šolstvo na Primorsjeem. 16. II. 1871 umiri slovenski raziskovalec Janez KLANČNIK. Bil je prvi Evropejec, ki je prišel v porečje Srednjega Konga. ZBORNIK o revolucionarnem gibanju beograjskih Študentov Studenti beograjskih fakultet in visokih šol zbirajo gradivo za zbornik, v katerem bodo zbrani dokumenti in spomini vsega revolucionarnega gibanja študentov beograjske, univerze v nekdanji Jugoslaviji. V zborniku bodo vpisane demonstracije za avtonomijo univerze ter za socialne in splošne človeške pravice, ki so začele kmalu po izdaji zloglasnega »zakona o zaščiti države«, opisane bodo stavke, ki so dosegle svoj višek leta 1935, protesti zaradi preganjanja in mučenja političnih osumljencev, zbiranje prostovoljcev v pomoč španskim republikancem, zaključen pa ho zbornik z upisom udeležbe študentov pri zgodo, vinskih demonstracij 27. marca 1941. JURIJ VBGA v svet'v «matirali za Spanca, a sto let po njegovi smrti se je dpkagaloy.da: je bil Jurij Vega res Slovenec. , . V šoli se je zlasti odlikoval kot izvrsten matematik. Zafadi vespija do vojaščine je stopil v vojaško *oto, v topničargki oddelek. V ŠOli 'je (pridobil mnogo znanja o matematiki, katero je pozneje preučeval v sami -vojaški šoli. Zaslužen je,, ker je’nČL0al m-ogo matematičnih kirijiig, zlasti za vojaške šole. V vojni proti Turkom je pred Beogradom leta 1789 s svojim znanjem o matematiki svetoval nov način metanja granat iz topov in tako je pri-pcir.cgel k zmagi. Dosegel je visoka priznanja in odlikovanja ter zaslužil s o tovanje in "glud-v snetu: Umrl je na Dunaju leta 1802. Jurij Vega je dokaz, da ima tudi slovenski narod ljudi, ki so spošto. vanì po celem svetu, čeprav je nosil drug priimek. Bor—VI. Kdo je bil Jurij Vega, se včasih sprašujemo? Odgovor je malo čuden ali resničen. Jurij Vega je bil Slovenec in izhaja iz kmečkega rodu v Zagorici pri Moravčah. Rodil se je leta 1751, Zaradi njegovega priimka so ga oooooooooo = oooooooooo NAŠIM KMETOVALCEM ! ’ -------- 'i......—....■■=-----------1 \Ca{ motamo vedeli a sUncudd molja (pimplnelo)? živinskima boleznima, ki sta razširjeni v coni i in opažata naše okrožje? Naš gospodarski plan za leto 1951 V zadnjem času se je ta bolezen opazila v coni A irl rti nemogoče, da se ta bolezen nebi prenesla zopet k nam. Ker je ta bolezen zelo nevarna, saj ima za posledico mnogo poginov, je nujno, da so naši kmetovalci seznanjeni s to nevarno boleznijo, ki se hitro razširja. Slinavka in parkljevka se razširja v nepravilnih časovnih presledkih. Javlja se pri parkljevih, to so: govedo, svinje, ovce in koze. 2 njo se lahko okužijo tudi ljudje, le redko pa perutnina in kopitarji. Bolezen se včasih pojavlja v lažji, često pa v hudi obliki in tedaj zahteva mnogo žrtev med domačimi živalmi. Mnogokrat otroci, ki pijejo mleko obolele živali,“težko obolijo in ppsledica je večkrat smrt. Zato moramo biti pri tej bolezni zelo previdni. Slinavka in parkljevka spada med Virtisrte bolezni ter jo povzroča virus — kužno. Od tedaj, ko se je žival o-Ktlžiia, do tedaj, ko se ta bolezen dpäZl prčteče navadno 3 do 10 dni. Povzročitelji te nevarne bolezni se lianajajo v Slini, mleku, seču, blatu in v krvi Obolele živali. Zdrava živina se navadno okuži z gobcem in to z neposrednim dotikom z bolano živaljo ali potom kakšnega okužnega predmeta, na katerem se nahajajo sline, mleko, blato ali seč obolele živali. Najlažje se izvrši okužba, če je zdravo govedo skupno z bolanim na paši ali ria napajališču. Tudi sejmi so nevarni. Od sejmev se širi s pomočjo kupljenih živali bolezen .v zelo oddaljene kraje. Tudi psi, perutnina in ptice prenašajo bolezen. Obolele živali skoraj nič ne jedo in ne prežvekujejo. Imajo Zelo visoko telesno temperaturo do 41 stopinj Celzija in izgubljajo mleko. Breje živali rade izvržejo. Ce je potek bolezni mil, tedaj se pajavijo samo na koncu jezika in na zgornjem delu brezzobih čeljusti za oreh ali lešnik debeli ploščati mehurčki. Pri pojavi mehurčkov slinijo. Mehurčki kmalu popokajo in pustijo za seboj krvaveče rane, ki kmalu zacelijo. Pri takem poteku bolezni govorimo o slinavki. Poznamo tudi težje primere te bolezni. Takrat se mehurčki in rane pojavijo tudi na svitku nad parklji. Posledica tega je, da živali težko stojijo ter se še težje gibljejo. Ranice se rade okužijo z nevarnimi bacili in povzročajo še težje posledice. V tem slučaju govoripio o parkljevki. Cesto se