PoStnina plačana v gotovini Leto XX.. St. 6 Lfubllana, sobota 7» januarja 1939 Cena 2 Din Upravništvo Ljubljana, Knafljeva 5 — Telefon St 3122 3123, 3124, 3125 3126 Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul — Tel. 3492 ln 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Telefon št. 2455. Podružnica Celje Kocenova ulica 2. - Telefon št 190. Računi pri pošt ček. zavodih: Ljubljana št. 11 842, Praga čislo 78 180 Wien št 105 241. Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.—. Za inozemstvo Din 40-— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124 3125. 3126 Maribor, Grajski trg št. 7. telefon št. 2455, Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon št. 65.___ Rokopisi se ne vračajo Resen oborožen spopad na podkarpafsko - madžarski meli Madžari obtožujejo čsl. vojsko, da je vdrla na madžarsko ozemlje in s topovi bombardirala mesto Mukačevo, po češkoslovaških ugotovitvah pa ss madžarski teroristi vpadli v Podkarpatsko Rusijo Praga, 6. januarja br. Davi navsezgodaj je vznemirila svet alarmantna vest, da je prišlo na meji med Madžarsko m Podkarpatsko Rusijo do krvavih spopadov ter da so v obmejnem sporu spregovorili že celo topovi Med dvema poskočnima čardašema je madžarski radio objavil kratko poročilo, da je češkoslovaška vojska prekoračila mejo ter da s topovi obstreljuje Mukačevo. ki ga je morala po dunajski razsodbi Češkoslovaška odstopiti Madžarom Madžarska poročila so zatrjevala da gre za nenaden napad češkoslovaške vojòke ter da je bitka v polnem razvoju; mnogo da je že mrtvih in ranienih Poročila i oddajala budimpeštanska radijska postaja tudi v slovaškem, nemškem, italijanskem. francoskem, ruskem, srbohr-vatskem, rumunskem in španskem jeziku. Poročila, ki so o teh dogodkih prispela v Prago, slikajo položaj docela drugače Po njih gre za nadaljevanje akcij madžarskih teroristov, ki skušajo z neprestanimi incidenti znova usmeriti mednarodno pozornost na vprašanje Podkarpatske Rusije. Ze samo dejstvo, da je prišlo do tega spopada na pravoslavni božič, ko prebivalstvo Podkarpatske Rusije obhaja največji cerkveni praznik, govori po sodbi praških krogov za to. da je bil napad izzvan z madžarske strani. Madžarska vlada je zaradi te?a incidenta izvršila demaršo v Pragi in izjavila, da smatra češkoslovaško vlado odgovorno za te dogodke. Češkoslovaška •lada si je pridržala odgovor do končane preiskave. V teku dneva je prišlo med Prago in Budimpešto do soorazuma v tem smislu, tla Dreišče vso zadevo mešana češkoslo-vaško-madžarska komisija. Obenem sta bili o teh dogodkih tako s strani Budimpešte kakor s strani Prage obveščeni nemška, italijanska, francoska in angleška vlada. Uradno poročilo podkarpatske vlade Chust, 6. j an. h. Podkarpatska vlada je o dogodkih na madžarski meji izdala naslednje poročilo: Davi ob 3.35 uri je oborožen oddelek Madžarov, o katerih se še ne ve, ali gre za znane madžarske teroriste, ali pa za regularne madžarske čete, pri Rosvegovu prekoračil demarkaci jsko črto, vdrl na češkoslovaško ozemlje ter napadel češkoslovaško orožniško patruljo, ki je bila na službenem obhodu vzdolž meje. Pri streljanju z obeh strani je bil eden izmed češkoslovaških orožnikov težje ranjen. Napadena orožniska patrulja je nemudoma alarmirala obmejno stražo, ki je takoj prihitela na pomoč in se je češkoslovaškim obmejnim stražam naposled posrečilo, da so napadalce pognali nazaj preko meje. Popolnoma izmišljene so trditve madžarskega radia, da so incident izzvali češkoslovaški vojaki ter da bi bii> celo z oklop-nimi avtomobili, strojnicami in topovi vdrli preko meje in obstreljevali Mukačevo. Prebivalstvo Podkarpatske Rusije je hotelo v miru in pobožnosti proslaviti božične praznike in nikomur ni prišlo niti na misel, da bi v sami božični noči sefel po orožju in izzival incidente, ki bi mogli dovesti do mednarodnih zapletljajev Nasprotno, ravno Madžari so hoteli izkoristit) praznično razpoloženje ukrajinskega prebivalstva ter se niso vzd žal) svoje teroristične akcije niti na tako velik praznik. Ko pa so uvideli, da jim bo to početje silno škodovalo v vsem mednarodnem svetu, so takoj razširili v svet lažne vesti, da je napad izzvalo češkoslovaško voja.-tvo ter da obstreljujejo Mukačevo celo s topovi. Podkarpatska vlada je trdno prepričana, da mednarodna javnost ne bo nasedla madža skim izmišljotinam Češkoslovaško vojaško poročilo Chust, 6. jan. h Vojaški zastopnik pri podkarpatski vladi je o današnjem incidentu po izvršeni preiskavi objavil naslednje poorčilo: Trditve madžarskega radia, da bi bili češkoslovaški vojaški oddelki pri Mukače-vu napadli madžarske vojaške oddelke, so popolnoma neresnične. Res pa je, da je bila davi ob 3.35 na službenem obhodu napadena z madžarske strani tričlanska češkoslovaška žandarmerijska patrola in je bil pri tem en žandar ranjen Prišlo je do obojestranskega puškarjsnja, pri katerem so se madžarski oddelki posluževali tudi strojnic Ko je orožništvo dobilo oja-čenja obmejne straže, so se Madžari umaknili na-aj preko meje Na lice mesta je takoj odšla oficirska komisija, ki je izvršila preiskavo. Vse vesti, da bi bila intervenirala češk slovaška vojska in za-va«]» Mukačevo, so brez vsake podlage. Madžarska detnarša v Pragi Praga, 6. jan. h. Zunanje ministrstvo je objavilo naslednje uradno poročilo: Davi je prišlo v okolici Mukačeva do resnejšega incidenta, ki je sedaj predmet skrbne preiskave Madžarski odpravnik poslov v Pragi je v tej zadevi interveniral v zunanjem ministrstvu ter je ob 16.30 izročil zunanjemu ministru dr ChvaJkovskega s po menico, v kateri dela madžarska vlada če-škoslov. vlado odgovorno za te Incidente. Češkoslovaška vlada bo odgovorila, čim bo izvedena podrobna preiskava. Izrecno pa si je pridržala pravico končnega sklepanja o tem s katere strani so bili ti incidenti 'zzvani. Madžarski odpravnik poslov je bil obveščen, da je češkoslovaški zveqji oficir stopil v stike z madžarskimi vojaškimi oblastmi v Mukačevu ter se z "njimi sporazumel, da izvede mešana češkoslovaško-madžarska komisij? podrobno preiskavo. Pošta v službi madžarske ir edente Praga, 6 jan AA fHavas) »Ceske Slovo« objavlja vest. da je bil na številnih pismih ki so prispela iz Madžarske na Slovaško, pritisnjen pečat z madžarsko trobojnico. na kateri so zapisane besede: Bratislava bo Madžarska V slovaških političnih krogih zahtevajo, da vlada takoj Drot°stira v Budimpešti Praga. 6 jan Slovaška liga pri- pravlja po vsej Sleva ?ki revizionistične protinHÄarske manifestacije. Alarmantna uradna poročila Madžarov Budimpešta. 