bteka se tretji teden, ko se je tudi pri nas začelo zares vroče letošnje poletje. Že prihodnji teden se bodo v nekaterih večjih delovnih organizacijah na Gorenjskem začeli kolektivni dopusti.Tako 0 " naših obmorskih in drugih turističnih središčih postalo še bolj živahno. Sicer pa so v kampu Šobec, od koder je gornji posnetek, letos z obiskom kar zadovoljni. — A. Ž. _ Foto: Perdan Leto XXIX. Številka 53 j**n<>vitelji: občinske konference SZDL }"*>nice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka č ~ IzdaJ» CP Glas Kranj. Glavni "^anik Igor Slavec - Odgovorni urednik Albin Učakar glasilo soci Kranj, petek, 9. 7. 1976 Cena: 2 dinarja List izhaja od oktobra 1947 kot tednik od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarji 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah od julija 1974 pa ob torkih in petkih ZA GORENJSKO Požar v obratu kranjske Save V obratu kemičnih izdelkov kranjske Save je v torek izbruhnil požar — Kaže, da je bil vzrok zanj statična elektrika — Po nestrokovni oceni znaša škoda prek milijon dinarjev ce^re^ °kr<>g 11. ure je zagorelo v obratu kranjske tovarne Sava na Savski ®°st črn oblak se je dvignil iz obrata kemičnih izdelkov. — Foto: tperdan Kranj — Krajši znak sirene za pomoč in nevarnost ter gost črn oblak, ki se je hipoma dvignil, sta v torek okrog 11. ure opozorila Kranjčane, da gre za velik požar. Zagorelo je v obratu kemičnih izdelkov v tako imenovani oziroma označeni požarni coni kranjske tovarne Sava na Savski cesti. Kaže, da je bil vzrok zanj statična elektrika. 28-letna delavka Ivanka Horvat iz Kranja je prav tedaj v proizvodni hali lepil prelivala bencin iz 200-li-trskih pločevinastih sodov skozi medeninasto pipo v plastične posode. »V obratu smo bili štirje delavci. Ko sem pretakala bencin, je na- enkrat nekaj siknilo in še isti hip je švignil plamen. V trenutku je zajel posode. Zašibila so se mi kolena, dva delavca sta zgrabila protipožarne aparate in poskušala pogasiti ogenj. Vendar se ni dalo nič pomagati. Zato smo stekli iz hale in klicali na pomoč,« je povedala. Vratar je takoj obvestil gasilce iz tovarne in kranjske poklicne gasilce. Vsi so izredno hitro prišli in začeli gasiti. Vendar je bilo požar težko ukrotiti in preprečiti, da se ne bi razširil še na- ostale prostore in rezervoarje z izredno vnetljivimi tekočinami v neposredni bližini. Po izrednih naporih jim je v slabi uri to končno le uspelo. Medtem pa so delavci iz prostorov, ki jih še ni zaje) ogenj, odstranjevali vnetljive in eksplozivne snovi. Na pomoč sc prihiteli tudi gasilci kranjske Iskre in gasilskega društva Stražišče. Na zadnje pa so prihiteli še gasilci ljub Ijanske gasilske brigade, katerim pt na srečo ni bilo treba več posredova ti. Kljub veliki škodi in izgubi, k znaša po nestrokovni oceni prel milijon dinarjev, pa velja poudariti da sta izredno veliko pripomogla, da se ni požar še bolj razširil in da n škoda še večja, hitrost, izredna izurjenost in požrtvovalnost gasil cev ter sodobna oprema za gašenje tovrstnih požarov. Posebno velja pr: tem omeniti sodobno opremo in ga silski avtomobil tovarne Sava* In kot rečeno je k zmanjšanju škode veliko prispevala prisebnost in požrtvovalnost delavcev Save. A. Žalar Občina Škofja Loka že presegla vsoto Do včeraj dopoldne je manj kot tri četrtine vseh zaposlenih, 876 občanov v krajevnih skupnostih in 23 delovnih organizacij na Gorenjskem že vpisalo 92,47 odstotka predvidene vsote posojila za ceste v vseh petih občinah — V škofjeloški občini že vpisujejo za reševanje svojih problemov Z 92,47 odstotka vpisanega posojila za ceste se je Gorenjska včeraj dopoldne že močno približala predvideni vsoti. Ker je v delovnih organizacijah doslej vpisalo posojilo manj kot tri četrtine vseh zaposlenih, v tako imenovani skupini B le 876 občanov Gorenjske in od vseh delovnih organizacij oziroma skupine C le 23, občinski štabi pričakujejo, da bo Vpisani znesek lahko pre- Višje štipendije Kranj — Na seji skupščine izobraževalne skupnosti so potrdili predlog komisije za štipendiranje pri omenjeni skupnosti, da pravilnik o podeljevanju štipendij uskladijo s samoupravnim sporazumom občine Kranj, in sicer tako, da povečajo štipendije. Vse kadrovske štipendije, z izjemo za šolanje na gimnaziji splošne ali pedagoške smeri, naj bi se povečale za 100 točk (točka znaša 1,56 din), štipendije za študij najboj deficitarnih predmetov v okviru pedagoške stroke pa še za 100 točk. Kateri predmeti veljajo za deficitarne, bo izvršni odbor izobraževalne skupnosti na predlog komisije ^ določil pred vsakoletnim razpisom. JJ.i« bila škoda, ki po nestrokovni oceni znaša prek milijon dinarjev, še Dopolnitev pravnika bo začela Ui ' &re zasluga delavcem, ki so iz sot tednjih prostorov odstranjevali vnet- veljati z novim šolskim letom, to je Osnovi. - Foto: F. Perdan L septembra 1976. -lb cej večji od predvidenega. Vsak preseženi dinar od predvidenega vpisa pa bo posameznim občinam oziroma Gorenjski zelo koristil, saj so problemi in potrebe tudi »doma« zelo velike. Po podatkih občinskih štabov za vpis posojila za ceste je tako 50.755 vseh vpisnikov na Gorenjskem vpisalo 89,921.220 dinarjev. Znesek, ki naj bi ga Gorenjska vpisala in tako izpolnila svojo obvezo pri tej pomembni slovenski akciji, znaša 97,135.116 dinarjev. V jeseniški občini je štab zabeležil 9731 vpisnikov. Vpisali so 17,377.684 dinarjev ali 91,11 odstotka predvidene vsote v občini. Med vpisniki v delovnih organizacijah je kar precej takšnih, ki so vpisali 10.000 dinarjev in več. Sicer pa je v B skupini doslej 29 občanov vpisalo 67.600 dinarjev, v skupini C (delovne organizacije) pa še niso zabeležili nobenega vpisa. Delovni ljudje in občani ter delovne organizacije v kranjski občini so do včeraj vpisali 36,998.223 dinarjev. Skupaj so zabeležili 20.029 vpisnikov ali 72,68 odstotka od vseh vpisnikov v občini. S 97,76 odstotka pa se je kranjska občina že močno približala predvideni vsoti, saj manjkata le še dobra dva odstotka. V skupini B je od tega 90 občanov vpisalo 262.600 dinarjev, v skupini C pa 15 temeljnih organizacij 1,331.321 dinarjev. Že omenjenim delovnim organizacijam v prejšnjih področjih so se zdaj pridružile še: dve TOZD v Elektro Kranj, Cestno podjetje Kranj in TOZD Slaščičarna-kavar- na in Veleprodaja v Živila Kranj. Š< vedno počasi pa poteka akcija v kra jevnih skupnostih. Najmanj so se približali predvide ni vsoti posojila za ceste v radovlji ški občini, kjer še niso dosegli ti četrtine. 7041 vpisnikov je namre vpisalo 11,193.525 dinarjev ali 73,4' odstotka predvidene vsote. V 56 de lovnih organizacijah so z vpisom ž končali. Zanimivo pa je, da je me< vsemi gorenjskimi občinami prav ' radovljiški vpisalo posojilo naj ve občanov v krajevnih skupnostih. } skupini B so namreč zabeležili 31 vpisnikov, ki so vpisali 368.200 dinai jev, v skupini C pa so tri delovn organizacije vpisale 162.100 dinai jev. Ob vsem tem pa velja poudarit da so potrebe po reševanju neka terih problemov v občini velike. Zat i bi vsak preseženi dinar od predvidi ne vsote prišel zelo prav. Sedan rezultat v primerjavi z drugimi obe nami pa glede tega ni ravno spoo buden. Ravno obratno pa je v škofjelc ški občini, kjer že nekaj dni vpisu jejo posojilo za reševanje svojih prt blemov. Teh seveda tudi v tej občir ne manjka, vendar so že začeli ra mišljati, katerim bi dali prednot Do včeraj je namreč 9651 vpisnike vpisalo 17,855.688 dinarjev in tak za 3,29 odstotka preseglo predviden i vsoto 17,286.196 dinarjev. V skupil i B je od skupnega števila vpisnike 179 občanov vpisalo 360.000 dinai Nadaljevanji na 16. stram XXVI. MEDNARODNI GORENJSKI SEJEM OD 6. DO 16. AVGUSTA Naročnik: 120-letnica rojstva Nikole Tesle Pod pokroviteljstvom predsednika Tita so se v sredo začele v Zagrebu, Smiljanu in Gospiću slovesnosti ob 120-let-niči rojstva Nikole Tesle. S temi prireditvami — simpozijem Nikola Tesla in proslavami — se je začela doslej n i i večja manifestacija pri nas in v svetu, ki ima namen počastiti enega največjih izumiteljev elektrotehnike. Polja so oživela Skoraj v vseh delih Vojvodine so začeli žeti pšenico. Na poljih je šest tisoč kombajnov, ki delajo nepretrgoma. Delo v več izmenah bo omogočilo, da bodo polja, ki so v družbeni lasti, poželi najkasneje v 12, polja v privatni lasti pa največ v 15 dneh. Javne razprave se zaključujejo V središču zasavskih revirjev — trboveljski občini — je od 57 delovnih organizacij sklenilo javno razpravo a osnutku zakona o združenem delu 23 kolektivov. V sosednji hrastni-ški in zagorski občini pa so jo končali v vseh delovnih organizacijah. V štirih kolektivih so jo morali na zahtevo koordinacijskih štabov ponavljati, ker niso upoštevali navodil. Povsod tam, kjer so vodili razpravo v manjših skupinah, zlasti sindikalnih, so delavci oblikovali precej dodatnih predlogov k posameznim poglavjem tega dokumenta. V revirjih so izkazali posebno pozornost uveljavljanju dohodkovnih odnosov v TOZD in predloge o tem že uvrstili v načrte poglabljanja samoupravnih odnosov. ABC Pomurka Včeraj je s slovesnim podpisom samoupravnega sporazuma v Moravskih Toplicah tudi uradno zaživelo združeno podjetje ABC Pomurka, ki ga sestavlja trideset slovenskih organizacij s 56 TOZD in blizu 8000 zaposlenimi. V ABC Pomurka je združene 35 odstotkov živinorejske proizvodnje in 30 odstotkov poljedelske proizvodnje v Sloveniji ter močna predelovalna industrija in močna trgovska mreža. Poslej 1500 din Jugoslovanski državljani lahko sedaj ob vsakem potovanju v tujino vzamejo s seboj 1500 din in ne 1000 din kot doslej. Tako je sklenil svet guvernerjev Narodne banke Jugoslavije. SR Srbija je slavila - Po vsej Srbiji, Vojvodini in na Kosovu so bile v sredo proslave ob 7. juliju, dnevu vstaje srbskega naroda in narodnosti proti okupatorju pred 35. leti. Osrednje proslave so bile v Beli Crkvi, v Rači Kraguje-vački in v Sopotu. »Zgodovinska zasluga KPJ na čelu s predsednikom Titom je, da ji je uspelo v zasužnjeni in od fašističnega okupatorja razkosani deželi organizirati in združiti jugoslovanske narode in narodnosti, da so izvo-jevali zmago, bratstvo in enotnost, izoblikovali močne oborožene sile, postavili temelje nove ljudske oblasti in ustvarili novo socialistično Jugoslavijo kot federativno državno skupnost enakopravnih narodov in narodnosti,« je dejal na proslavi v Beli Crkvi Miloš Minić. V Rači Kragujevački je govoril Petar Stambolić, ki je dejal, da jugoslovanski narodi žive v svetu, v katerem se neprestano bije bitka za interesne sfere, zato je danes ena najbolj pomembnih nalog boj za samostojen in neodvisen položaj naše države. »Ta proslava ima tako kot vse druge, ki spominjajo na začetek vstaje naših narodov, velik družbeni pomen. To je vsenarodna proslava, ko razmišljamo o prehojeni poti in ko utiramo pogled naprej,« je v Sopotu dejal slavnostni govornik Dušan Petrovič. Dražgošani se pripravljajo na slavje DRAŽGOŠE — Do svečane otvoritve veličastnega spomenika borcem Cankarjevega bataljona, junaškim domačinom, Dražgošanom, ter vsem slovenskim partizanskim borcem v DražgoSah nas loči le Se trinajst dni. Na dan vstaje slovenskega naroda, 22. julija, pa bo, kot smo že poročali, v legendarni vasici pod obronki Jelovice tudi osrednja slovenska proslava v počastitev tega praznika. Na svečanosti bo več kot 10.000 obiskovalcem, prireditelji pričakujejo, da se jih bo pod Bičkovo skalo zbralo blizu 15.000, spregovoril predsednik predsedstva skupščine SR Slovenije Sergej Kraigher. Veličasten spomenik, kar dvanajst metrov je visok, te dni dobiva svojo dokončno podobo. Betonska dela so domala končana, treba je le Se namestiti obe skulpturi, žaro ter postaviti mozaik. Le-ta "'jfe delo akademskega slikarja Iveta Šubica. Seveda pa delavce čaka tudi Se dokončna ureditev gradbišča in okolice. Pred dnevi so v DražgoSah že bili na enodnevni delovni akciji mladi iz SGP »Tehnik« iz Škofje Loke, več kot petdeset jih je bilo, ki so urejali okolje ob spomeniku. Škofjeloški SGP »Tehnik« je bil namreč tudi izvajalec del na spomeniku. Včeraj dopoldne je bila v Ljubljani posebna tiskovna konferenca, na kateri so predstavniki republiške konference SZDL in republiškega odbora ZZB NOV seznanili zbrane reporterje s sedanjimi pripravami na osrednjo republiško proslavo in odkritje veličastnega spomenika v tej vasici. O pripravah bomo podrobneje zato poročali Se v prihodnjih številkah. Včeraj popoldne pa so si člani prireditvenega odbora in člani posameznih komisij ter predstavniki skupSčine občine Škofja Loka ter občinskih družbenopolitičnih organizacij in drugi ogledali prizorišče proslave v DražgoSah. Še enkrat pa je Dražgoše obiskala tudi televizijska ekipa, ki bo poskrbela za neposredni barvni televizijski prenos. Vsi prisotni so se ob tem natanko seznanili z nalogami, ki jih Se čakajo v prihodnjih dneh. Tudi domačini so se z vso resnostjo vključili v priprave na veliko proslavo. Dražgošani želijo svoje goste sprejeti v svojem kraju čimbolj gostoljubno, tako kot so sprejeli borce Cankarjevega bataljona v zadnji vojni vihri, tako kot vsako leto sprejemajo številne tekmovalce in obiskovalce na tradicionalni zimski prireditvi »Po stezah partizanske Jelovice«, tako kot sprejemajo Številne delegacije in druge obiskovalce iz dneva v dan. Zato bo slavje v partizanskih DražgoSah na dan vstaje slovenskega naroda, 22. julija, zares prisrčno! J. Govekar Kranj Na ponedeljkovi seji ^*«dseebtJ^4 občinskega sveta Zveze sindikatov so razpravljali o poteku ja» u*h razprav., o osnutku zakona o združenem delu, o poteku vpisa javnega posojila za ceste in o poteku javnih razprav o družbenih planih. Poleg tega je predsedstvo dalo soglasje k novemu obratovalnemu času trgovin z industrijskim blagom v kranjski občini in se strinjalo, da so te prodajalne ob sobotah popoldne zaprte. -lb Na ponedeljkovi seji predsedstva OK ZSMS Kranj so najprej razpravljali o družbenem planu SRS in družbenem načrtu občine Kranj za leta od 1976 do 1980. Potem so pregledali in potrdili samoupravni sporazum o organiziranju novoletne jelke v Kranju in razpravljali o predlogih za priznanja mladim družbenopolitičnim delavcem in mentorjem. Na 106. redni seji se je v torek, 6. julija, sestal izvršni svefr4r»»njske občinske skupščine. Obravnaval je predlog družbenega dogovora o temeljih družbenega plana in družbeni plan Slovenije, o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti za varstvo okolja in o poročilu o delu izvršnega sveta v prvem polletju. Na dnevnem redu je bil tudi program dela izvršnega sveta za drugo polletje. „, % Včeraj, 8. julija, dopoldne sta se v Preddvoru na skupni seji sestala upravni in nadzorni odbor Gorenjske turistične zveze in koordinacijski odbor za razvoj turizma na Gorenjskem. Obravnavala sta osnutek zakona o združenem delu, stališča Gorenjske turistične zveze in koordinacijskega odbora do poslovnih skupnosti za turizem, finančno poročilo in finančni načrt Gorenjske turistične zveze in koordinacijskega odbora ter potrdila predlog kandidatov za podelitev častnih turističnih znakov in ostalih priznanj turistične zveze Slovenije. Opoldne včeraj pa se je v Kranju na tretji seji sestala skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti. Delegati so pregledali delo skupnosti in njenih organov v letošnjem prvem polletju in razpravljali o izhodiščih za srednjeročni program stanovanjske graditve do 1980. leta v občini. Razpravljali pa so tudi o tistem delu osnutka zakona o združenem delu, ki se nanaša na delo samoupravnih interesnih skupnosti. A. 2. Radovljica V ponedeljek, 5. julija, se je na 55. redni seji sestal izvršni svet radovljiške občinske skupščine. Obravnaval je nekatere premoženjsko pravne zadeve in zadeve s področja urbanizma in gradbeništva, razpravljal o naročilu zazidalnega načrta za družbenim centrom v Lescah, o spremembi srednjeročnega plana razvoja regionalnih cest v občini, nadalje o plačevanju prispevka za financiranje krajevnih skupnosti in o gradnji, lekarne v Radovljici. Ker se je seja precej zavlekla, so jo prekinili in bodo razpravo o poročilu o realizaciji proračuna do konca maja letos, o delu začasnega upravitelja v Komunalnem gradbenem podjetju Grad Bled, o imenovanju komisije za varstvo okolja in o nekaterih finančnih vprašanjih nadaljevali v ponedeljek, 12. julija, popoldne. Danes (9. julija) dopoldne se bodo na Bledu sestali predstavniki radovljiške občinske skupščine, Viatorja, krajevne skupnosti Bled, Ljubljanske banke, skupnosti za varstvo okolja in še nekateri in razpravljali o poteku in uresničevanju programa gradnje Park hotela. Beseda bo tekla še posebej o zahtevi občinske skupščine, da investitor gradnje Park hotela izpolni potrjeni program gradnje, v katerega med drugim sodi tudi izgradnja garažne hiše. Na podlagi sklepa razširjene seje osnovne organizacije ZK Podnart, ki je bila 1. julija, je bil v sredo, 7. julija, zvečer v Podnartu zbor delovnih ljudi in občanov. Na podlagi ocene samoupravne organiziranosti v krajevni skupnosti so razpravljali o odnosih med združenim delom in krajevno skupnostjo, o delegatskih vprašanjih in odločanju delavcev v združenem delu. Razpravljali so tudi o temeljih družbenega plana občine do 1980. leta in srednjeročnem programu samoupravnih interesnih skupnosti. C. Rozman Tržič V spomin na pokrajinsko partijsko konferenco, ki je bila leta 1941 na Bistriški planini in na množičen odhod krajanov v partizane, praznuje vsako leto krajevna skupnost Bistrica 4. julija praznik. Letošnji praznik Bistrice je bil povezan tudi s praznovanjem 35. obletnice vstaje slovenskega naroda. Bistriška krajevna skupnost je po obsegu med najmanjšimi v tržiški občini, po številu prebivalcev pa največja. Vas je imela leta 1900 150 prebivalcev, vendar se je kmalu spremenila v delavsko predmestje Trži Rožu, med Dravo in Vrbskim jezerom, v okolici Velikovca tja do Djek» in kljubuje vsem gospodarskim pritiskom, diskriminaciji in poskusopi načrtnega raznarodovanja. Slovenci so na tem ozemlju živeli nekdaj m žive še danes, zato so bila vsa dosedanja ugotavljanja manjšine in po* pisi prebivalcev, čeprav pod krinko gole statistike, hudi udarci za koroške Slovence. Ugotavljanje manjšine Slovencev je torej nepotrebno. Zgodovina in sedanjost hranita obilo dokazov za njen obstoj. Prisotnost Slovencev potrjujejo celo dosedanja krivična ljudska štetja in kraji, od koder so nacisti izseljevali slovensko govoreče ljudstvo in 8 tem uresničevali Himmlerjev ukaz iz leta 1943, da je treba z jezikovno mešanega področja odstraniti politično nezanesljive ljudi in naseliti trde Nemce. Če na Koroškem Slovenci ne bi bivali in naseljevali strnjena področja, potem onstran meje leta 1945 zanesljivo ne bi uzakonili dvojezičnega šolstva, ki pa se je zaradi političnih pritiskov počasi razvodenelo, prav tako pa tudi tako dejavnih gospodarskih, kulturnih in političnih slovenskih združenj ne bi bilo! In končno. Mar tudi številni koroški kraji, od koder prihajajo dijaki Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu, niso dokaz, da Slovenci na Koroškem so, da ustvarjajo in prispevajo k napredku celotne avstrijske skupnosti in da tudi njim p*"1' padajo vse pravice samostojnega in svobodnega naroda. Že na osnov) teh dokazov koroški Slovenci upravičeno vztrajajo, da je kakršnokoli ugotavljanje narodnostne manjšine nepotrebno in voda na mlin nemškonacionalističnih sil. Glas Slovencev na Koroškem proti preštevanju in ugotavljanju manjšine, ki ima podporo tudi pri drugih demokratičnih silah Avstriji je utemeljen. Človek se čudi ob podatkih, da so leta 1846 na Koroškefl1 ugotovili 103.236 Slovencev, leta 1910 pa le še 65.661. Številke so bile *J takrat lažne in potvorjen prikaz narodnostnega stanja ter jezikovni«1 razmer. Po plebiscitu so bili številni Slovenci izgnani iz države. ŠtetJe leta 1923 je prikazalo le še 39.292 slovensko govorečih oseb, 1934. let* pa je oblast »naštela« še 26.796 Slovencev. Le-ti so se pritožili na DrU* Štvo narodov zaradi krnjenja pravic, vendar so takrat na Koroškem ,n v celotni Avstriji nemški nacionalisti in nacisti že dvigali glave. Koroški Slovenci so iz leta v leto bolj spoznavali, da so bila ljudsk* štetja najpogostejša krinka za ugotavljanje manjšine in v prid narodu, ki ima v rokah gospodarsko moč in upravo, v državi. Po drugi svetovni; vojni se je tovrstna raznarodovalna gonja proti Slovencem nadalje* vala. Leta 1951 so našteli 42.095 Slovencev, des'.i "e. nsneje 25.472 (!) in leta 1971 20.972. Mar je potem za takšne družbene* razmere čudno, da je pri omenjenih štetjih ponekod število nemško govorečega življ* 'naraslo tudi za 100 odstotkov in da so bili šele leta 1972, skoraj 18 let p° sprejemu državne pogodbe in njenega 7. člena, nameščeni dvojezični napisi. Danes napisov ni več. Table in oblast so popustili pred nasprotniki Slovencev, pred izgredniki in atentatorji na koroška partizansku obeležja ter imeQe koroških Slovencev! Vodilne avstrijske stranke in parlament na Dunaju, ki je zasedal v sredo, so zadali slovenski narodnostni skupnosti na Koroškem in drugim manjšinam nov udarec. Parlament je zgolj formalno zasedal ij* sprejel zakon o popisu prebivalstva in zakon o narodnostnih skupina«1 v Avstriji. Prvi zakon omogoča jezikovni popis manjšin, uveljavljen P* bo novembra letos. Kot razlog za sprejem takšnega zakona navajaj0' da morajo dobiti oblasti »statistično orientacijsko« pomoč za reševanj* manjšinskega vprašanja. Zakon o narodnostnih skupnostih pa ho začel veljati februarja prihodnje leto in vsebuje načela o splošni ohr»* nitvi manjšin ter predvideva ustanovitev sveta narodnostnih skup' nosti. Zakon urejuje tudi finančni položaj manjšin, uporabo sodnega m uradnega jezika ter postavljanje dvojezičnih napisov. Pogoj za zadnjo obveznost je 25-odstotni delež manjšine v skupnem številu prebivalce^ v določenem naselju. Manjšine in demokratična javnost vidijo v novi zakonodaji poskus revizije 7. člena državne pogodbe, ki ga bo zamenjalo nekaj paragrafov, zoževanje pravic manjšine in uzakonjeno politiko diktata večinskega naroda nad manjšinskim! Znani avstrijski in evropski izvedenec za manjšinsko pravo dr. Theodor Veiter je ob sprejemu zakonov v dunajskem parlamentu in ob predhodnem dogovoru vodilnih strank dejal, da nova zakonodaja ni reSitev manjšinskega vpraSanja v Avstriji* temveč diktat, preštevanje manjSin pa je priprava etnocida manjšin! J. Košnjek Proslava dneva borca v Radovljici ob 14. uri s slavnostnim govorom poveljnika teritorialne enote Drag* Rozmana. Nato so mladi prosto* voljci svečano zaprisegli, načelni" oddelka za ljudsko obrambo Jank° Rozman pa je prebral ukaz o napfe' dovanju rezervnih vojaških starešin-V kulturnem programu so nato nastopili člani pevskega zbora Lip* iz Radovljice, folklorna skupin* KUD Veriga Lesce, recitatorji de* lavske univerze in osnovne Sol* A. T. Linharta iz Radovljice. Pozn° v noč pa je igral tudi ansamb«* Triglavski fantje. • Letošnje proslave se je udeležilo veliko borcev, aktivistov N0y> mladine ter občanov Radovljice ,rl drugih krajev. JB Radovljica — Vsakoletna proslava dneva borca, ki so jo letos posvetili tudi 35-letnici vstaje, je bila v nedeljo, 4. julija, na Mlaki pod Radovljico. Organizirala jo je krajevna organizacija ZZB NOV Radovljica v sodelovanju s teritorialno enoto. Že dopoldne so se v veliki sejni dvorani občinske skupščine zbrali mladi prostovoljci v teritorialno enoto. Ogledali so si dva poučna vojaška filma, nato pa krenili na Mlako, kjer so pod vodstvom rezervnih vojaških starešin opravili vojaške strelske vaje in se seznanili s sodobnim pehotnim orožjem. Osrednja slovesnost se je začela Sodelovali tudi učenci in učitelji Radovljica — Podobno kot v vseh drugih šolah v radovljiški občini so prispevali svoj delež k letošnjem pravkar končanemu tednu Komunista, ki je potekal pod geslom Človek, delo, kultura, tudi učenci in učitelji osnovne šole A. T. Linharta v Radovljici. Na sestanku osnovne organizacije ZK so prosvetni delavci izdelali svoj program. Tako je bila v avli šole zanimiva razstava družboslovne marksistične literature s prikazi naše razvojne poti v socializem. Zbirka je bil* opremljena z ustreznimi razlagami in podatki, ki so omogočili učencem laže razumevanje gradiva. Za učence sedmih in drugih višjih razredov so v šoli predvajali dokumentarni film 0 delavskem gibanju v svetu in 0 razvojni poti KPJ in ZKJ. Za vse učence od petega razreda naprej P8 so organizirali skupinske ogled6 razstav, ki so bile v okviru tedn* Komunista v Šivčevi hiši in graščinski dvorani v Radovljici. JR Tržič se odloča fca nov samoprispevek Socialna služba v vseh kolektivih Tržič - V torek se je v Tržiču se-ftola občinska konferenca SZDL, na *ateri so med drugim razpravljali in grdili izhodišča za razpis referentoma o samoprispevku. Z njegovo j^močjo nameravajo v Tržiču rešiti jj0,nembne komunalne in družbene Probleme, ki so hkrati tudi del srednjeročnega razvojnega programa ob-To so dom starostnikov, po-'°Pje za dvoletno srednjo šolo, prodori za športno in kulturno dejav-°8t in nekatere negospodarske in--j^icije v krajevnih skupnostih, bičani ocenjujejo, da brez solidar-^?tne pomoči občanov omenjenih "Jektov v tem obdobju ne bi bilo Kdo skrbi za grobišča ,Ze med obiskom našega uredništva v krajevni skupnosti Begunje v radovljiški občini je bilo postavljeno vprašanje, kdo bo ure-in skrbel za grobišča talcev v j*«gunjah in v Dragi. Takrat je *azalo, da bo zadeva kmalu urejena. V zadnjem času pa smo v Uredništvo dobili nekaj kritičnih Pttpomb o izredni zanemarjenosti 8j"obišč. Zato smo poprašali na JbČinskem odboru ZZB NOV v Radovljici. Zvedeli smo, da je v republiki Sloveniji nekako pred dvema Ietoma začel veljati zakon o vzdrževanju tako imenovanih republiških spomenikov in spominkih obeležij NOV in nekaterih jb^gih kulturnih spomenikov. Mednje v radovljiški občini padajo tudi grobišča v Dragi in v °egunjah in spomenik na Poklju-*l« Kaže pa, da se je izvajanje ^ga zakona precej zavleklo. . Tako je še do konca minulega *eta zagotovila sredstva za urejanje in vzdrževanje teh spomenikov oziroma spominskih obeležij radovljiška občinska skupščina v Poračunu. V letošnjem proraču-°u pa teh sredstev zaradi ^nenjene zakonske ureditve niso prJdvideli. V*se od novega leta naprej je ?.bČinski odbor ZZB NOV Radov-'Hca večkrat posredoval pri fePubliškem komiteju za zadeve Jtorcev, da je vprašanje sredstev ^mprej treba urediti in da naj *b*nar nakažejo na občinski odbor ^ZB NOV. Vendar denarja na Podlagi predloženega programa še j*° danes niso dobili. Zato so se °°rci sami že dvakrat lotili prostovoljnega dela na grobiščih v Uragi in v Begunjah. Vendar ta J^obišča terjajo rednega oskrbni-*a- Začasno so stvar skušali sicer jediti pri socialnem skrbstvu ^očinske skupščine, in sicer pri bižbi za zadeve borcev. Seveda Pa tudi ta služba nima za to Predvidenega denarja oziroma za Umestitev rednega oskrbnika frobišč. R °bčinski odbor ZZB NOV Radovljica se strinja z vsemi, ki Upravičeno zgražajo, ker gro-isca niso urejena. Pojasnjuje pa ^di, da za to odbor ni kriv, saj je J; *dč kolikokrat zaradi tega potoval v republiki. Borci so s Prostovoljnim delom tudi sami P°kazali, da jim ni vseeno, wakšna so grobišča in okolica; eprav je malo čudno, da morajo ^JUb zakonu sami skrbeti za to. £ato občinski