ta bolezen razširi po celem živalskem telesu in ne samo na kožo ampak tudi v goltanec, sapnik, želodec in pljuča. To je zelo težka oblika in tedaj rado pogine mnogo živali. Znaki bolezni so pri govedu sledeče: Govedo je neveselo, dlaka postane mršava, ne je dosti ter malo prežvekuje ali pa sploh nič. želi si vode. Iz ust se mu cedi slina in usta so pokrita s peno. Govedo precej težko hodi, šepa in se opoteka z zadnjimi nogami. Koža nad parklji postane topla in zelo občutljiva. Po par-ünevih začne vročina popuščati in tedaj se pojavijo v gobcu, le redko izven gobca gubice, ki sčasoma počijo in na tistem mestu se napravijo rane. Zaradi bolečin in ker sploh obolela žival težko, včasih sploh ne, sprejema hra- KMETIJSKI ODGOVARJA Vprašanje: Zvedel bi rad, kako naj pravilno napajam živino. Ugotovil šem, da naši kmetje ne podajajo dovolj pažnje napajanju živine. Koliko vode ipotrebuj e jo na dan naše domače živali? Odgovor : Naš kmet misli, da Je vsaka voda dobra za živino, zato je toliko nevšečnosti in nezgod pri goveji živini, ki Jim lahko najdemo vzrok prav pri napačnem napajanju. Na kaj moramo paziti pri napajanju živine? Živina naj pije vedno čisto, svežo in ne premrzlo niti ne pre- m KOTIČEK SPANJE IN SANJE Spiartje pomeni počitek za cel organizem in zato tudi krepi delovno sposobnost človeka. Ce vzamemo 60 let kot povprečno življensko dobo, potem spi ta človek 20 let, če vzamemo dnevno po 8 ur spanja približno. Trajanje spanja v različnih življen. ških dobah je tudi različno. Medtem ko dojenček prekinja spanje samo kadar se hrani, se star človek zadovolji s petimi in šestimi urami spanja dnevno, že s tem, da smo označili spanje kot počitek, je jasno, da nastopa kot posledica utrujenosti. U-trujenost pa je rezultat dela vseh oi-ganov, oziroma točneje, dela vseh Stanič v našem telesu. Delo telesa in seveda sta,nie nadzorujejo možgani. Možgani sprejemajo vse zunanja vtise, jih dojemajo in po živčnem sistemu dajejo naloge organom da delujejo. Tako stalno delovanje možgan, privede pogosto do fizikalno-kemijskih sprememb v njihovih stanicah in do njih izčrpanja. Ko nastopi taka izčrpanost, možgani, niso več sposobni, da bi sprejemali zunanje vtise in na njih odgovarjali. Cesto pride do takega stanja, da so potrebni močni zunanji dražljaji, da se možgani Spet zbudijo. Tedaj nastopi spanec. Ko je delo stanic V takem stanju izčrpanosti, M jih vsako nadaljne delo uničilo in po tem pravzaprav vidimo, da je spanje zaščita organizma pred uničenjem. Vsi organski sistemi, delajo med spanjem počasneje, (dihanje je počasno, prav tako delo srca, m.išice so mehkejše itd.), ker se s počasnim delom manj izrabljajo. Različni ljudje, različno zapadaju V spanec. Nekdo hitro zaspi in pade v globok sèn, med tem, ko potrebujte drugi dolgo časa preden zaspi in ste tudi delj časa nahaja v rahlem siju. Kakor smo že dejali, delajo nekateri organi našega telesa tudi med našim najglobljim spanjem (dihanje, krvni odtok itd.) To pa pomeni, da gorko vodo. Govedo potrebuje več vode poleti kot pozimi. Ko se živina pase, je manj žejna, kot da bi jedla seno. Najprimernejši čas za napajanje je pol ure po končanem krmljenju. Najbolj nevarno pa je napajati prevročo živino. Spomladi moramo paziti, da ne damo živini vode, kadar še je nažrla sveže trave in detelje. Ko se je živina vrnila s paše, ji podajamo nekaj sena in le nato jo napojimo. Odrasli konj potrebuje dnevno 10 do 12 litrov vode, plemenska kobila 15 do 18 litrov. Naš revček — osel, ki toliko gara, porabi dnevno najmanj 10 litrov vode, ovci pa zadostuje en liter vode dnevno, kozi 2 litra, prašiču 3 do 5 litrov, krava porabi dnevno ob suhi krmi do 40 litrov vode, ob poletni sveži in sočni paši pa ji zadostuje 15 do 20 litrov vode na dan. Vprašanje: Kako določamo starost goveje živine? O d g o vo r : Tele takoj ob rojstvu še nima vseh prednjih zob (sekalcev). V štirih tednih pa mu zrasejo vsi (8) mlcčnii sekalci. Dve leti staro govedo izmenja srednje mlečne zobe. Dve in pol leta staro menja druga dva mlečna sekalca. V treh letih starosti govedo menja tretji par sekalcev in s štirimi leti menja poslednja dva mleč-njka. Torej, tri leta staro govedo zamenja vseh 8 mlečnih sekalcev. Mlečni sekalci so ozki, trajni pa široki. Staro govedo ima v spodnji čeljusti osem prednjih zob (sekalcev), v zgornji in spodnji pa po dvanajst kočnikov. Stari in