6 jan br. Davi ob 7. je bu- dimpeštanski radio prvi objavil vesti o resnem incidentu, ki se je pripet.] na madžar-sko-češkoslovaški meji v bližini Munka-čeva. Po prvih vesteh so češkoslovaške čete prekoračile mejo in napadle madžarske obmejne straže zaradi česar je prišlo do pravcate b.tke. Madžarski radio je vsake pol ure dajal poročila o teh dogodkih, opoldne pa je bilo izdano naslednje uradno poročilo: Preteklo noč je prišlo na madžarski meji pri Munkačevu do incidenta Češkoslovaški vojaki in ukraj nski ustaši so napadli ta del meje Madžarska vlada je takoj obvestila zastopnike Nemčije n Italije v Budimpešti o tem dogodku Istočasno je bila poslana tudi v Prago protestna nota madžarske vlade, v kateri Madžarska odklanja odgovornost za vse posledice, ki bi utegnilf nastati zaradi tega incidenta. Službena madžarska agencija UTI je kmalu zatem objavila še naslednje podrobnosti : V petek zjutraj ob 3.30 so trije češkoslovaški oklopn' avtomobili skupno z rednimi češkoslovaškimi četami in ukraiin skimi teroristi prestopili demarkacjsko črto pri vasi Rosvegovo. Prodrli so tisoč mrtrov čez demarkacijsko črto vse do središča Rosvegovega to je 200 korakov od MunkačPva. Ti oddelki so b'li oboroženi z dvema strojnicama in eno 'ahko strojnico Madžarska obmema straža ie zičela streljati na nanidalce za katerimi so prihajali vedno bliže triie češki voiaški okionn avtomobili s češkoslovaškimi voiaki in ukrajinskimi teroristi. Ti voiaki so po-skskali z avtomob'lov ter odgovorili s streljanjem. Madžarska obmema straža ie obdržala svoie postojanke. Prvi okionni avtomobil ie bil prisilen z*v't' v stran ter se je zvrnil v jarek ob cesti Posadko s" •.■'»or; n-p1' Tctn^icw« -r- '-i1" n v Mukačevu nolicüa in *eta ob^firrh nikov. ki je obenem z orožn!ki nr'sn°ia na krai sponada ter za^la boi s temniti ;n češkimi vo^ki. k' jih ie bilo v^nn vč Po pe*; re*na čeSka artil jerija zflčel- obstreljevati Mukačevo. Granate so zadele gledališko poslopje neki hotel, kinematograf in več zasebnih hiš Na madžar*k> strani so bili ubiti štirje oficirji in pet vojakov. Trupla petih češk h vojakov in ukrajinskih teror stov leže na tleh pri Mukačevu. Čehi so na umiku odnesli s seboj več mrtvih tovarišev. Ob 9. dopoldne se je še vedno s'išalo v Muknčevem regljanje strojnic in strel ianje s topovi. Topovski ogenj pri Mukačevem «e je nadal jeval tudi še popol'ne. Neki češki polkovnik in neki major sta zaprosila, da bi z madžarske strani poslali nekaj oficir-iev. da se pogaiaio. Madžari so nato poslali nekega pod noi k ovni ka in nekega stotnika Voz madžarskh zastopn'kov pa so Čehi začeli obstrelicvati s stroinicami in je bil madžarski stotn'k.ran4en v e'avo. Sija m^žarske vla^e Budimpešta, 6. jan. A A. Madžarska via-da je imela eno uro trajajočo sejo. na kateri je razpravljala o položaju na meji pri Mukačevu. Razpravljali so tudi o ukrepih, ki jih je treba podvzeti. Ukrenila je potrebno, da se prepreč jo novi takšni incident , kakršni so se pripetili danes zjutraj pri Mukačevu. Pozsrrncst v Parizu Pariz, 6. jan w Pod senzacijskimi naslovi objavljajo današnji Tsti poročila o incidentu na češkoslovaško-madžarski meji vendar pa ne dostavljajo še nikak h komentarjev Dogodki so izzvali v pariških polit čnih in diplomatskih krogih ogromno pozornost. V zunanjem mnistrst.vu so ves dan proučevali poročila francoskih diplomatskih zastopnikov v Pragi in Budimpešti. ob 16. pa so bil' pozvan* v zunanje min strstvo novinarn. katerim so podali kratek pregled dosnelih vesti. Zunanii minister ie pozval nov'na,rie. naj v svoj h poročilih ne zavzemalo nikakega stališča, iokler se ne bo ugotovilo kdo je ine dente izzval in koga zndrne odgovornost za to V:itno kršitev meje. Nov režim na Jap&nskem Predsednik vla«Se Hiranunia pravi, da njegova vlada ne ti-s uvajala totalitarnih metod Tokio, 6 jan AA Novi min predsednik baron Hiranuma je izjavil novinarjem Japonska je ustavna država Pravice par lamenta, ki so osnovane na ustavi bodo v-' polni meri upoštevane Japonska vlada tu di ne misli ignorirati političnih strank in i tudi nima namena da bi uvedla novo na rodno gibanje ali ustanovila enotno stran ko na Japonskem Tokio, 6 jan o Nova japonska vlada je ubrala tudi na zunaj povsem nove poli Japonski listi beležijo to danes v daljših poiočil h in ugotavljajo, da so novi japonski ministri prišli v avdijenco k mikadu v narodnih nošah in ne frakih, kakor je bilo ioslej običajno Na prvi seji vlade jim tu-1 niso servirali šampanjca nego japonsko riževo žganje šahe Listi poročajo nadalje, •la -so član' vlade stari povprečno po 47 let, dočim ie bila povprečna starost članov prejšnje vlade nad 60 ^et CtrcinbsrMi s F--segeltsvsm gsvoru i London, 6 jan. AA V izdavi, ki jo je snoči dal novinarjem v s volem stanovanju na Downin^streetu, je Chamb-riain v zvezi z Rooseveltovo poslanico med drugim dejal: »Besede predsednika Zedinjenih držav bi utegnili prezreti tudi ljudje, ki nosijo težko odgovornost Na naših otokih, kier se tako debro zavedamo, da so bile te be- sede izpregovorjene zaradi svob de in miru in da se morejo pričakovati šev- čji uspehi, za katere smo delali desetletia, brdo čuvstva. ki jih je Ì7razil Roosevelt, dobr došla. ker predstavijo nov znak žrvj-nske vloTe ameriške demokracije glede sve'o m"h vprašanj, kakor tudi njeno vdanost idealu človekoljubja.« Hud f^tres v Perziji Teheran, 6. jan. w. V vzhodni Perriji je nastal danes dopoldne hud potres, ki je povzročil mnogo škode in zahteval tudi človeške žrtve. Vasi Robas, Gaz Ramata-bak in Saezevar so popolnoma porušene Doslej so izkopali izpod razvalin 10 trupel, računajo pa. da je smrtnih žrtev nad 100 Prebivalstvo je pobegnilo na prosto in si ne upa vrniti domov Vojaštvo, ki je prihitelo na pomoč, je zgradilo za begunce šotore. Panika v alžirskem kinu Alžir, 6. jan. w. V tukajšnjem kinematografu je zaradi eksplozije inma nastal požar, ki je izzval med obiskovalci kina silno paniko. Vse je drvelo k edinemu izhodu kjer i ? nr « :< a Ivin gne^a. M it> go ljudi je bilo pohojenih. K sreči se ogenj ui razširil in so ga kmalu pogasili. V bolnico so pripelja.i 12 hudo poškodovanih, šest judi pa je bilo v gneči popolnoma izmaličenih. Atentat na angleškega predstavnika v Jeruzalemu Jeruzrlcm, 6 jan. o V pretekli noči je bil izvršen atentat na vilo, v kateri stanuje angleški visoki komisar za Palestino. Neznanec je vrgel čez vrtni zid na dvori če vile dve težki bombi, ki sta povzročili o"romno škodo. K sreči človeških žrtev ni bilo. Ponovno zbližanje med Nemčijo In Poljsko