odbor ZZB NOV Pa> da bo to vprašanje rešeno v aJkrajšem času in da bodo Pogovorni, ki delajo na tem, K0|*Čno le našli denar. A. 2. mogoče zgraditi, čeprav bi jih tržiška občina že sedaj potrebovala. Nov samoprispevek bi bil v bistvu nadaljevanje sedanjega, ki se izteče jeseni. Z njegovo pomočjo so v tržiški občini povsem modernizirali osnovne šole in zboljšali stanje otroškega varstva. Ker do jeseni časa ni na pretek, so se občinska skupščina in družbenopolitične organizacije izredno zavzeto lotili dela. Ustanovili so poseben štab za pripravo referenduma, ki ga vodi predsednik občinske skupščine Milan Ogris, v njem pa so predstavniki skupščine, njenega izvršnega sveta, družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih interesnih skupnosti, krajevnih skupnosti in temeljnih organizacij združenega dela. Javna razprava, ki se bo začela jeseni, bo dala referendumu dokončno obliko. Predvsem se bo treba temeljito odločati o višini predlaganega samoprispevka in njegovem trajanju ter komunalnih napravah, ki bi jih s pomočjo samoprispevka zgradili v krajevnih skupnostih tržiške občine, -jk Objavili bodo imena Radovljica — 2e na prihodnji seji (in če zadeva še ne bo končana tudi potem) bodo v radovljiški občini objavili imena vseh tistih delovnih organizacij, ki še niso podpisale samoupravnega sporazuma o plačevanju prispevka za financiranje krajevnih skupnosti v občini. Prav tako bodo objavili imena tistih delovnih organizacij, ki so sicer pristopile k sporazumu, a še niso nakazale denarja. Tako je sklenil izvršni svet radovljiške občinske skupščine. Razen tega bo izvršni svet priporočil zboru krajevne skupnosti na seji v sredo, 14. julija, da se iz združenih sredstev (to je od dveh tretjin zbranih sredstev za krajevne skupnosti) odobri denar za vodovod Nemški rovt. Predlagal pa bo tudi spremembo pravilnika, naj delovne organizacije nakazujejo vsa sredstva na zbirni račun. Tretjino tako zbranih sredstev pa bodo potem dobile krajevne skupnosti. A. 2. Oprostitev davka Radovljica — Izvršni svet radovljiške občinske skupščine se strinja z aneksom dogovora o splošni porabi v republiki Sloveniji za leto 1976. Aneks predvideva, da smejo občine, ki jih je maja letos prizadel potres, izjemoma predpisati oprostitve za plačevanje posebnega občinskega davka od prometa proizvodov in od plačil za storitve. Oprostitev davka naj bi veljala samo za gradbeni material. O predlogu bo sklepala še občinska skupščina. Izvršni svet pa se ni strinjal s predlogom za povečanje obsega splošne porabe v občinah, ki jih je maja letos prizadel potres. Predlog je, da bi od 10,374.000 dinarjev, ki jih je republika iz neporabljenih sredstev v prejšnjih letih namenila za solidarnostno .prelivanje med občinami, razdelili 70 odstotkov na Tolmin, 20 odstotkov na Novo Gorico in 10 odstptkov na Idrijo. Menili so namreč, da je tudi radovljiško občino potres precej prizadel. Kot kaže pa zaradi takšnega stališča izvršnega sveta radovljiške občinske skupščine v predlogu ne bo prišlo do sprememb, saj je rok za ugovore potekel že 28. junija, izvršni svet pa je o tem razpravljal v ponedeljek, 5. julija. A. 2. Kranj, 7. julija — Tudi na seji obeh zborov občinske skupnosti socialnega skrbstva so razpravljali o predlogu družbenega plana občine Kranj za obdobje od leta 1976 do 1980. Direktor Centra za socialno delo pri SO Kranj Franc Dolenc je razložil najprej, kaj je bilo na področju družbenih dejavnosti v obdobju zadnjih pet let narejenega, potem pa še predlog načrta za prihodnje srednjeročno obdobje. Dejal je, da je bilo največ narejenega na področju stanovanjske gradnje in šolstva pa tudi druge veje družbenih dejavnosti ne zaostajajo. V okviru socialnega skrbstva sta med dosežki najpomembnejša dva, in sicer: izgradnja doma upokojencev na Planini in obnova doma v Preddvoru, kateremu bodo v kratkem prizidali nov del s 70 ležišči. Za razvoj socialnega skrbstva v prihodnje pa je zelo pomembno, da se organizira socialna služba v vseh delovnih organizacijah, predvsem pa je to potrebno v večjih, kot so Planika, I BI, Projekt in še v nekaterih drugih. Prav tako je nujno potrebno organizirati socialno službo v sred-, njih šolah. Medtem ko imajo vse osnovne šole socialne delavce, nima nobena srednja šola v občini urejene socialne službe., V prihodnjih letih naj bi se razširilo tudi delo centra za socialno delo, in sicer bo potrebno okrepiti moči za teren Planina. Tam je zraslo novo naselje in se zato na tem koncu pojavljajo novi problemi, ki jim en sam socialni delavec ni kos. V načrtu je tud> organizacija oskrbe starih ljudi na domu, ki naj bi jo organizirali skupaj z domom upokojencev na Planini. Pospeševali bodo tudi rejništvo in bodo za varstvo otrok, ki ne morejo biti pri starših, skušali pridobiti nove rejnike. Pripombe na zazidalni načrt Radovljica do novembra sestavi točen pregled komunalnih del v krajevni skupnosti in jih tudi ovrednoti. Zaradi velikih razlik v porabi sredstev in povračilu stroškov iz občinskega proračuna pa so sklenili, da krajevna skupnost v prihodnje ne more prevzeti vzdrževanja Kranjske ceste in ceste do Zapuž, ker nima dovolj denarja. Komisija je preučila tudi nekatere pritožbe stanovalcev na Gradnikovi cesti zaradi utesnitve zazidalnih parcel. Ugotovila je, da pritožbe glede na stališča sveta krajevne skupnosti niso utemeljene. Razen tega je zavrnila predlog za parkirišče kočijažev pri mestni tržnici. Zaradi sanitarnih razlogov bo treba najti primernejšo lokacijo. JR b^tLCl IZ MOJSTRANE — Mojstranški gasilci so zadnje čase izredno ktot^vni- Med drugim sta se članska in pionirska desetina udeležili tudi frQftyega. tekmovanja gasilcev jeseniške občine. Članska desetina (na foto-^HqJ 8kupaj s poveljnikom J ožetomKoširjem) je bila četrta, pionirska dese- Paje osvojila tretje mesto. — B. B. Radovljica — Komunalna komisija pri krajevni skupnosti Radovljica je na razširjeni seji konec junija razpravljala o pripombah na zazidalni načrt centra Radovljice, o programu komunalne ureditve kraja, vzdrževanju cest in čistoči ter o predlogu novega odloka o javnem redu in miru. Se posebej skrbno so pregledali pripombe na zazidalni načrt in opozorili na javni razpis. Ob javni razgrnitvi je bilo na načrt precej pripomb, glavna pa je, da je na tako majhnem prostoru, kot je center Radovljice, vsaka prometna rešitev in podobno preuranjena. Pri lokacijah posameznih objektov pa so precej izstopili nekateri ozki interesi. Zato so sklenili, naj občinska skupščina ustavi nadaljnje delo pri tem zazidalnem načrtu. Pač pa je treba začeti z izdelavo urbanističnega načrta širšega območja Radovljice, Lesc, novo načrtovanega republiškega športnega centra, trgovskega središča, nove avto ceste in drugo. 2e v pred leti izdelanem urbanističnem načrtu je sicer prišlo do nekaterih sprememb. Spremembe pa premalo upoštevajo vlogo Radovljice v okviru bodočih somestij glede na policentrični razvoj Slovenije, glede na gospodarski razvoj kraja, zaposlovanje in druge potrebe prebivalcev. Na seji so govorili tudi o naraščanju cen komunalnim storitvam. Sklenili so, naj Komunalno podjetje Zazidalni načrt za Lesce Radovljica — Izvršni svet radovljiške občinske skupščine je na zadnji seji v ponedeljek, 5. julija, razpravljal o obvestilu Tovarne verig Lesce in Trgovskega podjetja Murka Lesce, da želita naročiti zazidalni načrt za Lesce, in sicer za območje za obstoječim družbenim centrom. Podjetji pa želita skleniti tudi dogovor z izvršnim svetom, stanovanjsko skupnostjo in krajevno skupnostjo o usmerjeni stanovanjski gradnji na tem področju. Predvsem želita, da se jima z dogovorom omogoči prednostno reševanje njunih stanovanjskih problemov, kar bi za daljše obdobje pomenilo okrog 70 odstotkov, vseh stanovanjskih enot na tem področju. Preostalih 30 odstotkov pa bi bilo namenjeno za potrebe delavcev drugih organizacij združenega dela. Izvršni svet je dal soglasje k izdelavi zazidalnega načrta in se strinjal, da imajo delavci Murke in Verige prednost pri dodeljevanju zemljišč. Sklenil pa je tudi, da morajo za komunalno opremljenost zemljišč poskrbeti Veriga, Murka, stanovanjska skupnost in krajevna skupnost. A. 2. Gradnja radovljiške lekarne Radovljica — Po zagotovilih regionalne zdravstvene skupnosti bodo menda prihodnje leto zagotovljena vsa sredstva za gradnjo lekarne v Radovljici. Izvršni svet občinske skupščine pa razmišlja, da bi morda že letos našel del sredstev za premostitev in da bi se gradnja tako čimprej začela. Dokler ne bo zgrajena nova lekarna, pa bo zagotovo odprta sedanja v Radovljici. Republiški komite za zdravstvo in socialno varstvo je namreč izdal odločbo, da radovljiška lekarna v sedanjih prostorih lahko obratuje do 1. septembra prihodnje leto, A. 2. Poleg nalog, ki jih morajo opraviti doma, pa bo kranjska skupnost socialnega skrbstva združevala sredstva vzajemnosti in solidarnosti na ravni republike. V predlogu družbenega plana razvoja SRS naj bi razvite občine združevale denar, s katerim bi po prioritetnem redu zgradili dom za neozdravljive alkoholike, obnovili stavbo nekdanje gospodinjske šole na Rodici in v njej uredili zavod za srednje in težko duševno prizadete otroke in delno financirali gradnjo doma slepih in slabovidnih v Škofji Loki. L. B. Najprej rešiti blejski zamašek Radovljica — Na podlagi sklepa zadnje seje predsedstva skupščine gorenjskih občin, ki je bila sredi junija v Kranju, je izvršni svet radovljiške občinske skupščine na zadnji seji razpravljal o spremembi srednjeročnega plana razvoja regionalnih cest v radovljiški občini. Na seji so se strinjali s stališči predsedstva o predlagani dinamiki gradnje oziroma da dela na posameznih cestnih odsekih ne bi drobili. Prav tako so se strinjali, da se naroči glavni projekt za rekonstrukcijo ceste Soteska — Bohinjska Bela. Glede na srednjeročni razvoj občine nasploh pa so opozorili na Bled kot turistično območje. Velika zavora nadaljnjemu razvoju turizma na Bledu bo sedanji prometni vozel. Zato izvršni svet meni, da bi bilo treba najti sredstva za preložitev sedanje ceste na Bled in tako rešiti ta problem. Predlagali pa so tudi, da se začne urejati cesta Kropa —Pod-nart že prihodnje leto, ker so načrti za to cesto že gotovi. A. 2. dogovorimo se SEJA ZBOROV OBČINSKE SKUPŠČINE ŠKOFJA LOKA Škofja Loka — V sredo, 14. julija, bo v sejni dvorani skupščine občine Škofja Loka skupna seja zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora skupščine občine Škofja Loka. Na seji bodo razpravljali o predlogu sprememb in dopolnitev družbenega plana razvoja občine Škofja Loka za obdobje 1976 do 1980, poslušali informacijo o poteku vpisovanja posojila za ceste, razpravljali o predlogu za potrditev družbenega plana razvoja kmetijstva v občini Škofja Loka 1976 do 1980, o predlogu družbenega dogovora o uresničevanju družbenega plana razvoja kmetijstva v občini, o predlogu odloka o spremembi odloka o urbanističnem programu Škofja Loka in o potrditvi trase rekonstruirane ceste Škofja Loka —Gorenja vas na odseku Zminec —Gorenja va/, o predlogu odloka o potrditvi zazidalnega načrta Inštalacije Skofjlf1 Loka, o predlogu odločbe o ugotovitvi splošnega interesa za razlastitev zemljišča v Crngrobu za razširitev ceste, o predlogu odloka za izdajo soglasja k statutu samoupravne stanovanjske skupnosti občine Škofja Loka ter o volitvah in imenovanjih. D. S. Razvoj kmetijstva Škofja Loka — Med pomembnimi vprašanji na seji občinske skupščine bo nedvomno tudi predlog družbenega dogovora o uresničevanju družbenega plana razvoja kmetijstva v občini v obdobju 1976 do 1980. Osnutek družbenega dogovora o uresničevanju družbenega razvojnega plana je po razpravi že sprejela skupščina kmetijsko-zeni-ljiške skupnosti, ki ga je pozneje dala v javno razpravo še vsem ustanoviteljem KZS in samoupravnim interesnim skupnostim. Predlog družbenega dogovora o uresničevanju družbenega plana razvoja kmetijstva v občini Škofja Loka je prvi poizkus oblikovanja reprodukcijske celote na področju kmetijstva in združevanja sredstev za delo pospeševalne službe. Predlog družbenega dogovora vsebuje med drugim organizacijo in financiranje enotne kmetijske pospeševalne službe v občini ter naloge, ki jih imajo vsi podpisniki družbenega dogovora, da se bo kmetijstvo v občina razvijalo v takšnem obsegu kot predvideva družbeni plan. D. S. SEJE ZBOROV JESENIŠKE OBČINSKE SKUPŠČINE Jesenice — V sredo, 14. julija, bodo na Jesenicah seje vseh treh zborov občinske skupščine, na katerih bodo obravnavali predlog dogovora o osnovah srednjeročnega razvoja občine Jesenice za naslednje štiriletno obdobje, predlog družbenega plana razvoja občine Jesenice za obdobje 1976 do 1980, predlog aneksa k dogovoru o splošni porabi v občinah v letu 1976, predlog odloka o potrditvi zaključnega računa proračuna občine Jesenice za leto 1975, nekaj predlogov družbenih dogovorov o temeljih srednjeročnega razvoja SRS za posamezna področja, uresničevanje družbenega dogovora o načelih za uresničevanje kadrovske politike v občini ter predlog smernic za urbanistično planiranje in načrtovanje v občini Jesenice. D. S. Plinovod na območju občine Jesenice Jesenice — Leta 1974 je 76 delovnih organizacij iz Slovenije podpisalo samoupravni sporazum o skupni naložbi sredstev za realizacijo programa gazifikacije v Sloveniji. S tem sporazumom so se podpisnice dogovorile o skupnem vlaganju za izgradnjo magistralnega plinovoda, ki bo potekal od avstrijsko-jugoslovanske meje pri Šentilju, preko Celja do Ljubljane s krakom do Jesenic in Nove Gorice. Del plinovoda poteka tudi po ozemlju občine Jesenice. Organizacija Petrol oziroma temeljna organizacija Zemeljski plin v sestavi Petrola je prevzela nalogo za izgradnjo plinovodnega omrežja in zato nastopa kot investitor po pooblastilu vseh podpisnic sporazuma. Plinovod bo vkopan v zemljo, tako da bo po končani izgradnji na vseh kmetijskih zemljiščih, razen sadovnjakih, vinogradih, hmeljiščih in gozdovih možna sedanja uporaba in obdelava zemljišč v kmetijs e namene. Na sejah zborov skupščine občine Jesenice bodo morali delegati razpravljati o predlogu odločbe za razglasitev javnega interesa o izgradnji magistralnega plinovoda na območju Jesenic. Podpisnica sporazuma in bodoči uporabnik zemeljskega plina je tudi jeseniška Železarna. D. S. Surovine, cene, delitev programa Smotrni razrez lesa V okviru sestavljene organizacije združenega dela gorenjskega lesnega in gozdnega gospodarstva o planiranju — Načrtovati gospodarno — Predvsem razvoj masivnega pohištva BLED — Na osnovi minimalnih kazalcev razvoja že od lani poteka akcija planiranja v organizacijah združenega dela, ki sodijo v okvir sestavljene organizacije združenega dela gorenjskega lesnega in gozdnega gospodarstva. Vendar pa je akcije, pokazala, da je večina organizacij planirala svoj srednjeročni razvoj nerealno, saj predvsem niso uskladili svojih potreb z možnostmi, ki jih ima gozdna proizvodnja. Organizacije so načrtovale znatno več potreb po surovini iglavcev in niso upoštevale, da surovine iz uvoza ne bo mogoče več dobiti. Izkazalo se je tudi, da Komunalni dinar Na osnovi meril so v škofjeloški občini sestavili prednostno listo za sofinanciranje komunalnih objektov v krajevnih skupnostih v letu 1976. Po sklepu delegatov vseh treh zborov skupščine občine naj bi z rezervnimi sredstvi financirali tudi cesto Poljane—Javorje Škofja Loka — V občini predvidevajo, da bo združenih sredstev za financiranje nekaterih posameznih in skupnih potreb v krajevnih skupnostih za leto 1976 14 milijonov 382.000 dinarjev, sredstev, ki se zbirajo od cestnih pristojbin, prispevkov TOZD, anuitet odpravljenega sklada skupnih rezerv gospodarskih organizacij in prispevka za uporabo mestnega zemljišča. Sredstva so realno planirana, z izjemo prispevka, ki se zbira od kosmatih osebnih dohodkov zaposlenih v občini v višini 0,35 odstotka. Ta denar bodo v predvideni višini izkoristili le v primeru, če bo gospodarstvo realiziralo začrtane poslovne plane. Od teh sredstev so odšteli predvidene vsote ga poravnavo že sprejetih obveznosti, za poravnavo tekočih obveznosti, prispevke za uporabo mestnega zemljišča, sredstva za redno vzdrževanje komunalnih objektov, za vzdrževanje cest III. reda in sredstva za redno dejavnost komunalne skupnosti. Po predlogu so sredstva razdelili po enakih merilih kot lani s tem, da so upoštevali 20-odstotno povečanje. Za financiranje nekaterih posameznih in skupnih potreb v krajevni skupnosti tako ostane milijon 722.000 dinarjev, od tega 321.000 dinarjev kot rezerva. . Krajevne skupnosti v občini pa so na podlagi letnih planov zaprosile za več kot 10 milijonov dinarjev, zato so upoštevali naslednja merila: Zi htev krajevnih skupnosti, ki so že luni dobile denar, se ne upošteva; predvsem naj bi se omogočila obnova in napeljava električnega omrežja povsod tam, kjer krajevne skupnosti tega same ne zmorejo; skrbeti je treba za izgradnjo in obnovo kanalizacije; dokončati je treba že začete investicije. NEPORAvNANE OBVEZNOSTI PO LANSKI PRIORITETI Med neporavnane obveznosti po razdelitvi sredstev iz leta 1974 in leta 1975 sodi cesta CeSnjica-Rudno, obnova ceste Praprotno-Lu?a, asfaltiranje ceste v Hotovljo, načrti za podvoz in cesto v industrijski coni na Trati, kanalizacija v Zireh, odlagališče smeti v Škofji Loki ter obnova kanalizacije v Škofji Loki, v Stari Loki in na Trati. Za pred leti načrtovana dela bo potrebno odšteti skupaj 3 milijone 518.000 dinarjev. SEDANJE OBVEZNOSTI Za sedanje obveznosti bodo namenili 2 milijona 66.000 dinarjev. Največ denarja terjajo anuitete za cesto Jeperca —Škofja Loka, anuitete za ceste Lenart — Luša, Ziri —Ra-čeva, Puštal—Sora ter Poljane—Javorje ter anuitete za 72 komunalnih objektov. Pod te obveznosti sodijo tudi anuitete za cesto Rudno— DražgoŠe. Povračilo prispevka za uporabo mestnega zemljišča znaša 2 milijona 300.000 dinarjev, vzdrževanje cest III. reda 400.000 dinarjev ter ostali izdatki kot so sredstva za redno dejavnost komunalne skupnosti 430.000 dinarjev. ZA CESTO POLJANE -JAVORJE Po prednostni listi, ob upoštevanju vseh meril, naj bi za redno vzdrževanje komunalnih objektov dobile denar vse krajevne skupnosti: B ukovica — Bukov-ščica, Davča, Dražgoše, Godešič, Javorje, Lenart —Luša, Log, Lu-čine, Poljane, Reteče — Gorenja vas, Selca, Sorica, Sovodenj, Sv. Duh, Trebija, Zapreval, Zminec, Gorenja vas, Škofja Loka, Železniki in 2iri. Po merilih razdelitve sredstev je na prvem mestu izgradnja nizkonapetostnega priključka v Davči pred ureditvijo obvozne poti pri Sv. Duhu, sledi napeljava kanalizacije v Rete-čah, ureditev ceste do gramoznice Zapreval, rekonstrukcija ceste Davški most —Jemec v Davči in asfaltiranje ceste križišče—šola—Trata v Gorenji vasi. V krajevni skupnosti Sv. Duh naj bi nadalje asfaltirali krajevne poti, asfaltirali cesto Dorfarje — Crngrob v krajevni skupnosti Skorja Loka, modernizirali krajevne ceste v Sovodnju ter asfaltirali poti Godešič - Reteče. Ko so o predlogu razdelitve sredstev razpravljali delegati vseh treh zborov, so ob nekaterih pripombah sklenili, da se prispeva iz rezervnih sredstev še denar za cesto Poljane— Javorje in da se s tem rezerva zmanjša. Poudarili so, da krajevne skupnosti ne bodo smele začeti z naložbami takoj ampak tedaj, ko bodo sredstva zbrana. D. S. Obvoznica, ki jo grade delavci SGP Sava Jesenice mimo Podkorena na Korensko sedlo, bo predvideno končana jeseni. Kmalu bodo na obvoznico položili asfalt. — Foto: B. B. se predelovalci v regiji usmerjajo večinoma na lesno surovino iglavcev, zanemarjajo pa listavce (predvsem bukovino). KORAKOMA DO USKLAJEVANJA Ker organizacije niso realno planirale, so pri delavskem svetu sestavljene organizacije združenega dela gorenjskega gozdnega in lesnega gospodarstva imenovali posebno komisijo, ki je v okviru gorenjske regije uskladila prihodnjo porabo z možnostjo gozdne proizvodnje in vzpostavila ugodnejše razmerje med gozdarstvom in lesno predelavo. Komisija je imela precej dela, vendar je uspela: večji proizvajalci žaganega lesa so se med drugim sporazumeli, da bodo večje količine združili in jih namenili organizaciji Jelovica v Škofji Loki, ki se je znašla v precejšnji zagati, ko je bil uvoz ukinjen. Občutno ji je primanjkovalo lesa iglavcev, komisiji pri delavskem svetu pa je uspelo, da so problem zadovoljivo rešili in organizaciji Jelovica zagotovili zadostne količine žaganega lesa iglavcev. Člani komisije pa so usmerili svoja prizadevanja tudi v akcijo v gozdno-kmetijskih zadrugah (Sora, Bohinjska Srednja vas). Po samoupravnem sporazumu o temeljih plana naj bi si tudi tako zagotovili žagan les in tako vsaj delno pokrili vse potrebe v petletnem razvojnem obdobju. SPORNE CENE Tako je sestavljeni organizaciji združenega dela uspelo rešiti problem surovin, z medsebojnim dogovorom in usklajevanjem, še vedno pa so dokaj pereč problem tudi cene, ki nastopajo v prometu z žaganim lesom. Na cene vpliva vrsta spremljajočih zunanjih faktorjev, zato so cene tako zelo različne: cene v izvozu, cene doma, kontrolirane cene, cene v predelavi. Razmeroma težko je določiti objektivno tržno ceno, saj je odvisna od kvalitete, od vrste in od velikosti. Samoupravni sporazum o temeljih plana za gozdarsko in lesno industrijo Slovenije predvideva, da bi bile cene žaganega lesa in cene hlodovine v določenem razmerju. Iz povprečne cene žaganega lesa naj bi določili tudi ceno hlodovine. Vsekakor pa računajo, da se bo s stabilizacijo gospodarstva in urejenostjo lesnega tržišča ustrezno razreševal tudi problem cen. DELITEV DELA Poleg analize o surovinah so začrtani programi na osnovi minimalnih kazalcev razvoja opozorili na neusklajenost planiranja in na oddaljevanje od smernic družbenoekonomske resolucije. Ko so svoje programe ponovno pregledali in uskladili in dosegli realno temeljno načrtovanje, pa v srednjeročnem programu še niso mogli povsem uresničiti delitve dela tako kot jo predvideva regijski samoupravni sporazum. Največ težav povzroča delitev programa pri stavbnem pohištvu, kjer je potrebno delitev uresničiti med dvema proizvajalcema: oken in vrat. Oba proizvoda se v prodaji dopolnjujeta in tako bi lahko z obema skupaj dosegli boljši poslovni učinek. Delitev programa pa ni tako lahko izvedljiva, saj zahteva med drugim preusmerjeno proizvodnjo, drugačno razvrstitev delavcev, opuščanje določenih sredstev, iskanje novega proizvoda in še več drugih ukrepov. Kljub temu pa bi delitev programa morala uspeti, saj zagotavlja večje ekonomske učinke in skladnejši razvoj. V srednjeročnem planu razvoja tudi še niso uspeli povsem zadovoljivo rešiti vprašanja trgovine (prodaje) izdelkov, ker je na eni strani precej pestra izbira, na drugi strani pa ima organizacija Jelovica lastno, precej dobro razvito prodajno mrežo, v katero naj bi se vključili tudi ostali proizvajalci v regiji. Sodelovati pa bi morale tudi večje trgovske hiše. V naslednjih petih letih predvidevajo predvsem razvoj proizvodnje masivnega pohištva, za katerega Povprašujejo skandinavske in za-odnoe v ropske države. Gorenjska lesna in gozdarska industrija torej planira, realno načrtuje in usklajuje, da bi si zagotovila v naslednjem petletnem obdobju kar največjo proizvodnjo. Eden pomembnih sklepov delavskega sveta sestavljene organizacije gorenjskega lesnega in gozdnega gospodarstva pa je v zahtevi, da vse organizacije upoštevajo tako svoj kot širši razvojni plan, kajti le tako bo planiranje tudi doseglo svoj pomen in namen. D. S. V KRIZAH GRADIJO NOV VRTEC - Okrog 20. maja so začeli v bliMJ OMOVne šole Kokrškega odreda v Križah graditi nov otroški vrtec za 1™. otrok. Vzgojnovarstveni objekt bo zgrajen do konca leta, gradnjo pa Tržiča'11 financirajo s sredstvi samoprispevka, ki bo zaključen letošnjo jesen. Odbor za gradnjo in adaptacijo osnovnih Šol in vrtcev v tržiški občini je grudnj" zaupal Splošnemu gradbenemu podjetju Tržič. O ostalih investicijah v izg"J' novarstvene in izobraževalne objekte v občini pa se bodo odločali na odb<>ru za gradnjo in popravilo šol in vrtcev, na skupščini izobraževalne skupnostiin občinski skupščini. Pri tem bodo upoštevali tudi stališča občinske skupščin1 in družbenopolitičnih organizacij do razvoja osnovnošolske in vzgojn0' varstvene mreže v tržiški občini, (jk) — Foto: F. Perdan Družbeni plan razvoja Na osnovi samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov interesnih skupnosti, srednjeročnih programov krajevnih skupnosti, srednjerot\ nih načrtov delovnih organizacij ter na osnov1 široke javne razprave občanov so na Jesenicah izdelali predlog srednjeročnega načrta — Nat^ razvoja sloni na ustvarjanju in delitvi dohodka ter razvoju gospodarskih panog, usklajevanja porabe prostora, komunalne in stanovanjska gradnje ter na drugih pomembnih smernicah razvoja v naslednjih petih letih Jesenice — Družbeni plan razvoja jeseniške občine v obdobju 1976—1980 je obsežen dokument in natanko obravnava posamezna področja, med katerimi so predvsem pomembne investicije ter nadaljnji gospodarski razvoj, razvoj samoupravljanja, družbena samozaščita in vse druge naloge, ki izhajajo iz splošnih prizadevanj po gospodarskem in družbenem napredku nasploh. PREDNOST INDUSTRIJA Pri ustvarjanju družbenega proizvoda bo v srednjeročnem obdobju najbolj pomembna Se vedno industrija, ki bo ustvarila okoli 70 odstotkov družbenega proizvoda. Sledita ji gradbeništvo in trgovina in vse tri panoge skupaj predstavljajo 90 odstotkov družbenega proizvoda občine, medtem ko na primer v jugoslovanskem gospodarstvo ustvarja industrija dobro tretjino, omenjene tri panoge skupaj pa okoli dve tretjini družbenega proizvoda. Čeprav posamezne panoge v ustvarjanju družbenega proizvoda ne uspevajo enakomerno* se zaradi izrazitega vpliva industrijske proizvodnje hitrejši porast nekaterih panog komaj zazna. V prihodnjem obdobju bo družbeni proizvod trgovine razmeroma hitro porasel, kar pa je posledica naložb v industrijsko-proizvodni del te panoge. Prav tako bodo nekatere, organizacije prešle na druge dejavnosti, zlasti manjše obrtniške in komunalne dejavnosti v industrijski način proizvodnje. Stopnje rasti družbenega proizvoda so višje od republiških zaradi naložb, predvsem hladne valjarne v industriji ter grosistične trgovine. V industriji je najbolj pomembna Železarna Jesenice, ki bo v srednjeročnem obdobju povečala proizvodnjo kvalitetnejših jekel in se usmerila v končne jeklene izdelke. Železarna bo še naprej vodilna v tehničnem in ekonomskem napredku, ostale organizacije v občini pa bi si morale prizadevati za hitrejše povezovanje. Industrija nasploh pa bo morala načrtovati čimvečjo izkoriščenost sedanjih zmogljivosti ter posvetiti pozornost organiziranju dela, razvijanju inventivne dejavnosti, okrepiti bi se morala konkurenčna sposobnost ter pospešiti izvoz. VZGOJA IN VARSTVO V naslednjem petletnem obdobju naj bi kar največ pozornosti posvetili vzgoji in izobraževanju, saj v jeseniški občini zelo primanjkuje delavcev z višjo in visoko izobrazbo ter s srednjo šolo, medtem ko je v izredno veliko nepriučenih delavc » Skrb vzbuja tudi pomanjkanje nega kadra in pomanjkanje Pr080t. rov v šolah. Zato naj bi dosegli en nost in enakopravnost vseh oD usmerjenega izobraževanja ob de ' večjo skrb posvetili posebni 8 nralim šolam in celodnevni šoli- Na področju zdravstvenega v stva vsebuje srednjeročni plan vn> prednostnih nalog kot je dogradi in oprema bolnice, razširitev ^ adaptacija zdravstvenega doma gradnja novega šolskega poslopja zdravstvene delavce. Otroško v stvo naj bi bilo uspešno le ob no ^ gadnjah, med katerimi je vrtec eli, vrtec na Plavžu ter vrtci v n katerih drugih krajevnih skup stih. Skupnost otroškega vara* bo v srednjeročnem obdobju na nila za otroško varstvo in za n naložbe v otroškem varstvu 23 nj jonov dinarjev. Na področju tel no-kulturne dejavnosti Pa.Pr0^*y<. predvideva predvsem razvoj mn.