praktični živinorejci spoznajo starost goveje živine že po zunanjem izgledu živali. Pri mlečnih kravah se laihko določi, kolikokrat je imela krava telička in to po kolobarčkih (brazgotinah) na rogovju. Ta način pa drži le, če se je krava vsako ieto otelila, drugače pa določanje starosti po številu kolobarjev na rogovih ni zanesljivo. Dr. J. no, postaja vedno bolj mršavo, ne daje mleka, v kolikor pa ga daje je gosto, sluzavo, žolčasto in hitro pokvarljivo. Rane na ustih se kmalu zarastejo, rane na nogah pa se rade začno gnojiti. Pri svinjah se navadno pojavi samo parkljevka. Težko ali sploh ne morejo vstajati in ležijo s podvitimi nogami. Zgodi se, da svinje zaradi tega obosijo. Proti tej bolezni se borimo, dokler se še ne ipojavi, s čisto in večkratnim razkuževanjem hleva. Živali kupujmo le od takega prodajaca, pri katerem smo sigurni, da ni bolezni, Ku. pljeno žival je najboljše držati nekaj časa na posebnem prostoru, če ne vemo točno njenega izvora. Ce se je bolezen že pojavila, moramo to takoj javiti živinozdravniku. Ta daje napotila, da se bolezen ne bo širila naiprej. Nobeden parkljar ne sme izven okužnega dvorišča. Konja ali osla smemo uporabiti le tedaj, če mu pred odhodom z dvorišča temeljito razkužimo kopita. Pse je potrebno privezati na verigo. Prepove se tudi odnašanje slame, sena in gnoja od mesta okužitve. Mleko od okuženih živali se rite sme prenašati nikamor drugam kàkor ga uporabiti v lastnem gospodin-Stvu. Osebe, ki skrbijo za živino, ki še ni okužena, pa ji tudi preti nevarnost s sosednih okuženih dvorcev, si morajo pri vstopu v hlev in pred odhodom iz hleva obuvalo temeljito razkužiti ali preobuti se. Živina naj se da cepiti proti tej bolezni. Po živin-skih odpadkih trosimo živo apno. Rane živali umivamo z mlačno vodo, v katero smo dali malo kisa m kuhinjske soli. Bolnim živalim damo mehko, dobro seno ali korenaste plodove kot repo peso itd. Hlev se mora temeljito počistiti in razkužiti z 1 o/0 raztopimo natrijeva luga. Smeti, slamo in druge odpadke je potrebno sežgati. Korita in jasli umijemo s 5 % raztopino sode. živali, ki so prebolele to bolezen, no_ sijo še dolgo potem, ko so ozdravila, na parkljih povzročitelje bolezni, ki lahko še po preteku enega leta okuži zdrave živali. . Vedno ge je potrebno obrniti na veterinarja, ‘ki bo dal potrebna navodila, da se bolezen omeji samo na okuženo dvorišče ter da cepi Ste 'navidezno zdrave živali. D. J. Na kmetijskem predavanju v Dekanih so vaščani vprašali, kako bi pregnali črva (pimpinela), ki jim napada koruzo. Na predavanju sem jim pojasnil, kako se uspešno borimo proti temu črvu, ki ga imenujemo koruzni molj. Ker je v Istrskem okrožju zelo razširjen, bomo s člankom pojasnili vsem našim kmetovalcem, kako se najlažje tega zajedalca otresemo. Koruzni molj spada v družino metuljev. Škodo dela njegova gosenica (larva), ki žre mlade starže - zrna (glave) in tudi stebla v katerih dela rove. Da je molj napadel koruzo, spoznamo po tem, da se metlica prelomi in odpade. V steblu se je metlica prelomila, vidimo rov in goseničje blato rumenkaste barve. Ce ta rov preiščemo, najdem!) v njem gosenico ‘koruznega molja. Po vsem steblu najdemo več takih luknjic skozi katere se je gosenica zarila, zato se tudi koruza včasih prelomi na več mestih. Gosenica napade tudi mladi storž v rani, ki začne na napadenem mestu gniti in plesniti. Škodljivec se razvije takole: metuljček koruznega molja položi jajčeca na spodnjo stran višjih listov koruze in iz jajčec se po 10 — 15 dnevih izležejo gosenice, ki se takoj zarijejo v steblo koruze kjer začnejo svoje škodljivo delo. Na jesen gredo gosenice v nižji del rastline (koreninski vrat), kjer prezimijo. Spomladi pa, ko nastopi lepo in toplo vreme, se gosenice zabijejo, nakar se čez 3 do 4 dni razvijejo v metuljčke. Da bomo škodljivca zatrli, moramo jeseni, ko poberemo storže, posekati koruzno slamo in jo spraviti domov ter jo pokrmiti najkasneje do marca. Do takrat pa moramo spraviti z njive tudi koruzne strclje. Najbolje je, da jih poruvamo in sežgemo. S tem bomo zatrli gosenice, ki prezimujejo v stercljih. To delo pa morgjo opraviti vsi naši kmetovalci, ker druga e bo trud posameznih kmetov zaman. Predavanje profesorja Slodnjaka o Prešernu 14. februarja ob 8. uri zvečer bo v Kopru v mali dvorani gledališča predaval dr. Slodnjak o največjem slovenskem pesniku Francetu