Ob Beckovem nemškem obisku je bU dosežen nov sporazum — Namesto Latvinova bo sedaj obiskal Varšavo Ribbentrop Rim, 6- jan o. Po informacijah iz Mo-nakova in Berchtesgadena so se včerajšnji razgovori Becka in Hitlerja končali z velikim nemškim diplomatskim uspehom. Poljska se je spet poslavila na nemško stran in ustavila zbliževanje z Rusijo. V Berchtesgadenu sta Hitler in Beck sklenila načelen sporazum, v Mcnaitovem pa sta danes Heck in Ribbentrop nadaljevala razgovore Sestala sta se dvakrat. Med obema -azgovoronia sta bila v telefonskih stikih. Beck z Vršavo, Ribbentrop pa z Berchtesgadenom. Veruje se, da je bilo na današnjih sestankih v Mo-nakovu redigirano definitivno besedilo novega sporazuma med obema državama, po katerem je bržkone Nemčija dala Poljski glede na ukrajinsko politiko zadostna i jamstva. Da je bil sestanek v Berchtesgadenu velikega mednarodnega političnega pomena, kaže tudi vtis. ki so ga napravile vesti o njem v Moskvi. Tam so bili kcin-sternirani, ker je akcija ljudskega komisarja za zunanje zadeve Li t vino va glede Poljske doživela neuspeh. Vse je že kazalo. da se bosta obe državi definitivno zbližali. V februarju bi moral priti v Varšavo Litvinov sam, da bi s poljsko vlado kenčno sklenil tudi politično pogodbo, njegovi računi pa so bili sedaj prekrižani. Njegov obisk v Varšavi bo zdaj odpovedan, odnosno odgoden za nedoločen čas. Varšava, 6- jan. Dipl imatski krogi trdijo. da bo Ribbemtrop obiskal Varšavo v mesecu januarju, da vrne obisk poljskemu zunanjemu ministru Becku. Angleške priprave za rimski obisk London. 6 jan o Nemški poslanik Dirken jt bit včerai pn zunanjem ministru Ha lifaxu. Niegov obisk je izzval v angleških političnih krogih veliko zanimanje Iz za upnih virov se ie zvedelo da je nemšk' po slamk Ha'>taxu na niegovo željo obrazlo ži' stališče Nemčije do Zedinjemh držav in vzroke, zakaj je po nemškem mneniu prišlo do napetosti med obtma d žavama Dirksen je Halifaxu razložil nemške pred loge za ureditev vseh nemško-ameriških spornih vprašanj. Halifax pa je nemškega poslanika informiral o prog amu razgovorov. ki jih nameravata imeti on in Cham-berlam z Mussolinijem m Cianoni v Rimu. Uradno poročajo, da se bosta Chamber-lain in Halifax na svojem potovanju v Rim sestala v torek popoldne v Parizu z Da-ladierjem in Bonnetom. Daladier je končal svojo afriško turnejo Kakor v Tunlsu ga je arabsko prebivalstvo tudi v Alžiru sprejelo z manifestacijami za Francijo Alžir, 6 jan AA Predsednik francoske vlade Daladier je prispel davi ob 8. v Alžir Križarko »Foeh« na kateri potuje Daladier ter ostale vojne ladje je spremljalo 45 letal Prihod Daladierja so pozdravile obalne baterije z 19 topovskimi streli Ko sta se Daladier in guverner Lebaud izkrcala jima je četa tujske legije izkazala vojaške časti, predsednik občine pa je pozdravil Daladierja s prisrčnim nagovorom Ko je na to krenil sprevod z Daladierjem na čelu proti spomeniku padlih vojakov, je velika množica na vsej poti navdušeno pozdrav-liala predsednika francoske vlade Daladier je položil na spomenik padlim vojakom venec godba pa je odsvirala marseljezo Da lädier je zatem pregledal več oddelkov francoske vojske. Vseh vojakov je bilo zbranih 12 000 Sledila je konferenca v vladni palači, ki ji je predsedoval Daladier sam Po vseh ulicah v Alžiru so bile razobešene zastave z napisi »2 vel Dala-der1 Alžir pozdravlja Daladiera!« S križarke »Foch« je predsednik francoske vlade Daladier poslal predsedniku republike brzojavko, v kateri poudarja, da je srečen, ker more potrditi čustva vdanosti vsega Tunisa do matere domovine Drugo brzojavko je poslal francoskemu generalnemu rezidentu v Tunisu V nie j pravi-»Pred vsem svetom je mogel tuniški narod pot-H'ti. da trdno zaupa v svojo usodo kot član velike francoske skupnosti V imenu vlade vas prosim, da sporočite izraze mo-jepa velikega zadovolistva vsem. ki so or-gpnizirali sprejem ter tako narodu omogoči li svoie želie ob veličastni manife- staciji. ki je ogromnega simboličnega pomena « Na koncu pravi v brroiavki da ie Francija našla v teh nr"-d.i5nnih manifestacijah v Tunisu »močno podporo, za zvršitev svoje nacionalne in mednarodne naloge. Važna vojaška konferenca Alžir, 6. jan. AA. Vojaška konferenca, ki je bila danes v Alžiru, je bila najvažnejša izmed vseh vojaških konferenc v zadnjem času. Na konferenci so bili general George, član velikega vojaškega sveta, podadmiral Darlan, šef admiralskega štaba in general Vuellemin, šef generalnega štaba francoskih letalskih sil, ki spremlja Daladierja na njegovem potovanju V Parizu bodo Daladiera svečano sprejeli Pariz, 6. jan. o. Daladier se bo drevi odpeljal iz Alžira s križarko »Foch« nazaj v Francijo. Ni še znano, v kateri luki se bo izkrcal, v Parizu pa mu že pripravljajo velik sprejem kot državniku, ki mu je uspelo utrditi zveze Francije z njenim kolonialnim imperijem. Film o potovanju Pariz, 6. jan. AA. Predsedništvo vlade bo priredilo v torek slavnosten večer, na katerem bodo članom diplomatskega zbora, vlade in parlamentarcev prikazovali film o Daladierjevem potovanju na Korziko, v Tunis in Alžir. Italijanski protest zaradi dogodkov v Tunisu Tunis, 6. jan o. Italijanski generalni konzul je bil davi pri rezidentu in je protestiral zaradi dogodkov med obiskom francoskega ministrskega predsednika v Tunisu, zlasti pa zaradi onečaščenja italijanske zastave. Pritegnitev Avstralije v angleško oboroževanje V Avstralijo p 3 tuj e posebna vojaška misija iz Londona, da prouči možnost avstralske oboroževalne, predvsem letalske industrije Lcn£on. jan. b. »Daily Telegraph« poroča, da se bo v kratkem podala v Avstralijo posebna vojaška misija, ki jo bodo sestavljali sami višji oficirji in uradn ki angleškega vojnega ministrstva. Tam bo skupno z avstralsko vlado proučila možnosti proizvodnje najnovejših tipov angleških letal in pritegnitve avstralske industrije, podobno kakor one v Kanadi, k proizvodnji letalskih delov za potrebe angleškega pospešenega oboroževanja v zraku. Avstralska industrija bi sama tega dela ne zmogla, saj je avstralska vlada dosedaj nabavljala večino letal ali v Angliji ali v Ameriki. Sedaj naj se skupno prouči možnost. da bi se namreč s sodelovanjem ameriškega kapitala zgradile potrebne tovarne tudi v Avstraliji. Ne glede na to možnost 1 pa se v Londonu že dolgo bavijo z mislijo, da bi pridobil avstralsko vlado za zgraditev posebne vojne industrije, ki naj b: predvsem krila potrebe avstralskega do-miniona, obenem pa naj bi svojo proizvodnjo tako organizirala, da bi ta ustrezala