°n0-ne telesne vzgoje in gradnjo več vih objektov. 1124 NOVIH STANOVANJ IN CESTNO OMREŽJE V družbenem sektorju naj bi dili 1124 stanovanj, v zasebnem v 250 stanovanjskih hiš. Največ »J^ novanj naj bi bilo dograjenih V 1 y 1979, in sicer v novih stolpnican • središču Jesenic. V tem obdobju bi zgradili nove stolpnice na v v središču Jesenic, na Koroški EJi^j. Kranjski gori, v Žirovnici in v ^ strani. tu(ji 2e letos naj bi bila zgrajena l^ nova obvoznica pri Podkorenu, v ^ slednjem petletnem obdobju P8,^ bi deloma popravili magiatr ^e cesto od Mojstrane do Kranj .^ gore, opravili manjša re^onstru j, ska dela in razširili cesto Pod*- j. — Rateče —državna meja .m,- nastrana—Jesenice, modernizirah kadamsko cesto Kranjska 1>° u0 Vršič, rekonstruirali makadam cesto Javornik—Gorje, cesto *• . niča —Begunje, cesto Mojstra^. Vrata, cesto zahodno od "^gto pri Hrušici ter magistralno je Javornik—Jesenice. Razen teg ^ v programu republiškega sklaa u0fi ceste tudi gradnja predora * jjli Karavanke. Predor naj bi v letu 1982. . jjali Na Jesenicah bodo moderni*^ železniško postajo Jesenice m ^ pridobili nove zmogljivosti zajJyjir jem in odpravo vlakov, ter m °p0b-zirali progo Jesenice—Blejska g rava. t' 1 tek - 9. julija 1978 Raziskovalna skupščina a j bo nosilec razvoja ovljica - Raziskovalne ivosti v naši občini je treba v M>1 nje DO*J usmeriti na reševanje v»1k ,ov gospodarstva in razisko »kupšči v0ia „ ^eP°»Uadarili ina naj bo nosilec raz-i v torek, 29. junija, skupni seji skupščine jj--.ovalne skupnosti in zbora Jasnega dela radovljiške občin-Ykupščine. ternu DO nedvomno veliko pridal? družbeni dogovor o inova-V rePUDliki- Predlog takšnega »o fi0r* m samoupravni sporazum dele ^ Potrdili in pooblastili dva Hi Jf?**' da glasujeta zanj na skupkizbora združenega dela repub-v*ln uP^^me m republiške razisko-vdo6 8^uPnosti- Menili pa so, da bi gjaj8°voru morali bolj opredeliti na-doa^J'anje in zaščito inovacijskih "^kov. valh° 80 razpravljali o vlogi razisko-&ačr+ 8kupnosti pri srednjeročnem tL Rvanju v občini, so opozorili na Hosr • sodelovanje med skupnim *n organizacijami ter temelj-ljorganizacijami združenega de-r*ii u en tega D* morali delegati 2dn»°Vame skupnosti in zbora Jati -6nega dela tucn sami spodbu-lih ln°VacUsko dejavnost v delov-p0 °rganizacijah. Za posamezne naernbnejše naloge pa bo treba čimprej urediti tudi financiranje. Razen tega pa nameravajo v občini ustanoviti tudi sklad za nagrade oziroma priznanja. Imenoval naj bi se po matematiku Plemlju, nagrade, ki bi jih podeljevali vsako leto, pa bi pomenile občinsko priznanje posameznikom in skupinam za pomembnejše dosežke na področju raziskav oziroma inovacijske dejavnosti. Raziskovalna skupnost v občini je letos že ustanovila posebno sedemčlansko skupino za inovacije. Sestavili so tudi že statut in pravilnik ter se dogovorili za skupno delo, z delovnimi organizacijami. V prihodnje pa bodo pripravili tudi program akcij in predavanj za šolsko mladino zadnjih letnikov o možnostih zaposlovanja in izpopolnili pravilnik o nagrajevanju za izume in realizacije. Pri slednjem se bodo predvsem zavzemali, da bodo inovacije enako nagrajevali ne glede na to, kdo je njihov avtor. S tem nameravajo odpraviti zmotno mišljenje, da je za nekatere inovacija delovna dolžnost in samoumevno vsakdanje delo, za druge pa delo, ki ga je treba posebej nagraditi. Takšno zmotno mišljenje je namreč v preteklosti pokazalo vrsto slabih izkušenj, katerih rezultat je bil, da skoraj ni bilo predlogov za izboljšave. A. 2alar Širjenje dejavnosti iw.rani» 6. julija - Tudi pred sa-koh I?vno interesno skupnostjo za Hjef^*evanje so v prihodnjem sred- -jr*^nem obdobju še velike naloge 8j*° potrdili tudi na torkovi seji £ouPfiČine izobraževalne skupnosti, nax ?° razpravljali o družbenem lo-*« u kranjske občine za obdobje R 198°- rJr°nkretne naloge, ki jih čakajo v «a£ jih letih> bodo določili 8 ^.°upravnim sporazumom o te- ^rejel' 8voJe8a o^ana« 1 ter opredeliti njihove učinke z vidika povečanja produktivnosti dela in večanja življenjskega standarda delovnih ljudi, da se bo lahko združeno delo odločalo o neposrednih nalogah in usmeritvah družbenih dejavnosti. kr plana, do konca tega meseca. V yjern bodo poleg globalnih razmerij j^anju in razporejanju dohodka, ettvidenih z družbenim planom ,} *nJ8ke občine, upoštevali tudi 8ko*H nal°ge» in sicer: poleg zakon-fto določenih obveznosti bo potreb-t^.^gotoviti denar za izvajanje Programov in aktivnosti, ki duk?8retm° vplivajo na večanje prota Vnosti- Sestaviti je treba pred-8 vrstnega reda prioritetnih nalog Osnovna izhodišča samoupravnega sporazuma o temeljih plana izobraževalne skupnosti predvidevajo nadaljnje širjenje dejavnosti. To je potrebno zaradi izredno hitrega naraščanja števila prebivalstva v zadnjih letih in gradnje novih naselij. Zato bo potrebno zgraditi nove šole oziroma prizidke predvsem v Kranju in neposredni okolici in zaradi novih prostorov spremeniti tudi šolsko mrežo. Hkrati pa je nujno potrebno povečevati tudi materialno osnovo šolstva. Med izredno pomembne naloge, ki jih predvideva samoupravni sporazum o temeljih plana, je tudi uvajanje celodnevne šole. -lb Raziskave — del razvojnih programov p0^ranJ — Na skupni seji sta se v *stal j,ek' 28- junija' v KranJu D0a skupščina raziskovalne skupke lj^}.zbor združenega dela kranj-la 8t°winske skupščine. Razpravljanj a 0 razvojni dejavnosti v delov-I^Sanizacijah v kranjski občini, n^jj kot je že zapisano v družbe-občine za letos, so na 8SniaČrtu r&Jo 8eji ponovno vse novosti ^vdč!"nizac poudarili, da na področju postop- en,."'Uvajan j a domačih surovin ter tla °dukcijskih materialov sloneti Nta ^hodnih raziskavah, ki naj Pr0J|neJo sestavni del razvojnih 8kU|Vam°v. Zato si bo raziskovalna ^žaV°st prizadevala skupaj z orga-ra*isW mi združenega dela, da bo ^elrikVamo delo Posta^° sestavni v Jjnove dejavnosti. takšn prav Je' da Je Priš*° do \ a akupnega sestanka v občilih p0^azala tudi razprava nekaka. d?iegatov zbora združenega % °ziroma predstavnikov delov-*aČerrganizaciJ• V kranjski Savi so '*Vh P°svečati skrb inventivni de-V i°8ti na Primer že 1954. leta, ven- to d -~ta V8e do 1967• leta' ko so za javnost izdelali tudi prvi pravil-\uul prav stekla. Prve spodbudne K ate.Pa so začeli beležiti 1971. %[ ko Je razvojno dejavnost pre-W,.razvojno tehnološki inštitut. 80 Podeljevati diplome in pri-\Ja» Pred dvema letoma pa so trovali tudi skupni organ. Rezul-k[ je8o danes v primerjavi s prejšnjimi v&ii281,68 spodbudni. Zadnjih pet ^ko leto dobijo prek 40 pred- aj aški dom v Kranju Opisuje prosto delovne *»esto vzgojitelja *a nedoločen čas višja ali visoka izo-^a^ba pedagoške smeri. Jj*uimo samsko stanova- ^iave sprejemamo - 1 od objave. 14 logov za različne izboljšave, prej pa so jih od 1966. do 1970. leta dobili le devet. Prav zdaj pa razmišljajo tudi o poklicnem strokovnjaku v podjetju za izboljšave in inovacije. Vso skrb so v zadnjih letih posvetili razvojno raziskovalni dejavnosti tudi v kranjskem Tekstilindusu. To je pripomoglo k modernizaciji tehnoloških postopkov in boljši kvaliteti izdelkov. Uspeli so, da je produktivnost v njihovih predilnicah in tkalnicah na samem vrhu tekstilne industrije. Ugotavljajo tudi, da tekstilna industrija postaja vse bolj kapitalno intenzivna panoga. To je nuja, ki terja veliko raziskovalnega dela in vlaganj, ki pa se tudi izplača, saj danes že vsako novo delovno mesto v občini stane do 15 milijonov novih dinarjev. Takšno pot nameravajo tudi nadaljevati in hkrati dokazati, da tekstilna industrija ni le za nerazvita področja. To že danes dokazujejo tudi tekstilni izdelki iz razvitih držav. V Tekstilindusu nameravajo v prihodnje zamenjati tudi vir ene/gije. Sedanji premog naj bi zamenjal plin. Še naprej bodo razvijali čistilne naprave, laboratorijsko' testirali nove izdelke in posvečali/glavno skrb plemenitenju tkanin. ^Predlagajo pa tudi, da bi v občini sprejeli enoten pravilnik za vrednotenje inovacijske dejavnosti. S področja raziskovalne dejavnosti v kranjski občini pa posebej velja omeniti vlogo Visoke šole za organizacijo dela. Ta ustanova ima že od 1962. leta položaj raziskovalnega zavoda in opravlja raziskovalno dejavnost na področju samoupravljanja, organizacije podjetij, izobraževanja, kadrov, programiranja in delitve dohodka. Lani in letos imajo v programu tudi metodologijo in sistematizacijo delovnih mest, metodologijo določanja potreb po kadrih in usmerjeno izobraževanje na Gorenjskem. V to raziskovalno delo vključujejo tudi študente višjih letnikov, razen tega pa so letos ustanovili inštitut za organizacijo dela, ki ima v svojem sestavu svoj raziskovalni center. Imajo tudi svet raziskovalcev, ki pravkar pripravlja srednjeročni program in ga bo predložil republiški raziskovalni skupnosti. Zanimivo je tudi, da ima ta šola 37 raziskovalcev. A. Zalar Razvoj kulture Jesenice — Na zadnji seji izvršnega odbora kulturne skupnosti Jesenice so razpravljali o osnutku srednjeročnega plana razvoja občine Jesenice, o dogovoru o osnovah srednjeročnega plana razvoja krajevnih skupnosti Jesenice, o predlogu samoupravnega sporazuma o temeljih plana razvoja kulturne skupnosti Jesenice, o predlogu samoupravnega sporazuma o temeljih plana kulturne skupnosti Slovenije ter o predlogu občinskega družbenega dogovora o družbeni samozaščiti, o ustanovitvi INDOK centra v občini ter o nekaterih drugih vprašanjih. D. S. Drevi ob 18. uri v galeriji na loškem gradu Batič, K obe in Šubic Pred razstavo likovnih del avtorjev spomenika dražgoški bitki Ob razstavi likovnih del avtorjev spomenika dražgoški bitki, ki bo odkrit, medtem ko bo razstava postavljena na ogled v galeriji na loškem gradu, je treba poudariti predvsem to, da namen razstave ni prikazovanje spomenika ali osnutkov za spomenik, temveč pomeni razstava predstavitev avtorjev kot umetniških osebnosti. Razstava zajema delo treh avtorjev, in sicer ing. arhitekta Borisa K obeta, ki je za spomenik zasnoval arhitekturno lupino in ustvaril s tako postavljeno arhitekturo novo dominanto v dražgoški pokrajini; delo akademskega kiparja Stojana Batiča, ki je že doslej ustvaril takšne spomenike v Sloveniji, da jih prištevamo že med klasično spomeniško dediščino — za Dražgoše je prevzel vsa kiparska dela na spomeniku; delo akademskega slikarja Ive Šubica, ki je za spomenik dražgoški bitki ustvaril mozaik velikih dimenzij. To je kratko opisan delež treh umetnikov za spomenik. Razstava pa nam kaže te tri umetnike v drugačni luči: vsakega izmed treh smo predstavili kot da bi ujeli njih delo v ateljeju takrat, ko so vse delo za spomenik že odložili. Kipar Batič je predstavljen z malimi plastikami, ki so daleč odmaknjene od velikih spomeniških plastik, so tudi drugačnega žanra, a vendar je zajeto bistvo njegove ustvarjalnosti in podan njegov likovni svet. Arhitekt Boris Kobe je za razstavo izbral ilustracije Martina Krpana in s temi petnajstimi mo-notipijami še enkrat pokazal, da se kot izvrsten slikar rad izraža v zaokroženih ciklusih. Ive Šubic je v izbor za razstavo uvrstil poleg nekaterih detajlov za mozaik na spomeniku v Dražgošah in poleg njemu tako presenetljivo prepesnjenih balad iz NOB še vrsto najnovejših krajin, ki jih doslej še ni pokazal na razstavah. Torej gre za razstavo, na kateri so se srečali Krije umetniki, dva slikarja in kipar, ki vsak od njih v svojem zaokroženem likovnem svetu bogatijo naš svet z lepim doživetjem. A. Pavlovec Tržičani ocenjujejo kulturno akcijo Zveze komunistov Tudi o kulturi morajo razpravljati delovni ljudje V tržiški občini se pri kulturni dejavnosti kopičijo novi in novi problemi, finančne možnosti pa se temu primerno ne povečujejo Tržič — Pogosto je bilo slišati, da so se v tržiški občini izredno resno lotili kulturne akcije Zveze komunistov pod naslovom »Človek, delo in kultura«. Prireditve so se začele 20. maja, končane pa so bile konec junija. Razen teh je 30 od 37 osnovnih organizacij ZK v tržiški občini razpravljalo o položaju kulture v občini, enaka tema pa je bila tudi na programu seminarja za člane aktiva komunistov kulturnih delavcev. Ob pregledu sklepov seminarja in sestankov osnovnih organizacij ZK, ki so bili v okviru kulturne akcije »Človek, delo in kultura«, ugotovimo kopico problemov, ki onemogočajo še uspešnejšo kulturno politiko v tržiški občini. Komunisti so opozarjali na nujnost obnovitve izpraznjene osnovne šole heroja Bračiča, kamor naj bi se preselile nekatere družbene dejavnosti (knjižnica, radio, nekatere kulturne skupine itd.), na popravilo nekaterih kulturnih domov v tržiški občini, na gradnjo kulturnega središča, na omogočanje boljših delovnih pogojev Glasbene šole, na rešitev finančnih težav radia s pomočjo samoupravne interesne skupnosti za informiranje v okviru Gorenjske itd. Na sestankih osnovnih organizacij in na seminarju za člane aktiva komunistov kulturnih delavcev so tudi menili, da je treba dobiti poklicnega delavca, ki bo spodbujal amatersko kulturo, in da kaže po osnovnih šolah tržiške občine ustanoviti šolska kulturna društva. O sklepih sestankov osnovnih organizacij in kasnejšega seminarja so pretekli teden razpravljali tudi na seji komiteja občinske konference ZKS. Kulturna akcija Zveze komunistov je bila ugodno ocenjena in spoznana za priložnost, ob kateri so v Tržiču temeljito analizirali položaj in vlogo kulture, tako poklicne kot amaterske. Zal se je pokazalo, da je želja in programov na pretek, denarja pa premalo. Zato naj bodo programi kulturne dejavnosti realnejši, določnejše pa je treba tudi opredeliti, kdo mora kaj narediti in kdo je za uresničevanje posameznih nalog odgovoren. Predvsem bodo morali o položaju kulture pogosteje razpravljati delovni ljudje in njihove delegacije. Naloga mora biti po sklepu komiteja opravljena do konca leta, ko bo o kulturi razpravljala občinska konferenca ZKS. Razen teh stališč je komite še posebej »izpostavil« naslednje probleme: prostorske in denarne možnosti tržiškega Zavoda za kulturo in izobraževanje, še posebno knjižnice, vzdrževanje in obnavljanje spomenikov in obeležij NOB, šolanje animatorjev kulture za organizacije združenega dela, nadaljevanje gradenj družbenih in kulturnih domov po krajevnih skupnostih ter večje dvorane v Tržiču, pomoč Glasbeni šoli, urejevanje stare Bračičeve šole, ki ni zgolj problem kulturne skupnosti, temveč celotne tržiške občine, širjenje kulturne dejavnosti po vsej občini in odstranjevanje tako imenovanih »belih lis« itd. ,j KoAniek ■ Glas - 5. stran Hiša Film hrvaške kinematografije Režija: Bogdan Žižič, glavni vlogi: Fabijan Šovago-vič in Jagoda Kaloper Po scenariju Zeljka Senečiča, ki je tudi scenograf, in režiserja ter z mojstrsko kamero direktorja fotografije Tomislava Pinterja sta Hišo izdelala Jadran film in Croatia film iz Zagreba. Glasba: Tomica Simovič. V bolj ali manj epizodnih vlogah pa so nastopili še Rade Markovič, Ana Karič, Franjo Majetič ..., Rejja Bašič itd. Film, kakor zatrjuje distributer Croatia film, predstavlja sodobno moralno in psihološko dramo z elementi ljubezenskega in kriminalnega žanra. Prav raznovrstnost žanr-skih izpeljav ter želja v enem celo-večercu povedati vse naenkrat — biti družbenokritičen, družbenopolitično, celo ideološko angažiran — z zgodbeno zgradbo ljubezni med ostarelim direktorjem izvozno-uvoz-nega podjetja ter sodobno študentko, ki pavzira, ker ni imela dovolj denarja za brezplačen Stud :> vse našteto je, skratka, snov za | ,same/ne filme. Namreč filme, ki bi sledili idejnosti filmskega projekta dosledno v estetskem smislu, z izčiščeno poanto in večpomensko moralo, naukom. Hiša moralo sicer dokaj poudarjeno vsiljuje s sekvenco na zaključku, ko je hiša hkrati simbol »moralnega padca in nesrečne ljubezenske zveze, zgrajene na napačnih premisah.«"' Direktorjeva ljubezenska vez z dekletom, ki so ji po vojni pomotoma obsodili očeta sodelovanja z okupatorjem, v zaporu je umrl, mati pa onemela, je sad sinjpfetije, usmiljenja in težnje popraviti ji storjeno krivico. Njeni družini so poleg očeta vzeli še vilo (kj daje filmu naslov in simbolični pomen). Hkrati, v službi, vidimo, kako se bori proti sodelavcema, ki prejemata provizijo tujih partnerjev, in kot star partizan, družbeni delavec, ju preda tožilstvu. Vendar,popravilo hiše zahteva vedno več denarja (spet simbol: iz starega novo, in za kakšno ceno), in začne še sam jemati procente, zaide v korupcijo. UJV spremlja njegovo početje (sodelavcev niso, ker je — verjetno pač — šele pozneje prišel v prvi plan boj proti korupciji in neupravičenemu bogatenju) ter ga aretirajo, ko je skušal zbežati v tujino. Čakala ga je; že med njegovimi službenimi potovanji je zahajala v disco klube. Napetosti. Ljubezen z grenčico, zakon. Korupcija je tedaj, poleg ljubezenskega odnosa, poglavitna snov filmske obdelave. Enakovredni strukturi sta film tudi razcepili, obe sta obdelani površno in neusklajeno, poleg tega pa še tezno in predvsem — verbalno, torej: filmsko neprepričljivo. Hiša je Zižičev prvi celovečerni film (in, poudariti ie potrebno, filmskotehnično je zelo solidno izpeljan), prav zaradi tega pa je tudi težko razumljivo, da kot soscenarist ni izčistil snovi, ter da ni kot filmar, odvzel besedi odločilno povednost. Simpatična je sicer želj? ustvarjalcev biti human, dobroten do ljudi, družbe in njenih napak, ali družbena kritičnost, ki jo nakazujejo, je preveč pavšalna in časnikarsko šablonska, da bi rezultat ne bil: otopela ost, poizkus kritizira*'" nepravilnosti, ki jih pa, po drui. strani in po filmski verziji, v našem sistemu v glavnem pravzaprav ni, smo samo takšni in drugačni ljudje, podvrženi tudi zmotam. KritL družbe pa se film nehote približ v sestavi vlog: direktor, tožilec, funkcionarji itd., sami prijatelji iz partizanskih let in zdajšnja, »delavska aristokracija«, ki jo tako predstavi tudi scenograf, ki si po eni strani prijateljsko pomagajo, če, recimo, kdo potrebuje stanovanje ali denar, a ko gre zares, se vsaj večina zna pravilno odloČiti (prijatelj tožilec izda tiralico in prijatelj, predstavnik UJV ga aretira). Samoumevnosti so balast umetnini, asociirajo pa tudi, ali ni vse to naivna prepričevalnost? Pa ljubezenski dialogi, preobremenjeni »angažiranih« besed? Težnja, prepričat nas, kako problemi niso problemi, č jih ne spregledamo, se z njimi n«. soočimo, je filmu bumerang. Obilic problemov ni znal pogledati v srž, p četudi na škodo »optimizma« v časov socialističnega realizma umetnosti. Glavni vlogi direktorja ir dekleta sta odlično izbrani, Sov govič in Jagoda Kaloper sta mim prejetih nagrad za vlogi, še enkrat opozorila na slavo jugoslovanskega filmskega interpretiranja. Sproščenost in hkratna zavzetost osmisliti tudi človeškost bolj papirnate zna-čajskosti vlog, potrjuje znano dejstvo, da našemu filmu manjkajo predvsem kvalitetni scenariji. Janez Pošt rak 6. stran — Glas . Združeni Zdravstveni dom objavlja prosti delovni mesti: V DELOVNI SKUPNOSTI SKUPNIH SLUŽB 1. perice v TOZD Zdravstveni dom Škofja Loka Pogoj: PK delavec s končano osnovno šolo 2. snažilke v TOZD Zdravstveni dom Škofja Loka za zdravstveno postajo Železniki Pogoj: končana onovna šola. Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s pogojem l-meseč-nega poskusnega dela. Prijave sprejema kadrovska služba Zdravstvenega doma Kranj 15 dni po objavi v časopisu. Petek - 9. julija M * Tri pomembne pridobitve Gorenjska oblačila Kranj, podjetje za proizvodnjo ženske konfekcije n. sol. o. Centralni delavski svet razpisuje prosto vodilno delovno mesto vodje finančno-računovodske službe Pogoji: višja izobrazba ekonomske smeri in vsaj 5 let delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih. Kandidati morajo vlogi priložiti kratek opis dosedanjih zaposlitev in potrdilo o nekaznovan ju. in objavlja prosta delovna mesta 1. materialnega — strojnega knjigovodje administratorja v komercialni službi pomožnega knjigovodje šivilj — kroja čev 20 delovnih mest Pogoji: pod 1.: ekonomska srednja šola ali upravno-administrativna šola, prednost imajo kandidati s prakso in tečajem za strojno knjiženje, pod 2. in 3.: administrativna šola, pod 4.: KV krojač, šivilja Za vsa objavljena delovna mesta je določen 3-mesečni poskusni rok. Kandidati za razpisno vodilno delovno mesto naj prijavo s prilogami pošljejo na razpisno komisijo, šivilje in krojače na odbor za medsebojna razmerja TOZD Kranj, knjigovodje in administratorja pa nasvet skupnih služb v 21 dneh od dneva razpisa. 2. 3. 4. Ziri — Prebivalci Zirov in okolice so v preteklih dneh, ob praznovanju praznika dneva borca, ponovno dosegli tri velike delovne uspehe. Na dan pred praznikom so namreč v kraju slovesno odprli novo športno in otroško igrišče v stanovanjski soseski »Jezera«, prostore radio-kluba ter televizijski pretvornik na Koprivniku. Na svečanosti ob otvoritvi igrišča je najprej spregovoril predstavnik žirovske krajevne skupnosti Miha Bogataj, v imenu mladih pa je sprejela igrišče v upravljanje mladinka Metka Debeljak. Zgraditi športno in otroško igrišče je bila že dolgoletna želja vseh prebivalcev naselja »Jezera«. Zato ni naključje, da so vsi resno poprijeli za delo. »Bili smo arhitekti, mehaniki, mizarji, gradbeniki in pleskarji — zlasti pa težaki,« je bilo slišati premnogega od udeležencev svečane otvoritve. Opravljenih je bilo prek 2000 prostovoljnih delovnih ur v vrednosti najmanj 50.000 din. Še posebno so se izkazali Stane Vehar, Janko Rupnik, Tone Mur, Jože Poljanšek ter še nekateri. Vsem pa je bila izredno dobrodošla tudi pomoč krajevne skupnosti. V novem žirovskem »športnem parku« je urejeno košarkarsko in odbojkarsko igrišče, pozimi bo tudi naravno drsališče, igrišče za badminton, prostor za skok v daljino, rekreacijski prostor za sosesko, v načrtu pa je še gradnja kozolca. Na otroškem igrišču pa so gugalnica, tobogan, vrtiljak in sodoben peskovnik. V prihodnje nameravajo Zirovci v neposredni bližini urediti še igrišče za tenis. Pa tudi v drugih stanovanjskih soseskah v Zireh nameravajo urediti podobna igrišča. Tudi radioklub je za Žiri brez dvoma izrednega pomena. Med Zirovci je namreč že vrsto let mogoče čutiti izredno veliko zanimanje za radioamatersko dejavnost. Kako pa je le-ta pomembna, pa se je že mnogokrat izkazalo. Izkazalo se je tudi ob zadnjem hudem potresu, ko so prav radioamaterji vzpostavili prve zveze s potresnim področjem. In kot vse kaže v Zireh naraščaja med radioamaterji zlepa ne bo zmanjkalo. Zdaj ko so Zirovci dobili Bloki na Partizanski cesti v Škofji Loki. - Foto: F. Perdan Veliki uspehi ob srebrnem jubileju leta nizajo ie ■e VHB pno Splošno gradbeno podjetje Tehnik iz Škofje Loke te dni praznuje srebrni jubilej- — 25-Ietnico svojega obstoja. To je sicer na videz »majhen« jubilej, prav nič »visok« po letih, zato pa so toliko večji uspehi članov kolektiva, delavcev SGP Tehnik, ki so jih v tem času dosegli. »Podjetje je bilo ustanovljen« 1961,« pripoveduje »edarni direktor on ciie združenega' dela SGP Tehnik Albreht. »Pred četrt stoletja t namreč v Skorji Loki združila manjša gradbena podjetja v sk , delovno organizacijo. Takrat je zap do-vala vaega sedemindvajset delavec.« Razvoj podjetja je bil v naslednjih let. izredno hiter. Delavci SGP Tehnik so ki ilu začeli graditi poslovne, stanovanjske in di ge objekte tudi zunaj področja škofjelo ke občine. Največje zanimanje za sode'ovanj s Škofjeločani so pokazali Primorci, p ebiva ci ljubljanskih občin ter Kranjskogorci Seveda pa dela tudi drugod ni manjkalo. Natanko pred desetimi leti je p Uo do spojitve podjetij SGP Tehnik in k. lunal-nega podjetja Remont — obeh iz >kofje Loke. Podjetji sta sicer še naprej p< lovali pod -prav takimi nazivi, obseg poslova ia pa se je znatno povečal. Leta 1967 pa . bila v delovni organizaciji ustanovljei še posebna enota »komunalna dejav «t«, katere naloga je bila zgraditi loški vodo\ d iz Hotovlje pri Poljanah do Škofje Loki ter urediti kanalizacijsko omrežje v Škot/ . oki skupno s čistilno napravo. Vse zastavljene naloge so bile izredno uspešno opravljene. Mesto pod Lubnikom je zdaj, vsaj tako pravijo strokovnjaki, komunalno najbolje in najlepše urejen kraj na tem področju Slovenije. »Res je, uspehe smo dosegli na tem področju,« pravi Jože Albreht, »zato pa so zaostajale druge dejavnosti. Stanje pred tremi ali dvema letoma je zato narekovalo nove integracijske procese. Referendum je pokazal, da smo imeli prav. Nekdanji Remont je zdaj v okviru SGP Tehnik kot - TOZD, .komunalne dejavnosti'«. V SGP Tehnik je trenutno zaposlenih 530 delavcev: 478 v TOZD »gradbeništvo«, 48 v TOZD »komunalne dejavnosti« in 4 v TOZD »projektivni biro«. V okviru organizacije združenega dela so namreč zdaj tri temeljne organizacije združenega dela. »V projektivnem biroju je zaposlenih zares malo ljudi,« pravi jože Albreht. »Toda za nas je izrednega pomena. Naši projektanti izdelujejo predvsem projekte za objekte, ki so .visoki', torej za visoke gradnje.« In kakšni so uspehi SGP Tehnik iz Škofje Loke v zadnjem letu? V tem obdobju so delavci priznanega škofjeloškega gradbenega podjetja zgradili poslovno in proizvodno stavbo Seširja na Trati, proizvodno dvorano Iskre v Retečah, v gradnji pa so še samski dom s 160 ležišči v Medvodah, vzgojnovar-stvena ustanova v Zireh in telovadnica v tem kraju, samopostrežna trgovina v Železnikih, 630 stanovanj v naselju Podlubnik ter še vrsta manjših objektov. Med največja priznanja pa »tehnikovci« prištevajo tudi dejstvo, da jim je bila zaupana gradnja veličastnega spomenika bitki Cankarjevega bataljona in Dražgošanom v partizanskih DražgoSah. Večina od naštetih objektov bo zgrajena že v prihodnjih mesecih. »Naš kolektiv je zares čvrst in enoten,« priznavajo v SGP Tehnik. »Delavci so pridni in prizadevni. Toda precej nam k našim uspehom pripomore tudi odlična mehanizacija. V zadanjih letih smo kupili vrsto novih gradbenih strojev,« pravijo, »imamo svojo separacijo in beto-narno, gramoznico in kar dobro urejene poslovne prostore. Tudi veliko kvalificiranih delavcev nam je uspelo pridobiti v zadnjem času. Trideset do štirideset vajencev vzgojimo vsako leto pa tudi precej drugih strokovnih kadrov izšolamo. Zato lahko dosegamo uspehe na vseh področjih. V zadnjem času vse večje tudi v komunalni dejavnosti.« Zelje in na<'rti kolektiva SGP »Tehnik« iz Škofje Loke nn veliki Todl ne neuresničlii\i »Še tesneje se telimo povezati z gradbenimi podjetji v okviru republike Slovenije. Že zdaj smo namreč člani sestavljene organizacije združenega dela IMOS. Dobro pa sodelujemo tudi z Marmorjem iz Hotavelj. Naš razvojni program sicer ne predvideva, da bi se število zaposlenih povečalo, zato pa še želimo izboljšati kadrovsko strukturo, se mehanizirati in dokupiti ter izboljšati sedanjo opremo. Zato bomo že v najkrajšem času zgradili delavnico za železokrivce z novo mehanično in remontno delavnico ter delavnico za tesarje. Poskrbeli bomo še bolj tudi za družbeni standard delavcev. Zgradili in uredili bomo nov obrat družbene prehrane. Zgradili bomo nov dom za delavce s 160 posteljami, dosedanja nefunkcionalna samska stanovanja, ki že zdavnaj niso več ustrezna, pa bomo porušili. Na področju komunalnih dejavnosti pa bomo še naprej izpopolnjevali sistem preskrbe z vodo in kanalizacijske ter prečiščevalne sisteme za odvajanje odplak. 