Prešernu. Dr. Slodnjak je še edini živeči pre-šernoslovec, zato pohitimo na predavanje, ker bo brez dvoma zanimivo. Radič v pretirani gnojeno in huimozno vrtno zemljo, primerno globoko prekopano ali preorano, ki mora biti rahla in brez grud ter čista od plevelnih korenin. V ta namen se lahko uporabi izdatno pognojena njiva, kjer so rastle dobro negovane okoipavine. V tako pripravljeno zemljo vsejemo radičevo seme okoli polovice septembra tako, da do zime vzkali in napravi 2-3 lističe. Takoj po sejanju zemljo primerno povaljamo, da se drobno seme dobro skrije v zemljo in hitreje vzkali. Reidič kot hrana za široko potrošnjo je še vedno premalo spoštovan in to po vsej krivici. Najbolj se ga povprečen potrošnik izogiblje zaradi njegove grenkobe, toda ravno zaradi tega svojstva je ta rastlina kot hrana važna, ker vpliva zdravilno na organe, kajti večine zdravil za želodec, kot je znano ima grenak okus (pelin). Kdor ga bo dva do trikrat jedel, ga bo težko pogrešal kot solato. V primeri z drugimi vrstami solat, ki o udomačene v naših krajih, je radič neprimerno bogatejši na raznih rudniških in drugih snoveh, iki osvežujoče in zdravilno u-plivajo na naš organizem (vitamini). Primerno pomešan z drugimi hranili, fižolom ali krompirjem nam zato služi lahko kot Samostojna jed. Marsikatera gospodinja bo rešena iz zadrege, ko bo razmišljala, kaj bi napravila za večerjo, Ln bo tako z radičem obogatila družinski jedilni list. V primorskih krajih naše države si ljudje niti ne morejo misliti vsakodnevne hrane brez radiča. Vsaka družina pa čeprav ima le nekaj kvadratnih metrov zemlje na razpolago, določi vsaj nekaj metrov površine za radič. Oglejmo si sedaj tehnično in gospodarsko stran pridelovanja radiča. Za sejanje radiča pripravimo dobro po- (Nadaljevanjte iz 2. strani) Vključiti obrtnike v izvajanje gospodarskega plana s tem, da se jim določijo proizvodne in storitvene naloge. 9. člen Turizem in gostinstvo I a) Obnoviti turistične objekte v Por_ torožu in v ta namen investirati 42.806.000. — din ter pričeti z obnovitvijo termalnih kopeli. Pričeti z urejevanjem Portoroža kot glavnega turističnega centra na podlagi glavnega urbanističnega plana; b) dokončati hotel »Meniš« v Izoli, »Stella Maria« in »Belveder« v Umagu v skopni vrednosti 10,400.000.— din; d) povečati turistični promet, poživiti turistične centre z izleti in kul-turno-zabavnimi prireditvami; e) usposobiti gostinske kadre In skrbeti za kulturno postrežbo v gostinskih obratih. 10. člen Komunalno gospodarstvo a) Dograditi daljnovod visoke napetosti in zgraditi transformatorsko postajo v Kopru; elektrificirati podeželje ter obnoviti visoko in nizko napetostno omrežje v skupni vrednosti 38.200.000, — din; b) zgraditi vodovodno omrežje v Umagu in v dolini reke Mirne, obnoviti vodovodno omrežje na področju OLO Koper ter v ta namen investirati 7,500.000,— din; c) z ozirom na povečano potrošnjo dvigniti proizvodnjo plinarn na 1,368.000 kub. m plina; d) urediti ulice in trge v Kopru in pri tem investirati 1,500.000.— din; e) za obnovo stanovanjskih zgradb na podeželju investirati vsoto 5,500.000 din; f) za vzpostavitev tržnice in ribarnice v Kopru investirati 3,000.000 din; g) dovršiti javno kopališče v Bujah in Piranu in v ta namen investirati 2.000. 000,— din; h) za obnovo stanovanjskih poslopij v Kopru, Bujah in Umagu investirati _ 6,400.000,— din; 1) za dovršitev in gradnjo novih stanovanjskih hiš v Kupru, Semedeli, in Sečovljah Investirati 40,178.000.— j) za obnovo in novogradnjo vodja-Kov in v ta namen investirati 1.700.000. — din; k) urediti parke in nasade ter povečati površino zelenih pasov v mestih; l) za dovršitev glavnega kolektorja pri kanalizacijskih delih v Piranu in. vestirati 500.000.— din. TRETJE POGLAVJE • Gmotni in kulturni dvig ljudstva 11. člen Delo in kadri a) Zagotoviti potrebno delovno silo za izvedbo gospodarskega plana; b) boriti se za večjo produktivnost dela nadaljnjim uvajanjem delovnih norm v vseh panogah proizvodnje, zlasti, v industriji in gradbeništvu ter izboljšati organizacijo dela z racionalnim izkoriščanjem surovin in utrjevanjem delovne discipline; c) podvzeti nadaljnje potrebne u-krepe za zagotovitev varnosti in higienskih pogojev delavcev ter skrbeti Za dvig življenjske ravni delovnih ljudi; d) v šolah in tečajih strokovno vzga. jati kadre iz vseh panog gospodarstva ter kvalificiranih delavcev; e) izvesti prevedbo delavcev v zvanja. 