tudi večjim potrebam vsega angle-4 škega imperija in bi še posebej služila tudi za obrambo angleških oporišč na Daljnem vzhodu. Iz Avstralije lahko letala v najkrajšem času dosežejo Singapur, Indijo in zlasti Ceylon, kjer se v zadnjem času gradi novo veliko letalsko oporišče. Spričo teh načrtov je razumljivo, ako prip'sujejo v Londonu obisku angleške vojaške misije v Avstraliji izreden pomen. Nova angleška trdnjava na Daljnem vzhodu London, 6. jan. o. Sedaj se potrjujejo vesti, da s? Angleži zgradili na otoku Po-nangu, zapadno od Malajskega otočja, novo oporišče. Ves otok je bdi izredno močno utrjen. Na njem s d zgradili celo vrsto vojašnic in tudi poslopje za oficirsko šolo. Na stiateških točkah so razme-stili topove največjega kalibra, imajo pa tudi vsi polno najmodernejših protiletalskih topov. GracJtev utrdb se na otoku naxiaJjuje. Kakor zatrjujejo vojaški stro-! ketvnjaki, bo ta otok kmalu najjačje utrjeno angleško vojno oporišče na Daljnem k vzhodu. Badnjak za kraljevski dom Svečanosti v Beogradu pa prastarih običajih Beograd, 6- jan. AA. Vojaštvo beograjske posadite je tudi letos proslavilo na svečan način božični večer. Po vseh vojašnicah so bile prirejene ob tej priliki svečanosti ,ki so običajne pri pravoslavnih v jugo=lo venski vojski. Popoldne je bila tradicionalna svečanost prenašanja badnjaka. Tej svečanosti, katere glavni del je bil v dvoru na Dedinju, so prisostvovali tdi Nj. Vel. kralj Peter II., Nj. Vis. knez namestnik Pavle in člani kraljevskega doma. Slavnostni sprevod vojaštva je krenil od Oficirskega doma ob 11. dopoldne z več godbami ter je v Košutnjak prispel ntkaj po 12. uri. Pri tej svečanosti je sodelovalo tudi beograjsko občinstvo. Bad-njake so sekali ob sviranju godbe ter ob navzočnosti članov raznih viteških in drugih organizacij. Dva badnjaka so posekali na Avali že prejšnji dam. Eden je bil namenjen za Nj. Vel. kralja Petra II., drugi pa za Nj. Vis. kneza namestnika Pavla. Ko so badnjake okrasili, je sprevod ob zvokih godbe in streljanju iz pušk krenil na Dedinje. Med potjo so množice ljudstva navdušeno vzklikale Nj. Vel. kralju, knezu namestniku in člano-m kraljevskega doma. Sprevod je šel od Košutnjaka preti Dcc "m\;u preko lui vara Kneza Aleksandra Karadjordjeviča. V dvoru na Dedinju so že pričakovali nosilce badnjakov Nj. Vel. kralj Peter n., Nj Vis. knez namestnik Pavle, kraljeviča Tomislav in Andrej, knegiiija Olga s kneževičema Aleksandrom in Nikolajem in princeso Elizabeto, nrrfster dvora Milan Antič. maršal dvora čolak Antič, prvi adjutant kralja divi zi j- ski general Hristič, guverner kralja Jere- I ve božični večer. mi ja živanovič ter člani civilnega in vojaškega doma Nj. Vel. kralja. Prihod badnjakov na dvor so objavili s fanfarami ob 15 V term trenutku so stopili pred vhod kralj, knez namestnik Pavle, kraljeviča, knegànja Olga, kneževiča in princesa Elizabeta Nj. Vel. kralj je po starem pravoslavnem običaju potresel z žitom prinašalce badnjaka ter jim zaželel dobrodošlico. H kralju je pristopil polkovnik Vojislav Petrovič .poveljnik 1. konjeniškega polka, ki je vodil te svečanosti in mu čestital. Skupina oficirjev, zastopnikov vseh beograjskih vojaških oddelkov je nato prenes'a badnjak v veliko dvorano ter ga postavila na ognjišče, na katerem je že gorel ogenj. Oficirji, ki so prinesli badnjak, so nato stopili v vrsto na levi strani ognjišča. Hišni gospodar Nj Vel. kralj Peter II., Nj. Vis. knez namestnik Pavie in vsi ostali člani kraljevskega doma so se z njimi prijazno raz)?ovarjali, nato pa jih po starem običaju pogost'li z žganjem in slaščica-ni. S tem je bila svečanost končana, nakar so cficirji, ki so prinesli badnjak, zapustili dvorano ter odšli v Beli dvor, kjer so prav tako položili badnjak na ognjišče, člani kr. doma na čelu z Nj. Vel. kraljem in Nj. Vis. knezom namestnikom so nato prisostvovali defile ju vojske pred dvorom. V sprevodu so korakali vsi, ki so sodelovali pri prenašanju badnjaka v posamezne vojašnice v Beogradu. Svečanost ie bila končana po 16., ko so voiaški oddelki v krasnem redu odkorakali po beograjskih ulicah v svoje vojašnice, da v njih po starem običaju prosla- SPORT še en poraz Zagreba Ljubljani V tekmi za zimski pokal Je včeraj Ljubljana v prvi tekmi zasluženo zmagala nad Cradjanskhn z 2 :1 (1 so) lop v Kataloniji Dočim si je Franco priboril v Kataloniji nove uspehe, se v Estremaduri nadaljuje republikanska protioSenzava Pariz, 6. jan. o. Nacionalisti so dopoldne polagoma napredovali v odseku pri Borias-Blancas. Kakor zatrjujejo njihova poročila, je pričel odpor republikancev v teh krajih popuščati, po vesteh iz Barcelone pa se republikanska vojska na kalonski fronti še vedno uspešno upira. Vendar je Borias-Blancas res že v nacionalistični posesti. Prometno je ta kraj sicer velikega pomena, ker vodita iz njega cesta in železnica proti Tarragoni, toda nacionalisti bodo morali na tej poti premagati še velike težave. S planine Llanos del Urge bodo ie težko prodrli čez gorovje S'erra dela Llena in Vinalvo, na čigar drugi strani leži katalonsko Primorje. Na estremadurski fronti se republikanska protiofenziva še nadaljuje ugodno in so republikanci zavzeli znova več nacio-nalisfčnih krajev ter si utrli pot v pokrajino Cordobe. Francovo vojno naročilo Sa'amanca, 6. jan. AA. Poročilo nacionalističnega poveljstva pravi: Naše prodiranje v Kataloniji se je nadaljevalo. Nase čete so prispele na drugo stran reke Segre do Sudanella. Zasedle so mesto Borjas-Blancas. Prav tako so zavzele mnoge važne postojanke posebno v odseku južno od Sferre di Torno. Sovražnik je pustil na bojišču mnogo trupel in mnogo vojnega materiala Danes so naše čete ujele 1.200 sovražnikov. Med vojnim plenom je tudi kompletna radijska postaja. V od;eku Granadelle je sovražnik napadel naše p-ednje postojanke, a je bil odbit ter je imel pri tej priliki venke izgube Nacionalistično letalstvo je bombardiralo vojaške objekte v Tarragoni in Caßtel Felsu ter pristaniške naprave v Barceloni. Bombe so zadele tudi vladno palačo. Včeraj je bilo sestreljenih tudi več sovražnih letat Republikansko poročilo Barcelona, 6. jan. AA. Vojno ministrstvo je objavilo: Zaradi močnega sovražnega napada na vzhodnem bojišču smo pred-snočnjim morali izprazniti Anteso de Segre in Borijas-Blanas. Včeraj smo energično zavrnili sovražne napade, pri katerih so sodelovale prostovoljske divizije. Na estra-ma-durskem bojišču smo napadli nacionaliste v odseku Valsequiro. Organizacija rumunske enotne stranke Bukarešta, 6. jan. o. Rumunski službeni