2e letos bomo v Železnikih obnovili vodovod, v prihodnjih dveh letih pa nameravamo v tem, kraju zgraditi tudi čistilno napravo,« je dejal Jože Albreht. In kakšna je samoupravna organiziranost v podjetju? Treba je povedati in priznati, da v SGP Tehnik iz Škofje Loke odlično deluje sindikalna organizacija, da odlično deluje aktiv ZK, da pa je v zadnjem času zaživelo v polni meri tudi delo v osnovni organizaciji ZSMS. Mladinci iz Tehnika, več kot petdeset jih je bilo, so se namreč pred dnevi odločili tudi za prostovoljno delovno akcijo pri urejanju okolice spomenika v partizanskih Dražgošah. Tudi za oddih in rekreacijo imajo v SGP Tehnik odlično poskrbljeno. Njihovi delavci lahko odhajajo na oddih v letnem času v njihove domove v Portorož, Umag ali v Ćrvar pri Poreču,pozimi pa lahko preživaljajo oddih skupaj z delavci gradbenega podjetja Bohinj na Voelu. -Os Pred dnevom borca so v Zireh slovesno odprli prostore novega radioklubO novo otroško igrišče vstamnanjskisoseski »Jezera« s''oje prostore, se nameravajo še moderneje opremiti. Zirovci bodo odslej imeli mnogo boljši televizijski sprejem. To jim bo omogočil novi televizijski pretvornik na Koprivniku. Spremljali bod namreč lahko prvi in drugi program. Pri gradnji je bilo opravljenih prek 3550 prostovljnih delovnih ur. Celotna dela pa so veljala 505.811 din. Samo za stolp, ki je visok 36 metrov, je bilo treba odšteti 204.185 din, za aparature za prenašanje drugega programa pa 226.860. Zirovci pričakujejo, da bodo nekaj denarja za koprivniški pretvornik prispevali tudi prebivalci krajevnih skupnosti Trebija in Sovodenj, saj se je tudi na tem področju televizijski sprejem precej izboljšal. Sicer pa so pobudniki za gradnjo TV pretvornika pri gradnji naleteli povsod na veliko razumevanja: tako pri članih žirov-skih delovnih kolektivov, prebivalcih s tega področja ter lastniku zemljišča, kjer je pretvornik postavljen. Zal pa bo v žirovski krajevni skupnosti že v najbližji prihodnosti potrebno postaviti še en televizijski pretvornik. Prebivalci nekaterih področij se namreč še vedno pritožujejo nad slabim televizijskim sprejemom. Kot kaže bo problem že v najkrajšem času rešen. Besedilo: J. Govekar Slike: F. Perdan ... ter nov televizijski pretv° na Koprivniku TRIGLAV KONFEKCIJA KBANJ TT VSAK frfO. i crv NA 4 STRANEH Za obnovo Titovega doma Jesenice — Kulturna skupnost Slovenije je jeseniški kulturni skupnosti odobrila 200.000 dinarjev za pomoč pri obnovi fasade Titovega doma na Jesenicah, obenem pa prispevala 60.000 dinarjev za nakup regalov za novo arhivsko skladišče na Jesenicah. D. S. Razstavi fotografije in koncert V Kranju bo drevi ob 18. uri v galeriji v Prešernovi hiši otvoritev razstave mojstra fotografije EFIAP Nikola Marušiča iz Sarajeva. V okviru kabineta slovenske fotografije bo ob 18.30 uri v galeriji Mestne niše otvoritev samostojne razstave fotografij Toneta Stojka iz Ljub- Ob 19. uri pa bo v Renesančni dvorani koncert, na katerem sodelujejo: Hilda Holzl; sopran, Stane Koritnik; barton in Dana Hubad; klavir. p l Muzeji radovljiške občine Spominski muzej talcev v Begunjah, pretresljiv dokument svetovne vojne je odprt vsak dan od 8. —18. ure V Radovljici si lahko ogledate Čebelarski muzej z bogatimi zbirkami, ki prikazujejo razvoj slovenskega čebelarstva in bogato zbirko Poslikanih panjskih končnic ter opazovalni panj z živimi čebelami. V delovnih dneh je muzej odprt od 8.-18. ure, ob sobotah, nedeljah in Praznikih pa od 10.-12. in od 16.-18. ure; Sivčevo hišo, odlično gotsko-renesančno meščansko stavbo, ki 8'uži kot poročna dvorana in likovno razstavišče. Od 16. julija do konca avgusta bo v njej odprta razstava poslikanega gorenjskega pohištva, ki J° je pripravil Gorenjski muzej v Kranju. Stavbo je restavriral Zavod 2a spomeniško varstvo Kranj. Objekt je odprt vsak dan od 10.-12. in °d 16.-18. ure; Linhartovo sobo v sklopu Čebelarskega muzeja, ki jo je v Radovljici, rojstnem kraju našega prvega dramatika postavil Slovenski gledališki muzej; Kovaški muzej v Kropi prikazuje zgodovino rudarstva in železarstva pod Jelovico, maketo Krope iz srede 19. stol., ki jo je muzeju omogočila tovarna Plamen, in umetnokovaško zbirko prvega mojstra Umetnega kovaštva pri nas Joža Bertonclja, ki je zbirko daroval muze-|u- Posebna privlačnost za obiskovalce pa je ogled vigenjca Vice, v katerem lahko vidite kovanje žebljev kot pred stoletji. Muzej je odprt vsak dan od 9. -13. in od 15. —18. ure. Mladi iz La Ciotata na obisku Kranj — V soboto, 24. julija, bo prispela na obisk skupina mladincev iz pobratenega francoskega mesta La Ciotat. Gostiteljica, kranjska OK ZSMS je pripravila bogat program bivanja pri nas. Goste bodo popeljali med mlade v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih, razkazali jim bodo Kranj in Gorenjsko ter tudi druge kraje v Sloveniji in pripravili več pogovorov in razprav s predstavniki občinske konference, področnih konferenc in specializiranih mladinskih organizacij. Mladinci iz La Ciotata bodo v Kranju do 8. avgusta. -lb Izlet v Avstrijo Turistično društvo Šenčur se je odločilo, da bo letošnje leto namesto vsakoletne očiščevalne akcije raje pripravilo nekaj poučnib predavanj o čistoči. Prvo tako predavanje in prikazovanje filmov bo turistično društvo pripravilo že v okviru praznovanja krajevnega praznika Šenčur. Takrat bo nekaj občanov dobilo tudi nagrade za najlepše urejene vrtove. Za vse člane društva in druge ljubitelje cvetja ter lepih vrtov pa bo TD Šenčur organiziralo tudi izlet v Avstrijo, kjer si bodo občani lahko ogledali čistočo in urejenost vrtov pri naših sosedih. Sodelovali bodo tudi na 10. jubilejni razstavi cvetja v Cerkljah. TD Šenčur je z letošnjim letom začelo z razvojem kmečkega in poslovnega turizma v Šenčurju. Čim prej želijo dobiti nekaj sob za prenočišča, v okviru kmečkega turizma pa bi najprej radi razvili športno-rekreacijsko jahanje. Skupaj z osnovno šolo in letališčem Brnik se trenutno dogovarjajo za ustanovitev pionirske folklorne skupine. F. Erzin r v^NjSKA" PROMETNA NO- Vošr ojb /• . ~" y Kranju, predvsem v Del 1 stavbe občinske skupščine in dn?V-8*teš.a doma, je začela pred tevVlDVetiati nova prometna uredi-P° cesti mimo občinske skup-^n/*e ^° P°sl°PJa Službe družbenega Ht£^0yodstva je dovoljen le eno-OfnSn} Promet. S Koroške ceste je v Pr0$eno ulico možno zavijati, PoJ^' v ooratni smeri pa je pre-P?o an' ^a račun enosmernega 8tQuifta -*e dobil Kranj nasproti houi občinske skupščine precej V01^ Parkirišč s parkirno uro. PQfl° na ?en niestih ne sme PQf.llrat} dlje od ene ure. Nov pl0»}tn{ red je začel veljati tudi na kjer. . pred občinsko skupščino, fta J* doslej vladala velika gneča. Vo?;t 8n* strani smejo parkirati stra s Posebnimi nalepkami, leva Vozf/ Pa Je namenjena predvsem za Par*" gostov restavracije Park. Tak in ]yn* red velja vsak dan med 6. izj '• uro. Sobota in nedelja sta pt ma- Voznike motornih vozil na ceJ^etne novosti opozarja nova ^ noprometna signalizacija, (jk) foto: F. Perdan Planinski vandalizem ^erf- 8°b°to> 2*>- junija, je bila na 8i)e*nah n°d Jezerskim spominska 8orno8t' na kateri so se ljubitelji jjjj- a spomnili treh tragično pre-Pa n gornikov. Ob tej priložnosti Marsikateri udeleženec sloves- nost; Hj^rti ntogel prezreti primera pla-80Qr^acyo poti na Ledine. Kaže, da Planinsko r^^8!00 Kranj je poskrbelo za 80 r*<*cijo poti na Ledine. Kaže, da b te markacije nekomu napoti. ('*/J»!iia z markacijami so obtesana, skar pot* *n naP^ Kranj na ^iv ^a st°lčena in izklesana. Zani-ia? Je, da je bilo prizaneseno le ob**/' ?rki JI Takšno početje je Hri^anJQ vredno in je skrajni n/e er gorskega vandalizma. Deja-v Cq ^e Planinstvu tuje, za obiskoval-bo fn ljubitelja gora pa nerazumljivi bnloAo A- Brovč Sredi pločnika na mostu na Kokrici že dober mesec zeva velika luknja, ki je nastala zaradi udora asfalta. Čeprav predstavlja za pešce precejšnjo nevarnost, je še niso prekrili. Samo opozorilna deska, prislonjena nad luknjo, je premalo. — Foto: F. Perdan Start Start je začetek nekega posebnega dejanja, akcije ali športnega tekmovanja. Je trenutek, ko se napovedi o določenem uspehu, uvrstitvi ali doseganju ustreznega rezultata začenjajo postopoma bolj ali manj uresničevati. Športne možnosti se spreminjajo V stvarnost. Start je zmeraj vznemirljiv, pa naj gre za gledališki šport, za vrhunske posameznike, napete trenutke starta pa prav tako doživljajo gledalci, posebno bolj bolezenski navijači in občudovalci raznih »super zvezdnikov«. Vsak start pomeni ponovno potrjevanje kar najboljših storitev, start je trenutek največje pripravljenosti športnikov, da bi zmogli mobilizirati vso notranjo moč, t.j. delovanje organizma, zavesti in osebnosti. Na pomembnih tekmovanjih so trenutki pred startom še posebno odgovorni. Taka tekmovanja zahtevajo veliko gibalnega in živčnega napora, tako za tiste, ki prvič nastopajo na velikih tekmovanjih, kakor že za prekaljene in uveljavljene športnike. Za novince je na velikih tekmovanjih še precej neznanega, nepričakovanega, negotovega, vendar jih ne bremene preveč razni naslovi in mednarodno pridobljen ugled, tako kot znane prvake, rekorderje ali mojstre. Vsak športnik mora biti pred startom gospodar ravnanja, imeti mora oblast nad samim seboj, mirno mora stopiti na zaletišče, v krog za mete, ob borilno blazino ali na ring. Ni enotnega recepta, kako ravnati v trenutkih starta, saj je vsak športnik osebnost zase in si izbira svoj način ravnanja. Vendar ne kaže prezreti skupnih splošno človeških značilnosti pred odgovornimi nastopi. Prav gotovo velja največ pozornosti posvetiti usmerjanju gibanja. To mora biti natančno in skladno, kar pa onemogoča prekomerna startna in predstartna vzburjenost. Čeprav so gibalne navade v vsaki panogi zelo utrjene in avtomatizirane, je v napetih okoliščinah večkrat ugrožena stabilnost tehnike. Nekdo ni dosegel kvalifikacijske norme, čeprav so njegovi rezultati znatno boljši, nekdo je trikrat prestopil in je ostal brez rezultata. Motnje ali celo razkroj tehnike povzročajo neugodna čustva negotovosti ali celo strahu, ko se zavest in miselnost športnika ne more znebiti številnih pritiskov. Športnik tekmuje s samim seboj, s sotek-movalci, včasih tudi s sodniki in tudi s tistimi, ki so ga pooblastili, da zastopa njihovo državo. V odgovornih trenutkih je treba ohraniti razsodnost, hladnokrvnost, prisebnost in primerno bojevito počutje. Trenutni spodrsljaji ne smejo športnika spraviti iz ravnovesja in ga preveč potreti. Težave doživljajo vsi, nekateri večje, drugi pa neznantne. V zadnjem času je na mošt-venih tekmovanjih videti vrsto nekakih predstartnih »obredov«. Igralci se zberejo v krogu, da bi ponovno potrdili enotnost, težnjo po uspehu in druge skupne namene. V takih okoliščinah ponavljajo spodbudne besede, da bi bila glava kar najbolj jasna, udje pa učinkoviti, saj misel vedno utira pot gibanju. Pričakovanje na tekmovanje je živčno bolj razburljivo kot pomirjevalno, saj pričakovanje predstavlja okoliščine velike napetosti in če ta preseže določeno stopnjo, slabo vpliva na tekmovalca in njegov rezultat. Dobro, mirno in dovolj globoko spanje je zelo učinkovito v ohranjevanju živčne moči in preprečevanje napetosti, saj je prav od dobrega spanja dan pred tekmovanjem odvisen uspeh. Jože Ažman kino Kranj CENTER 9. julija amer. barv. vestern EL DORADO ob 16., 18. in 20. uri 10. julija amer. barv. vestern EL DORADO ob 16., 18. in 20. uri, premiera amer. barv. ALI-CE NE ZlVI VEC TUKAJ ob 22. uri 11. julija nem. barv. glasb. MOJ PRIJATELJ HEINTJE ob 10. uri, amer. barv. vestern EL DORADO ob 15., 17. in 19. uri, premiera amer. barv akcij. MAŠČEVALEC IZ BELKASTA ob 21. uri 12. julija amer. barv. ALICE NE ŽIVI VEC TUKAJ ob 16., 18. in 20. uri 13. julija amer. barv. ALICE NE ZlVI VEC TUKAJ ob 16., 18. in 20. uri 14. julija nem. barv. erot. komed. KAJ DELAJO SPOŠTOVANE GOSPE (ni primeren za otroke) ob 16., 18. in 20. uri 15. julija nem. barv. erot. komed. KAJ DELAJO SPOŠTOVANE GOSPE (ni primeren za otroke) ob 16. in 18. uri, amer. barv. akcij. MAŠČEVALEC IZ BELFASTA ob 20. uri Kranj STORŽIC 9. julija amer. barv. akcij. STREbNA CRTA ob 18. in 20. uri 10. julija amer. barv. PORTRET NIMFO-MANKEob 20. uri 11. julija ital.-amer. barv. vestem NEPREMAGLJIVI SAM VALACH ob 14. uri, franc. barv. voj. drama NAGLO SODIŠČE ob 16. in 18. uri, premiera angl.-egipt. barv. komed. BE-DUINKA V RIMU ob 20. uri 12. julija angl.-egipt. barv. komed. BEDUIN-KA V RIMU ob 18. in 20. uri 13. julija angl.-egipt. barv. komed. BEDU1N-KA V RIMU ob 18. in 20. uri 14. julija amer.-ital. barv. vestem UBIJ VSE IN VRNI SE SAM ob 18. in 20. uri 15. julija amer.-ital. barv. vestern NEPREMAGLJIVI SAM VALACH ob 18. in 20. uri Tržič 9. julija amer. barv. vestem TEXAS JE PREKO REKE ob 18. in 20. uri 10. julija amer. barv. vestem TEXAS JE PREKO REKE ob 18. in 20. uri 11. julija amer.-ital. barv. vestem UBIJ VSE IN VRNI SE SAM ob 15. uri, amer. barv. komed. NORČIJE JERRYJA LEVVISA ob 17. in 19. uri 12. julija amer. barv. komed. NORČIJE JERRYJA LEVVISA ob 18. uri 13. julija amer.-ital. barv. vestem UBIJ VSE IN VRNI SE SAM ob 18. in 20. uri 14. julija ital.-amer. barv. vestem NEPREMAGLJIVI SAM VALACH ob 18. in 20. uri 15. julija japon. barv. pust. OlCl — ČUVAJ SE SAMURAJA ob 18. in 20. uri Kamnik DOM 9. julija amer. barv. vestem RANCERJI NAPADAJO ob 18. in 20. uri 10. julija angl. barv. vohun CALLANOV DOSJE ob 18. in 20. uri 11. julija angl. barv. vohun. CALLANOV DOSJE ob 15. in 19. uri, amer. barv. vestem TEXAS JE PREKO REKE ob 17. uri 12. julija amer.-ital. barv. vestem NEPREMAGLJIVI SAM VALACH ob 18. in 20. uri 13. julija japon. barv. pust. OlCl — ČUVAJ SE SAMURAJA ob 18. in 20. uri 14. julija japon. barv. pust. OlCl — ČUVAJ SE SAMURAJA ob 18. in 20. uri 15. julija amer.-ital. barv. vestern UBIJ VSE ' IN VRNI SE SAM ob 18. in 20. uri Škofja Loka SORA 9. julija amer. barv. vestem ZLOMLJENA PUŠČICA ob 18. in 20. uri 10. julija amer. barv. fant. ZELENO SONCE ob 18. in 20. uri 11. julija amer. barv. fant. ZELENO SONCE ob 18. in 20. uri 13. julija franc. barv. drama LACOMBE LUCIEN ob 20. uri 14. julija franc. barv. drama LACOMBE LUCIEN ob 17.30 in 20. uri 15. julija amer. barv. drama ZLOMLJENA KRILA ob 20. uri Železniki OBZORJE l 9. julija amer. barv. fant. ZELENO SONCE ob 20. uri 10. julija angl. barv. drama OTROCI Železnice ob 20. uri 11. julija amer. barv. vestem ZLOMLJENA PUŠČICA ob 18. in 20. uri 14. julija angl. barv. pust. ROBINSON cru-soe ob 20. uri Jesenice RADIO 9. julija amer. barv. ljub. DAISY MILLER ob 19. uri 10. julija amer. barv. akcij. 99,5 % MRTEV ob 19. uri 11. julija amer. barv. akcij. 99,5% MRTEV ob 19. uri 12. julija amer. barv. vestem ULICA BREZ ZAKONA ob 19. uri 13. julija amer. barv. vestern ULICA BREZ ZAKONA ob 19. uri 14. julija amer. barv. vestem vse MESTO JE KRIVO ob 19. uri Jesenice PLAVŽ 9. julija amer. barv. akcij. DETEKTIV SHAFT ob 20. uri 10. julija amer. barv. vestem ULICA BREZ ZAKONA ob 20. uri 11. julija amer. barv. vestem ULICA BREZ ZAKONA ob 20. uri 12. julija amer. barv. akcij. 99,5 * MRTEV ob 20. uri 13. julija amer. barv. akcij. 99,5 % MRTEV ob 20. uri 15. julija amer. barv. ljub. DAISY MILLER ob 20. uri Do v j e-Mojstrana 1 10. julija amer. barv. vestem VOJNA SRE CA ob 20. uri 11. julija amer. barv. drama ZLOMLJEN/ KRILA ob 20. uri Kranjska gora 10. julija amer. barv. drama ZLOMLJENA KRILA ob 20. uri 11. julija amer. barv. ljub. DAISY MILLER ob 20. uri 14. julija amer. barv. vestem ULICA BREZ ZAKONA ob 20. uri Radovljica 9. julija amer. barv. SINJEBRADEC ob 20. uri 10. julija franc. barv. KAM S TRUPLOM ob 18. uri, angl. barv. ROMANTIČNA ANGLEŽINJA ob 20. uri 11. julija angl. barv. ROMANTIČNA ANGLEŽINJA ob 18. uri, argent. barv. MAFIJA ob 20. uri 12. julija franc. barv. KAM S TRUPLOM ob 20. uri 13. julija argent. barv. MAFIJA ob 20. uri 14. julija ital. barv. voj. HEROJI ob 20. uri 15. julija franc. barv. KAM S TRUPLOM ob 20. uri Bled 9. julija franc. barv. KAM S TRUPLOM ob 18. in 20. uri 10. julija ital. barv. voj. HEROJI ob 18. in 20. uri 11. julija franc. barv. MARSEJSKA POGODBA ob 18. uri, ital. barv. voj. HEROJI ob 20. uri 12. julija argent. barv MAFIJA ob 18. uri. angl. barv. ROMANTIČNA ANGLEŽINJA ob 20. uri 13. julija ital. barv. voj. HEROJI ob 20. uri 14. julija argent. barv. MAFIJA ob 18. in 20 uri 15. julija ital. barv. DEKAMERON ob 20. uri Pričakujejo 10.000 obiskovalca Cerklje, 9. julija — Jutri dopoldne pričakujejo na letošnji jubilejni razstavi cvetja in lovstva v Cerkljah že 10.000. obiskovalca, ki bo prejel darilo TD Cerklje šopek 50 nageljnov, 15.000. obiskovalec pa šopek 100 nageljnov. Tudi letos so Cerkljanci presenetili, saj so prišli na razstavo spet z novimi idejami, ki se snujejo prek celega leta. Tudi Lovska družina Cerklje je letos prijetno presenetila na razstavi ter zbuja občudovanje razstavljenih trofej. Med tednom se je zvrstilo tudi nekaj kulturnih prireditev, podelili pa so tudi 26 zlatih, 17 srebrnih in 16 bronastih plaket za najlepše urejene vrtove in balkone. J. Kuhar RTV Šenčur v okviru krajevnega praznika Organizacijski odbor RTV Šenčur je na svoji zadnji seji sklenil, da se bo RTV Šenčur v živo zopet oglasil v tednu krajevnega praznika v Šenčurju. To naj bi bilo v sredo, 28. julija. Prireditev bo posvečena praznovanju krajevnega praznika in splošnemu počitniškemu vzdušju. Prireditev konec julija bo edina oddaja RTV Šenčur v poletnih mesecih junij, julij in avgust, s septembrom pa bodo začeli oddajati zopet vsak mesec. Organizacijski odbor obljublja, da bodo jeseni pripravili nov in še bolj pester program. F. Erzin Glas jeseni letos že drugič Izth DPD Svoboda Šenčur, OO ZSMS Šenčur in skupina Dar so lansko jesen pripravili tekmovalno-zabav-no —glasbeno prireditev »GLAS JESENI«, ki je zelo dobro uspela. Za najboljši glas se je borilo enajst pevcev, ki so bili večinoma iz Kranja ali njene neposredne bližine. Lanska zmagovalka je bila pevka Tatjana Krč, ki je skušaj z Vidom Kristan-cem (duet Tatjana in Vido) zapela protestno pese' i Tu Boby. Letošnji rganizator tekmovalne-zabavno jiasbene prireditve Glasu jeseni, .i je DPD Svoboda Šenčur (RTV Šenčur), želi prireditev razširiti na območje celotne Gorenjske. Prireditev bo sestavljena iz desetih koncertov, ki bodo v različnih krajih Gorenjske, finalna prireditev pa bo tako kot lansko leto v šenčurskem domu kulture. Organizator želi dobiti tudi pokrovitelja te velike gorenjske prireditve. Za GLAS JESENI se lahko prijavijo vsi amaterski pevci z Gorenjske, ki še nimajo posnetka na RTV Ljubljana ali na gramofonski plošči (kaseti). Prijave sprejema do 15. avgusta organizacijski odbor RTV Šenčur. F. Erzin Ribji frikase Potrebujemo: 75 dkg ribjih filetov, 2 žlici margarine, 2 žlici moke, 3/81 čiste mesne juhe iz koncentrata, 1 čebulo, 1/81 kisle smetane, 3 paradižnike, nekaj kaper, 1 limono, sol, pope, šopek kopra. Čebulo olupimo, narežemo na majhne kocke in opečemo na segreti margarini. Potresemo z moko, premešamo in prilijemo hladno juho. Mešamo, da zavre. V vrelo dolijemo smetano ter na kocke narezan paradižnik in kapre. Filete očistimo, pokapamo z limoninim sokom, posolimo ter narežemo na kocke. Stresemo jih v omako in počasi kuhamo 10 minut. Nato omako popramo in potresemo s sesekljanim koprom. Zraven ponudimo riž. arki Kopanje v morski vodi (1) Ce pogledamo razglednico z morsko obalo, potem je navadno na peščeni plaži vse polno kopalcev, v morju pa le nekaj in še ti so običajno otroci. Pa ne da bi bilo morje še mrzlo, pač pa kopalci vse preveč pozabljajo na prednosti, ki jih ima plavanje za organizem, na vse druge blagodejne učinke morske vode, ki se skorajda lahko merijo z učinki zdraviliškega kopanja. Še posebej je za žene plavanje eden najprimernejših športov in načinov razgibavanja, zato se ob, morju nikakor ni dobro zadovoljiti le z razgledom na .širno morje, pač pa si morsko kopel dodobra privoščimo. Morda pa mislite, da morska voda polti škoduje? Nikakor ne. Celo nasprotno — izboljšuje kožo v njenih najglobljih plasteh, torej tudi tam, kamor nobena krema ne more učinkovati. Plavanje in vlažen obmorski zrak pospešujeta kroženje krvi, kar vsekakor videz polti izboljšuje in zdravi.Mastni koži se kopanje v morski vodi še posebej priporoča, zato se ne bojmo zmočiti obraza. Druge kože posebno, če jih je že načelo sonce, je treba sicer nekoliko bolj paziti: ko pridemo iz morja, si obraz umijemo s sladko vodo in namažemo s kremo. Če ni v bližini pitne vode, si jo prinesimo v steklenici. Zvečer po čiščenju kože se namažimo z lotionom, ki je namenjen negi po sončenju. Morska voda prav tako ne draži oči: kar poglejte otroke, ki pogumno gledajo med potapljanjem. Ce pa nas oči vendarle pečejo, uporabimo blage kapljice za oči ali kako mazilo, ki ga priporoči zdravnik. Piki žuželk Marsikomu izlet v gozd ali v naravo sploh močno zagrenijo piki žuželk. Prav zaradi tega nekateri ne marajo taborjenja, če so imeli smolo in so taborili morda na kraju, kjer so bili doma tudi komarji in druga insekticidna zalega. Nekateri otroci še posebej privabljajo žuželke: to sicer ni strašna nesreča, huje pa je takrat, kadar je otrok na pik žuželke alergičen ali pa je tako popikan, da potrebuje zdravniško pomoč. Poglejmo, kaj se da napraviti za zaščito pred to nadlogo. Če taborimo, potem lahko šotor ali prikolico počistimo pred žuželkami z raznimi razpršili, ki jih je v trgovinah dovolj na voljo. Sedenje zunaj pred šotorom ali na vrtu pa bo prav tako prijetno, če bomo namazani s kremo ili tekočino, ki jo pod raznimi imeni prodajajo v lekarnah in drogerijah. Namažemo se na izpostavljenih delih telesa, ženski svet tudi po nogah, pa čeprav so obute v nogavice. Ta sredstva namreč žuželkam smrdijo in zato se nas bodo izogibale. Za vsak primer pa namažemo otroka tudi čez noč. Večja nesreča je seveda, če nas piči kaka večja žuželka na primer čebela ali osa. Boleče mesto hladimo s koščkom ledu ali pa imejmo pri roki kako hladilno mažo z dodatkom mentola. Če pa je otrok dobil več pikov, če je bil pičen v usta ali če je alergičen na čebelji pikr pa moramo seveda takoj poiskati zdravnika. Iz dveh enakih kosov sešita enostavna obleka, ki je ob vratu odrezana ravno, z zadnjim hrbtnim delom pa jo zvežemo s trakovi. Na enobarvnem blagu je ob spodnjem robu, v pasu in ob vratu vstavljen vzorčast trak. Vsem nevšečnostim s sončenjem se ne da izogniti, če pridemo na vroče južno sonce popolnoma beli. Zato si utrgajmo že doma kako urico in se nastavimo sončnim žarkom na vrtu ali kje ob vodi. Tudi otroke navajajmo na sonce pravočasno, saj jih sicer ob morju ne bomo mogli zadrževati v senci, zaščiteni z majico pa tudi ne morejo biti ves čas. Otrokom navadno zavidamo njihovo enakomerno zagorelost. Posnemaj-mo jih: ne ležimo nepremično v pesku ali na razgretih skalah cele ure. Sprehajajmo se po soncu, igrajmo se z žogo, telovadimo. Skratka, mirujmo le kratek čas na soncu, sicer raje sedimo v senco. Le tako bomo enakomerno ogoreli. Izo-gibajmo se tudi opoldanskega sonca in sploh sončenja med enajsto in tretjo uro popoldne. Po tridesetem letu tudi ne kaže pretiravati s sončenjem obraza. Temna barva, kot smo že rekli, obraz postara; če nismo pazljivi, se nam koža preveč izsuši in neželjene gube so tu. Noge, ki jih že »krasijo« vene in krtice, skrivajmo pred soncem ali jih vsaj obvarujmo nepremičnega ležanja na vročem soncu. Če lase barvamo, jih moramo na soncu zaščititi z ruto ali platnenim klobukom ali slamnikom, sicer bo sonce spremenilo barvo in lase osušilo, da bodo lomljivi in krhki. Po sončenju je treba za polt poskrbeti tudi drugače. Osvežimo se s^ čistilnim mlekom ali blagim lotionom, nato pa se namažemo s kremo, ki jo običajno uporabljamo. S kremo namažemo tudi komolce, kolena, prsi in vrat. Verjetno ni treba posebej poudarjati, da čez dan ne uporabljamo parfumov in kolonjske vode, sicer bomo na soncu dobili grde rjave madeže. Če jemljemo antibiotike ali tablete za spanje, se prav tako izogibajmo močnemu sončenju — koža je takrat občutljiva in nevarnost sončarice večja. nt ar t a odgovarja Vida iz Kranja - Iz blaga. ki ga košček v pismu prilagam, bi rada preprosto obleko 8 kratkimi rokavi in srajčnim ovratnikom. Stara sem 29 let visoka kg- 166 cm, tehtam pa 54 Marta - Obleka je ravno krojena, ima kratka rokava, srajčni ovratnik, zapenja pa & spredaj na gumbe, razporek P* je spredaj. Rokavi so vši*1 raglan, dolžina obleke pokriva koleno. Prsni všitki so obleki v okras in jih poudarimo % dvojnimi šivi. Izobraževanje ob delu in za delo »Perspektiva delavskih univerz je predvsem v tem, da se razvijajo v sodobno izobraževalno organizacijo in so izrazito dinamičen del vzgojno izobraževalnega sistema, ki je specializiran za izobraževanje ob delu in za delo in ki se lahko učinkovito in hitro odziva vedno novim in novim izobraževalnim potrebam,« je bilo poudarjeno na izvršnem komiteju CK ZKS v februarju 1975. Da Delavska Ainiverza TOMO BREJC v Krapju tdko svoje poslanstvo povsem in uspešno uresničuje, ni dvoma. Program njenega dela je tako širok, bogat in pester, predvsem pa prilagodljiv potrebam občine in tudi regije, kajti že dolga leta prerašča svoje občinske okvire in vključuje v uk v določenih vejah študija slušatelje z vse Gorenjske. Kako trdno se je v teh dobrih petnajstih letih obstoja vrasla delavska univerza v sistem vzgoje in izobraževanja v Kranju in kot smo že rekli, po celi Gorenjski, priča najbolj njena širina, njen vedno kompletnejši program dela, število slušateljev, ki se iz leta v leto podvaja in obenem tudi število predavateljev, ki je s stalnim širjenjem programa in nuđenjem z vsakim letom novih učnih smeri in dopolnjevanj naraslo na preko 250 rednih in izrednih ter preko 100 občasnih predavateljev. Z zadovoljstvom lahko ugotavljamo, da je postala nepogrešljiv člen v enotnem sistemu vzgoje in izobraževanja v občini. V preteklem šolskem letu je obiskovalo na kranjski delavski univerzi izredno šolanje nad 2500 slušateljev v šolskih oblikah od psnov-ne šole do visoke šole, okrog 3000 slušateljem so nudili daljše oblike družbenega izobraževanja, kot so Eolitične šole za članstvo druž-enopolitičnih organizacij, seminarji za usposabljanje delegatov in podobno, razna predavanja pa so bila organizirana za preko 10.000 obiskovalcev. V šol. letu 1976/77 pričakujejo še porast slušateljev na vseh ravneh in ob pogojih, s kakršnimi se dnevno soočajo, so njihove skrbi, kako bodo to zmogli, povsem upravičene. Prostori so največji problem. Učilnice so razmetane po vsem Kranju: na delavski univerzi, v gimnaziji, na poklicni šoli, v delavskem domu, pri AMD, v domu JLA, v več osnovnih šolah in tako naprej. Za nekatere oblike šolanja uporabljajo tudi gostinske lokale. Rešitev vidijo le v šolskem ceRtru, ki bo na Zlatem polju — v ta plan gradnje