12. člen. Prosveta in kultura a) Organizirati dvakrat v letu strokovne tečaje oziroma seminarje za politično-ideološki dvig kulturno-pro-svetnih delavcev; b) še nadalje izboljšati življenjske in druge pogoje v otroških vrtcih ter mladinskih dijaških domovih.. 13. člen Ljudsko zdravstvo in socialno Skrbstvo a) Zvišati kapaciteto bolnic za 1.75 postelj na 1000 prebivalcev; b) ustanoviti oddelek za infenkcij-ke bolezni irt oddelek Za krohične bolezni v Piranu, pediatrični oddelek v bolnici v Kopru, porodnišnice v Izoli in oddelek za pljučne bolezni v Ankaranu; c) v okviru oddelka za pljučne bolezni v Ankaranu ustanoviti centralni antituberkolozni dispanzer; d) ustanoviti v Kopru zobno ambulanto zaprtega tipa za zavarovance; e) preurediti prostore za dve javni ambulanti, pediatrično ambulanto ter šolsko polikliniko v Kupru; f zvišati število posvetovalnic za noseče žene, tako da pride po ena na sedež vsake sektorske ambulante; zvišati število autoambulant; g) na polju preventivne medicine Organizirati fluorografske preglede delavcev, nameščencev, šolske mladine in ostalega prebivalstva; ' h) žvlšatt kapaciteto dečjega doma v Novemgradu rta 50 mest; i) zvišati kapacitete domov za onemogle in stare v Piranu in v Izoli na 130 mest. Reorganizirati dom za onemogle in starce v Dajli in povečati kapaciteto na 70 mest. 14. člen Trgovina in preskrba a) Zagotoviti uravnovešenje kupnih in blagovnih fondov in s tem utrditi realno mezdo; b) poenotiti sistem trgovine s tem, da se odpravijo trgovski obrati za; posamezne vrste prodaje in uvede svobodna prodaja vseh industrijskih proizvodov in postopoma prehranbe-nih proizvodov. Pri tem zagotoviti osebam v službenem razmerju in njihovim svojcem preskrbo po nižjih cenah; c) izboljšati asortiment artiklov 51. roke potrošnje in v ta namen organizirati trgovske mreže po strokah; d) izboljšati preskrbovalni sistem na ta način, da se preskrbovalna podjetja organizirajo ločeno za široko potroš- njo ter za reprodukcijo in investicije; e) ustanoviti podjetje za oskrbova. nje obrtništva z reprodukcijskim materialom; f) dvigniti kulturno postrežbo v trgovinskih obratih in usposobiti nove kadre naraščaja za trgovino. ČETRTO POGLAVJE Izvajanje In uresničenje gospodarskega plana 15. člen Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora ukrene vse potrebno, da se izvede ta gospodarski plan. Zato izdaja odredbe za izvajanje plana, zagotovi sodelovanje širokih ljudskih množic pri uresničenju in izvaja nadzorstvo nad izpolnjevanjem plana. 16 člen Izpolnjevanje nalog in dolžnosti, ki jih postavljata plan ter predpisov izdanih na podlagi plana, je častna dolžnost vsakega pripadnika Istrskega o-krožja. Vse uradne osebe in vsi pripadniki Istrskega okrožja morajo vestno, disciplinirano in ob pravem času izpolniti naloge in dolžnosti, ki jim bodo naložene za izvedbo gospodarskega plana.. Vsakdo, ki sodeluje pri izvajanju gospodarskega plana, je odgovoren za pravilno in racionalno izkoriščanje surovin, energije, proizvajalnih sredstev ter delovne moči, za pravilno Irt smotrno investiranje in za to, da se sedanja kakovost proizvodov ne samo ohrani na sedanji višini, temveč tudi izboljša. 17. člen Vsa gospodarska podjetja in zavodi, ki bodo sodelovali pni izvajanju tega gospodarskega plana, morajo sklepati v kviru lastne kapacitete delovne irt storitvene pogodbe. 18. člen Ljudska oblast bo z gospodarskimi in drugimi ukrepi pomagala zadružnim organizacijam in zasebnim proizvajalcem, zlasti poljedelcem in obrtnikom pri uresničenju nalog, ki jim Jih daje gospodarski plan. 19. len Vsi Javni organi morajó pomagati Sindikalnim In drugim ljudskim organizacijam pri organiziranju tekmovanja delavcev, kmetov, delovne inteligence in drugega delovnega Ijudstvà za izvedbo in prekoračenje tega gospodarskega plana. ' 20. člen Ta odlok velja od Vdneva objave v Uradnem listu. Koper, dne 3. februarja 1951. Fizkultura in šport FRANCIJA — JUGOSLAVIJA 2-1 JUGOSLAVIJA B — FRANCIJA B 3-2 Pred 35.000 gledalci so se v torek srečali jugoslovanski nogometaši s francoskimi na pariškem stadionu. Kljub boljši igri, so Jugoslovani podlegli z 2-1 proti Francozom. Nogometni strokovnjaki pravijo, da bi bolj ustregel neodločen izid ali celo jugoslovanska zmaga, V Lyonu pa je Jugoslavija B premagala drugo enajsterico Francije z