list je objavil včeraj statut in program nove rumunske »stranke narodnega preporoda«. Stranka ima geslo »Kralj in narod, delo in vera«. Po statutih stranke bodo morali biti vsi njeni člani, ki zavzemajo kakršenkoli javni položaj ali službo, v izvrševanju službe uniformirani; ostali bodo morali nositi znake, uniforme pa le ob manifestacijskih prilikah. Stranko bo vodil najvišji vrhovni svet, v katerem bo 150 članov. — S kraljevim ukazom je bil včeraj imenovan prvi direktorij, ki bo vodil začasno posle in pisarno stranke narodnega preporoda V direktoriju je 24 članov. Stranka narodnega preporoda bo imela tri generalne tajnike, za katere bodo naj-brže imenovani minister za notranje za- deve Palinescu, pravosodni minister Ja-mando ter neka ugledna osebnost iz strankinih vrst, katere ime pa sedaj še ni znano. Spremembe v vladi? Bukarešta, 6. jan. w. Rumunski poslanik v Parizu dr. Tatarescu bo pruiounje dni prišel v Bukarešto, kjer bodo važna politična posvetovanja. Kakor zatrjujejo v poučenih krogih, se pripravljajo važne spremembe v vladi. Dosedanji min. predsednik patrijarh Miron bo odstopil, na njegovo mesto pa bo prišel najbrže sedanji notranji minister Calinescu. Dr. Tatarescu bo skušal pridobiti za vstop v vlado več svojih prijateljev iz liberalne stranke, prav tako pa bodo prišli v vlado tudi pristaši Jorge. Katastrofalen požar v pariškem zabavišču Dve osebi sta 23 ar eli, štirinajst pa je hudo ranjenih Pariz, 6. jan. w. V znanem mont-martskem zabavišču »Casanova« je nastal v pretekli noči strahovit požar, ki je zahteval tudi dve smrtni žrtvi. Okrog polnoči, ko je bilo zabavišče na bito polno, je iz neznanega vzroka za jel ogenj božično drevo, ki je bilo v kotu glavne dvorane. Plameni so bliskovito zajeli papirne okraske in v hipu je bila vsa dvorana v plamenu. Ljudje so v paničnem strahu drveli proti edinemu izhodu, kjer je nastala silna gneča, v kateri je bilo več ljudi po-hojenih. Ko so prihiteli gasilci, je bilo v plamenih že vse poslopje in le s težavo se jim je posrečilo, da so prepre- čili razširjenje požara na sosedna poslopja. V ozki veži so našli gasilci okrog 20 ljudi, ki so se dušili v dimu in so bili že onesveščeni. Nemudno so jih prepeljali v bolnico, kjer so ugotovili zastrupljenje po dimu. Ko so ogenj pogasili, so našli pod razvalinami dve popolnoma zogleneli trupli. V gneči je bilo 12 ljudi hudo ranjenih. Neka ženska se je skušala rešiti s skokom skozi okno tretjega nadstropja ter je padla na nekega gosta, ki je bežal iz gorečega lokala. Oba sta se nevarno poškodovala in je malo upanja, da bi ostala pri življenju. Turnir v Hastlngsu Hasting, 6. jan. i. šesto kolo je prineslo z zmago Landaua nad bivšim svetovnim prvakom Euwejem veliko senzacijo. Igrala sta Grünfeldovo obrambo. Landau je v 8. potezi ponudil svojemu nasprotniku kmeta, ki ga je ta tudi vzel. Nato je hotel Euwe ohraniti to svojo prednost, Landau pa je žrtvoval še enega kmeta in končno še figuro. Nastala je končnica, v kateri je imel Landau kralj.co in trdnjavo, Euwe pa dve trdjavi in kmeta na sedmi črti. Euwe iz te prednosti ni mogel doseči nobenega dobička in se je končno vdal. To je bila ena najbolj zanimivih partij na tem turnirju. Sergeant in Millner-Barry sta re-miz rala. Igrala sta Petrovo obrambo. Klein je porazil Thomasa, Golombek pa Tylorja. ÌSzabo in Pire sta igrala angleško otvoritev. Od vsega začetka sta igrala zelo previdno. Szabu se je posrečilo spraviti krnela na 7. črto, braniti pa se je moral pred možnostjo večnega šaha. Partija je bila dvakrat prekinjena. Stanje po 6. kolu: Landau 5, Szabo 4 (1), dr. Euwe 3 in pol, Pire 3(1), Milliner-Bar-ry, Golombek in Klein 3, Thomas 2, Sergeant 1 in pol, Tylor 1. Bitka s tihotapci New York, 6. jan. a. Davi je pred new-yorskim pristaniščem prišlo do bitke med carinskimi organi in tihotapsko tolpo, ki je skušala vtihotapiti vel'ke količine mamil. Carinski organi so bili tihotapski družbi že več mesecev na sledu in so bili tako pravočasno obveščeni o 9edanji pošiljki. Ko pa so jo hoteli zapleniti, so se jim tihotapci uprli z orožjem. Pri spopadu je bil ranjen en policist, aretiranih pa je bilo šest tihotapcev, med njimi trije inozemci. Oddanih je bilo okoli 50 strelov. Zaplenili so 250 funtov opija v vrednosti 50.000 dolarjev (nad 2 milijona dinarjev.) Ljubljana, 6. jan. Neroden čas so si izbrali ligaši za svoj pokal Debela plast snega je gotovo prej primerno torišče za smučarje kakor za nogometaše. Če pa priredijo igralno ploskev, kot so jo na igrišču Ljubljane, bi morali nanjo spustiti borce za prvenstvo v hokeju na ledu. Nemara ni nihče pričakoval regularne borbe na takem igrišču, zato je bil obisk nadvse skromen, čeprav ni bilo pretiranega mraza. Niti 500 vstopnic niso prodali za to tekmo — za Gradjanskega, ki zmerom polni igrišče mnoso premalo Prišli so le tisti, ki so na podlagi poslednjih uspehov belo-zelenih računali z možnostjo uspeha tudi proti »purgerjem« Niso se všteli! Postavi moštev sta bili v naprej napovedani: Ljubljana: Lindtner; Ceglar, Bertoncelj; Vodišek, Šercer, Boncelj; Janežič, Pupo, Grintal. Vovk, Erber. Gradjanski: Glaser; Hiiel, Beloševič; Jutt, Jazbinšek, Kokotovič; Sipoš, Lešnik, Wölfl, Cimermančič, Zalant. Na ledeni plošči . oboji so zaigrali zelo dobro Sicer je bil Hiigl po koncu tekme mnenja, da se na takem terenu ne da doseči regularen rezultat; taki izjavi ni mnogo oporekati, bolj bi bila prepričevalna, če bi bila padla pred tekmo. V ostalem pa je res, da je igrišče imelo za igralce vse druge zahteve kakor običajno. Pa so se nekateri, ki razpolagajo s primerno stabilnostjo in dobrim očesom za pravočasen start, še dobro znašli Če je bilo v začetku tekme še precej nerodnosti, so se pa proti koncu že skoro vsi igralci privadili težavam in je tekla borba že precej regularno. Igra je bila — ne samo za začetek sezone — dobra, lepa. borbena Razvijala se je v naglih potezah, skoro v tempu kakor pri hokeju na ledu Pretežen del prveea polčasa je potekel v izraziti premoči belo-zelenih, ki je šele proti koncu nekoliko popustila. Le sredi polčasa so imeli »purger-ji« več pobude in več od igre, pa je ta presledek trajal le dobrih deset minut Seveda so imeli belo-zeleni precej več prilik pred golom kakor gostje. Realizirali so eno in šli z zasluženim naskokom enega zgoditka na odmor. Drugi del Igre pa je bil v znamenju terenske premoči gostov čeprav so bili številčno pod nasprotnJkom Kajti v 4 min jim je sodnik poslal v garderobo Kokotoviča, pozneje v 10 min sta mu sledila še Cimermančič in Vodišek, tako