492 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
Zadnji del knjige nam ponuja v branje in analizo {estnajst preglednic. Preglednice prina{ajo sezna-
me voja{ke strukture od predvojne Srbije do ~asa tik pred napadom na Jugoslavijo leta 1941. Za la‘je
spoznavanje o ~asu {olanja je uporabna tabela o razredih {olanja v srbski vojski. Pogosto je bilo zanimi-
vo vpra{anje tako v strokovnih krogih, kot v {ir{i publiki, o zastopanosti narodov, ki so ‘iveli v Avstro-
Ogrski, v najvi{ji voja{ki strukturi stare Jugoslavije. Med 502 generaloma in admiraloma najdemo 63
nekdanjih ~astnikov avstroogrske vojske, od tega jih je bilo 17 rojenih na slovenskem ozemlju.
Knjiga je vsekakor uporaben pripomo~ek za raziskovalce voja{ke oz. zgodovine nasploh. Uporab-
na je tudi kot zanimiv leksikon za ljudi, ki potrebujejo nekaj informacij o polo‘aju generalitete in jih
zanimajo ‘ivljenjske zgodbe posameznikov. Morda lahko knjigi zamerimo le izostanek celotnega oseb-
nega registra. @e omenjeni seznam generalov je omejen le na strani v biografskem razdelku. Tako
pogre{amo navedbe drugih strani, kjer se omenjajo posamezniki, in seveda bi v seznam oseb sodili {e
ostale osebe, omenjene v knjigi.
Bojan Balkovec
Zbornik Odsjeka za povijesne znanosti Zavoda za povijesne i dru{tvene znanosti Hrvatske
akademije znanosti i umjetnosti. Zagreb : Hrvatska akademija znanosti i umjetnosti, 2004. 315 stra-
ni. (Volumen ; 22)
Kot ‘e nekaj let nazaj, bomo tudi tokrat predstavili zadnjo publikacijo v naslovu omenjene hrva{ke
zgodovinske ustanove. V njej tokrat prevladujejo prispevki z dalmatinsko tematiko.
Damir Karbi} objavlja razpravo: [ubi}i Bribirski do gubitka nasljedne banske ~asti (1322) (str. 1–26).
Avtor kriti~no obravnava dosedanjo historiografijo o hrva{kem plemi{kem rodu [ubi}ev Bribirskih in
sicer od prvih omemb v virih do izgube banske ~asti bana Mladena II. leta 1322. Gre za primer izjemne-
ga vzpona nekega plemi{kega rodu v srednjeve{ki mad‘arsko-hrva{ki dr‘avi. Vzpon [ubi}ev-Bribir-
skih je bil najvi{ji v zadnjih desetletjih 13. in v prvih desetletjih 14. stoletja. V tem ~asu so postali
[ubi}i skoraj samostojni vladarji, ki so v svojih rokah zbrali pomembne urade in polo‘aje v kraljestvu
in so dominirali v okolnih obmo~jih, zlasti v Bosni in Humu. Aktivno so sodelovali tudi v mednarodni
politiki. Razprava je oris vzpona in padca [ubi}ev skozi 11 generacij v 220 letih.
Kre{imir Ku‘i} objavlja ~lanek: Gdje je i kad Toma Arhi|akon do‘ivio hrvatska vjerovanja vezana
za pomr~inu mjeseca – doprinos interdisciplinarnoj metodi istra‘ivanja (str. 27–33). Split~an Toma
Arhi|akon (1200–1268) je bil zaupnik ne le doma~inov temve~ tudi pape‘ev in je opravil vrsto diplo-
matskih in mirovnih misij. Toma je pisec najpomembnej{e kronike hrva{kega srednjega veka. Poleg
krajevnih, dr‘avnih in cerkvenih dogodkov je zapisoval tudi astronomske pojave. Gre za son~na mrka
iz let 1239 in 1241. Presenetljivo je, da v njegovem delu ni nobenih datiranih navedb o luninem mrku,
obstaja pa notica o hrva{kem praznoverju v zvezi s tem mrkom. Na nekem potovanju v domovini je bil
ob luninem mrku pri~a verovanju, da je mogo~e po‘re{ne demone z lune pregnati z ropotanjem po
kovinskem posodju.