rezultatom 3-2. Jugoslovani so zaslužno zmagali in prišLi v prvenstvo šele v drugem polčasu. BEOGRAJSKI »PARTIZAN« zmagovalec mladinskega nogometnega i turnirja v Vireggiu V nedeljo je končal v italijanskem mestu Viareggiu mednarodni mladinski nogometni turnir. Prvo mesto je zavzel beograjski »Partizan«, ki je v finalu premagal »Sampdorio« mladinskega prvaka Italije in lanskoletnega zmagovalca tega turnirja z razliko 2:1. Vrstni red udeležencev turnirji je naslednji: 1. Partizan, 2. Sampdorija, 3. Racing, 4. Dunaj. NOGOMETNO PRVENSTVO STO Rezultati nedeljskih tekem: * 83! »a VsaaV< 3%aarr VA ®aIj • * D reja prave Jušte, Mi vzste ? fa *9*0... da je v Istrski banki kurir 100% «a®*»»®« ESPISIMLiŠCrn • j izkoriščten posebno ob sobotah, ko mo. JUSTO: Orko, ankai vaš ja fimo rago-lau ta pust! Kje pa sta kaj fr rij o eno sa devartlra. DRÈJA: Ma ben kačaš ša nismo žive zri zmerom. Mare za plesat znaš, da na gren vač neka mar. JUSTO: E prida taku ja! ZA NASE PIONIRJE delajo posamezni deli naših možgan v Kako so IjiaeSJe v davnosfi šteli? Kako so ljudje šteli in imenovali števila prej. preden so se naučili pisati, ne vemo natančno^ Gotovo pa je, da je štetje iin računanje v tesii zvezi s splošno kulturno stopnjo človeka. Verjetna so se prvi ljudje pri štetju naslanjali le na sposobnost opazovanja. Se pred kratkim je pisal neki raziskovalec Južne Afrike, da živi tam neiko pleme, ker znajo ljudje natančno preceniti in primerjati velikost svojih čred in tudi takoj opazijo, če manjka le ena ovca, čeprav to pleme ne zna šteti dalje kakor do deset. V najstarejših časih je človek štel in računaj s pomočjo predmetov, na primer s prsti, s kamenčki, s paličicami, z žitnimi zrni itd. Mnogo, je še danes plemen, ki si ne znajo predstavljati nekoliko večjega števila. V Rešitev spanju, saj se vse funkcije našega organizma razvijajo .pod njihovo kontrolo. Tako lahko razumemo, da so trenutki med našim spanjem, ko je del možganskih funkcij še vedno buden, toda ne pod kontrolo polne zavesti. Ta 'delna budnost možganskih delov nam razjasnuje nastanek sanj, ki _____ .......... zavzemajo včasih najbolj čudne m fan- nekem časopisu čitamo, da je bil na ' “ otoku Celebesu glavar nekega rodu kaznovan zaradi težjega prestopka, tako da bi moral plačatj za kazen 20 bivolov. Zadovoljen s kaznijo je že hotel oditi, pa se je sportimi, koliko živali je to. Sodnik mil je hotel dopovedati, a ni mogel drugače, kakor da je dal 20 orehov, ki jih je zripo-redftma postavljal pred glavarja. Sele ko je glavar videl pred seboj 20 orehov, si je möge» predstavljati, kolikšna množina bivolov je to in je bil ves i i sebe zaradi ogromne izgube prerrtožerija. Ne smemo misliti, da poznajo vsi narodi na svetu toliko številk kakor mi. V Južni Afriki so Botokudi In Dartiari, ki znajo šteti le to tri, vsako Večje število pa je za njih mnogo. Pleme Bakairov v Južni Ameriki pozna le znak za število 1 in zal število 2. Nekatera manjša števila sestavljajo iz teh znakov na primer 5—2 in 2 in 1, pri večjih številih pa se enostavno primejo za lase in s tem povedo, da mislijo na število, ki se ne da prešteti. Iz »Pionirskega lista« tastičre oblike in medsebojne zveze, ker so pač posledice neorganiziranega možganskega delovanja. Tako vidimo, da so sanje posledica normalne funkcije možgan v času spa-nia in nikakršni znaki nečesa tajm-stvtenega in nadnaravnega, kar so sko-rö do najnovejše dobe, mislili neuče-nt ljudje. Če novorojence!* joče.. ? .Kadar novorojenček joče, P°™em, da nekaj ni v redu z njim. Skrbna mati ga ne bo pustila jokati češ nj le ioče saj nima drugega dela in tako s! bo malte razširil pljuča, ampak bo skrbno pogledala, kaj se' ^ če pa sartia rte more ugo * zatekla k zdravniku, da ji bo nasvetoval in tudi pomagal v potrebi. Noben otrok ne bo jokal kar za pr -zen nič. Morda je moker, ali lačen morda pa ga. šiplje kaj. v trebuščku, tudi srajčka se mu je morda spodvila in sedaj ga tišči. Pridna mati, bo vse to pogledala in pazila rfa svojega otroka, ne pa stala brezbrižna. križanke iz zadnje številke Vodoravnoo: L šop; 4. Pirot; 6. živ; 7. pek; 9. ir; 10. Pero, 12. a-tom; 14. pa; 15. lek; 16. meč; 17. radič; 19. veš. Navpično: i. šiv; 2. or; 3. poper; 4. pir; 5. Ter; 6. žival; 8. kovač; 11. rokav; 13. Ter; 14. peč; 16. miš; 18. de. križanke iz predzadnje številke Vodoravno: 3. vrt; 5. slalom; 6. ta; 9. ti; 10. ve; 