da se število še vedno ni izenačilo Za čudo se odsotnost treh igralcev skoro ni opazila. Tempo igre ni nič utrpel, a »pur-gerji« so s tvegano igro oslabljene obrambe uspeli in so prenesli tok dogodkov v nasprotnikovo polovico. Ni bila primerna taktika belo-zelenih, da so posvečali več pažnje obrambi kakor napadu. Bila je prilika, da izdatno zmagajo nad nasprotnikom in se s tem že skoro na pol kvalificirajo za drugo kolo Tako, kakor je igra tekla in potekala, je rezultat precej veren odsev samih dogodkov. Ljubljana prihaja v formo Vse kaže, da se je ljubljansko moštvo le dokopalo do neke udarnosti, ki sjtio jo že zdavnaj želeli in mu bo omogočila dober plasma med vrhunskimi moštvi Jugoslavije. Konsolidacija in zdrav napredek moštva sta se razodevali že v vseh pol tucata poslednjih tekmah Solidna obramba je tudi tokrat opravila svoje delo skoro brez napake Ceglar se razvija v nadpovprečnega branilca, zato pa Stane deloma popušča. Lindtner je prejel svoj prvi zgodi- tek, odkar igra v ligaškem moštvu; malo slaven je bil ta komad. V srednji vrsti so zadovoljili vsi v teku prvega polčasa. Potem je bilo v tem delu moštva marsikaj narobe. V napadu je zdržal do konca na postavljeni liniji le Grintal, ki je bil najboljši napadalec na terenu. Čudovito zna zaposliti svojo okolico, hkrati je silno nevaren pred golom. Izreden je bil Erber do polčasa, potem so ga povsem zanemarili; v drugem delu igre je dobil menda eno samo žogo Pač pa je za blestel v drugem polčasu Janežič, ki so ga nenehoma pošiljali naprej Pupo je bil koristen v polju. Vovk pa vse premrtev. — Svojo prvo bitko v tem letu so belo-zeleni zasluženo odločili v svojo korist; uspeh je tem pomembnejši. ker je dosežen proti imenu à la Gradjanski Gradjanski ni bil slab Kombinatorno je kljub terenski težavnosti na momente briljiral Če je podlegel, se mu je to pripetilo le zaradi neuglaje-nosti v moštvu. V obrambi sta zadovoljila Glaser in Beloševič, dočim je bil Hügl izredno šibka zasedba Tako sta bili v prvem polčasu tudi med krilci dve izraziti luknji: povsem na mestu je b:l edino Jutt. dočim se Jazbinšek in Kokotovič nista znašla. V napadu pa je Sipoš potreboval ves prvi polčas, da se je ugrel. Zato pa je bil v drugem delu spet stara znamka in najnevarnejši nosilec akcij. Ostali v napadu so v polju s svojimi kombinacijami ugajali, takih prilik, kakor jih je ustvarjal Grintal, pa ni nihče premogel pred ljubljanskim golom 2e v prvi polovici igre so imeli belo-zeleni mnogo več prilik kakor njihov nasprotnik Do uspeha pa je privedla šele akcija v 40 min.: Erber je lepo povzel dober predložek, lokavo »predribljal« Jutta in Hiigla ter razantno centriral; Janežič je na 2 m pred Glaserjem samo podstavil stopalo in žoga je šla elegantno v mrežo Izenačili so gostje v 23. min po odmoru Stvar je krasno pripravil Lešnik, ki se je »predribljal« mimo Punota Sercerja in Staneta, njegov pas je Sipoš poslal do prostega Wölfla. ki se mu je komaj fiosreč lo stisniti žogo pod Lindtnerjem v mrežo Samo nekaj potez so izvedli potem na terenu in v 25 min ie bila bitka odločena: Pupo-tov dolg predložek je Janežič sijajno prenesel in podal Grintalu, ki si je utegnil žoffo udobno namestiti in jo iz neposredne bližine plasirati mimo Glaserja. In pri tem je ostalo do konca! Sodil je g. Macoratti dobro in obiektiv-no V začetku drugega polčasa je kazalo, da mu bo ušla igra iz rok, pa je z energičnimi in upravičenimi ukrepi dosegel idealen red in mir na igršču. Ostali izidi Zagreb, 6. jan. V Zagrebu sta bili danes na igriščih Concord: je in Gradjanskega odigrani prvi dve tekmi iz L kola za zimski pokal, ki sta se končali s precej tesnima, toda pričakovanima zmagama domačih moštev. Hašk : Slavija (S) 1:0 (0:0). Sarajevsko Slavijo je občinstvo pri prihodu na igrišče sprejelo z glasnim žvižganjem, in burnimi protesti, in sicer v zvezi z znanimi dogodki, ki jih je v Sarajevu doživel Gradjanski Sarajevčani se kljub temu niso dali uplašiti in so zaigrali vso igro prav dobro Hašku pa se je vendar posre čilo, da je zabil svoj edini in zmagonosni gol. Tekmo je sodil domači sodnik Matan čič. V dragi tekmi je Concordia zmagala nad Bato z 2:0 (1:0). (Reka) 31:50, 7- Bogataj (Reka) 35:49, 8. Vrečar (Reka) 39.02. Tekmi je prisostvovalo tudi večje število gledalcev, v nedeljo pa priredi SK Reka v Zlebeh pri Mednem še tekmovanje v smuku in slalomu. Klubske tekme SmK LJubljane V teku na 16 km je zmagal Lado Starman, v skokih pa Karel Klančnik Bled, 6. januarja. Včeraj in danes je Smk Ljubljana na Pokljuki izvedel svoje klubske tekme. Včeraj so tekli na 16 km, in sicer 16 tekmovalcev. Zmagal je Lado Starman z 1:17:35, naslednja mesta pa so zasedli Crnobori Drago (1:18:42), Robnik Rudolf (1:23:03), Svigelj (1:23:38), Beve Edo (1:26:37), Ciz-man itd. Favorit Gusti Jakopič je zlomil smučke in se zaradi tega ni mogel plasirati. Danes so bile na pokljuški skakalnici še skakalne tekme, ki jih je nekoliko oviral močan veter V tej konkurenci je zmagal Karel Klančnik z 220.4 točke, naslednja mesta pa imajo Nedog Jože (197.9), Flor-jsnčič Peter (187.6), Beve Edo (179.20), Svigelj, Javornik, Starman in Vidic. Beve in Vidic sta padla in sta zato prišla na poznejša mesta. Vremenske razmere so bile posebno včeraj na Pokljuki idealne. Kot sodnika sta obakrat poslovala gg. Bogdan Zupan in Bogo Šramel. , Klubski smučarski dan Na Jesenicah, v Planici, v žlebeh Itd. Kakor vsako leto, bodo tudi letos vsi jeseniški klubi jutri v nedeljo priredili svoje klubske smučarske prireditve, na katerih pomerijo svoje sile vsi tekmovalci, od najstarejšega pa do najmlajšega. SK Bratstvo, ki ima v svojih vrstah predvsem odlične tekmovalce, ki gojijo klasične disc.p-line, bo priredil ob pol 10. dop. teke na 12, 5 in 2 km s startom in ciljem na igrišču pod Mežakljo. TK Skala in ASK Gorenjec pa bosta izvedla klubske tekme v slalomu na Rožci oziroma Črnem vrhu Oba kluba imata odlične tekmovalce v alpskih disciplinah, zato bo borba za klubskega prvaka na obeh krajih zelo huda Jeseničani bodo torej v nedeljo imeli dovolj izbire, da bodo prisostvovali lep m borbam naših tekmovalcev, bodisi na Jesenicah ali pa jih šli pogledat na Črni vrh odn. Rožco. Enako kakor na Jesenicah bodo imeli svoje klubske prireditve tudi ostali naši smučarski klubi širom vse države Po razpisu imamo predvsem v mislih velike smučarske prireditve SK Ilirije v Planici, ki bodo v teku jutrišnje nedelje. V dopoldanskih urah bodo teki v štirih kategorijah na 16, 8, 5 in 3 km, popoldne pa bodo na planiških skakalnicah prvič