Branka Grbavac je prispevala kraj{o razpravo: Prilog prou~avanju ‘ivotopisa zadarskog plemi}a
Franje Jurjevi}a, kraljevskog viteza (str. 35–54). Na podlagi objavljenega in neobjavljenega gradiva je
prikazano delovanje kraljevskega viteza Franja Jurjevi}a, ki je bil najpomembnej{i ~lan zadrske plemi{ke
dru‘ine Jurjevi}. Jurjevi} ima najve~ zaslug za vzpostavitev in ohranitev an‘uvinske vladavine posebej
v Zadru, pa tudi v drugih dalmatinskih mestih. Zaradi svojih zaslug je zasedal pomembna mesta ne le v
upravi mesta Zadra, temve~ tudi drugod. Za to je dobil od kralja Louisa plemstvo v rangu kraljevskega
viteza. Od 1358 do svoje smrti je bil trogirski knez. V prvem delu razprave so biografski podatki o
vitezu Jurjevi}u in ~lanih njegove o‘je dru‘ine. Pomemben vir za prou~evanje Jurjevi}evega ‘ivljenja
je njegova oporoka, napisana v Trogiru 1377, ki je objavljena v drugem delu razprave. Iz nje so razvid-
ne zveze, ki jih je imel s posvetnimi in cerkvenimi strukturami srednjeve{kega Zadra in Dalmacije.
Sabine Florence Fabijanec objavlja obse‘no razpravo: Dru{tvena i kulturna uloga zadarskog trgov-
ca u XIV. i XV. stolje}u (str. 55–120). Avtorica zelo iz~rpno prikazuje dru‘beno in kulturno vlogo
trgovcev v srednjeve{kem Zadru. Najprej obravnava njihovo stanovsko pripadnost in politi~no vlogo v
zvezi s skupinami, ki so jim pripadali, »ve~jo« (majores) in »manj{o« (minores), ki sta se vzpostavili ‘e

493 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
v 11. stoletju. Iz prve je iz{el patriciat (nobiles cives), iz druge pa me{~ani (cives). Nadalje obravnava
gospodarsko podlago dru‘benega statusa trgovcev pod razli~nimi vladavinami ter njihovo dru‘insko
‘ivljenje (o~etovsko ljubezen, odnose v zakonski zvezi), kulturni prispevek (trgovec mora biti prosvet-
ljeni ~lovek in se zanj spodobi, da ima stalno umazane roke od ~rnila) in versko aktivnost (pobo‘nost v
‘ivljenju in neposredno po smrti).
Stjepan Krasi~ objavlja zelo zanimivo razpravo: Po~eci hrvatskog visokog {kolstva u okviru ranih
sveu~ili{nih gibanja u Europi (str. 121–172). Razprava obravnava zgodovino visokega {olstva v Evropi
in na Hrva{kem. Razdeljena je na tri dele. V prvem delu je govora o za~etkih visokega {olstva v Italiji in
Franciji, ki sta zaradi posebnih zgodovinsko-kulturnih okoli{~in tedaj na tem podro~ju prednja~ili v
Evropi. Posebna pozornost je namenjena pravno-zgodovinski razlagi zapletenih nazivov za visoke {ole
s posebnim ozirom na pojem generalnega u~ili{~a (studium generale) kot sinonima za najvi{je
visoko{olske ustanove ali univerze. Drugi del obravnava visoko {olstvo v dominikanskem redu, ki je pri
tem prednja~il med vsemi cerkvenimi redovi, s posebnim ozirom na njegovo visoko{olsko usmerjenost,
{olski program, akademske naslove in vrste u~ili{~, pri katerih so vrh tvorila generalna u~ili{~a. V
tretjem delu avtor raz~lenjuje zgodovinsko-politi~ne in kulturne odnose Hrva{ke s sosednjo Italijo kot
zibelko visokega {olstva, kar je 1396 privedlo do ustanovitve prvega u~ili{~a na hrva{kih tleh, v Zadru.