11. mak; 12. ai; 13. atentat; 18. nadzor; 21. nad; 22. OM; 24. izlet; 25. ftoš; 28. obe; 27. ji; 28. omot; 30. mrak; 31. al; 32. karabinka. Navpično: 1. vrata; 2. dimnikar; 3. vi; 4. tla; 5. Slovenija; 8. če; 9. ta; 11. mize; 12. ADL; 14. enota; 15. naš; 16. TD; 17. tobak; 19. azil; 20. otok; 23. Meka; 25. kor; 26. orn; 29. ma; 30. mi. Beseda reševalcem križank in ugank »Oh, končno so se spomnili tudi na nas,« bodo dejali oni pionirji, ki so bili izžrebani za nagrade, pa jih niso dobili. Lepih knjig ni bilo in smo počakali, da vam bomo lahko dali one izdaje knjig pionirske in mladinske knjižnice, ki so zdaj na novo prišle. Gotovi smo, da bodo tudi »obupanci« spet pošiljali rešitve in dopise in tako se bo krog pionirskega kotička povečal, pa tudi knjige in nagrade bomo še naprej delili vsem, ki bodo poskusili srečo in uspeli Zato pa na svidenje in s pogumom na delo. Od vas pričakujemo kup pisem že v prihodnjem tednu. Za pravilno rešitev križanke »Naš dom« v četrti številki našega časopisa bomo nagradili Jež Sonjo iz Vipave št. 63. Za rešitev križanke v zadnji številki pa /bomo nagradili pionirja Kuder Jožeta iz Maribora, Aljaževa ulša 21. Križanka l 2 3 4 5 6 SRS SSSS 7 8 9 10 11 1Ü 12 i ill 13 ■■■■ SSSS 14 11 15 i sss Sna 16 ti 17 18 lil 19 lili 20 21 22 •Pi SŠSS mi ■■■■ 23 Ili SSSS SSSS 24 25 Hi 26 BH9 ms ! EaOH 27 98 ili 29 30 ■DM SSSS ■HM 31 32 11 Vodoravno: 1. fabrika; 7. kopito;! 12. krava rjavkaste barve; 14. zemlja; 16. število — država; 16. Ivan; 19. polovica kresa; 20. oblika pomožnega glagola; 21. kazalni zaimek; 24. jeza; 26. mlečni izdelek; 27. predlog; 29. koristna podzemna žival; 31. ena-komerje — ubranost; 33. enakost v p'ravicah. Navpično: 1. slovensko mesto ob morju; 2. vzklik; 3. naselje; 4. mo- torno vozilo; 5. Marko — brez začetka; 6. predlog; 8. del kolesa; 9. število; 10. kesanje; 11. polovica smeti; 13. polovica kvasa; 15. mesto v slovenski Istri; 18. dlačice, ki ščitijo oko; 20. domača žival; 22. Organizacija Združenih Narodov; 23. kmetijsko orodje; 25. polovica kofeina; 26. kdor ni lačen; 28. enaka samoglasnika; 29. veznik; 30. tura brez samoglasnikov; 32. polovica gamsa. DREJA: Ben pestimo ča tu. Da te poven kam ma ja ša viremai našlo tega pusta. Pondeljok zvačer sen sa začakolav do tarna, polja sen šu ša pogledat na ples. JUSTO: Alora ja blo arika tari nekaj daj. Sen čeu pravet da ne bo neč. DREJA: Ben ja blo nekaj ja! Znaš kaku ja, pust ja za vseh. Cuj Justo, segurno se pasav tan vonot zadnja cajta eno se v.ido ke so zazidale v.uno valiiko štalo, ben zgoraj štala za ane valike prostore eno tan so plesale. J,USTO: Sen vido, sen. Ben kaj van par vuna Stala. DREJA: Da te po pravice povem: vuna hiša ja ana valika stvar. Vande nutre stoji) ana celai čreda blaga. Blago bo čisto, manj dela bo žnjim, tako da ‘bojo aden ale dva opravljale vso blago. JUSTO: Ben videsta Dreja taku be sa telo da be v vsake vase? DREJA: Poslušaj Jušto, jas sen star znaš, ma te zoven, da dok ar ne bomo začele delat vač prav, bomo se zmeron pasale taku slabo mi te v Istre. Mi doste sa mantramo end neč nimamo. Videš par nas ja tri-daset kmetov eno vse ranamo pas, ko bemo v zadroge be zadoste da ranajo dva eno taka bejo vune druga ledje vančane! JUSTO: E lih taku ja! Dreja! Vse skep lahko kepimo, an traktor i kamion eno ša drugeh stvari eno same nismo mogle, na moramo eno nanka na bomo mogle nan.ka ko prodamo grah po an tovžan denarja Eno danas ja treba lih s ma-kenjame delat ko čarno kaj jemet. DREJA: Naš kaj sen te ša tu rac Jušto,, da na vune štale par Babo ja napravi jan an valek faler. Vende ja pokrita vuna hiša s sameme ko-pame, braz dašk eno braz tavel, taku da kadar ja vetar z dažjon ko-kar ja blu pon del jok, pada nutre kokar vene. Kačaš, ane delajo ša praz glava, eno bejo mogle plačat vsako škodo. Pa prz zamere, kaj Jušto, zdravo! Prebrisani natakar v hotelu Metropol v Piranu Prebrisan natakar v hotelu Metropol v Piranu nam nekega dne pomoto, ma prinese na mizo en liter črnega vina. Ker niso bili naši želodci vsi istih mnenj, smo zaprosili natakarja, naj prinese pol litra belega in pol črnega. Kaj je napravil? Odnesel je ste. klenico in tam za pultom odlil- z nje do polovice in dolil s pol litra belim vinom in nam jo Spet postavil na mlzO. Zdaj kaj naj Vam rečem, da smo pili belo ali črno? ,-SHüto' ra nabavljati avtobusne vozovnice za tov. Ogrina in druge