letos pomerili svoje moči tudi skakalci. Mladina in naraščaj bosta skakala ob 13.30 na 25 m skakalnici, seniorji pa ob 15. na 40 metrski za domom SK Ilirije. Prireditelji računajo s številno udeležbo domačih tekmovalcev, pa tudi z gosti iz ostalih klubov. Kakor poročamo na drugem mestu, bodo jutri v alpskih disciplinah tekmovali tudi v Zlebeh nad Mednem. Ta prireditev je v izvedbi ljubljanskega kluba Reke. Prvi gostje iz tujine Drevt ob 20. in jutri ob 10.30 bodo na drsališču Ilirije v hokeja na leda proti domači ekipi gostovali Beljačani (Villacher SV) Hokej na ledu Ljubljana doma brez konkurence Včeraj je slednjič reprezentanca Ljubljane zmagala nad reprezentanco Zagreba 11 : 2 (3 : 0, 3 :1, 5 :1) Ljubljana, 6. jan. Ob 19 30 je bila danes odigrana še tretja hokejska tekma dneva in sicer z zanimanjem pričakovana reprezentančna tekma med Ljubljano in Zagrebom. Ljubljansko reprezentanco je tvorila Ilirija, zagrebško pa kompletni ZKD z obema Marathon-cema Belakom in Lacherjem. Igra je bila zelo lepa Zagrebčani so že od teh tekem pokazali precejšen napredek, tako da so morali Ljubljančani zaigrati s polno paro, da so izvili še enkrat dvošte-vilčni izid. Med Zagrebčani je igral tudi trener ZKD Zettniker, ki je tudi dosegel oba gola za Zagreb. V ostalem pa je bil smučarjem; že več ko 14 dni smo lahko trenirali doma in to se tudi pozna pii rezultatih, kajti večina je navezana ie na sneg, ki pade v Ljubljani. Gorenjska je zanje obljübljena dežela, ki si jo lahko privoščijo samo za dan ali dva, ker je pa za pravi trening premalo. Tekme se je udeležilo okoli 30 tekmovalcev, kar je za klubsko prireditev zelo lepo. Največja je bila udeležba pri mladini; po vnemi, s katero so se najm ajši vrgli v današnji boj. smemo upati, da se bo njih število stalno večalo. Proga je bila tipično ravninska in je višinska razlika znašala le 40—50 m. Začetek je bil pri strelišču pod Rožnikom, proga je tekla najprej ob Večni poti, nato dalje ob Giinščici preko Brda in mimo Bokavc z majhnim vzponom na Klobuk in dalje na najvišjo točko Stražen vrha pri Podutiku, od tu se je obrnila proti Kosezam toda samo do Glinščice, nato pa preko Večne peti in po obronkih Rožnika nazaj na strelišče. Juniorska proga se je odcepila od seniorske pri Bokavcah in za- eden od njih avto-gol, ker je imel Ice | vila takoj po revnem proti Podutiku, kjer »puck« že v rokah, pa ga je nato spustil iz rok v gol. Med gosti je bil razen Zettni-kerja dober tudi Belak, izvrstno se je držala tudi obramba, vse ekipa pa je predvsem pridobila na brzini. Pri Ljubljančanih je bil najboljši mož Žitnik kot branilec, ki je s svojimi solo akcijami ustvaril marsikatero kočljivo situacijo pred golom in dosegel tudi več zgoditkov. Tekma je bila precej ostra, vendar ni prekoračila meje dovoljenega. Za sodnika je bil g. Vodišek. Gledalcev je bilo manj kakor doooldne. (Poročila o poteku dopoldanskega hokejskega turnirja za drž. prvenstvo so objavljena na 6. strani.) Prva smučarska tekma v Ljubljani Včeraj je SK Reka izvedla aspelo klubsko prireditev na Rožnika Ljubljana, 6. januarja SK Reka, ki vrši v viškem in rožnodol-skem delu mesta športno propagando', je priredila danes svojo klubsko tekmo za seniorje, juniorje in mladino. Bog VTe-I mena je to zimo naklenjen ljubljanskim se je zopet združila s senioreko. Proga za mladino je bila dolga samo 3 km in je vodila skoraj ves čas po ravnim. Snag je bil po travnikih dober, v gozdu pa nekoliko poledenel kar je delalo tekmovalcem nekoliko preglavic pri mazanju. Proga je bila dobro izpeljana in markirana, le na nekaterih mestih so otroci prekmalu pobrali zastavice in tako nekoliko otežkočili orientacijo, hujšega ni bilo. Seniorska proga je bila dolga okoli 12 km in je zmagal izven konkurence Dekleta Milan (Sm. ki. Ljubljana) v času 51:14, 2. Gale Vilko (SK Reka) 53:21, 3. Dular Tone (Reka) 54:01, 4. Ciuha Albin (Reka) 59:09, 5. Keršič (Reka) 1:03:12. škoda, da sta tu zlomila ®miučke favorit Kovar Janez in dobri Babnik, oba Sm. ki. Ljubljana. Juniorska proga je bila dolga 8 km; tu je zmagal Petrovčič Avgust (Reka) 40:36, 2. Zdenko (Reka) 44:31, 3. Dobrajc Pero (Reka) 44:35, 4. Samotorčan Ivan (brez kluba), 5. Drofenik Branko (brez kluba) 46:45, 6- Hribemik Valentin (Reka) 59:01. Cas zmagovalca }e zelo dober. Pri mladini je pa zmagal Magušar (Reka) 23:26, 2. Logar (Reka) 26, 3. špaza,-pan (Reka.) 24:45, 4. Kožuk (Reka) 29:15, 5. Dovjak (Reka) 29:52, 6. Bačai Službene objave GZSP na Jesenicah. Klubski dan. Vse klube in društva opozarjamo, naj izvedejo 8. t. m. svoje klubske prireditve, zapisnike pa na predpisanih tiskovinah takoj pošljejo podzvezi. — Seznam sodnikov. Z zadnjo okrožnico smo vsem sodnikom poslali posebne vprašalne pole, ki naj jih klubi ali sodniki sami čimprej vrneio. da bomo lahko sestavili točen seznam. Klubi naj nam pošljejo tudi imena sodniških kandidatov, ki mislijo v letošnji sezoni opravljati izpit. — Verifikacija. Na seli 28 dee. 1938. sta bila verificirana s pravico takojšnjega nastopa Urbar Anica (Skala) in Zupančič Ciril (Bratstvo). Z enoletno zabrsno nastopanja je bil verific:ran za TPD Radovljico Prešern Franc, ker je prestopil iz drugega kluba. Verifikacijo je obnovil Markež Janez, Sm. k. Bohinj. —. GZSP. Ljubljanski športni kTtib sporoča svolimi članom, da bo redni občni zbor v petek dne 20 t. m. ob 20. v lovski sobi restavracije Slamič z običajnim dnevnim redom. Odbor. Povsod pršič, povsod mimo 6. L 1939 Kranjska gora 810 m: —10, 85 cm snega, pršič, mirno, Rateče-Pian i ca: —10, jasno, 80 cm snega, pršič, mirno, Bled 501 m: —8, delno oblačno, 50 cm snega, srenj, Pokljuka 1300 m: —7, delno oblačno, 60 cm pršiča, 80 cm podlage, mirno, Bohinj »Zlatorog« 530 m: —8, oblačno, 85 cm snega, pršič, mirno, Bohinj Sv. Janez 530 m: —8, oblačno, 85 snega, pršič, mirno, Komna 1520 m: —7, oblačno, 230 cm snega, pršič, Gorjuše 1000 m: —7, jasno, 65 cm pršiča, mirno, Jezersko 890 m: —6, jasno, 20 cm pršiča, 50 cm podlage, mirno. Polževo 620 m: —4, oblačno, 45 cm snega, pršič, Sodražica: —7, delno oblačno, 10 cm pršiča, 30 cm podlage, Bloke: —4, delno oblačno, 40 cm snegat pršič. Vremenska napoved Zemunsko vremensko poročilo: Topil zračni val se še vedno drži nad Sredozemskim morjem. Njegov vpliv se čuti v jugovzhodni in srednji Evropi, kjer se topli zrak nasladnja na mrzli zračni vaL Vzrok temu je ponekod sneg. Iz polarnih krajev pritiska mrzli zračni val in se je začel spuščati preko Skandinavije. Prinaša hladno vreme v severno in delno tudi v srednjo Evropo. — V Jugoslaviji prevladuje oblačno vreme. Ponekod zjutraj megla, posebno na vzhodu. Sneži v drin-ski, vardarski in savski banovini, v primorskih krajih pa dežuje. V severnih predelih je precej hud mraz. Najnižja tem-oeratura Senta —9, najvišja Ercegnovi 10 C. . Zemunska vremenska napoved: Se hujši mraz na severu, nekoliko topleje pa na jugu. Dunajska: Brez bistvene spremembe sedanjega vremena. 