Natan~no so opisane politi~no-kulturne razmere, ki so omogo~ile njegovo ustanovitev, njegov ustroj,
akademske naslove, ki sta jih podeljevali dve fakulteti (teolo{ka in filozofska), njegov mednarodni
zna~aj, pravni polo‘aj v Bene{ki republiki ter razmere, v katerih je delovalo vse do ukinitve, v ~asu
francoske okupacije Dalmacije leta 1807.
Iva Kurelac je napisala kraj{o razpravo: Illyrica Historia Fusta Vran~i~a (str. 173–187). Med deli
tega znamenitega renesan~nega u~enjaka, ki se nana{ajo tako na humanisti~ne in naravoslovne discipli-
ne, je tudi manj znani rokopis Illyrica historia, fragmenta ex variis Historicis, cum Latinis, cum Grae-
cis, hinc inde collecta a Fausto Verancio Siceno, Episcopo Chanadiensi.V razpravi je opisan rokopis in
analizirana zastopanost citatov posameznih avtorjev v njem.
Lovorka ^orali} objavlja razpravo: Iz pro{losti Boke – tragom iseljenika s poluotoka Lu{tice u
Mlecima (XVI.–XVIII. stolje}e) (str. 189–211). Bokeljski polotok Lu{tica le‘i na jugozahodni strani
Tivatskega zaliva. Iz njega so se v 16. do 18. stoletju izseljevali ljudje v Benetke. Avtorica je na podlagi
arhivskega gradiva, ki je shranjeno v Dr‘avnem arhivu v Benetkah, kakor tudi listin, ki jih hranijo na
sede‘u Bratov{~ine sv. Jurija in sv. Trifuna preu~ila osnovna dejstva iz ‘ivljenja in dela teh izseljencev.
Raz~lenjena so ~asovna obdobja izseljevanja v Benetke, prikazani so njihovi poklici in gospodarske
mo‘nosti kakor tudi mesta stanovanja v Benetkah. Avtorica prikazuje tudi vsakodnevno ‘ivljenje pri-
seljencev znotraj njihovih dru‘in, njihove prijateljske in poslovne zveze, najprej med sonarodnjaki s
{ir{ega obmo~ja vzhodnojadranske obale. Raziskala je tudi odnos priseljencev do bene{kih verskih
ustanov posebej pa do Bratov{~ine sv. Jurija in sv. Trifuna.
Lovorka ^orali} je prispevala zadnjo razpravo: Zadarski kapetan XVII. stolje}a – Ulcinjanin Do-
minik Kati} (str. 213–233). Kati} je bil ~astnik v bene{ki vojni slu‘bi v Zadru v prvih {tirih desetletjih
XVII. stoletja. Na podlagi izvirnega gradiva iz Dr‘avnega arhiva v Zadru so predstavljene Kati}eve
dru‘inske, poslovne in prijateljske razmere, kakor tudi njegov materialni status in premo‘enje. Na
podlagi listin izhaja, da gre za ~astnika, ki se je v celoti prilagodil novemu kraju, kjer je osnoval dru‘ino,
z obse‘nimi poslovnimi operacijami pa si je v mestu in na sosednjem otoku Pa{manu pridobil veliko
nepremi~nin (hi{, zemlji{~ in posestev). V ~asu od leta 1620 do 1641 je zasnoval poslovne zveze s
{tevilnimi Zadrani, patriciji in uglednimi me{~ani, obrtniki, okoli~ani ter delavci iz mesta in okolice.
Kati} je zadrske cerkvene ustanove obdaroval z oporo~nimi legati. Kati} je pomembna osebnost iz
obdobja, ko je bila Dalmacija zdru‘ena pod dr‘avno upravo Bene{ke republike.
Objavljenih je 22 recenzij oz. prikazov, med njimi dveh slovenskih del in sicer Ignacija Vojeta:
Poslovna uspe{nost trgovcev v srednjeve{kem Dubrovniku (Ljubljana 2003) in Darka Darovca: Davki
nam pijejo kri (Koper 2004). Objavljen je tudi in memoriam hrva{kemu zgodovinarju Miroslavu Kurel-
cu (1926–2004).
Jo‘e Ma~ek