nameščence? ... da bo podjetje Bor izpolnilo plan za 1950. leto, komaj čez »deset« lat, če bo tako »hitro« dobavljalo vezane In nel plošče po razporedu planske komisije za spalne sobe delavcem? ... da je skladišče Kmetijskega servisa v Kopru katramirano z melaso, ki se je polila iz starih sodov, katere so drago kupili od podjetja VINO? ... da se na Maliji ne morejo zediniti, ‘kdo bi gostilničaril? Gostilno imajo, vino tudi, opremo novo, pivcev pa še preveč, pa vendar že dve leti do-ločajo gostilničarja, ljudje pa čakajo? Kdaj se bodo spametli ti Malijčani in končno stvari uredili? ... da je na Križišču pod Smarja-mi istotako? Križišče je važna vas s precejšnjim prometom, a vendar popotniki ne vedo, kam bi se obrni i ob deževju. Ob .nedeljah pa morajo vaščani hoditi v Šmarje spit kozarec vina! ... da Ljudska Inšpekcija v Kortah je zaspala (Ce je sploh kdaj živela?) in ne vidi, kako že delj časa gnijejo tramovi v vlagi pni novem vodnjaku? ... da tov. Grbec pri kmetijski kontroli v Kortah gleda le na lastne interese, ne pa na skupne? Zato, ker mu je šlo zato, da drži pogodbo o »neki najemnini«! ... da je tudi na Maliji zaspala Ljudska inšpekcija? Kako se bo opravičila pred ljudstvom, ki hoče videti nekaj njenega dela? Zagodel jim je V Cetorah je nekdo zelo bolan. Domačini pravijo, da boleha za pleuro. Seveda, da so poklicali zdravnika iz Portoroža, ker pa ni imel prevoznega sredstva, je prišel z deseturno ,za_ mudo. No, td pač ni najhuje! Zvečer, ko je prišel z avtom v Cetore, je obiskal bolnico in ugotovil, da je slučaj težek. Rekel jim je, da jo morajo takoj odpeljati v bolnico. Zdaj, pa pride najhuje! Imel je lep čist avto, skrbel je, da ga ne umaže in se mu ni zdelo primerno, da bi v tako luksuzen avto vzel ubogo revno bolnico in jo je kar sam mahnil z avtom nazaj, bolnici pa dejal, naj čaka ambulanto! Pač zagodel jim je! Pa brez zamere tov. doktor Ridel, če smo povedali, kakor so nam Ceterani povedali? Uredništvo in uprava »Istrskega tednika« v Kopru — Odgovorni urednik Srečko Vilhar — Tiskala tiskarna »Jadran« v Kopru. Medusa ■ — Strunjan 2-1 Arrigoni — Piran 1-1 Aurora - - Umag 4-1 Novi grad — Buje 2-0 Počivala je Brtonigla. Lestvica je naslednja po 13 dneVu (IV. povratnem); Arrigoni 12 11 1 0 37 4 23 Piran 11 8 1 2 31 10 17 Aurora 11 8 0 3 26 13 16 Medusa 11 6 2 3 19 15 14 Buje 11 ; 3 3 5 11 19 8 Brtonigla 10 2 2 6 12 22 e Novi grad 11 *4 0 7 13 25 6 Umag 11 1 1 9 14 36 3 Strunjan 12 1 0 11 13 36 2 jugoslovanske cone Trsta OD 10. — 14, II. 1951. Poročila v slovenščini vsak dan ob 7,00 (ob nedeljah ob 7,30), 13.00, 19.30 ir> 23.05. Pregled tiska v slovenščini vsak dan (razen ob nedeljah) ob 1 -1.45. Jutranja glasba vsak dan ob 6.30 in 7.15 (ob nedeljah ob 7.0C in 7.45). Sobota 10. II. 1951. 14.00 Igra veseli kvintet; 19.45 Par. tizanske melodije; 20.30 Hrvaške pesmi; 21.00 Vesela ura. Nedelja 11. II. 1951. 8.30 Kmetijska ura (slov.); 10.00 Folklorna glasba; 11.15 Slavni pevci pred mikrofonom; 11.45 Glasba po željah (slov.); 13.30 Pionirska ura v slovenščini: Stari kol.; 17.00 Oddaja za podeželje — ob 80. obletnici Finžgarja. Gostuje Slovensko narodno gledališče iz Trsta; 21.00 Iz znanih oper. Ponedeljek 12. II. 1931. 13.40 Pogovori o jeziku in podobe iz slovenskega slovstva; 14.00 Igra vaški kvintet; 17.30 Športni pregled (slov) 18.15 Operne arije; 19.45 Igra saksofonist Srečko Dražil; 20 45 S Tržaškega ozemlja (slov.); 21.40 Poje moški zbor slovenske filharmonije; 22.00 Večerno branje fslov ). Torek 13. II. 1951. 12.30 Iz Cajkovskijevih baleiov; 12.45 Glasba po željah (slov.); 18.1.5 Klavirski koncert Marjana Vodopivca; 19.45 Kulturni pregled (slov.); 22.45 W. A. Mozart: Kratka nočna glasba v G-duru. Sreda 14. II. 1951. 13.15 Pevski koncert sopranistke Nade Stritar — Vidmarjeve; 13.45 Gospodarski pregled (slov.); 14.00 odlomki iz filmske glasbe Marjana Lipovška; 19.45 Veseli kvintet; 21.00 Literarna oddaja (slov.). Gledališče in predavanja V mestnem gledališču v Kopru bomo imeli 13. t. m ob 20. uri priliko Ste enkrat gledati dramo »Ümik«, katero vprizori SNG iz Trsta. Danes ob 20. uri bo v gledališču v Kopru Prešernova proslava. Nastopili bodo SKUD iz Kopra, moški pevski zbor radiofonije, tov. ZeleznoV pa bO imel referat o življenju Franceta P?e_ šema. V Izoli pa bodo proslavili 102: obletnico smrti Franceta Prešerna v Ljudskem domu jutri ob 18. uri.