so namreč prišli — do takrat bo pa treba še improvizirati. Trudijo se, da nudijo svojim slušateljem kar najboljše tehnične pripomočke za pouk, kot so razna AV-sredstva, grafoskopi, diapro-jektorji itd. in vsako leto znova namenijo prav temu velika sredstva. Uredili so povsem nov fonola-boratorij — sodobno učilnico za učenje tujih jezikov. Kljub vsem težavam pa kranjska delavska univerza v dogovoru z ostalimi delavskimi univerzami Gorenjske nudi vse bogatejši izbor šolanja in se trudi za čim boljšo organizacijo pouka. Program za šolsko leto 1976/77 bi lahko rekli, da je izjemen. Poleg širokih programov idejnopolitičnega usposabljanja komunistov, kot so razni seminarji za kandidate za sprejem v članstvo ZK, za novo-sprejete člane, za vodstva organizacij, za aktive komunistov delavcev — neposrednih proizvajalcev in partijske šole, so dali poseben poudarek izobraževanju sindikalnih delavcev in mladine. Zanjo bodo organizirali razne oblike izobraževanja v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih in šolah, pripravili seminarje za vodstva mladinskih organizacij, za specializirane konference, jih izobraževali v marksističnih krožkih in klubih ter organizirali pravo mladinsko politično šolo. V programu imajo tudi izobraževanje aktivistov SZDL, usposabljanje sa-moupravljavcev v skladu s programom, ki ga bo sprejel klub samoupravljavcev, še naprej bodo usposabljali delegate za svoje delegatsko poslanstvo v delegacijah, aktiviste v krajevnih skupnostih in se širše lotili tudi usposabljanja občanov za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Seveda pa sproti skrbeli za to, da bo tudi njihov predavateljski aktiv usposobljen za tako zahtevne naloge. Vse bolj pa je v programih družbenopolitičnega izobraževanja čutiti močnejše prodiranje v širino in vse bolj na delovna mesta sama. Temu primerno so tudi organizirane oblike izobraževanja in metode dela. Vsekakor pa je treba pozdraviti to orientacijo navzdol, na aktive delavcev, medtem ko je bilo v prejšnjih letih izobraževanje namenjeno predvsem vodstvom aktivov. Način študija pri oddelku za odrasle — to je osnovna šola, poklicne šole, srednje šole, višje in visoke šole — je dvojen. Tu je pouk z utrjenim tedenskim urnikom za ves semester ali celo šolsko leto in pa seminarski pouk za en predmet ali skupino predmetov. Vse bolj prehajajo na ta seminarski študij, kajti tu je slušatelj veliko bolj aktiven. Na predavanjih dobi le smernice, študira pa doma in se pripravlja na samostojen nastop. Tako ni več pasiven poslušalec, ki le čaka na šolski zvonec. Pri poklicnih šolah so na novo uvedli šolo za varuhinje. Potem je tu še poklicna šola elektro in kovinske stroke, za gostince in administrativna šola. Novost pa je dopisni študij na administrativni šoli. Med srednjimi šolami že dalj časa deluje delovodska, upravno administrativna, ekonomska srednja in srednja tehniška šola, novost pa je prometna tehniška šola. Med višjimi in visokimi šolami je veliko zanimanja za višjo pravno, višjo agronomsko, visoko tehniško šolo in ekonomsko fakulteto, ki od vseh tovrstnih šol v Sloveniji dosega najboljše rezultate. Trenutno je na vseh stopnjah ekonomske fakultete vpisanih okrog 250 slušateljev. Kup tečajev tudi obetajo za leto 1976/77 v programu strokovnega izobraževanja, kot so tečaji o varstvu pri delu, za skladiščnike, tečaje tehničnega risanja, strojepisne tečaje, za kurjače, voznike viličarjev, za gostilničarje, snažilke, traktoriste in podobno. Pri splošnem izobraževanju se še vedno kaže izredno zanimanje za tečaje tujih jezikov — organiziran je tudi za šolske in predšolske otroke — in za šolo za starše. Pripravili bodo pa tudi razne gospodinjske tečaje, če se bo zanje pokazalo dosti zanimanja. Zares, bogat program, obenem pa tudi prilagodljiv trenutnim potrebam v občini in regiji. Prisotna je stalna skrb, da se v njen program dela vedno znova uvajajo šole za deficitarne poklice v občini in regiji, po drugi strani pa je spet treba zavirati hiperprodukcijo določenih kadrov. Za to pa je potreben tanek posluh in tesna povezava z vodstvi družbenopolitičnih organizacij. Kot pravijo, pomoč drU*^T nopolitičnih organizacij imaj> poudarek izobraževanju sindikalnih in mladinskih družbenopolitičnih cev Petek - 9. julija 1976 nagradna križanka od vsepovsod za smeh Glas — 9. stran 1 2 3 4 5 5 ' 1 i 9 0 1 12 3 14 15 16 - 17 ■ 18 ■ 19 *0 ■ & 22 ■23 24 ■ 25 *6 27 m 28, 29 ■1 31 32 33 ■ 35 36 37 1 39 40 ■ 1 ■ 44 45 46 ■ ; 48 ■ 49 50 ■51 53 ■ 55 ■ 56 57 58 59 60 61 62 63 odoravno: 1. stara, priljubljena igra z žogo in loparjem na posebnem igri-?ru> 6. kmetovalec, kdor se preživlja z obdelovanjem svoje zemlje, 10. sijaj, 17i maJnna ura> 15. priprava za ugotavljanje frekvence z resonanco, • *raj pri Mariboru, 18. alarmna naprava, močna signalna piščal, 19. kratica vezne države ZDA Oregon, 20. latinski veznik in, 21. spodrsljaj, napaka, o. šport judoistov, pri katerem skušata tekmovalca drug drugega vreči na tla, Ivo Daneu, 26. slovenski slikar portretov, krajin in tihožitij, Gojmir JVnton, 28. reka v črnogorskem krasu, desni pritok Morače, 30. kraj pri zgor-, Jem toku Une, 32. glavni vhodi pri cerkvah in večjih poslopjih, navadno ogato umetniško izdelani, 35. nasilnik, trinog, 36. temno dalmatinsko vino, j*>: nesreča, 40. večja, razkošna zgradba, dvorec, 42. pismeni sestavek, 43. Jon-»ki otok, znan po Krfski deklaraciji iz leta 1917., 46. Lili Novy, 47. alkoholna PjjJača, ki nastane s povrenjem grozdnega soka, 49. časovno obdobje, dolgo aru ^n*' a^ dvanajst mesecev, 51. znak za kemično prvino aluminij, 52. kip ali lka golega telesa, 54. gora nad Trebinjem v Hercegovini, po kateri ima ime (JJOgoligaško nogometno društvo, 56. kratek moški plašč, navadno črne barve, p- geometrijski lik, omejen s tremi stranicami, 60. ime radijskega in TV sodega Ovsca, 61. koralni otok, 62. levi pritok Rena v Švici, 63. manira, takt, danost. P^ypično: 1. Osman, pripadnik ljudstva turške jezikovne skupine, 2. muza JUbezenskega pesništva, 3. nasprotje od nekaj, 4. teliček, 5. avtomobilska znaka za Sarajevo, 6. slovenski politik in književnik, ki je živel tudi v Ame- g V' Urednik delavskih listov, Etbin, 7. župan pod Francozi na našem ozemlju, • krajša razprava, napisana v lahki, splošno umljivi, umetniški obliki, 9. normalna notranja napetost živega mišičnega tkiva ali organov, 10. avtomobilska ?n.aka za Pančevo, 11. ime slovenskega pevca popevk Pestnerja, 12. morjenje, y 'Janje, 13. slovenski publicist, književni in zlasti gledališki kritik, novinar, asja, 16. lastnost nadutega človeka, 18. avtor »Miklove Zale«, Jakob, 22. kar 24 "*e- XZ Pre^eklosti ohranilo, zlasti na področju duhovne kulture, tradicija, S?* rimski pesnik pesmi z ljubezensko in mitološko tematiko, Publius Ovidius aso, 27. genus v slovnici; moška in ženska oblika živih bitij, 29. staro indu- .Jljsko mesto v južni Franciji, 31. vrsta vzhodnjaških likerjev, navadno iz • a> 33. ime nekaj norveških kraljev, tudi Olaf, 34. vode, ki ostanejo po izpla-vanjih, odplake, 36. obloga, npr. na kolesu, 37. vulgarno ime za nezakon-. e8a otroka, 39. zahodnoromunski kraj blizu naše meje, 41. tuje žensko ime, p.na> 44. kraj z lesno industrijo na vzpetem svetu nad jugovzhodnim robom laninskega polja, 45. rastlinstvo kakega kraja, 48. ime Chaplinove žene, delovna žival, manjša od konja, s sivo dlako in dolgimi uhlji, 53. kratica za ,°varna industrijske opreme, 55. proga, tračnica, 57. vzdevek slovenskega kladatelja, aranžerja in izvajalca zabavne glasbe Karla Sossa, 59. kratica za »"oliter, 60. italijanski veletok, Pad. ŠAHOVSKI KROŽEK Preprečitev rokade v 0r»»ienje rokadnega položaja kralja ni rok 1 u*odno. Vendar pa je preprečevanje PaiKi-' ,za O g Q W Od kdaj naprsinik Nekako pred dvesto leti je nizozemski zlatar Nikolaj van Ben schoten opazoval svojo zaročenko, kako se je mučila pri šivanju bale. Zato se je odločil in ji napravil nekakšen varovalni klobuček za prst, s katerim je porivala šivanko skozi blago. Tako se je »rodil« naprstnik, ki ga še danes uporabljajo šivankarji in šivankarice po vsem svetu. Izumitelj je ob svoji iznajdbi obogatel in si pridobil celo plemiški naslov. Živi vodnjak Kamela spije v desetih minutah do 135 litrov vode. Tega ne zmore nobeno drugo živo bitje. Njena telesna temperatura je navadno okoli 40 stopinj, ponoči — znano je, da so noči v puščavah izredno hladne — pa se spusti na 35 stopinj. Stalna temperatura telesa in pa maščobna grba na hrbtu sta glavna vzroka za to, da kamela ni žejna. Brez vode zdrži celo nekaj tednov. radio 10 5.00 8.08 9.05 9.35 10.15 sobota 11.03 12.10 12.30 12.40 13.30 14.05 15.30 15.45 16.45 17.05 17.30 18.05 19.40 19.50 20.00 21.15 21.30 23.05 1.03 2.03 3.03 4.03 Dobro jutro Glasbena matineja Pionirski tednik Počitniški pozdravi Kdaj, kam, kako in po čem Sedem dni na radiu Godala v ritmu Kmetijski nasveti Veseli domači napevi Priporočajo vam S pesmijo in besedo po Jugoslaviji Glasbeni intermezzo Vrtiljak S knjižnega trga Na poti v Colombo Gremo v kino Poletni divertimento Minute z Ljubljanskim {'azz ansamblom .ahko noč, otroci Radijski radar Za prijetno razvedrilo Oddaja za naSe izseljence S pesmijo in plesom v novi teden Zvoki iz naših krajev Glasbena skrinja Koncert po polnoči Lahke note velikih orkestrov Drugi program 8.00 Sobota na valu 202 13.00 Iz partitut velikih zabavnih orkestrov 13.33 Popevke brez besed 14.00 Z vami in za vas 16.00 NaS podlistek 16.15 Z majhnimi zabavnimi orkestri 16.40 Glasbeni casmo 17.40 Svet in mi 17.50 S pevko Jožico Svete 18.00 Vročih sto kilovatov 18.40 Partiture lahke glasbe Tretji program 19.05 Iz slovenske zborovske tradicije 19.30 Večerna promenada 20.35 Deseta muza 20.55 Iz oper in glasbenih dram 22.15 Sobotni nočni koncert 23.55 Iz slovenske poezije 11 nedelja 5.00 Dobro jutro 8.05 Radijska igra i za otroke — J. Pivin: Suzanino čudovito potovadjP 9.05 Se porrihite, tovariši 9.55 Vojaki, dober dan 10.05 Iščemo popevko poletja 11.20 Naši poslušalci 13.20 13.45 14.05 16.00 19.40 19.50 20.00 22.20 23.05 23.15 čestitajo in pozdravljajo Nedeljska reportaža Obisk pri orkestru Reginald Hale Nedeljsko popoldne Radijska igra — M. Marine: Stric Gabrijel ima vedno prav Glasbene razglednice Lahko noč, otroci V nedeljo zvečer Skupni program JRT Literarni nokturno: Pesmi vsakdanjega življenja V lučeh semaforjev Drugi program 8.03 Zvoki za nedeljsko jutro 9.35 Mladina sebi in vam 10.05 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana in vokalnimi solisti 10.35 Naši kraji in ljudje 10.50 Cocktail melodij 11.33 Melodije po pošti 13.18 Z Lahko glasbo po svetu 14.00 Pet minut humorja 14.05 Naša ulica 15.00 Nedelja na valu 202 Tretji program 19.05 Izbrali smo za vas 20.35 Naši znanstveniki pred mikrofonom — doc. dr. Borut Bohte 20.50 Poletni koncert domačih in tujih izvajalcev 22.00 Georges Bizet: Carmen, odlomki 23.00 Za nas muzicirajo 23.55 Iz slovenske poezije 12 ponedeljek 4.30 8.08 9.05 9.20 9.40 10.15 11.03 12.10 12.30 12.40 13.30 14.05 14.30 15.30 15.45 16.45 17.00 18.00 Dobro jutro Glasbena matineja Pisan svet pravljic in zgodb Pesmice na potepu Vedre melodije Kdaj, kam, kako in po čem Za vsakogar nekaj Veliki revijski orkestri Kmetijski nasveti Pihalne godbe na koncertnem odru Priporočajo vam Pojo amaterski zbori Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo Glasbeni intermezzo Vrtiljak Z Zabavnim orkestrom RTV Ljubljana Studio ob 17.00 Iz glasbene produkcije RTV Koper: na sporedu Daniele Zanettovich in Adone Zecchi 18.25 Zvočni signali 19.40 Minute z ansamblom Franca Flereta 19.50 Lahko noč, otroci 20.00 Če bi globus zaigral 20.30 Operni koncert 22.20 Popevke iz jugoslovanskih študijev 23.05 Literarni nokturno - T. Kralj. Pesmi 23.15 Za ljubitelje jazza Drugi program 8.00 Ponedeljek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Zvoki iz studia 14 14.00 Z vami in za vas 16.00 Kulturni mozaik 16.05 Jazz na II. programu 16.40 Za mladi svet 17.40 Godala v ritmu 18.00 Glasbeni cocktail 18.40 Lahka glasba slovenskih avtorjev Tretji program 19.05 Sprehodi po tuji zborovski literaturi 19.45 Za ljubitelje stare glasbe 20.35 Mejniki v zgodovini 20.50 Večeri pri slovenskih skladateljih: Lojze Lebič, Darijan Božič, Jakob Jež 22.30 Sezimo v našo diskoteko 23.55 Iz slovenske poezije 13 4.30 8.08 9.05 9.20 9.40 10.15 11.03 12.10 12.30 12.40 13.30 14.05 14.40 15.30 15.45 16.45 17.00 18.00 1940 19.50 20.00 20.30 21.14 torek Dobro jutro Glasbena matineja Počitniško popotovanje od strani do strani Lahke note Slovenske ljudske v priredbah Kdaj, kam, kako in po čem Promenadni koncert Danes smo izbrali Kmetijski nasveti Po domače Priporočajo vam Kaj radi poslušajo Na poti s kitaro Glasbeni intermezzo Vrtiljak Spomini in pisma — Casanova: Beg iz beneške ječe Studio ob 17.00 Koncert po željah poslušalcev Minute z ansamblom Toneta Janše Lahko noč, otroci Slovenska zemlja v pesmi in besedi Radijska igra — H. Hagerup: Kjer žabe letajo Zvočne kaskade 22.20 Pota jugoslovanske glasbe 23.05 Literarni nokturno — L. Adamič: Vrnitev v rodni kraj 23.15 Popevke se vrstijo Drugi program 8.00 Torek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 S solisti in ansambli JRT 14.00 Z vami in za vas 16.00 Pet minut humorja 16.05 Moderni odmevi 16.40 Poletni portreti 17.40 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana 18.00 Lahka glasba na našem valu 18.40 Popevke slovenskih avtorjev Tretji program 19.05 Glasovi časa 19.20 Recital mezzosopranistke Grace Bumbrv 20.00 Pianistka Tatjana Nikolajeva igra »24 preludije v in fug«, op. 87 Dmitrija Sostakoviča 20.35 Sodobni literarni portret: Breda Smolnikar 20.55 Budimpeštanski glasbeni večeri 22.20 Utrinki iz plesnih pravljic 23.00 Glasba za godala 23.55 Iz slovenske poezije 14 4.30 8.08 9.05 9.25 9.40 10.15 11.03 12.10 12.30 12.40 13.30 14.05 14.30 15.30 15.45 16.45 17.00 18.00 18.25 19.40 19.50 sreda Dobro jutro Glasbena matineja Nenavadni pogovori S slovenskimi zabavnimi ansambli Zapojmo pesem Kdaj, kam, kako in po čem Urednikov dnevnik Opoldanski koncert lahke glasbe Kmetijski nasveti Igrajo vam češke pihalne godbe Priporočajo vam Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo Glasbeni intermezzo Loto vrtiljak Sprehodi instrumentov Studio ob 17.00 Iz repertoarja zborov jugoslovanskih radijskih postaj Poje tenorist Rudolf Franci Minute z ansamblom Latinos Lahko noč, otroci 20.00 Koncert iz našega studia 22.20 S festivalov jazza 23.05 Literarni nokturno - Rohler K.: Pozdrav 23.15 Z jugoslovanskimi pevci zabavne glasbe Drugi program 8.00 Sreda na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 V ritmu Latinske Amerike 14.00 Z vami in za vas 15.40 Pop integral 16.40 Iz slovenske produkcije zabavne glasbe 17.40 Svetovna reportaža 17.50 Tipke in godala 18.00 Progresivna glasba 18.40 Srečanja melodij Tretji program 19.05 Suita, koncert in plesna pesnitev 20.00 Pogled narave in druge skladbe Jakoba Ježa 20.35 Kultura danes 20.50 Antonin Dvorak: Rusalka, odlomki 22.10 Festival za sodobno umetnost v Rovanu 1975 23.55 Iz slovenske poezije 151 četrtek 4.30 8.08 9.05 9.20 9.40 10.15 11.03 12.10 12.30 12.40 13.30 14.05 14.20 14.40 15.30 15.45 16.45 17.00 18.00 19.40 19.50 20.00 21.00 21.40 22.20 Dobro jutro Glasbena matineja Počitniško popotovanje od strani do strani Glasovi v ritmu Mladi koncertant Kdaj, kam, kako in po čem Uganite, pa vam zaigramo po želji Zvoki znanih melodij Kmetijski nasveti Od vasi do vasi Priporočajo vam Glasbena pravljica Predstavljajo se vam male vokalne sestave: Fantje na vasi Mehurčki Glasbeni intermezzo Vrtiljak Naš gost Studio ob 17.00. Popoldanski koncert Minute z ansamblom Milana Ferleža Lahko noč, otroci Četrtkov večer domačih pesmi in napevov Literarni večer — I. Cankar: Hiša Marije Pomočnice Lepe melodije Slovenska instrumentalna glasba 23.00 V gosteh pri tujih radijskih postajah 23.30 Naš nocojšnji gost: Marjetka Falk Drugi program "8.00 Četrtek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Glasbeni drobiž od tu in tam 14.00 Z vami in za vas 16.00 Okno v svet 16.10 S pevci jazza 16.40 Top albumov 17.40 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana 18.00 Čustveni svet računalnika Rupreta 18.40 Z velikimi zabavnimi orkestri Tretji program 19.05 Vprašanja telesne kulture 19.10 Večerni concertino 20.00 Zborovska kultura predklasičnih dob 20.35 Mednarodna radijska univerza 20.45 Dubrovniške letne igre 21.42 Radijski kvartet na pihala igra Rossinija 22.00 Velike partiture 23.30 VTatrahin ob Vltavi — izbor iz češke glasbene literature 23.55 Iz slovenske poezije 16 4.30 8.08 9.05 petek 9.20 9.40 10.15 11.03 12.10 12.30 12.40 13.30 14.05 14.30 15.30 15.35 15.45 16.45 17.00 18.00 19.40 19.50 20.00 21.15 22.20 Dobro jutro Glasbena matineja Počitniško popotovanje od strani do strani Parada orkestrov Slovenska umetna pesem Kdaj, kam, kako in po čem Po Talijinih poteh Revija orkestrov in solistov Kmetijski nasveti S pihalnimi godbami Priporočajo vam Mladina poje Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo Napotki za turiste Glasbeni intermezzo Vrtiljak Z ansamblom Silva Stingla Studio ob 17.00 Igra pianist Janez Lovše Minute z ansamblom Jožeta Burnika Lahko noč, otroci Stop pops 20 Oddaja o morju in pomorščakih Besede in zvoki iz logov domačih 23.05 Literarni nokturno 23.15 Jazz pred polnočjo 0.05 Ples do enih 1.03 Melodije na našem valu 2.03 Koncert po polnoči 3.03 Majhni ansambli na tekočem traku 4.03 Paleta akordov Drugi program 8.00 Petek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Zvoki dežel ob mediteranu 14.00 Z vami in za vas 16.00 Pet minut humorja Vodomet melodij 16.40 S popevkami po Jugoslaviji 17.40 Odmevi z gora 17.50 Prijetni zvoki 18.00 Stereojazz 18.40 Zabavni zvoki za v* Tretji program 19.05 Radijska igra — F. Puntar: Dobro jutro, dober večer 20.00 Spominski listi -miniature za klavir 20.35 Iz jugoslovanskih koncertnih odrov 22.00 V nočnih urah 23.30 Iz jugoslovanske operne literature 23.55 Iz slovenske poezije tržni pregled JESENICE Solata 7,20 din, špinača 10 din, cvetača 12,50 din, korenček 9 din, česen 24 din, čebula 12 din, fižol 13,30 din, pesa 8,70 din, kumare 8 din, paradižnik 13,20 din, paprika 28 din, jabolka 22 din, limone 11,30 din, ajdova moka 18,86 din, koruzna moka 5,27 din, kaša 12,14 din, surovo maslo 61,70 do 63,28 din, smetana 27,85 din, skuta 17,30 din, sladko zelje 5,40 din, jajčka 1,54 do 1,76 din, krompir 6,80 din KRANJ Solata 8 do 10 din, špinača 14 do 16 din, cvetača 16 din, korenček 18 din, česen 40 din, čebula 12 din, fižol 15 do 20 din, pesa 8 do 10 din, kumare 10 din, paradižnik 12 do 14 din. paprika 20 do 26 din, slive 12 do 18 din, hruške 14 do 16 din, breskve 14 do 16 din, marelice 20 din, češnje 10 do 12 din, limone 12,10 din, žganje 55 din, med 50 din, ajdova moka 15 din, koruzna moka 6 din, kaša 16 din, surovo maslo 52 din, smetana 24 din, skuta 16 din, sladko zelje 6 do 7 din. kislo zelje 12 din, kisla repa 10 din, orehi 90 din, jajčka 1,70 din, krompir 6 do 7 din TRŽIČ Solata 9 din, špinača 20 din, cvetača 12 din, korenček 12 din, česen 20 din, čebula 14 din, fižol 15 din, pesa 10 din, kumare 12 din, paradižnik 14 din, paprika 28 din, slive 12 din, jabolka 15 din, hruške 13 din, češnje 14 do 16 din, limone 17 din, ajdova moka 25 din, koruzna moka 12 din, kaša 20 din 1, surovo maslo 64 din, smetana 6 din mer., skuta 5 din, sladko zelje 6 din, kislo zelje 8 din, jajčka 1,70 din, krompir 8 din poročili so se V KRANJU Gole Boris in Plahutnik Tatjana, Arh Stanko in Rink Nada, Vihtar Jožef in Uršič Verica umrli so V KRANJU Rozman Marjeta, roj. 1896, Benedik Jo*e-roj. 1889, Porenta Ivana, roj. 1906, KropaJ Franc, roj. 1890, Drešar Janez, roj. 1930, Kralji' Jože, roj. 1914, Perdan Ivana, roj. 1892 televizija 10 sobota 16.25 18.20 18.45 19.00 19.15 19.30 19.50 20.00 20.30 event. športni prenos Šahovski komentar (Bg) Pogled v zemljino jedro — film, B Olimpijske igre 76 — reportaža iz Montreala, B Risanka TV dnevnik Tedenski zunanjepolitični komentar Začetek dubrovni-ških poletnih prireditev — prenos (Zg) Crni izziv — ameriški film, B 22.10 TV dnevnik 22.30 625 Oddajniki II. TV mreže 18.30 TV novice 18.45 Sedem dni 19.00 Grof Monte Cristo 19.30 TV dnevnik 20.00 Ob tabornem ognju 21.00 24 ur 21.10 Pred olimpijskimi igrami 76 21.30 Prva svetovna vojna 22.30 Zabavno glasbena oddaja TV Zagreb — I. program 15.05 Poročila 15.10 TV koledar 15.25 Festival otroka — začetek slovesnosti v Šibeniku 16.25 event. športni prenos Ameriški barvni film Crni izziv, ki bo na sporedu v soboto ob 20.30, predstavlja biografijo predvojnega boksarskega šampiona — črnca. Rasistična Amerika nikakor ni bila pripravljena sprejeti črnca za prvaka in najrazličnejši menažerji so vedno znova iskali belega boksarja, up rasistov, ki bi mu bil kos. Šele, ko ga psihično zlomijo, ga premaga povprečni boksar. Brez besed 18.20 Šahovski komentar 18.45 Kapitan Mikula Mali 19.30 T V dnevnik 20.00 Začetek dubrovniških poletnih prireditev — prenos 20.30 Hobson v škripcih — celovečerni film 22.20 Ilidža76 23.30 Poročila 11 9.10 9.16 9.40 10.00 10.45 11.30 12.30 13.55 15.15 16.25 16.55 17.10 17.35 17.45 19.15 19.30 19.30 20.00 20.55 21.25 21.35 nedelja Poročila Za nedeljsko dobro jutro: Savski val, B 625 H. de Balzac: Teta L iza — nadaljevanka, B Otroška matineja: CatchCandv, B, Japonske lutke, B Kmetijska oddaja TV Novi Sad (Bg) Poročila Igre brez meja Ilidža 76 Morda vas zanima: Taborniki Okrogli svet Nikola Tesla - film Poročila Dr — jugoslovanski film Risanka TV dnevnik Tedenski gospodarski komentar S. Karanovič:Na vrat na nos — nadaljevanja TV Beograd, B Skrivnosti Jadrana: Velika medvedica — dok. oddaja TV dnevnik Športni pregled (Zg) Oddajniki II. TV mreže 18.15 Predolimpijska oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 Zabavno glasbena oddaja 20.50 Gradovi: Veliki tabor 21.00 24 ur \ 21.20 Deževje moje domovine — celovečerni film TV Zagreb - I. program 9.50 Poročila 10.00 Otroški spored 11.00 Narodna glasba 11.30 Kmetijska oddaja 12.30 Nedeljski pogovori 16.15 Gledalci in TV 16.45 TV dnevnik 17.00 Pustolovščine Toma Savverva 18.15 Predolimpijska oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 Beograjske zgodbe 21.05 Dokumentarna oddaja 21.35 Športni pregled 22.20 TV dnevnik 12 E zTftffzn 17.45 18.00 18.35 18.45 19.15 19.30 20.00 20.55 21.20 21.40 Obzornik Neven — oddaja TV Beograd, B Odločamo Mladi za mlade (Bg) Risanka TV dnevnik VV.Trevor: Ljubezenska zgodba — angleška drama, B Ne prezrite: Ljubljanske poletne kulturne prireditve Mozaik kratkega filma: Gvernica TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže 18.15 T V dnevnik 18.35 TV koledar 18.45 Mladi za mlade 19.30 T V dnevnik 20.00 Športna oddaja 20.30 Feljton: Junaki 20.55 24 ur 21.15 Resnični konec vojne — celovečerni film 22.45 Kronika dubrovniških poletnih prireditev TV Zagreb — I. program do 19.30 isto kot na odd. II. TV mreže 19.30 TV dnevnik 20.00 B. Kops: Jutri bo še lep dan — TV drama 21.20 Mozaik 22.05 Dokumentarni film 22.20 TV dnevnik 13! 18.10 18.25 torek 19.00 19.15 19.30 20.00 20.55 21.45 22.00 Obzornik Morda vas zanima: Brata Bojovič Trisul - film, B Risanka TV dnevnik Mednarodna obzorja: Španija danes H. Spring: Zanikrni tiger - nadaljevanka, B TV dnevnik Olimpijske igre 76 — reportaža iz Montreala, B Oddajniki II. TV mreže 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Olimpijske igre v preteklosti 18.15 Istrske vaške cerkve 18.45 Narodna glasba 19.30 TV dnevnik 20.00 A. Popovič: Izgubljena sreča — TV drama 21.00 24 ur 21.20 In pozdravite vse 21.50 Obzorje 22.35 Kronika dubrovniških poletnih prireditev TV Zagreb — L program do 19.30 isto kot na od. II. TV mreže 19.30 T V dnevnik 20.00 Dokumentarna reportaža TV Titograd 20.35 Družina Boussardel 21.30 Olimpijske igre 76 — reportaža 21.45 T V dnevnik 22.05 Koncert ansambla Lukačič 14! sreda 17.55 Obzornik 18.10 Rekreacija: Kolesarjenje, B 18.45 Olimpijske igre 76 - reportaža iz Montreala, B 19.15 Risanka 19.30 T V dnevnik 20.00 Film tedna: Afonja — sovjetski, B 21.30 Miniature: Mitja Gregorač 21.45 TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže 18.15 TV dnevnik 18.35 T V koledar 18.45 Glasbeni amaterji 19.30 TV dnevnik 20.00 Izbor v sredo: Pred olimpiado TV Zagreb - I. program do 19.30 isto kot na odd. II. TV mreže 19.30 T V dnevnik 20.00 Zakonska zveza po naše — humor. oddaja 20.40 TV dnevnik 13.55 Dokumentarna oddaja 21.25 Kronika Rado Časi vam priporoča Nedelja Ob 120-letnici rojstva velikega znanstvenika jugoslovanskega rodu Nikole Tesle je izobraževalna redakcija televizije pripravila oddajo, posvečeno njegovemu spominu. Na sporedu bo v nedeljo ob 17.15. Pred kamere smo povabili prof. Franceta Avčina s Fakultete za elektrotehniko v Ljubljani. Z uvodom in zaključnim tekstom bo dopolnil film, ki prikazuje življenjsko in delovno pot N ikole Tesle. Zvečer ob 20. uri pa se bo začela nova beograjska barvna nadaljevanka Na vrat na nos. To je zgodba o dozorevanju in oblikovanju mlade generacije v razdobju od 1960. do 1970. leta. Deset epizod je v bistvu deset let življenja mladega fanta Braneta, točneje med petnajstim in petindvajsetim letom, od njegovega odhoda v srednjo šolo pa do konca študija. Vsaka posamezna epizoda je vezana na eno leto njegovega življenja in eno izmed mnogih »obsedenosti«, skozi katere gre večina mladih, ki si tako močno želijo, da čimprej odrastejo. Torek V torek ob 20. uri vas opozarjam na barvno oddajo Španija danes. Gre za oddajo ob 40-letnici izbruha španske državljanske vojne, katere namen pa je razen spomina na dogodke, ki so pripeljali do te vojne, osvetliti tudi aktualno dogajanje v Španiji. Gre za čas, ne samo 40 let po vojni, temveč tudi sedem mesecev po Francovi smrti, čas, ki ga označujejo globoke spremembe domala na vseh področjih španskega življenja. Ekipa ljubljanske televizije je snemala v Madridu, bližnji in daljni okolici ter v Barceloni. Sogovorniki v oddaji so najvidnejši predstavniki komunistične partije in vseh v demokratično koordinacijo združenih političnih strank, kakor tudi druge ugledne družbene in gospodarske osebnosti te dežele. dubrovniških poletnih prireditev 151 17.55 18.15 četrtek 19.15 19.30 20.00 21.15 22.00 22.30 Obzornik KonTiki — norveški film Risanka TV dnevnik A. Konic: Najvažnejši dan življenja — poljska nadaljevanka, B Četrtkovi razgledi: Poklic stevarde8a, B Glasbeni magazin TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže 17.15 TV dnevnik 17.35 T V koledar 17.45 Tako so živeli 18.15 Kako nastane vreme - 2. del 19.30 TV dnevnik 20.00 Partizani - TV nadaljevanka 20.45 24 ur 21.05 Krog 21.50 Poezija TV Zagreb — I. program do 19.30 isto kot na odd. II. T V mreže 19.30 TV dnevnik 20.00 Paralele 20.50 Nimam časa — celovečerni film 22.30 TV dnevnik 161 petek 18.00 Obzornik 18.15 CatchCandy -serijski film, B loterija 18.45 19.05 19.15 19.30 19.55 20.05 20.40 21.15 22.05 22.20 Umetnost in stvarnost: Kubizem-B Nasveti za dom: Zaloge hrane v gospodinjstvu Risanka TV dnevnik Tedenski notranjepolitični komentar Kapitan Mikula Mali - nadaljevanka, B S poti po Latinski Ameriki — dok. oddaja Helena, sodobna ženska - serijski film, B TV dnevnik Olimpijske igre 76 -reportaža iz Montreala, B Oddajniki II. TV mreže 18.30 Otroški serijski film 19.30 TV dnevnik 20.00 Studio III 21.00 24 ur 21.15 Koncert moskovskega tria TV Zagreb - I. progr««1 17.15 TV dnevnik 17.35 T V koledar 17.45 Pavel v akciji 18.15 Od zore do mraka 18.45 Glasbeni studio 19.30 TV dnevnik 20.00 Zabavno glasbena oddaja . 21.05 Rvan - serijski fi«" 21.55 Olimpijske igre 7b- reportaža 22.10 TV dnevnik z ■ s z K Jt J x 27310 600 52170 800 59840 1000 60880 1000 224300 10000 1 01571 06321 86181 077511 707451 267971 22 0332 17592 21462 95802 264812 23 83 233 16593 10 800 800 800 10000 10000 10000 20 300 600 600 5000 300000 30 40 60 600 S m 1 -" O U •-Jt C 11 OiJt 71043 71513 31723 67433 185603 699113 24 54 1804 93894 74514 488994 95 315 8085 47645 96965 96765 54335 746625 536715 3 t« ti 85 600 800 800 1000 10000 150000 30 50 500 600 800 10000 20 100 500 600 600 1000 5000 10000 10000 Ji C 86 516 5726 53156 17236 61026 41196 116156 761126 701056. 031267 08 58 998 48208 37988 047978 537738 9 71029 81419 624169 I Si 20 60 300 800 800 1000 1000 10000 10000 1000 10000 20 20 60 600 800 100000 10000 10 600 1000 10000 EVROPA ZA VSAK ŽEP arija in Tone Celarec sta prek slovenskega prosvetnega društva v svoji *a.nieriški Vrhniki« ohranjala stalne stike s Slovenijo. — Foto: F. Perdan Prišli so, ker je tako velevalo M"ce: po bolečem slovesu je ostalo, hrabrilo le upanje, videti jo 8Pet kdaj, domovino; leta in leta je bil skritim mislim molčeči družabnik hrepenenje, večno enako živo hrepenenje po poljih, Planinah, ravnicah, potokih slovenske zemlje; in nemirno hotenje videti jo spet, objeti morda Poslednjič, jo začutiti, se je prelilo v en sam, iz srca prekipevajoči se vrisk, ko se je naposled Prikazalo njeno obličje . .. Prišli so zato, ker je vabilo •«*ce: lepa, pojoča govorica staršev ' hrast, kraška burja ali rodovitni dolenjski vinograd kot odsev Pravljično nedosegljivega sveta nekje daleč. A v odraslih, v novi deželi rojenih otrokih, je pripovedovanje njihovih staršev ostalo živo, skupaj s skrbno varovano govorico, besedo praznika, petja in vriskanja; spominjalo je na mater in očeta ter ob njima na vse slovenske rojake. In ostala je zavest, vez s sorodniki, z domovino, ki jih je zvabila ... Prišli so zato, ker je domovina prednikov, dedov, samo ena: kaj je res tako neizmerno velikodušna, neposredna in odprta, kaj res tako privlačna in dobra, da jo moraš nositi vedno s seboj? Ko pa je noga stopila na rodna tla, je zastal rojakov korak, sleherni korak, bodisi že počasen in truden bodisi še vedno krepak in čvrst bodisi še ves mladostno prožen. Srečanje z domom, s sorodniki, je bilo tako zelo dolgo želeno in pričakovano, m;sel preveč vznemirljiva, da bi se sploh lahko zadrževale solze srečnega, radostnega pozdrava. Zastal je korak ob pogledu na kamniške planine, na okameneli zanos domovine, tolikokrat ljubljeno klicane v spomin ... »Domovina -daj mi roko___« »KAMOR HOČE SRCE -PRI SVOJIH LJUDEH« Loški grad je odprl svoja vrata, da °i v njegovi hladni senci, v hladu košatega drevja posedli za mizami ne le rojaki od vsepovsod, temveč vsi njihovi sorodniki, znanci, prijatelji. Liter rdečega ali belega, slastni grižljaj z ražnja, klepet, odmev har-rnonike, vrisk dobro razpoloženega, narodne noše, ansambli, pevci ubranih grl, rdeči nageljni — iz ure v uro vse glasneje, vse pristneje, vse bolj sproščeno in veselo. Niso posedli skupaj, vsi naši roja-ki-izseljenci, sami so si izbrali družno prijateljev za klepet v senci, za Pogovor, ki ni bil le prijetno kram-'janje. Zanje, za goste, je bilo doživetje slišati jo, pristno, zvenečo govorico, doživetje poslušati, kako v resnici žive in delajo ljudje na svobodni zemlji, ki je tudi — njihova. POGLED NA KAMNIŠKE PLANINE« Med številnimi rojaki sta v družbi prodnikov sedela tudi Marija in *one Celarec iz Amerike. Potomca slovenskih izseljencev, oba rojena že v Ameriki, sta vsa leta svojega živ-'Jenja ohranjala trajno in trdno vez z domovino svojih staršev ter se spoprijateljila predvsem s tistimi, ki so v Wavkeganu, v »ameriški Vrhniki«, radi prebirali Cankarja. Tone je bil ovajset let tudi predsednik slovenskega prosvetnega društva in zato še tembolj povezan z domovino svojih staršev. Društvo, ki ga je uspešno v°dil, je gostilo Slovenski oktet pa naše znane narodno-zabavne ansamble. Tone Celarec je ob vsakem obisku naših kulturnih skupin iz Slovenije navdušeno sporočal svo- w mM Ivanka Šajn iz Toronta že petič na °°i*ku v Sloveniji. . . jim slovenskim sorodnikom o takšnih srečanjih, saj je bil nanje neizmerno ponosen. Oba, Marija in Tone, zdaj 66-letna, sta vedno nadvse ljubila domovino, Slovenijo. »Kar štiriindvajset se nas je zbralo na letališču,« pravijo sorodniki, »čakali smo ju, Marijo in Toneta. Srečanje je bilo nadvse prisrčno, a Tone, on je pa kar obstal, nemo zroč v kamniške planine.« Marija in Tone Celarec sta tokrat pripotovala na dolgoletno Tonetovo Željo, kajti Marija je pred trinajstimi leti v Sloveniji že bila. Kljub težki bolezni je Tone vztrajal, da si ogleda Vse tisto, kar je že imel nadvse rad . . . »Morda poslednjič,« sta rekla Marija in Tone. »ŽIVELA SLOVENIJA« Sleherni rojak s pripetim ognjeno rdečim nageljem, sleherni, ki se je nenehno oziral za slovensko narodno nošo, sleherni, ki je vztrajal s slovensko govorico in hlastajoče lovil vsak njen izraz kot da bi vela kot mehak poletni veter, sleherni je s šepetajočim »morda pa zadnjič« zatiral svoje neskaljeno čiste, a silne duševne drhtljaje, ki jih dajo slutiti le solze. Bilo je vsem, da bi kar ostali, bilo je vsem, da bi se še in še vračali. Ko se je vzpel na oder najstarejši izmed njih, izseljencev, ter povabil na prihodnje srečanje, ko je po vsej okolici loškega gradu odmeval njegov vzneseni »živela Slovenija, živela Jugoslavija«, mi je bilo prvi hip popolnoma samoumevno, da rojak poziva živo pač, vznemirljivo in goreče. A ves smisel in pomen, vso prizadeto otožno resnico vzklika so razodele solze na licih rojakov poleg nas, zakaj zahlipal je bil zgubanf starec, povesila oči njegova družica, motno se je zasvetilo v pogledu njunega starega prijatelja ... In v tem trenutku šele se mi je zaznala vsa bol in radost nedavnega izseljenskega srečanja, v tem, v enem samem pogledu nanje, v očitnem spoznanju, ki ti zadrgne grlo ... V spoznanju, da zemlja domača ni prazna beseda, ne za nas, ne za rojake. Za vse naše ljudi po svetu in za tiste, ki so v svojem nepozabnem spominu ohranili prelepo škofjeloško pokrajino, njene prijetne, iskreno gostoljubne ljudi... D. Sedej Več kot eno uro sem se selil iz enega tabora v drugega in kar me je najbolj veselilo, je bilo to, da niti eni, niti drugi niso igrali za denar, ampak iz čistega veselja do muziciranja. Bil sem pri večnem ognju pod Slavolokom zmage in videl sem še drugi ogenj, ko je v bližini slavoloka gorela neka stara zgradba, po katere očrnelih zidovih se je pred očmi številnih radovednežev polivala voda iz gasilskih brizgaln. Medtem ko so od ognja opečene ljudi nosili iz goreče hiše v reševalne avtomobile, so škljocali fotoaparati in brnele kamere časopisnih in televizijskih novinarjev. Policisti so morali zadrževati množico, ki se je v svoji radovednosti preveč približala kraju požara. Do večera je bil požar pogašen in noč me je našla v Boulonjskem gozdu, kjer sem prespal pod drevesom v bližini avtomobilske ceste. Ko sem se zjutraj prebudil, je sijalo sonce, okoli mene so skakljale veverice, peli so ptiči, stare pariške dame so se sprehajale s psički na vrvicah in z avtomobilske ceste je prihajal oddaljen šum avtomobilov. SLEPI POTNIK NA FRANCOSKIH VLAKIH To bi bilo lahko zelo romantično pariško jutro, če ne bi teh mojih romantičnih občutkov že takoj na začetku preglasilo kruljenje v želodcu. Moj položaj ni bil niti malo rožnat. Bil sem več kot tisoč kilometrov oddaljen od doma, brez denarja in neutolažljivo lačen. Hodil sem mimo pekarnic in prodajaln sadja in nisem si mogel več obetati, da mi bo srečno naključje spet prineslo kakšnega zapitega nekdanjega legionarja, ki bi me zastonj nasitil in napojil, tako kot se je to zgodilo dan poprej. Zdaj sem se moral zanašati na lastne moči. Dopoldne sem po dolgem obotavljanju slednjič le zbral toliko korajže, da sem iz odprte izložbe neke prodajalnice vzel jabolko, to pa je bilo tudi vse. Na avto cesti proti Nancvju in Strassbourgu sem. nekaj ur ustavljal avtomobile, pobral pa me ni nihče. Ko se je popoldan sonce nagibalo k zatonu, se v bistvu ni še nič spremenilo. Še vedno sem bil v Parizu, še vedno brez denarja in še vedno mi je krulilo v želodcu. Jabolko, ki sem ga bil pojedel popoldne, je bilo sicer zelo sočno, okusno in razmeroma veliko, še zdaleč pa mi ni moglo potešiti lakote. Samo razdražilo mi je želodčne sokove, tako da sem bil še bolj lačen kot prej. Obupal sem nad stopanjem, zato sem se vrnil peš nazaj v mesto in šel zvečer na Gare du Est, vzhodno železniško postajo. Brez vozne karte seveda sem se usedel v drugi razred vlaka za Nancy —Strassbourg. To je bil vlak z oznako »rapid«, kar je pomenilo, da vozi direktno, brez postankov, do namembne postaje. To je bilo zame takrat zelo pomembno; namreč, če bi šel na običajni potniški ali brzi vlak, bi se lahko zgodilo, da bi me že po nekaj deset kilometrih zastonjkarske vožnje na prvi postaji vrgli dol. ' Zdaj se mi to v nobenem primeru ni moglo zgoditi prej kot v Nancvju. Ko je prišel sprevodnik v moj kupe, sem mu pošteno priznal, da mi je zmanjkalo denarja in da zato nisem mogel kupiti karte, da pa se moram zaradi neke pomembne zadeve nujno vrniti domov. (Tista pomembna zadeva je bila seveda moja lakota.) Sprevodnik je bil preveč pameten človek, da bi se razburjal pri svojem delu. Molče je prepisal podatke iz mojega potnega lista in potem mirno odšel iz kupe-ja, ne da bi se pozneje med vožnjo še kaj vračal. Bil sem prepričan, da se bo to zgodilo pred postankom vlaka v Nancvju, vendar se — na moje precejšnje presenečenje — tudi tam ni. Peljal sem se prav do končne postaje v Strassbourgu, ne da bi me kdo podil z vlaka ali mi kako drugače grenil vožnjo. Pozneje, ko sem bil že doma, sem večkrat pomislil na to, da mi lahko lepega dne pošljejo račun za to vožnjo k meni domov, vendar se tudi to ni zgodilo. Najbrž je ta moja vožnja šla na račun naše ambasade v Pa- SREČANJA V MTJNCHNU V Strassbourg sem se pripeljal pozno ponoči. Po vogalih hiš v bližini železniške postaje so se naslanjale prijateljice noči, vendar se zame niso zmenile, ker so njihove izkušene oči že po moji zunanjosti uganile, da nisem pravšnja stranka zanje. Kot običajno, sem šel tudi tokrat prespat v park. V začetku tega mojega potovanja se v parkih nisem počutil varnega in sem se tovrstnega prenočevanja, kjer se je le dalo, ogibal. Zdaj pa, ko sem bil že četrti teden na poti, sem spal v parkih skorajda tako dobro kot doma v postelji. Nič več me ni motilo: ne možnost policijskih obhodov, ne zaljubljeni parčki in jutranji sprehajalci s svojimi radovednimi pogledi. Kar se tiče spanja, sem postal neobčutljiv za vse, razen za dež in mraz. Kar precej sem moral prepeša-čiti, preden sem prišel do nemške meje in potem do Kehla, ljubkega in prijaznega nemškega mesteca v bližini meje. V Nemčiji imam srečo. V Kehlu sem se postavil na rep dolge vrste avtostoparjev. 2e sem se skorajda sprijaznil s tem, da bom moral nekaj ur čakati, ko me pobere neki star šofer s svojim hroščem, zanimiv star gospod z odpeto srajco in z zavihanimi rokavi. Med pogovorom mi je pozneje razkril, da je po poklicu elektroinženir v pokoju, privatno pa velik ljubitelj lepih deklet, dobre kapljice in hitre vožnje z avtomobili. Glede zadnjega me res ni bilo treba posebej prepričevati, saj je starec vozil res zelo hitro, celo divje, in- sicer ne glede na svoja leta. Res pa je bilo tudi, da je bilo že na prvi pogled očitno, da njegovi utrujeni starčevski refleksi niso kos taki vožnji, ker se je avtomobil večkrat znašel v zelo nevarnem položaju. Kar oddahnil sem si, ko sva se v bližini Stuttgarta za pol ure ustavila v obcestni restavraciji. Vozniku sem namreč po ovinkih dal vedeti, da sem lačen in me je zato povabil na kosilo. Še več; — kupil mi je celo nekaj zavitkov čokolade za popotnico. In preden sva se v Miinchnu ločila, sva na njegov račun skupaj pojedla vsak svoj kos torte, ki sva jo zalila s turško kavo. Res zelo prijeten starec. Tudi možakar, ki me je potem zvečer nagovoril na kolodvoru v Miinchnu, je bil zelo prijazen, vendar se mi je kmalu posvetilo, da nima ravno nesebičnih namenov. Ponudil mi je cigareto in ko sem mu odgovoril, da ne kadim, me je povabil v pivnico na pivo. Vprašal me je, kje mislim prespati in ko sem mu odgovoril, da še ne vem, mi je rekel, da ima prostor pri sebi. Takoj sem vedel, kam pes moli taco. Bolj kot iz njegovih besed sem to uganil iz njegovega pogleda. Gledal me je namreč kot zaljubljena ženska. Potem mi je še dolgo govoril o umetnosti, o poeziji, (bil je namreč zaljubljen v poezijo, vsaj tako mi je zatrjeval,) in kako da se s temi svojimi nagnenji počuti osamljenega v današnjem potroš- niškem in zmaterializiranem svetu. Bržkone je bil prepričan, da je našel v meni sorodno dušo in stalo me je dosti časa in truda, preden sem se ga odkrižal. Tistega večera sem med drugim naletel še na nekega perzijskega študenta. Pila sva pivo in vmes grizljala orehova jedrca, ki mu jih je baje dala mama doma pred njegovim odhodom za popotnico. Ko sem ga vprašal, zakaj je zapustil svojo domovino, mi je rekel, da vlada v Perziji diktatura in da šah Reza Pahlavi sovraži študente in napredno inteligenco. Rekel mi je tudi, da je bil kot eden izmed organizatorjev študentskih demonstracij pol leta v zaporu in se je zato zatrdno odločil, da se ne bo več vrnil v Perzijo, dokler bo šah na oblasti. Ker je v Miinchnu deževalo, tokrat nisem mogel računati na spanje v parku. Da bi bil problem še večji, je bila tudi kolodvorska čakalnica zasedena do poslednjega •kotička, tako da sem se že resno spraševal, kam naj do jutra položim svojo zaspano in težko glavo. Nazadnje sem le našel izhod iz zagate. Blizu menjalnice sem namreč odkril neka zasteklena vrata, ki so vodila na stopnišče. Izkazalo se je, da je to kolodvorski poštni urad, ki je bil ob tisti pozni večerni uri seveda prazen. Sel sem prav v zgornje nadstropje in razgrnil spalno vrečo po betonskih tleh pod oknom. DOMOV - KONČNO! Zjutraj me je čakalo neprijetno presenečenje. Vezna vrata so bila namreč zaklenjena. Zapahniti jih je moral nekdo ponoči, ko sem spal. Postavil sem se pred zaklenjena vrata in se mirno usedel na torbo, čakajoč na to, da mi bo kdo odprl. Po eni uri čakanja je vendarle prišel nekakšen vratar s šopom ključev v roki in odklenil. Seveda ga je najprej zanimalo, kako sem prišel skozi zaklenjena vrata noter in še potem, ko sem mu razložil, sem ga komaj prepričal, da ni šel poklicat policije. Želel sem si domov, čimprej domov. Že več kot mesec dni sem se klatil po svetu, velikokrat lačen, včasih ves moker od vročine, drugič ves trd od mraza, prekladal sem se po cestah, vagonih in čakalniških klopeh, zdaj pa mi je bilo vsega tega dosti. V Miinchnu niti poskušal nisem z avtostopom, ampak sem se kar takoj — brez voznega listka seveda — usedel na Akropo-lis express. Ko je sprevodnik prišel v kupe, je sicer nekaj zarentačil o »umazanih ciganih z Balkana«, vendar se je nekako zadovoljil z mojim opravičevanjem in sem imel vse do Salzburga mir pred njim. V Salzburgu pa je njegovo mesto prevzel njegov avstrijski kolega. Ta je bil nekoliko trše sorte in me je že na prvi naslednji postaji, v Bi-schofshofnu, vrgel dol. Tam sem v upanju, da mi bo kdo ustavil, spet Šel na cesto, a brez uspeha. Že prej sem slišal, da avstrijski vozniki avtostoparjem zelo neradi ustavljajo, zdaj pa sem se lahko o tem prepričal tudi sam. Čeprav }r. bil promet gost in sem dvigoval palec na ugodnem mestu v bližini bencinske črpalke, se po treh urah še vedno nisem premaknil z ničelne točke. Z zavestjo o tem, da sem poskušal vse, da bi se na pošten in legalen način vrnil domov, sem spet šel na vlak. S tem drugim vlakom se mi je vendarle uspelo pripeljati skozi karavanški predor. Tako sem torej prepotoval Evropo; — kot knjigo, ki jo na hitro prelistamo in ugotovimo, da ni kaj dosti vredna. - KONEC - Nasmeh, slastni grižljaj z ražnja in prijetno razpoloženje .. . Odbor za medsebojna razmerja Embalažno grafičnega podjetja Škofja Loka objavlja prosta delovna mesta 1. knjigovodje OD 2. dveh transportnih delavcev 3. več delavcev za delo v proizvodnji (pomoč pri stroju) Za delovno mesto pod l. se poleg splošnih pogojev zahteva srednja strokovna izobrazba ekonomske smeri in 3 leta ustrezne prakse. Kandidati naj pošljejo pismene prijave v 10 dneh po objavi na naslov: Embalažno grafično podjetje, Škofja Loka, Kidričeva 82. Nastop dela je možen 1. avgusta 1976 ali po dogovoru. Razstava gasilske opreme Škofja Loka — Člani gasilskega društva Škofja Loka so v počastitev 100-letnega jubileja domačega gasilskega društva na škofjeloškem gradu pripravili zanimivo razstavo o razvoju gasilstva na tem področju. Dan pred osrednjo proslavo jo je v imenu pokrovitelja — predsedstva skupščine občine Škofja Loka — odprl predsednik škofjeloške občinske skupščine Tone Polajnar. Sprva je kazalo, da bo galerija za predvideno razstavo mnogo prevelika, saj je bilo za njeno pripravo na voljo le nekaj fotografij in komaj nekaj »starih« pripomočkov za gašenje. Po dolgotrajnih pripravah pa je Škofjeločanom vendarle uspelo pripraviti zares zanimiv pregled in prikaz razvoja gasilske organizacije in gasilstva v Škofji Loki in bližnji okolici. v Na njej si je, denimo, mogoče ogledati več starih gasilskih brizgaln za gašenje na ročni pogon, gasilski top za naznanjanje vpožarov, več starih gasilskih čelad, paradne sekirice za častnike z različnimi posvetili, ročni aparat za gašenje »mini-max« iz starojugoslovanskih časov ter nekaj podobnih aparatov iz kasnejšega obdobja, starojugoslovat^sko gasilsko uniformo ter mnoga gasilska priznanja iz nekdanjih in sedanjih časov ... Še posebno zanimiv pa je prikaz delovanja in razvoja gasilskega društva Škofja Loka, ki prav letos praznuje 100-letnico obstoja. Do leta 1928 so tudi Ločani gasilsko brizgalno poganjali ročno. Takrat pa so dobili prvo motorno brizgalno znamke »rosenbauer«, ki po trditvi starejših gasilcev, uporabljali so jo še do nedavna, ni nikoli odpovedala. Leta 1943 pa je Škofja Loka dobila tudi prvi avtomobil-cisterho znamke »mercedes«. Približno deset let poprej pa so Škofjeločani na Spodnjem trgu sezidali tudi gasilski dom. Na gasilski razstavi na škofjeloškem gradu je razstavljenih tudi mnogo fotografij s številnih proslav, obletnic in srečanj gasilcev, predstavljena je raznovrstna literatura o gasilstvu, razstavljeni pa so 'tudi lepaki in vabila za razne gasilske prireditve. Razstavo na loškem gradu je pripravil kustos za zgodovino v loškem muzeju Vinko Demšar. Pomagali pa so mu še arhivar Franc Štukel iz zgodovinskega arhiva v Škofji Loki, loški gasilci, sodelavci v muzeju, denarna sredstva pa je prispevala škofjeloška občinska gasilska zveza. Zelja vseh pripravljavcev razstave je, da bi že v bližnji prihodnosti pripravili tudi razstavo v še širšem obsegu. V gasilskih društvih v Selški in poljanski dolini bi bilo namreč mogoče najti še številne zanimive fotografije ter druge razstavne eksponate z« razstavo, ki naj bi prikazala razvoj gasilstva na celotnem področju škofjeloške občine. V. D. V počastitev 100-letnice gasilskega društva Škofja Loka so v galeriji na loškem gradu odprli tudi razstavo gasilske opreme. — Foto: F. Perdan Krajevni skupnosti praznujeta Voklo — Krajevna skupnost Voklo, ki združuje prebivalce Hrast-ja, Prebačevega in Voklega, je slavila med 26. junijem in 4. julijem krajevni praznik. Krajani praznujejo v spomin na Jakoba Štucina-Cvetka, ki je odšel leta 1941 iz Hra-stij v partizane. Med vojno je opravljal pomembne dolžnosti na Primorskem in Gorenjskem. Jakob Štucin je padel 2. aprila leta 1945 kot organizacijski sekretar oblastnega komiteja za Gorenjsko. Komunistični partiji se je priključil leta 1938 in ji ostal zvest do svoje smrti. Krajevna skupnost Voklo meni, da bi po pokojnem revolucionarju kazalo poimenovati eno od kranjskih osnovnih šol in v njegov spomin zgraditi dostojno spominsko obeležje. V Hrastjah, Voklem in na Preba-čevem so v počastitev praznika pripravili več prireditev. V nogometu je bila najboljša ekipa Hrastja, v kegljanju je zmagala ekipa Voklega, v šahovskem tekmovanju so bili najboljši igralci Prebačevega, v namiznem tenisu pa so imeli največ uspeha tekmovalci Voklega. V praznova- Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu TOZD Gozdarstva Škofja Loka objavlja prosto delovno mesto administrator j a za nedoločen čas Pogoji: 2-letna administrativna šola, 1 leto prakse ali nepopolna srednja šola in 2 leti prakse Kandidati naj pošljejo vloge na naslov TOZD Gozdarstvo Škofja Loka Škofja Loka - Partizanska 22 v 15 dneh po objavi. SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE KRANJ Samoupravna enota za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu Stanarine so bile s 1. junijem 1976 zvišane za 20 %, ker je delna nadomestitev stanarine odvisna tudi od višine stanarine, po seje delegatov zbora samoupravne enote za družbeno sklepu 5. pomoč obveščamo imetnike stanovanjske pravice, da so ob izpolnitvi predpisanih pogojev upravičeni do delnega nadomestila stanarine. Glavni kriterij za odobritev delne nadomestitve stanarine je družinski dohodek, število družinskih članov, standard stanovanja in višina stanarine. Glede na navedene kriterije izpolnjujejo pogoje predvsem družine z nizkimi družinskimi dohodki ter večjim številom družinskih članov. Informacije daje in sprejema prošnje strokovna služba samoupravne stanovanjske skupnosti, Podjetje DOMPLAN Kranj, Cesta JLA 6/V. Za delno nadomestitev stanarine, z veljavnostjo od 1. 6. 1976 za leto 1976 bo komisija obravnavala prošnje, ki bodo prispele do 30. 8.1976. nje so se vključili tudi gasilci. Na sektorskem tekmovanju levega brega Save so bili najboljši člani Gasilskega društva Prebačevo. Drugi so bili Šenčurjani, na tretje in četrto mesto pa so se uvrstili gasilci Voklega in Trboj. Program letošnjega praznovanja je bil bogatejši od lanskega. Učenci tretjega in četrtega razreda voklanske osnovne šole so obiskali škofjeloški muzej, bolnico Franjo in Tavčarjevo domačijo na Visokem, krajevna skupnost in družbenopolitične organizacije pa so pripravile srečanje partizanskih mamic. Bolne in onemogle so obiskali na domovih in jih obdarili. Zanimiv je bil tudi prikaz sodobnega pehotnega orožja. Za strokovno razlago je poskrbel podpolkovnik Simonovič, za kar se mu krajani najlepše zahvaljujejo! Krajevna komisija je ocenjevala tudi urejenost gospodarskih poslopij. V Hrastju je dobil priznanje Janko Stare, na Prebačevem Janez Novak in v Voklem Peter Bobnar. Veliko zanimanje je vladalo tudi za film Užiška republika, ki so ga predvajali navečer dneva borca. Krajevna skupnost Voklo ob praznovanju ocenjuje, da je kljub sorazmerni majhnosti dosegla zadnja leta velike uspehe. Kmalu bo urejeno telefonsko omrežje, za kar so krajani prispevali več kot 60 milijonov starih dinarjev. Tudi večina krajevnih ulic in cest je asfaltiranih. Razen krajenov je za omenjena dela veliko prispevala tudi kranjska občinska skupščina. Veliko dela pa bo še terjalo uresničevanje srednjeročnega razvojnega programa krajevne skupnosti. Krajevna skupnost Voklo načrtuje ureditev igrišča, družbenega prostora, samopostrežne trgovine in otroškega vrtca. Pri delu ima precejšnje težave mladinska organizacija. Mladim ne manjka delovne vneme, žal pa nimajo najosnovnejših pogojev za delo. F. Bogataj Duplje — Okrog 1200 prebivalcev krajevne skupnosti Duplje, ki združuje Spodnje in Zgornje Duplje ter Zadrago, bo jutri in v nedeljo spet slavilo krajevni praznik. 5. julija 1942 so Dupljanci množično odšli v partizane. To praznovanje bodo združili s praznovanjem 70-letnice gasilstva v Dupljah, ki bo 18. julija sklenjena z veliko gasilsko parado. Uvodne prireditve v praznovanje krajevnega praznika so se začele že v soboto, 3. julija, z rokometno tekmo Stari : Mladi za prehodni pokal KS Duplje. V nedeljo, 4. julija, pa so pripravili pohod od spomenika do spomenika padlim za svobodo. Na tem pohodu so sodelovali mnogi člani družbenopolitičnih organizacij Dupelj, kulturni program pa so pripravili pionirji osnovne šole ter mladina. Zal pa je bila udeležba na tem pohodu preskromna! Jutri zvečer ob 18. uri bo zanimiva rokometna tekanja, Duplje : Tržič, ob 20.30 pa bodo dupljanskj kinoama-terji, ki delujejo v okviru KS Duplje, prikazali najuspešnejše kratkometražne in dokumentarne barvne filme, posnete na 8 mm filmski trak, med njimi tudi najnovejši film »Težki obračun«. Predvajanje teh filmov bo na prostem poleg gostišča Trnove. V nedeljo, 11. julija, bo ob 9. uri sektorska gasilska vaja štirih sosednjih gasilskih društev, ob 10. uri pa žalna komemoracija pred spomenikom padlih v NOB v Dupljah. J. Kuhar Poklicna dola Kranj Cankarjeva 2 razpisuje prosto delovno mesto učitelja zgodovine in samoupravljanja s temelji marksizma Pogoj: diploma filozofske fakultete ustrezne smeri in ustrezne moralno politične lastnosti Nastop dela s 1. spetembrom 1976 za nedoločen čas. Prošnje s kratkim življenjepisom in dokazili o izobrazbi pošljite na tajništvo šole. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Gospodarska komisija pri DO Merkur Kranj objavlja licitacijo naslednjega sredstva: osnovnega kamion TAM 2000 - K, prekucnik, letnik 1969, v voznem stanju, izklicna cena 30.000 din Prometni davek ni vračunan v ceni. Pred pričetkom licitacije mora vsak licitant položiti 10 %-ni polog izklicne cene. Licitacija za družbeni in privatni sektor bo v sredo, 14. julija 1976, ob 12. uri v sejni sobi DO Merkur Kranj, Koroška cesta 1» I. nadstropje. Ogled je možen na dan licitacije od 10. do 12. ure v skladišču na Gregorčičevi cesti 8. Komunalno podjetje VODOVOD KRANJ razpisuje delovno mesto direktorja Kandidat mora poleg splošnih pogojev določenih z zakonoD* izpolnjevati še naslednje pogoje: 1. da ima visoko strokovno izobrazbo tehnične, ekonomske ali pravne smeri z najmanj 10 let prakse od tega najmanj 3 leta na vodilne"1 delovnem mestu. 2. da ima višjo strokovno izobrazbo tehnične, ekonomske, organi^8" cijske ali pravne smeri z najmanj 15 let prakse od tega najmanj 8 let na vodilnem delovnem mestu. Kandidat mora imeti organizacijske in vodstvene sposobnosti vodenje in organiziranje dela ter moralno politične kvalitete )n družbenopolitično aktivnost kot je določeno v sporazumu o izvajanj0 načel kadrovske politike v občini Kranj. Pismene vloge s priloženimi dokazili: potrdilo o nekaznovanju, dokaz o končani izobrazbi, opis dosedanjega dela in podatke o družbenopolitični aktivnosti je treba poslati na naslov: Komunalno podjetje »Vodovod« Kranj, Koroška c. 41 Kranj, z oznako »za razpis« do vključno 24. 7.1976. Central Kranj, n. sol. o. razpisna komisija pri CDS razpisuje na podlagi 16. čl. in 23. čl. samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu prosto delovno mesto za nedoločen čas: I. vodje splošnega sektorja Odbor za medsebojna razmerja delavcev delovne skupnosti skupnih strokovnih služo objavlja prosti delovni mesti za nedoločen čas: II. računovodje TOZD Vina III. strojepiske Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati se naslednje, in sicer pod točko: I. da imajo visoko ali višjo šolo družbenoslovne smeri in 3 leta ozif0' ma 5 let delovnih izkušenj na odgovornih delovnih mestih, da imajo moralnopolitične kvalitete, da poznajo delovno in drugo zakonodajo II. da imajo višjo ali srednjo šolo ekonomske smeri in 3 leta ozirofl1. 5 let delovnih izkušenj na odgovornih delovnih mestih v finan^ računovodski službi, poskusna doba 3 mesece III. da imajo NSŠ administrativne smeri in 6 mesecev delovnih iz* šenj v stojepisju, poskusna doba 2 meseca. « Pismene prijave je treba poslati v 15 dneh po razpisu oz. oDJ°1/ na naslov Central Kranj, splošni sektor — Maistrov trg 1 j Poleg dokazil o zahtevani izobrazbi in delovnih mestih je P točko I. in II. potrebno priložiti Se potrdilo o nekaznovan.) nudi vam pestro izbiro: OBIŠČITE VI. KAMNIŠKI SEJEM • pohištva, talnih oblog • gospodinjskih aparatov, radio in televizijskih sprejemnikov • posode, kolesov in mopedov • tekstilnih izdelkov in drugega blaga • stavbnega pohištva • gradbenega materiala e materialov in peči za centralno kurjavo • kmetijskih strojev Izkoristite ugodno priliko Popust do 30 % — potrošniški kredit do 30.000 din, 10 % polog, ki vam bo odobren takoj na sejmu od 9. do 18. julija 1976 vsak dan od JO. do 20. ure v osnovni šoli TOMA BREJCA v KAMNIKU, Kidričeva št. 37. mali oglasi • mali oglasi Jjjjli oglas lahko oddaste pri nafti malo-°»a«ni službi pri GLASU v Kranju in • vseh poŠtah na Gorenjskem. Cena ^ega oglasa je 20 din za 10 besed, p**ka nadaljnja beseda pa stane 3 din. r«v tako lahko oddajate osmrtnice in •hvale. Po želji te objavljamo za do- ttlV?ih 80 din tudi 8 totoSr*fii°- Naroč-imajo pri malih oglasih, osmrtni-*** >n zahvalah 25 % popust. Letna na-y°*nina znaša 140 din, polletna 70 din. •e informacije dobite na telefon šte-VUka 23-341. turistično društvo Škofja Loka 8Prejema male oglase vsak delovnik 011 »• do 12. in od 16. do 19. ure. Prodam Qyl° kavč, klubska mizica, trije SiV^ ies rnahagoni. Interesente pro t',' da kličejo na tel. 26-702, Kebe ^Kranj 4329 Zo^yL,ss T 300 ELAN prodam. «ajnar, Planina 9, tel. 26-624 4330 in ki" 8iresno uriirvu DODrovef K, Salkonsko OGRAJO. Rozman, KRAnje 16 4331 (|a:/KAVO, 9 mesecev brejo, pro Vodarn strešno OPEKO bobrove* koi " nje WC TT Bilban, Vodice 114 4332 T*ig,°dno Prodam zbirko ZNAČK. 207fon 26-754, vsak dan od 19. do & e 4333 H^PJPR prikolico BRAKO novo, r|3eno> prodam. Tepina, Kranj, Rlna tel. 21-631 4334 Sljl°dam ŠKOTSKEGA PSA LE-BniLter kopalno KAD in DŽU-Kr«;.' Boštjančič, Zupančičeva 31, Si, 4335 2dr» ,am KRAVO s teletom. Ješe, pavKo, Zaloše 11, Podnart 4336 gi<5 JHla,n KRAVO simentalko, dru-^2ii£Vet me8ecev brejo, in TELICO hRJn0' 8taro 7 mesecev. Zg. Brnik p" 4360 SlCkS*? fe8t tednov stare PRA- p£S' V°Povlje 15, Cerklje 4362 t^/odam dva PRAŠIČKA, osem t?°v stara. Zalog 34, Cerklje 4362 Wnn?am SLAMOREZNICO s pu-SlLlS??1 in verigo in rotacijsko KO-Kn»i Komendska dobrava 12, teda 4363 toraf ,no Prodam 6-rogeljske trak-uad VILE- Oblak, Gorenja vas 141 TS50fJoLoko 4364 ""olj am dve vezani OKNI, novi z Loal0, lr» zastekleni. Izdelava KLI Klateč. Pernuš Franc, Rupa 20, pJV, 4365 ^ v°dam P«* KUPPERSBUSCH. Zak • Sinkovčeve 10, Kranj 4366 V z avtomehanskim OROD-^kra ole.8a za zastavo 750, polnilec ko SL-fu^uno havbo Gorenje, vrtal-i»i j K" z dvema hitrostima v desno Ve8a ' jedUni SERVIS iz nelomlji-to^e^^a' vse novo» ugodno pro-*• * • Vrankar, Suha 34, Kranj L'faJa CP Glas, Kranj, Ulica Moše ^JJadeja 1. Stavek: GP Gorenjski 11 Kranj, tisk: Združeno podjetje Njjdaka pravica, Ljubljana, Kopirava 2. - Naslov uredništva in IfPrava lista: Kranj, Moše Pijadeja t, " Tekoči račun pri SDK v Kra-£u številka 61500-601-12594 - Te-giavni urednik, odgovorni L^f^nik in uprava 23-341, uredni-^*Vo 21-835, novinarji 21-860, malo-2? 8ni »n naročniški oddelek l- - Naročnina: letna 140 din, 2 Hi; a 70 din' cena za 1 8tevilko «»narja. - Oproščeno prometne-•W davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Prodam DESKE 25 mm. Letence 11, Golnik 4369 Prodam 9 mesecev brejo KRAVO ali menjam za KONJA, dva BIKCA ali tri PRAŠIĆE po 50 kg. Krč Janez, Kokrški log 10, Primskovo, Kranj 4370 Prodam PEČ za etažno ogrevanje z vsemi priključki. Informacije na telefon 24-301, Kranj 4371 Prodam nekaj lepih bukovih DRV. Dostava na dom. Naslov v oglasnem oddelku. 4372 Prodam črno-beli televizijski SPREJEMNIK znamke GRUN-DING SUPER ELEKTRONIK. Ogled od 17. do 20. ure. Štefan, Vreč-kova 4, Planina, Kranj, tel. 26-358 Ne pozabite na DROGESAN MLEKO ZA SONČENJE Kozmetika Šinkovec, Kranj, Prešernova 19. Prodam samohodni OBRAČALNIK REFORM. Demšar Matevž, Log 2, Škofja Loka 4374 Prodam rabljeno STREŠNO OPEKO bobrovec. Strahinj 11, Naklo 4375 Prodam KAVČ, FOTELJA, MIZO. Cena 1500 din. Kržišnik, Šem-petrska 28, Kranj 4376 Prodam TELEVIZOR RIZ, stabilizator. Cena 800 din. Tepina Leopold, Bičkova 10, Kranj 4377 Prodam diatonično HARMONIKO C, F, B. Gartnar Rudi, Breg ob Kokri 18, Preddvor 4378 Prodam BIKCA okrog 200 kg. Mlaka 21, Kranj 4379 Prodam vprežne ali traktorske VILE za seno, v dobrem stanju. Pra-protna polica 29, Cerklje 4380 Prodam rabljeno STREŠNO OPEKO bohen - Vinkovci. Ogled popoldan. Partizanska pot 11, Kokrica 4381 Poceni prodam KUHINJO VEGA BREST, oranžne barve, za veliko družino. Plačilo možno na obroke. Klemenčič Angelika, Benedikova 24 b, Kranj. Ogled v soboto in nedeljo od 8. do 13. ure. 4382 Prodam novejši ŠOTOR POREČ za 4 osebe. Jezerska c. 114, Kranj 4383 Prodam KRAVO po izbiri. Bode-šče 13, Bled 4384 Prodam dobro ohranjen ŠOTOR za 4 osebe. Sladic Niko, Struževo 47 a, Kranj 4385 Prodam KOMPRESOR za brizganje in mladega OSLA, sposobnega za delo. Knific Andrej, Goričane 22, Medvode, tel. 71-373 4386 Ugodno prodam NAPO z nastavkom ORHIDEJA 90 cm in kuhinjski ŠTEDILNIK GORENJE 35 cm, vse nerabljeno z garancijo. Kozina Ana, Struževo 40, Kranj 4387 dežurni veterinarji OD 9. DO 16. JULIJA 1976: TERAN Janez, dipl. vet., Kranj, Vrečkova 5. telefon 26-357 in 21-798 za občino Kranj; VODOPIVEC Davorin dipl. vet., Gorenja vas 186, telefon 68-310 za občino Škofja Loka; VIDIC Franc, dipl. vet., Jesenice, Kosova 9. telefon 81-288 za občini Radovljica in Jesenice. Prodam globok angleški VOZIČEK po ugodni ceni. Maistrov trg 5 ali tel. 23-764 int. 05 4411 Prodam nova vhodna enokrilna VRATA. Informacije Požeg, telefon 23-341 od 6. do 14. ure. 4412 Prodam 7 tednov stare PUJSKE. Rupa 16, Kranj 4413 vozila KOMBI IMV, dvojna kabina -keson, letnik 1965, v dobrem stanju, tehnično pregledan 3. 7. 1976, ugodno prodam. Telefon 23-619 4303 Prodam ZASTAVO 1300. Naslov v oglasnem oddelku 4305 Kupim MENJALNIK za fiat -compagnolo. Ponudbe s ceno na naslov: Zalaznik Janez, Studeno 21, Železniki 4268 Prodam R 8 po delih. C. kokrškega odreda 26, Kranj 4275 Kupim ZASTAVO 750 od 1974 letnika dalje. Naslov v oglasnem oddelku 4337 Prodam MOPED T 12, registriran, usnjen jopič in čelado. Kramar, Naklo 28 4338 Prodam FORD TAUNUS 12 M. Džordževič Zlatko, Medetova 1, Kranj 4339 Zamenjam ZASTAVO 750 za 1300. Naslov v oglasnem oddelku 4340 Prodam VW 1300, letnik 1967. Predoslje 142 4341 Ugodno prodam ZASTAVO 750, letnik 1968, registrirano do decembra 1976, dobro ohranjeno in nov KOŠ za dojenčka. Kerič, C. 1. maja 69, Planina, Kranj 4342 Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 750 (garažirana). Triller Marta, Dorfarje 36, Zabnica 4343 Vzdrževano, nikoli karambolirano ZASTAVO 101, letnik 1973, prodam. Rakovec, Rakovica 15, Zg. Besnica pri Kranju (ob cesti) 4344 Ugodno prodam MOPED na tri prestave. Kajuhova 10, Kranj 4345 ZASTAVO 750, letnik 1971, prodam. Pogačnik Srečko, Zaloše 13, Podnart 4346 ZASTAVO 750, letnik 1970, registrirano do julija 1977, odlično ohranjeno, ugodno prodam. Cotelj, Čopova 1, Lesce 4347 Za 5000 din prodam ZASTAVO 750, registriran do februarja 1977. Letence 11, Golnik 4368 Prodam dvoosno PRIKOLICO, 16-colsko, raztegljivo. Cerkljanska dobrava 5, Cerklje 4388 Prodam dobro ohranjen MOPED na štiri prestave. Sp. Brnik 16, Cerklje 4389 Prodam dobro ohranjen MOTOR CZ JAVVA 175. Škrjanc Jože, Stiska vas 1, Cerklje 4390 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1971. Tušek, Sv. Lenart 11, Selca nad Škofjo Loko 4391 Prodam KOMBIBUS IMV, letnik 1972. Grajska pot 3, Škofja Loka 4392 Kupim PRIKOLICO za osebni avto. Navedite ceno. Podreča 33, Kranj 4393 Prodam 5 MICHELIN GUM, novih, 175-13 in AKUMULATOR ter teraco PESEK. Lombar, Babni vrt 3, Golnik 4394 Prodam 4 GUME michelin s platišči za R 8 ali R 10 in T 12 ter PONY EXPRES. Kropa 135 4395 Poceni prodam ŠKODO 100 S, leto izdelave 1971. Ogled vsak dan od 15. do 16. ure. Telefon 24-697. Tor-kar, Planina 8, Kranj 4396 Prodam lahko PRIKOLICO in OBRAČALNIK za traktor pasquali. Zg. Lipnica 16, Kamna Gorica 4397 Poceni prodam ZASTAVO 750. Naslov v oglasnem oddelku. 4398 Poceni prodam ŠKODO 1000 MB, letnik 1969, v voznem stanju. Zvez-dana Pave, Kranj, 1. avgusta 11. Prodam AMI 8, letnik 1971, neregistriran, potreben popravila ali pa ga zamenjam za večji šotor s kamp opremo. Ogled od 16. do 18. ure. Rant Slavko, Stošičeva 5, Kranj kupim Kupim rabljene OPAZNE DESKE. Zlebir ing. Franc, Dvorje 15, Cerklje 4348 Kupim malo STISKALNICO za sadje, lahko obrtniški izdelek. Ho-man, Kidričeva 11, Škofja Loka 4400 stanovanja Družina z otrokom išče eno- ali dvosobno STANOVANJE v Kranju ali Škofji Loki. Lakota, Bled, Kolodvorska 4 4349 posesti GARAŽO v Šorlijevem naselju oddam v najem. Naslov v oglasnem oddelku. 4401 Dajem v najem PARCELO v Pod-ljubelju, primerno za kampiranje ali malo sečnjo. Naslov v oglasnem oddelku. 4402 Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO na omobčiu Radovljice, Lesc, Ribna, Gorij in Žirovnice. Ponudbe pošljite pod šifro »Gotovina — DM« 4350 GARAŽO pri nebotičniku v Kranju prodam najboljšemu ponudniku. Ponudbe pod »Triplex — pritličje« 4351 Prodam GARAŽO - pritličje v triplex II garažni hiši, Šorlijeva ulica Kranj. Informacije po telefonu Ljubljana 32-032 od 16. ure dalje 4352 TRGOVSKO OBRTNI LOKAL (31 kv. m) s skladiščem (70 kv. m) ter trosobno STANOVANJE (100 kv. metrov) s pritiklinami v centru Cesta JLA 6/1 nebotičnik PROJEKTIVNO PODJETJE KRANJ Izdeluje načrte za vse vrste visokih in nizkih gradenj. Razpolaga z načrti tipskih projektov stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij. iIC2 Hotel Bor -Grad Hrib Preddvor vabi na veliko teraso ob jezeru Črnava vsak PETEK ob 19.30 pleše in zabava FOLKLORNA SKUPINA Preddvor vsako SOBOTO ob 20. uri PLESNA GLASBA -igra ansambel Modrina vsako NEDELJO popoldne žar. V vročih poletnih dneh je ob obali jezera še posebno prijetno. Kranja, takoj vseljivo, prodamo. Informacije: J. Marenčič, Kranj, Ul. mladinskih brigad 4, telefon 22-004 4353 zaposlitve ZIDARJA za polaganje oken, vrat in ometa nujno iščem. Naslov v oglasnem oddelku ali tel. 21-100 4354 Sprejmem mesto HIŠNIKA v Kranju ali okolici. Sem redno zaposlen. Ponudbe pod »garsonjera ali soba« Kot KV AVTOELEKTRIKAR iščem zaposlitev. Petelinšek Darko, Valjavčeva 11, Kranj 4403 Vsa ZIDARSKA DELA oddam najboljšemu ponudniku — takoj! Naslov v oglasnem oddelku 4355 Iščem 4-urno honorarno ZAPOSLITEV. Naslov v oglasnem oddelku 4356 prireditve GASILSKO DRUŠTVO SUHA pri Predosljah prireja ob 50-letnici obstoja veliko VRTNO VESELICO z bogatim srečolovom in kegljanjem za koštruna s pričetkom ob 14.30 s parado. Za ples bo poskrbel priznani ansambel TRGOVCI. Vabijo gasilci 4357 VIA TURISTI vas zabava vsako soboto ob 20. uri v hotelu TRANS-TURIST Škofja Loka, vsako nedeljo na ZBILJSKEM JEZERU ob 15. uri 4404 GASILSKO DRUŠTVO SORA vabi v nedeljo, 11. 7. 1976, ob 16. uri na gasilsko VESELICO z bogatim srečelovom in nagradnim kegljanjem. Za ples in razvedrilo bo igral ansambel LOJZETA SLAKA. Na začetku prireditve bo propagandni POLET Z ZMAJI. 4405 V soboto, 10. 7. 1976, ob 20. uri PLES V BEGUNJAH. Igra ansambel MANUAL. Vabljeni! 4406 GASILSKO DRUŠTVO MEDNO prireja v nedeljo, 11. 7. 1976, ob 16. uri VELIKO VRTNO VESELICO. Igra ansambel JEVŠEK. Vabljeni! 4407 ŽIKA BALANESKOVIČ vas vabi v prenovljeno gostišče POSAVEC pri Podnartu, znano po žabjih in ribjih specialitetah, na veliko VRTNO VESELICO v nedeljo, 11. 7. 1976, ob 15. uri. Za ples in razvedrilo igra priznani TRŽIŠKI VOKALNO INSTRUMENTALNI KVARTET! 4312 obvestila Cenjene goste obveščamo, da bo lokal zaradi rednega letnega dopusta zaprt od 5. do 17. julija. GOSTILNA »LOVEC« Gorice, Zdravko Debeljak 4313 Zopet cvetijo VRTNICE v Pod-brezjah — oglejte si jih. Ogled in naročila (oz. rezervacije) za jesensko sajenje možno vsak dan, razen nedelje. DREVESNICA - TUŠEK, PODBREZJE 4358 ZDRUŽENJE ŠOFERJEV IN AVTOMEHANIKOV KRANJ čestita vsem poklicnim šoferjem in avtomehanikom članom in nečlanom, njihovim svojcem in sodelavcem k stanovskemu prazniku, »13. julij« in da bi se še naprej prizadevali za uspešen in varen cestni promet. Izvršni odbor 4359 ROLETE: lesene, plastične in žaluzije, naročite pri ŠPILER-jevih, Radovljica, Gradnikova 9, tel. 75-610 2417 IZREDNA PRILOŽNOST! Kvalitetno, poceni dobite v enem dnevu fotografije za vse legitimacije. Razvijam vse vrste filmov in izdelujem fotografije. FOTO ŽIVULOVIČ, 1. avgusta 5, Kranj, telefon 22-091 3924 GRADITELJI! Za gradnjo vaše hiše vam preskrbim vse vrste zidne opeke Ljubljanskih opekarn in strešnik NOVOTEKS. Andrej Smo-lej, Kranj, Oprešnikova 15 (na Klancu), telefon 25-579 3982 AMD ŽIRI razpisuje JAVNO LICITACIJO za prodajo dveh osebnih avtomobilov ZASTAVA 750. Javna licitacija bo v nedeljo, 11. julija, ob 8. uri pred zadružnim domom v Žireh. 4409 Cenjene stranke obveščamo, da smo na novo odprli kemično čistilnico v prostorih prejšnje čistilnice pri PETELINU v Kranju, Cankarjeva ulica št. 16. Po najnovejši tehnologiji vam, upoštevajoč vaše želje, opravimo storitve v 24. urah. Priporoča se EXPRES KEMIČNA ČISTILNICA »LILI« KRANJ 4410 zahvala Dr. Mariji SAJEVEC in sestri Marjani iskrena zahvala za dobrosrčnost in pomoč pri zdravljenju. Hvaležna Marija. 4408 SOZD ALPETOUR Škofja Loka - Titov trg 4 b objavlja prosto delovno mesto v: TOZD Potniški promet, Kranj disponenta Pogoj za zasedbo delovnega mesta: srednješolska izobrazba prometne smeri ter 2 leti delovnih izkušenj na enakem ali podobnem delovnem mestu. Poskusno delo 2 meseca. Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pismene ponudbe z dokazili sprejema kadrovski oddelek šOZD Alpetour Škofja Loka, obrati Kranj, Koroška c. 5 - 7 dni po objavi. Projektivno podjetje Kranj Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu razpisuje prosto delovno mesto knjigovodje Pogoji: ekonomska srednja šola — zaželeno 3 leta delovnih izkušenj Lahko se prijavijo tudi kandidati brez prakse. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Prijave pošljite na naslov: Projektivno podjetje Kranj, 64000 Kranj — Cesta JLA 6. ft "te '* '* * '» '* '* * * * "'»' % ZAHVALA Ob boleči izgubi naše mame, stare mame, tete in sestre Marjete Rozman iz Podreče 61 se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom ter vsem prijateljem in znancem za izraze sožalja, poklonjeno cvetje in vence. Podjetjem: Planika Kranj, Slovenijales Medvode, Elektrarna Medvode, Color Medvode in ZB Kranj ter Torbica Zbilje za poklonjeno cvetje in vence. Pevcem društva upokojencev iz Kranja za žalo-stinke, gospodu kaplanu iz Mavčič za tolažilne besede ter gospodu kaplanu iz Kranja za lep pogrebni obred. Posebna zahvala dr. Notar Ani iz Medvod za skrbno nego na domu. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: sinovi Viktor z ženo, Jože, Janez z družino, Francelj z družino, hčerki Francka z družino, Julka s sinom Matijem ter sestri Mana in Terezija z družino. Podreča, 5. julija 1976 ZAHVALA V ponedeljek, 5. julija 1976, smo se na pokopališču v Dražgošah poslovili od naše drage mame Frančiške Lušina Andrejčkove mame Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so jo pospremili na njeno zadnjo pot. Posebno pa se zahvaljujemo družinam dobrih sosedov, ki so naši mami pomagali v času njene bolezni: Kopčovim, Kališ-nikarjevim, Markovim, Miklavževim, Mihovim in Jakčevim, zlasti pa še dr. Rešku iz Železnikov za njegovo prizadevnost. Vsi Lušinovi! Dražgoše, 6. julija 1976 ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame in stare mame Ivane Perdan roj. Prestor se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sosedom in prijateljem za darovano cvetje, izrečeno sožalje,, nesebično pomoč in spremstvo na zadnji poti. Najlepša hvala dr. Potočniku in dr. Stenšakovi za zdravljenje. Hvala tudi delovnim kolektivom ISKRA, IBI in PEKARNA Kranj. Zahvaljujemo se šenčurske-mu oktetu, društvu upokojencev in gospodoma župniku in kaplanu za pogrebni obred Žalujoči vsi njeni! Šenčur, 7. julija 1976 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega očeta, brata, strica in starega očeta Franca Kroparja se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in znancem, ki so ga spremili na zadnji poti, darovali cvetje in izrekli sožalje. Posebna hvala vsem gasilskim društvom, posebno brniškim za izkazano čast in za poslovilne besede. Hvala tudi dr. Beleharju in g. župniku za pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: sirfova France in Andrej, hčerka Rozka z družinama in hčerka Micka. Zg. Brnik, 4. julija 1976 nesreče Vrglo ga je s ceste Voznik osebnega avtomobila Miloš Kosmač, roj. 1952, z Bleda je v ponedeljek, 5. julija, ob 3. uri vozil s Pokljuke na Bled. Približno kilometer pred gostilno na Zatrniku je zaradi prevelike hitrosti vrglo avto s ceste v obcestni jarek, od koder je drsel približno 100 metrov po gozdni površini, se zaletel v smreko, jo prelomil in se nato še ,30 metrov prevračal po strmini. Med prevračanjem sta voznik in sopotnik Milan Spilar, roj. 1956, z Bleda padla iz avtomobila in se zdravita v jeseniški bolnišnici. Vozniku so odvzeli kri za preiskavo. Zapeljal na pločnik V sredo, 7. julija, se je na Finžgar-jevi cesti na Jesenicah zgodila prometna nesreča zaradi neprimerne hitrosti glede na stanje ceste. Pri tem je bila ena oseba hudo ranjena, gmotna škoda pa znaša 8000 dinarjev. Voznik osebnega avtomobila Jurij Ostrun, roj. 1934, z Jesenic je vozil z Blejske Dobrave proti Javorniku po Finžgarjevi cesti. Zaradi neprimerne hitrosti na spolzki cesti ga je v blagem desnem ovinku začelo zanašati, tako da je zapeljal na pločnik. Pri tem je zadel pešakinjo Marijo Hladnik, roj. 1913, z Jesenic in jo zbil po tleh. Hladnikova se je pri padcu teže ranila in se zdravi v jeseniški bolnišnici. Nepravilno prehiteval V torek, 6. julija, ob 19.30 se je v Škofji Loki na Poljanski cesti pripetila prometna nezgoda, pri kateri sta bili dve osebi teže ranjeni, gmotne škode pa je za 20.000 dinarjev. Voznik osebnega avtomobila Stanislav Kavčič, roj. 1939, z Laniš nad Sovodnjem je peljal po Poljanski cesti in dohitel fička, ki je bil na poskusni vožnji, in ga začel prehitevati, čeprav se na tistem mestu cesta rahlo vzpenja v blagi desni ovinek. Na sredini vzpona, ko je bil vzporedno s fičkom, je iz nasprotne smeri pripeljal z osebnim avtom Jože Sovi-nec, roj. 1954, z Brodov. Kavčič je začel zavirati in se umikati v svojo desno, tako da je izsiljeval prednost vozniku fička, vendar je še vedno z levim blatnikom trčil v Sovinčev avto. Pri trčenju sta bili huje ranjeni sopotnici v Sovinčevem vozilu Mojca in Angelca Sovine, ki se zdravita v ljubljanski bolnišnici. Umrl v bolnišnici V soboto, 3. julija, ob 23. uri se je na Kidričevi cesti v Škofji Loki pripetila prometna nezgoda zaradi neprimerne hitrosti. Voznik motornega kolesa Ismet Asmagarič, roj. 1954, iz Škofje Loke je vozil od železniške postaje proti Gorenjski predilnici. Pri odcepu za Gorenjsko predilnico ga je zaradi prevelike hitrosti zaneslo s ceste v travo, po kateri je peljal še 25 metrov, nakar se je zaletel v reklamno tablo, od katere ga je odbilo in je 10 metrov stran nezavesten obležal. Odpeljali so ga v ljubljansko bolnišnico, kjer je po treh dneh podlegel ranam. L. B. Poizvedba V soboto, 3. julija, ob 17.40 je na Jeperci voznik avtobusa, ki je peljal udeležence proslave v Šentjerneju proti Kranju, prehiteval osebni avto. Ob prehitevanju je tako naglo zavil pred prehitevanega, da je le-ta moral zapeljati v desno, da se je izognil nesreči. Pri tem se je zaletel v ograjo. Voznik Alpetourovega avtobusa — na avtobusu znamke merce-des je bil tudi napis Dan Iskre — po nezgodi ni počakal, temveč je odpeljal dalje. Zato UJV naproša očividce, da bi se oglasili na postaji prometne milice v Kranju zaradi podatkov o nezgodi. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega moža, očeta, starega očeta, brala Matija Markuna upokojeni kovač se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom ter vsem prijateljem in znancem za izraze sožalja, poklonjeno cvetje in vence, Sodelavcem Tekstilindusa Kranj, Centrala Kranj, Iskra Elektromehanike Kranj za poklonjene vence. Pevcem društva upokojencev iz Kranja za žalostinke. gospodu kaplanu za lep pogrebni obred, sosedu tov. Klemencu za tople poslovilne besede. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Antonija, hčerke Anica z družino, Marija, Danica z družino in sin Stane z družino, sestra Francka in brata Franc in Tone. Kranj. H. julija 1976 Odbor za kadrovske zadeve Grafičnega podjetja Gorenjski tisk Kranj razpisuje prosto vodilno delovno mesto vodje splošnega sektorja Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še D*' slednje pogoje: da ima visoko ali višjo izobrazbo pravne, ekonomske ali upravnf smeri, 5 let delovnih izkušenj na enakem področju, od tega n«J' manj 3 leta na odgovornih delovnih mestih, da ima ustrezne moralno-politične kvalitete. Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. P0* nudbe z dokazili o izobrazbi in strokovnosti ter kratkim življenji pisom sprejema tajništvo podjetja 15 dni po objavi. t . Ponudbe se naslovijo na Grafično podjetje Gorenjski tis* Kranj, Moše Pijadeja 1 pod šifro »125«. Svet za kadre Industrije bombažnih izdelkov Kranj razpisuje naslednje štipendije: 2 na tehnični tekstilni šoli — tkalski odsek (moški za delo v proizvodnji) 1 na upravno administrativni šoli Prošnje naj kandidati dostavijo delovni organizacij1 na predpisanem obrazcu v 15 dneh po objavi. Razpisna komisija upravnih organov skupščine občine Radovljica razpisuje na podlagi 44. člena pravilnika o samoupravljanj notranji organizaciji in medsebojnih razmerjih Pr delu naslednja prosta delovna mesta: 1. veterinarskega inšpektorja v odseku za inšpekcijske službe Pogoj: visoka izobrazba — biotehniška fakulteta veterinarski oddelek in 3 leta delovnih izkušenj 2. referenta za obrambno vzgojo in pripravo KS in TOZD v oddelku za ljudsko obrambo Pogoj: višja izobrazba pravne, upravne ali organizmi ske smeri in šola za rezervne oficirje ter 2 leti delovni izkušenj oz., da izpolnjuje pogoje, določene z odlok^ o merilih in pogojih za izbiro delavcev na delo s področ) splošnega ljudskega odpora 3. strojepiske v oddelku za ljudsko obrambo Pogoj: poklicna administrativna šola in preiz*u znanja iz strojepisja Kandidati morajo poleg splošnih pogojev imeti tudi moralnopolH' kvalitete. Osebni dohodek bo določen v skladu s pravilnikom o delitvi osebi11 dohodkov. Pismene ponudbe z overjenim dokazilom o šolski lzoD^?j^IjiJ življenjepisom, potrdilom o dosedanjih zaposlitvah in potrv! o nekaznovanju je treba poslati v 15 dneh po objavi na naA:pt Razpisna komisija pri upravnih organih skupščine o°c Radovljica. Jelovica * y± lesna industrija, Škofja Loka vabi k sodelovanju delavce naslednjih poklicev: 1. mizarje 0, za delo v proizvodnih obratih in pri m°^ taži stavbnega pohištva in montaž11 objektov na terenu 2. ine ključavničarje lo v vzdrževalnem servis za delo v vzdrževalnem servisu, v P°?t[c' pridejo kandidati, ki so dokončali P°\et\ no šolo kovinske stroke in imajo 2 delovnih izkušenj 3. kurjača r v poštev pridejo kandidati, ki so^ dok čali poklicno šolo in imajo opravljen i*Pv za kurjenje visokotlačnih parnih kot I 4. več delavk in delavcev za delo v transportni skupini pri s* £e\o ščenju stavbnega pohištva v proizvodnih Preddvoru avbnega pohištva in z« Tjj dnih obratih v Škofji h^\eU i. Pogoj je starost nad l9 t loV'C' Kandidate vabimo, da vložijo pismene ponudbe na naslov: J®1 jj^o lesna industrija, Škofja Loka. Zaradi kolektivnega dopusta ž.e ujcO vloge najkasneje do 16. julija 1976. Vse željene informacije kandidati dobijo v kadrovsko socialnem oddelku. , * ■*' Kranjčani v triglavski steni HjL8ob°to, 3. julija, je okrog 30 Članov Pla-hkri pi* ^ru&tva Kranj in planinske sekcije v «ko 7* ektromehaniki °dš'° v severno triglav-•«8to r°' Prema8an 80 J° P° Nemški smeri, je , Pa so po Slovenski smeri. Za skupino ^vbj? '• da ^e niso 8est*vlia,i le alpinisti, 'JUbit r-tU(*' gorski vodniki, reševalci in drugi alpj .'J.1 gora, ki pa so pokazali zadovoljivo zj ,!!.1jt,*no znanje, kar je izredno razveseljivo iH Stt° Planinsko organizacijo. Vzpon po steni ^att* k V ^e D'' ODenenl tu opravili pa so tudi prest S*6 ^tev''° vzponov. 2e v petek, 2. julija, 8 Franci Gselman in Matjaž Dolenc ple-nnifi 8everno steno Fuscherkarkopfa. Led ba hine 45' v>šina 8tene 400 m- VVelzen-tiiH-nV0 smer v Fuscherkarkopfu je plezal J2? Bojan Pollak (AO Kamnik) s soplezal-Ple p8e'man 'n Dolenc sta naslednji dan Jq 2a'a še viseči ledenik v Grossglocknerju fe(T4*>. 1000 m. Znani Pallavičinijev koluar — 800 m) je bil že v celoti brez snežne n eje' Vseskozi je bil črn led, v katerem je j Psovanje precej težje kot pa v snegu. lan- m Drago Segregur sta v soboto JJ^J Potrebovala kar 8 ur. V Pallavicinija "J" vstopila tudi Tomaž Jamnik in Jože Ci-p- e> vendar sta morala zaradi poškodbe ^'Perleta obrniti. Nande Kern in Stane Ij,rvat pa sta plezala severovzhodni greben ^,„7" • • Štirje so se povzpeli na vrh po normalni poti. USPEŠNA TUDI DEKLETA tuj!°venci se ponašamo z velikimi uspehi abv V *enskem alpinizmu. Nekatere naše Uvr,Btke Prec' m Povojne generacije so se Tuh- v sam vrh svetovnega alpinizma. n /".8edanja generacija ima v svojih vrstah £KaJ. uspešnih alpinistk. Marija Perčič (AO ^ jnJ) je v torek, 30. junija, v navezi z ^ Orejem Štremfljem ponovila smer Jesih ^ Potočnik v Prdamanih policah III, j^01; Pred tem pa v navezi z Matejem g. anJcem Spominsko smer Križnar — in v*iV D°lgem hrbtu. Slađana Momirovič Ijo 97 -a Ekar (A0 KranJ> Pa 8ta v nede-J ' "'• Junija, plezali Nemško smer v Dol-*e«n hrbtu. ŠE NEKAJ PONOVITEV neda'k° Štremfelj »n Peter Markič sta v Šnik x 4" iunJa> ponovila Cizljevo smer v zania P* 900 m stene ~ 250 m težkeKa P,e' ve( l Prvotna ocena za mesta VI + ne drži Robert 80 P°navljalci izbrali lažje prehode. "Kavč** .^aDerSček, Rafo Gartner, Franc 2 In Klemen Kobal pa so v petek, »o hl!Ja' P,ezali sz greben Kočne. Sestopili Zerai? P°znani dolini v severni steni na Je-Sč k ^ nedeljo pa sta Gartner in Gaber-gorf ')'eza'a 8e Gregorinov steber v Kalški TUDI LETOS V CENTRALNE ALPE Chinano turi8ti*no in alpinistično mesto lico h*°nix pod Mont Blancom 8 svojo oko-nj . 00 tud> letos gostilo veliko število alpi-80 vr Z Vsega 8Veta- Nekate" naSi alpinisti Pa h kajti prav v tem času so v aiD: .°D!eajno najboljše razmere. Francoski v p, 18tl so nam sporočili, da je letos pozimi ^entralnih Alpah zapadlo izredno malo zato bodo posamezne .ledne vesine Pleza«'/0 **• gole' V e.rnern' ledu Pa Je sHe, veriet'n ° DOđo 1 Vati*"-6 veliko težje, kar bi veljalo upošte-Pn načrtovanju vzponov. F.Ster Gorenjski olimpijci Franc Peternel: težko do Montreala Hrastje — Najboljši jugoslovanski tekmovalec v streljanju z malokalibrsko hitrostrel-no pištolo Franc Peternel, rojen 9. novembra leta 1932 v Vikrčah, sedaj pa stanuje v H rastju, je dolgo živel v negotovosti, ali bo med potniki za olimpijske igre v Montrealu ali ne! Zahvaljujoč predvsem njegovi trdni volji in odločenosti mu je podvig uspel. Norma za pot na olimpijske igre je bila visoka in stroga. 590 krogov od 600 možnih je moral nekajkrat pristreljati, da so ga končno le uvrstili v jugoslovansko elimpijsko moštvo. Razen Peternela bodo jugoslovansko strelstvo na letošnji največji svetovni športni prireditvi zastopali še Srečko* Pejovič, Zdravko Milutinovič, Miroslav Sipek ip-Desanka Pešut. S Peternelom vred so to imena, ki v svetovnem strelskem športu veliko pomenijo, zato upravičeno upramo, da jih tudi v Montrealu sreča, predvsem pa strelcu tako potrebna mirnost in zbranost ne bodo pustili na cedilu. Franca Peternela je bilo v »predolimpijskih dneh« težko najti doma. Hodil je s tekmovanja na tekmovanje, vadil in meril, razen tega pa ga je preganjalo še delo. V sredo zvečer je že odpotoval v Sremsko Mitrovico, kjer je zborno mesto naših strelcev-olimpijcev in kjer so načrtovane zadnje priprave pred odhodom. Jutri ali v nedeljo pa bodo tudi strelci krenili na dolgo pot proti Montrealu. »Zadovoljen sem, ker mi je po toliko preizkušnjah uspelo priti v olimpijsko ekipo,« je pripovedoval v torek naš najboljši strelec z malokalibrsko hitrostrelno pištolo. »Velikih uspehov ne pričakujem. Vesel bom, če mi bo šlo v Montrealu vse po sreči in bom dosegel vsaj 590 krogov od 600 možnih. Toliko je znašala tudi olimpijska norma. Takšen dosežek bi me po predvidevanjih pripeljal med prvih 20 najboljših strelcev v moji kategoriji na olimpijskih igrah. To bi bila solidna uvrstitev.« Franc Peternel je toliko krogov lani in letos že pristreljal. Na velikem tekmovanju v Beogradu je dosegel 591 krogov, kar je nov državni rekord. Uvrstil se je na solidno četrto mesto. Dobro se je odrezal tudi na velikem tekmovanju v vzhodnonemškem strelskem središču Sulu, kjer je nastopila večina evropske strelske elite. Peternel je pristal med prvo deseterico, kar je dosežek mednarodne vrednosti. »Predvsem pogrešam velika mednarodna tekmovanja, kjer se strelec kali in izpopolnjuje,« meni Franc Peternel. »Povrhu vsega sem letos streljal še pod stalnim psihičnim pritiskom, ali bom dosegel oziroma potrdil olimpijsko normo ali ne. Uspelo mi je in zato sem še bolj zadovoljen. Razen tega Kranj nima primernega strelišča. Po svojih močeh vadim doma, sicer pa sem se prisiljen voziti v Ljubljano. Precej časa in tudi denarja vzamejo takšni treningi. Će bi invel Kranj primeren objekt, bi se strelstvo še bolj razvilo. Kar se reprezentance za olimpijske igre tiče, menim, da bi morali imeti več skupnih priprav. Tako pa delam kot vem in znam. Najpogosteje pridem na strelišče, odstrelim in grem. Takšen trening vedno ne doseže zaželenega učinka.« Brez dvoma zasluži Franc Peternel že zaradi izredne prizadevnosti in volje, da se uvrsti v olimpijsko ekipo, priznanje. Če pa upoštevamo še rezultate, potem je Peternelova vrednost še večja. Obilo sreče in dobrih rezultatov mu želimo tudi v olimpijskem MontrjealuP- J. K oš n jek J Balinarji s Huj drugi Huje — Na Hujah pri Kranju so pred tremi leti ustanovili balinarski klub, ki posebno letos dosega odlične uvrstitve. Franc Škrab, Jože Novak, Vlado Roos, Miro Pevec in Marjan Lam-pret so v soboto, 3. in v nedelio, 4. julija, sodelovali na jubilejnem 25. republiškem prvenstvu balinarskih četvork. Razen Hujanov so od Gorenjcev na prvenstvu sodelovali še balinarji iz Radovljice in z Jesenic, sicer pa je nastopalo kar 24 ekip. Balinarji s Huj so se uvrstili v zaključno tekmovanje. V predtekmovanju so premagali balinarje Jadrana iz Izole, Svobode iz Ljubljane, Železničarja iz Postojne in Žabe iz Ljubljane. V zaključnem tekmovanju so se uvrstili na odlično drugo mesto! Zmagala je ekipa Skale iz Sežane. Hujani so bili drugi, sledijo pa balinarji Brd iz Nove Gorice, Žabe iz Ljubljane, Špice iz Ljubljane, Modrega vala iz Kopra in Železničarja iz Postojne. Cetverke teh klubov bodo sodelovale na državnem prvenstvu, ki bo 4. in 5. septembra v Opatiji. Radovljiški balinarji so se na republiškem tekmovanju uvrstili na 19. mesto, Jeseničani pa so bili 22. Velik uspeh je dosegla tudi dvojica Franc Škrab in Miro Pevec. Uvrstila se je na državno prvenstvo, ki bo v Tivatu v Črni gori. -jk Podjetje DOMPLAN Kranj in SGP PROJEKT Kranj objavljata hiranje 8amce v kupcev stanovanj za delavce samskem domu, ki bo zgrajen v stanovanjski soseski S-5 na Planini. V domu za delavce samce, za katerega je že izdano gradbeno dovoljenje, bo J&oposteljnih sob avoposteljnih sob garsonjer 76 enot s 76 ležišči 62 enot s 124 ležišči 11 enot z 22 ležišči Sku paj 149 enot z 222 ležišči število ležišč bi bilo možno Se povečati, ob še vedno primernih bivalnih P°gojih. ^eria bo določena v skladu z družbenim dogovorom o obliko-£anju cen v stanovanjski graditvi v občini Kranj, po predra-«unu 0a januarja 1976 pa znaša povprečna cena za sobo oz. gar-'o&jero 197.500,00 din, ali ca. 13.200,00 din na ležišče, brez ^P'enie sob, upoštevaje zgoraj navedeno število ležišč. Z dopolnitvijo zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj (Uradni list SRS št. 15/76), je dovoljeno sredstva, j\a*nenjena za stanovanjsko gradnjo, uporabljati tudi za finan-~Il>anje gradnje stavb za nastanitev delavcev (samski domovi). ^ tem je dana možnost, da Samoupravna stanovanjska skupnost ^meni del posojila tudi za nakup stanovanj za delavce samce, stanovanja bi bila pripravljena za vselitev do decembra 1977. * kupci bo sklenjena predkupna pogodba, v kateri bodo določeni pogoji **&kupa oz. prodaje. ^»ročila sprejema podjetje DOMPLAN Kranj, Cesta JLA 6/V a° 15.8.1976. Za krajevi praznik Bistri V počastitev krajevnega praznika Bistrica Tržiču so organizirali tekmovanja v atletih šahu in streljanju. V atletskem mnogoboju je 1. mesto zasedla ekipa tabornikov Kokrškega odreda Križe, 2. je bil Klub študentov Tržič, 3. pa KS Bistrica. V šahu je 1. mesto osvojil Ivan Ravnik, 2. Janez Slapar, 3. Marjan Gašperlin. V streljanju moških je l.lnesto zasedel Milan Rustja, 2. je bil Paveek, .1 pa Minič. Med ženskami je 1. mesio osvojila Ležajeva, 2. Kraljeva, 3. pa Šolar jeva.' M. Krsnik Stari: Mladi 26:21 11:11 Uvodna prireditev v praznovanje krtVvnt^« praznika Dupelj je bila izredno privlačna' iri> zanimiva ter že tradicionalna rokometna tekma STARI : MLADI, v kateri so zmagali izku-šenejši »STARI« igralci z rezultatom 26:21 (11:11), ki so tako osvojili tudi lep prehodni pokal KS Duplje. Sodil je Bartol iz Naklega* Nastopili so naslednji igralci: STARI: Boncelj, Konjar 4, Benegalija 5, Grašič F. 9, Fajdiga 2, Rakovec B., Klančnik S., Rakovec F. 2, Vrta* 4 in Rakovec M. Za ekipo MLADIH pa so nastopili: Ribnika 1, Debeljak, Fende, Kuhar D. 7, Grašič P. 2, Toporš 8, Klančnik B. 2, Teran B. 1, Čimžar in Kuhar B. Jutri ob 18. uri pa bo zanimiva rokometna tekma Duplje : Tržič. J. Kuhar Otvoritev šahovskega prvenstva za mladince v Kranju V torek, 6. julija, se je začelo šahovsko mladinsko prvenstvo SRS. Prvenstvo je odprl pokrovitelj predsednik občinskega sindikalnega sveta Kranj Viktor Eržen, ki je potegnil tudi otvoritveno potezo. Na prvenstvu sodeluje 38 mladincev iz vseh šahovskih društev Slovenije. Zbrani so najboljši mladinci, med njimi so 4 mojstrski kandidati, med njimi tudi lanskoletni prvak Supančič. Šahovsko društvo Gorenjske zastopajo: mojstrski kandidat Mazi, prvokategorniki Zeleznik, Mencinger, Deželak in Rakovec ter drugokate-gorniki Novak, Bumbar, Pavlin, Vreček in tretjekategornik Božič. Prvenstvo je organizirano v delavskem domu, vhod št. 6, vsak dan od 16. do 20. ure. Vstopnine ni. N.Pavlin TVD Partizan Žirovnica je pripravilo akcijo Vsi na kolo za zdravo telo. Udeležilo se jo je 63 kolesarjev, ki so prevozili progo od Žirovnice do Žapuž, prejeli nalepko in značko kolesarja, praktična darila pa sta prejela Tončka Lip-nik kot najstarejša ucteleženka in Samo Mekina kot najmlajši kolesar. Na sliki: kolesarji na startu. — Foto: B. B. AK Triglav praznuje letos 20-letnico Kdaj bomo začeli uresničevati prioriteto v kranjski občini — Tudi Kranj bi moral dobiti tartan vornih noče propagirati tartana) sta bila predlagana, da bi eden od obeh dobil tartan. Pn tem bi se stroški delili na polovico, in sicer naj bi drugo polovico plačala občina, v kateri bi se moderniziral stadion. Drugo leto dobi tartan-ske naprave Ljubljana. Stroški se zmanjšujejo, če bi stroje, ki jih je treba pripeljati iz Švice, potem prestavili še v Kranj. Da bi bila tartani-zacija v Kranju v primeru z drugimi centri najcenejša, da bi lahko imel kranjski stadion 8 stez (olimpijske norme), da je kranjski stadion eden najlepših v Ju£*elaviji, da je kranjski stadion edini atletski objekt na Gorenjskem, bi bila to najboljša rešitev. Lanskoletni uspeh kranjske atletike, ko je bil Kranj v skupnem seštevku najboljši na jesenskem krosu za pokal Dela, letošnje prvo mesto žensk v kriteriju mest B skupina in tretje mesto moških v kriteriju slovenskih mest A skupina, pa narekujejo tudi druge potrebe. V Kranju bi bilo nujno potrebno nastaviti enega profesionalnega trenerja poleg honorarnih in enega profesionalnega organizatorja. Za novega predsednika AK Triglav so izvolili Borisa Lavriča, podpredsednik bo Janez Kavčič in sekretar Milan Zoran. Kljub majhni dotaciji 190.000 din £a leto 1976 upajo, da bodo vse naloge, ki so jih sprejeli na letnr> mferenci, uspešno rešili ob podpori t renerskfeca |uHskega V^ehsh'd- v^Krahjit. - Titio; F. P. Vvrhunskem športu temeljite spremembe Na portoroškem zborovanju slovenskih telesnokulturnih delavcev je bilo ufeotovljeno, da so na področju vrhunskega športa potrebne temeljite vsebinske in organizacijske spremembe. Če telimo dosegati vrhunske dosežke, je treba temu področju zagotoviti širok izbor športnikov, visoko strokovno-" timsko delo na znanstveni osnovi in doseči vključitev razpoložljivih materialnih, kadrovskih in drugih potrebnih potencialov. Vrhunskih dosežkov ni mogoče dosegati v vseh športih, predvsem zaradi materialnih, kadrovskih in drugih možnosti. Pot do vrhunskih dosežkov pa je treba ubrati na različne načine. Telesnokulturne skupnosti so se v Portorožu dogovorile za naslednje načine: 1. z enotnim strokovnim delom mladih športnikov v prvih štirih razredih osnovne šole, izbranih na osnovi celovitega sistema izbora; 2. s podporo posameznikom določenih kategorij v občinah in republiki po enotni kategorizaciji ne glede na športno panogo; 3. s celovitim sistemom izbora športnikov na celotnem območju Slovenije in zagotavljanju možnosti na vseh ravneh (atletika, košarka); 4. s posebnim sistemom izbora športnikov v občinskem merilu; 5. z dodatnim sistemom izbora športnikov za določene športne panoge v republiškem merilu (namizni tenis, nogomet, rokomet in smučanje). Omenjene štiri panoge se bodo razvijale v vseh tistih občinah, ki so se za te panoge opredelile, materialne in druge posledice na ravni republike bodo za namizni tenis in smučanje širše od posledic za rokomet in nogomet. TKS Občin pa lahko ob atletiki in košarki izberejo še največ dve panogi. Telesnokulturne organizacije čakajo pri uresničevanju sklepov glede razmaha vrhunskega športa pomembne in odgovorne naloge. Republiška TKS in ZTKO Slovenije sta že izdelali akcijski program, ki zadeva predvsem naloge pri organiziranju selekcije, usposabljanju in zaposlovanju strokovnih kadrov ter uresničevanju družbenega dogovora o statusu in stimulaciji vrhunskih športnikov-amaterjev. S samoupravnim sporazumom začrtana politika v vrhunskem športu torej pomeni celovit napor vseh telesnokulturnih in družbenih dejavnikov za oblikovanje zgodnega sistema nepretrgane selekcije, zasnovane na sodobnih metodah telesne oz. športne vzgoje mladine. Za uresničevanje samoupravno dogovorjenega koncepta vrhunskega športa bo treba v občinah in na ravni republike ustanoviti delegatsko oblikovane koordinacijske odbore vseh zainteresiranih dejavnikov, v katerih bodo imele pomembno mesto republiške strokovne organizacije za posamezne športne panoge. Skrbeti bo treba za strokovno in organizacijsko izvedbo koncepta vrhunskega športa z vključevanjem in reševanjem problematike na področju kadrov, raziskovalne dejavnosti, objektov itd. J. Javornik 30. aprila prihodnje leto ob 30-letnici A Ipine bo skladiščna hala zgrajena. — Foto: F. Perdan Nadaljevanje s 1. strani jev, v skupini C pa so delovne organizacije Obrtnik, Etiketa, SGP Tehnik in dve TOZD v Alpina Žiri vpisale 1,003.684 dinarjev. Akcija v občini kot rečeno teče naprej. Zdaj pričakujejo, da bo živahnejša v krajevnih skupnostih, v podjetjih pa bo ta mesec v glavnem končana. Čeprav so med gorenjskimi občinami v drugi skupini lestvice, so nekako zadovoljni z doslej vpisanim zneskom v tržiški občini. 4303 vpisniki so vpisali 6,396.100 dinarjev ali 84,10 odstotka predvidene vsote. Med zaposlenimi v delovnih organizacijah je doslej vpisalo posojilo okrog 75 odstotkov delavcev. 260 občanov v krajevnih skupnostih pa je vpisalo 321.350 dinarjev. V nekaterih krajevnih skupnostih se akcija še sploh ni začela in tudi nobena delovna organizacija se še ni odločila za vpis. Vrstni red posameznih občin glede na predvideni znesek je bil tako včeraj, 8. julija, dopoldne naslednji: Nepripravljeni delegati Jesenice — Pri občinski konferenci SZDL Jesenice so izdelali oceno o uresničevanju ustavne vloge samoupravnih interesnih skupnosti. V njej ugotavljajo, da večina interesnih skupnosti na področju normativnih aktov ni dogradila kaj bistvenega, vzroki za takšno stanje pa so predvsem pomanjkljivi dogovori in navodila iz republiških zvez. Posebno nezadovoljivo stanje je v interesni skupnosti za področje znanosti, ki tudi sicer v svojem delovanju ne kaže nobene aktivnosti oziroma se vsa dejavnost omejuje le na republiško zvezo. Podobna ocena velja tudi za regijske interesne skupnosti, ki prevzemajo naloge temeljnih skupnosti in odmerjajo skupnostim premalo pristojnosti, pravic in odgovornosti. Dosedanje delovanje interesnih skupnosti je pokazalo, da se novi principi svobodne menjave dela Škofja Loka Kranj Jesenice "Tržič Radovljica 103,29 97,76 91,11 84,10 73,40 Vpis posojila mora uspeti Med posamezniki v Sloveniji je Peter Male ševič iz krajevne skupnosti Vodovodni stolp i Kranju vpisal doslej največji znesek poso jila za ceste — »Imam avto in vsak dan potujem; zato vem, kaj pomenijo dobre ceste.« Kranj — Nič kaj rad ni v torek zvečer, ko se je vrnil domov, privolil v pogovor. »Ljudje so zlobni. Ko je bilo objavljeno v časopisih, da sem vpisal 100.000 novih dinarjev posojila, sem postal tarča različnih pripomb, nesramnih zbadanj in obrekovanj. Tudi družina nima miru; ne ponoči, ne podnevi. Kakor, da se nas izogibajo. Ni mi sicer vseeno, vendar pa me toliko tudi ne moti, da bi mi bilo zdaj žal, da sem vpisal takšen znesek. Nasprotno! Če bi, se še enkrat odločal za vpis, bi -vpisal enak znesek, in tudi žena in otroci bi vpisali, če bi mogli.« Tako mi je razlagal Peter Male-ševič iz novega stanovanjskega naselja v krajevni skupnosti Vodovodni stolp v Kranju. Kar verjeti nisem mogel, da smo ljudje lahko tako zlobni. Štiričlanska družina je to. Rojen je bil v Bosni, a z družino že 14 let živi v Kranju. Upokojeni oficir je, vendar še vedno malo dela. Ne živijo razkošno, a gledajo na vsak dinar. Mlajši sin bo jeseni začel obiskovati zadnji razred osemletke, starejši pa je pred maturo. Peter ima avto in tudi starejši sin ima že izpit. »Avto mi koristi pri delu. Vsak dan potujem po Gorenjski, včasih pa tudi po drugih krajih Slovenije. Zato na svoji koži občutim in vem, kaj pomenijo dobre ceste. Ko so se v moji rojstni republiki odločili za vpis posojila za ceste, sem menil, da bi bilo prav, če bi enako naredili tudi v Sloveniji. Ceste so slabe, promet vsak dan večji na njih. Tudi to je eden od vzrokov za nenehno naraščanje nesreč. Kar spomnite se, kakšen promet je bil včasih na stari cesti Vrhnika —Postojna in koliko nesreč je bilo na tem odseku. In kako drugače je zdaj, ko je tam avto cesta!« Nekako kot geslo ali naštudirana parola zveni izjava: Vsaka akcija ima in mora imeti junake, če naj uspe. Vendar Peter Maleševič ni neskromen, ne želi biti nekaj posebnega, tarča za dobre in zle bodice. Le pomagati želi. Pomoč in solidarnost je zanj obveza. Tudi za prizadete v potresu je prispeval. »Redki med nami so, ki še niso imeli posojila. Jaz gledam na to tako: Če mi lahko dobimo posojilo, zakaj ga tudi sami ne bi dali, Če bo s tem nekaj več in prej narejeno. Prav nič ne bomo s tem izgubili, samo vsi skupaj pridobili. Ko sem 21. junija vpisal posojilo, so na vpisnem mestu v krajevni skupnosti mislili, da sem se zmotil in vpisal znesek v starih dinarjih. Tako kot sem menil takrat, pravim še zdaj. Akcija za vpis posojila za ceste v Sloveniji mora uspeti. Vem, da so med nami takšni, ki ne morejo vpisati niti dinarja in komaj shajajo iz meseca v mesec. Takšnim ne gre zameriti! Nasprotno, pomagati jim je treba in urediti tako, da takšnih primerov sploh ne bo. Vsakdo drug pa bi po moje v tej akciji moral sodelovati po svojih zmožnostih.« A. Zalar delavcev, ki ustvarjajo dohodek z delom drugih delovnih ljudi, le počasi vključujejo v sistem. Delegati zbora izvajalcev še niso povsem dojeli novih pristopov in še vedno menijo, da interesne skupnosti delujejo na osnovi proračunskega sistema. Poleg tega pa včasih delegate zbora izvajalcev zanima le lasten položaj in program in ne kažejo nobenih prizadevanj, da bi z zborom uporabnikov iskali skupne interese in da bi iz tega pripravljali skupne programe. Pojavljajo se tudi primeri, ko v zboru izvajalcev izstopa močnejša organizacija s svojimi delegati pri sprejemanju prioritete programov z osebnimi interesi, ki nikakor niso v skladu z ostalimi izvajalci, še manj pa z interesi in prizadevanji uporabnikov. Delegacije samoupravnih interesnih skupnosti so tako številne, da zadostujejo za vse interesne skupnosti. Nobena interesna skupnost pa nima podatkov o tem, .kako, kdaj in kolikokrat se delegacije sestajajo. Po oceni je stanje nezadovoljivo. Sprva so se delegacije sestajale dokaj redno, kasneje pa ne več. Vzrok je v neusklajenem delu vseh interesnih skupnosti. Uveljavlja se praksa, ko se v večini delegacij delegati med seboj dogovorijo, kdo bo »zadolžen« za neko interesno področje. Takšen princip delovanja kaže na to, da delegacije ne delujejo v skladu z ustavnimi določili in principi, da se delegati sami odločajo za večino stališč na sejah, skratka, da ni trdne in stalne povezave med delegati in delegacijami. Še slabše pa je s povratnimi informacijami, ko delegati v redkih primerih poročajo svojim delegacijam, redkokdaj pa samoupravnim organom in delovnim ljudem in občanom o dogovorjenih stališčih in sklepih s skupščin samoupravnih interesnih skupnosti. Nezadovoljivo delujejo tudi konference delegacij, ki že od vsega začetka niso zaživele. Delegati so na sejah nepripravljeni, brez stališč svoje sredine oziroma zgolj z osebnimi stališči, zbori uporabnikov so mlačni in zato zbori izvajalcev kaj lahko dosežejo sprejem svojih stališč. Eden od vzrokov za slabšo pripravljenost delegatov na sejah skupščin so tudi preobširni materiali, ki jih delegatom posredujejo strokovne službe. Materiali so preobširni in nepregledni, včasih netočni in se pogosto šele po nekaj dneh dopolnjujejo z dodatnimi informacijami. Kot kažejo podatki o samoupravnih odnosih v SIS in o oblikovanju specializiranega sodstva, interesne skupnosti niso bile posebno aktivne. Skupščine so sicer oblikovale samoupravni nadzor, vendar le oblikovale, kajti aktivnosti ni bilo čutiti. Zaživela tudi niso posebna samoupravna sodišča v interesnih skupnostih. V jeseniški občini bodo zatorej morale družbenopolitične organizacije, še posebno pa člani zveze komunistov, spremljati nadaljnja prizadevanja, da bi delegatski sistem v samoupravnih interesnih skupnostih resnično zaživel. Posebno skrb bodo morali posvetiti kadrovskemu sestavu delegacij in v kandidacijskih postopkih za volitve leta 1978 predlagati v delegacije primerno zastopanost članstva ZK. Občinska konferenca ZK pa je zaradi takšnega stanja že oblikovala posebno komisijo za družbenopolitični sistem in samoupravljanje, komisijo, ki bo delovala predvsem pri uveljavljanju delegatskih načel v družbenoekonomskem in političnem sistemu. D. S. Nova delovna zmaga Temeljni kamen za halo A Ipine v Zireh Žiri — V torek, 6. julija, so delavec Jože Stanonik, z najdaljšo delovno dobo v kolektivu Alpine v Zireh, prešivalka Magda Špeh in Janez Lazar, rezkar v montaži, slovesno položili temeljni kamen za proizvodno skladiščno halo ob tovarni Alpina. Kolektiv Alpine, ki danes šteje 1585 zaposlenih, proizvaja >zdelke vseh vrst športne in modne ženske obutve, izdelke iz mas, vse vrste zahtevnih orodij — form za vlivanje plastičnih mas ter vodi svojo maloprodajno mrežo za prodajo obutve. Prizadevni kolektiv se je lani decembra na svojih zborih delavcev odločil, da s* odpove ostanku dohodka, namenjenega za osebne dohodke ter ta denar prispeva za izgradnjo nove proizvodno skladiščne hale. Ob slovesnosti, ki so se je udeležili zaposleni delavci Alpine, so poudarili, da se delovna organizacija odloča za gradnjo nove hale v času, ki ni najbolj ugoden za nove naložbe, vendar se vsi zavedajo pomena nadaljnjega razvoja, predvsem tistih dejavnosti v proizvodnji, ki so za nadaljnji napredek najbolj potrebne. Delovna zmaga Alpine bo oplojena 30. aprila prihodnjega leta, ob 30-letnici Alpine in pomeni nov prispevek k napredku samoupravnega socializma, ki ga tudi delavci Alpine iz Žirov grade s svojim prizadevnim in uspešnim delom in s svojo zavestjo. Novo skladiščno halo ob tovarni Alpina, s površino 4000 kvadratnih metrov, bo gradilo Splošno gradbeno podjetje Sava z Jesenic. D. Sedej Za gradnjo šole na Plavžu Jesenice — Ko so na Jesenicah uspešno izvedli referendum za samoprispevek za izgradnjo šolskega centra na Plavžu (zanj je glasovalo 75 odstotkov delovnih ljudi in občanov), so imenovali tudi gradbeni odbor za nadzor del pri gradnji šolskega centra na Plavžu. Do zdaj so člani odbora prejeli tri idejne projekte, ki jih bodo razgrnili, dogovarjajo pa se tudi, naj bi projektanti izdelali makete novega centra tako, da bi si občani lahko nazorneje ogledali predvideni novi šolski center in dali svoje pripombe. Obenem je potrebna tudi pogodba za izvajanje tehničnih opravil in za nadzor nad gradnjo, ki bo potekala po etapah. Najprej naj bi zgradili šolo za 1000 učencev, vzgojnovarstveno ustanovo za 156 predšolskih otrok, telovadnico, kuhinjo in samopostrežno restavracijo ter vse ostale spremljajoče prostore. Sredstva od samoprispevka se redno zbirajo, občani jih bodo prispevali pet let. Predvidoma naj bi z gradnjo novega šolskega centra na Plavžu začeli prihodnje leto 27. aprila. D. S. V minulih dneh smo lahko precej brali in slišali o vročic' skem valu v zahodni Evropa Zajel pa je ta vroči val tudi noše kraje in različno vplival na vsakdanje življenje in delo. Tako na primer v petek, 2. julija, o*> 17. uri bil sklican sestanek v krajevni skupnosti Radovljica zar9' di javne razprave o osnutku zakona o združenem delu. Kljub vročemu popoldnevu, ki je boli spodbujal misli na vikend oo koncu tedna kot na živo razpravo o osnutku zakona, se ]* zbralo prek 40 občanov. Tudi to se zgodi Ker pa uvodna razlaga M uspela prikazati vse značilnosti osnutka (predvsem tistega delf*> ki zadeva odnose med združenim delom in krajevno skupnostjo), 8° organizatorji skušali izzvati p0" sameznike, da bi kaj več spregovorili o tem. Marsikoga je %e skrbelo, da se bo zato razprava precej zavlekla, vendar jim P strah pregnal nekdo od izzvanih, ki je rekel. »Ne bom govoril, ker je prevroče.« Najbrž je imel celo prav, saj smo se nekako navadili, da že ob normalnem vremenu ob petkih popoldne neradi sedimo nfl sestankih. Kopališče polno, kamp ne Radovljica — Lepo junU vreme je privabilo na radovljlšK kopališče izredno veliko ^°Pa.ifflj Minuli mesec so namreč prodah K 6592 vstopnic, lani junija pa ?ara^a slabega vremena le 889. Zanimivo P je, da se število prenočitev v kamP ' ki je zraven kopališča, minuli rne^ ni povečalo. Zabeležili so 438 gost°J' kar je za okrog 20 gostov manj ^ lani ta mesec. Ugotavljajo, da J*. ft manjši obisk kampa kriva jeseni^ obvozna cesta, zaradi katere večina tujcev odloča za prehod ^ Ljubelj. Sicer pa je v kampu n&^A prehodnih gostov, ki ostanejo le 0 do tri dni. .0 Drugače pa so se za let0 {J:0 sezono v kopališču in kampu d° pripravili. Oba objekta, ki sta & najlepšimi v Sloveniji, sta last k jevne skupnosti, upravlja P8,.^ kopališki odbor. Letos so za ure^-Lv in pleskanje bazena, za uredi strojnice za prečiščevanje vode . druga nujna dela porabili P\^ 70.000 dinarjev. Skupaj s plaval"" klubom ŠD Radovljica in tehm«^ pomočjo delavcev Verige Lesce . postavili kovinske stebre z žarom . za nočno osvetlitev bazena. P^J^gO klub je za to prispeval okrog 20- ^ dinarjev. Nabavili so tudi 110 n°je. ležalnih desk in zasteklili 8*/°^ robne prostore. Zaradi nene n težav s ključi (veliko se je vsako \* pogubi) nameravajo slačilne orn . ce v prihodnje odstraniti in P°. jrn odprto garderobo z organiziran varstvom. ..xxu Pred nedavnim pa so v kopal naredili precej škode tudi »vesei^ nočni obiskovalci. Krivce zanjo s ^ prijavili, glavnim razgrajačem Pa prepovedali tudi vstop v k°P*n;;-a Zaposlili so tudi rednega nočne* čuvaja. JR Košarkarji Triglava so se uvrstili v II. zvezno ligo Triglav : Celje 92:86 (43:42, 80:80) V sredo, 7. julija, ob 19. uri je njimi pa jih je bilo kar 200 »J bila v športni dvorani v Novem Kranja, ki so ves čas z ves J□ mestu odločilna tekma za na- veselo spodbujali domtv„iV* slov slovenskega prvaka v ko- Srečanje sta sodila sod« g šarki za leto 1976. Ker sta v do- Žule iz Slovenskih Konjic sedanjih tekmah zbrala enako Radmilovič iz Maribora. ku. število točk, sta se moštvi Celja MOŠTVI - TRIGLAV: & in Triglava iz Kranja pomerili bic še tretjič. Po izenačeni in raz- 12 buri j i vi borbi v obeh polčasih (43:42, 80:80) je košarkarjem kranjskega Triglava v podaljšku uspelo premagati nasprotnika z rezultatom 92:86. Tako so zabeležili največji uspeh doslej. Uvrstili so se v drugo zvezno košarkarsko ligo. Takšen kot je bil večji del letošnjega slovenskega prvenstva v košarki, je bil tudi zaključek: razburljiv in z obilo športnega užitka. Sredino srečanje pa bo nedvomno dolgo znano še po nečem. Ogledalo si ga je okrog 800 gledalcev. Med Štefe 2, Fartek 8, Kalan---. . Torkar 4, Nagy 0. Trene« B.Dežman in M.Rus. CbijJ g Gole 6 (4:2), Erjavec 2, Trobi* x Rozman 4, Subotič 6, Jp^Avi (2:1), Pipan 21 (8:7), Saboic* 20 (6:6), Kralj 18 (10:6). T v Košarkarji kranjskega *b glava zaslužijo vse *estl jLrfa osvojitvi naslova slovena* Je prvaka za letos. Želja vsej g le zvestih gledalcev, pa je, d tako uspešno nadaljevali in • predovali tudi v drugi ligi. A