1ÀDNJAK Ljubljana. 6 januarja Po glavnih ljubljanskih uhi ah se ie da nes popoldne pomikal dolg in slikovit vo jaški sprevod Da. nenavadno dolg in sli kovit budnji sprevod, ki so ga L/ubi/an čitni z vesel ie m opazovali. Ob pol 15. so krenili zastopniki naših garnzi jskih edini t z vojaško godbo na čelu v Tivoli Pridru žili so se jim sokolski konjeniki v krojih m civilni /ezdeci zastopniki Kol» jahačev. re zervnih oficirjev m raznih nadonanih or gamzacij Na okraešnih vozovih so se pe Ijali badnjačarji. Imeli so velike trohojni ce tn vozove 'epo okrašene, pa tudi na svo jih čilih konjičih niso šiedili z okrasjem V Tivoliju so nahrab zadostno število badniakov, ki so jih okrasih, potem so ve seli kren'h nazai v mesfo. h'aiprei so za vili na M'rie in sicer v (rroharjevo ulico pred vilo. kjer stanuje komandant dravske divizijske oblasti g general Dtordje l.u kič. Njemu so prvemu ponesli okrašen badnjak G divizionar se je badn \ačar iem toplo zahvalil in jirr. poželeI srečen božič Nato je sprevod z vojaško godbo ki ie vso pot igrala koračnice prispei po Vegovi uli ci m čez Kongresni trg v osrčje mesta Za vil je po Šelenburgovi in dalje po Tyrševi cesti Tu je bil zlasti go.s/ špalir občinstva, da se je tramvajski promet kar zajezil Pred Knezovo hišo na C;osposveisk< cesti se ie sprevod ustavil, da so izročli badniak pomočniku divizionar ja g generalu Dodi ču Iz središča mesta na naaatjn> poti prot> Oficirskemu domu v vojašnici Vojvode Mi šiča se ie spre\'od še povečal. Pred Oficirskim dnmnm je gorel ogenj, v domu samem pa so že bili zbram števil ni častniki, aktivni kakor rezervni ter mno- gi civilni predstavniki, med njimi gg ban in ljubljanski župan. Tu te bil glavni bad njak vržen na ogenj, potem pa so badn/a čar ji raznesli badnjak e svojim edimcam. topmčar iem. plan r-iem vetoupedski-mu ba tal ionu. graničarfem. orožniški četi in osta hm V Oficirskem domu se je razvita ob prijazm pogostitvi prisrčna zabava in so bile izrečene številne česUtke. Hristos se rodil ' Cel te 6 tannar ja Na pravoslavni hadnji dan te krenil da nes ob 14 badnji sprevod \ katerem so bih oficirji na konjih lei podof ctrji in redovi na saneh in vozovih z žetezničarsko god bo iz vo/H.intce krallt- Petro v celjsko oko Hco po hadnjake Na povratku so oddah badnjake v voiašmc kralja Aleksandra, v stanovanjih poveljnika po'la fl polkovnika Mihajloviča In prnehruka voiaškeHa okro žja g. polkovnika Viljkoviča ter v voiašni ci kralja Pe'ra Po cerkvenem obredu na dvorišču vojašnice kralja Petra se je pričel v Oficirskem domu prijeten družabni se stanek. Maribor 6 tannar i a Mariborski pravos'avm vem'ki so lud' 'etos na trad cionaler načm obhajan had njak Slikovita svečana povorka je krenila ob 13.30 iz vojašnice l'oixodt Pu'nika sko zi mesto ao Kazine kjei ft bil oh 17 slo vesen sprejem badntaka V povorko z vo laško goilbo na čelu so se uvrstil' odhčni predstavniki voiaškt oh nii prv- seji soglasno sprejel naslednjo ugotovitev in sklenil da jo javno naslovi na vso našo javnost. Ugotovitev «e glasi: »Ugotavljamo, da mora videti vsako pra vilno narodno vzgojno in narodno obramb no delo zlasti na naši meji svoj cilj pred vsem tudi v težnji da se nacionalno akti vira ma'i slovenski človek. zla;-ti slovensk' tvomi:'ki delavec in mali nameščenec, to |e. da zavestno poslane soustvarjalec naše narodne samobitnosti in volje po svobodi, kajti največje jam -tvo za naše meje vidimo v zadovoljnem malem človeku, predv-em v delavcu, ki se bo čunl erakopravnega tako v družabnem, kuiturnem kakor v gospodarskem življenju Samo tedaj smatra mo. da bo izgubil čustvo manjvrednosti in gospodarskega izkoriščanja, ki mu lemlje nacionalno odpornost tn škoduje njegovi državljanski zavesti. Smatramo zato za svojo dolžnost: llkre Biti vse potrebno, da se bo slovenski, zla sti tvorniški delavec v Mariboru in ob vsej naši severni meji zavedal, da se zamoe opreti na vso nacionalno javnost povsod Naša in prava Sìhirlfa Imenska pravda, ki se je razvila zaradi grrnjesavske doline, katera naj bi se po R. Badjurovem predlogu imenovala *>S>o venska Sibirija« mi daje povod, da podam nekaj pripomb kot eden tistih S'ovencev. ki so pogledali tudi čez Uratsko gorovje — v pravo Sibirijo. Predvsem ugotavljam, da spričo posled nje replike R. Bad jure m popolncma ja*no. ali gre sedaj za novotarijo ali pa že za kra jevno udomačen izraz. Ako gre res za sled nje. predlog g. Bad jure m prav razumesen. Ako pa gre za novot ari jo. se stvar pobija sama. ker smo naspro'ni novotarijsm v lo ponomiisfiki dokaj konservativni in neza upni. Za Sibirijo so tipične neskončne sle pe in nekultivirane ravnine, ki Alpam v ni čemer niso podobne. Snega je v Sibiriji prav malo m ne, kakor se mogoče domne va. na metre. Imajo pa tam dolgotrajen in prav hud m'az. ki je povziočil tudi pojem »sibirska zima« Prispodoba med trajnostjo tipičnega sibirskega mraza in količino snega torej ne bi držala. Izrazito kontinentalno podnebje in sibirske stepe s svojimi potujočimi nomadi ne vedo še nič o belem športu Sibirija kot taka ne pomeni torej nič prikupnega, čeprav so Rusi pot kultu-ronosci tam dosegli občudovanja vredne gospodarske in našeljer.iške uspehe. Lahko odštejemo tudi odi j pregnanstva, ki v svetovni literaturi in zgodovini plava kot nekak demon nad Sibirijo in vendar ne bomo prišli k pojmom, ki bi bih ugodni za reklamo Še danes pa nas boli tista menta-liteta. ki je zaradi napačnega mnenja o odpornosti Sibirjakov proti mrazu pripravila neprežaljeno in nepozabno grobnico heka-tombam Rusov prav v ost čju naše tepe gor-njesavske doline na Vršiču. Nekoč je padel za lepi Gorski kotar izraz »Hrvatska Sibirijatoda hrvatska javnost se ga ie branda in tudi kaj hitro ubranila Naj nam bo to v vzpodbudo, da niso povsod nad Sibirijo tako navdušeni, kakor to misli g. B"djura v svojih sicer plemenitih in dobrih težnjah. C. P. tam kjer b; rad' socialno šibkej?ega polo žaja prišel v stame ki bi bile v katerem koli oziru kvarno za njegovo nacionalno zavest uli kje' bi se celo skušalo žaliti nje J* narodni čuv»tvo. S pomočjo javnosti ob moralm tvdnor njegovi strokovni organvaciji Nar vdno strokovni zvezi hočemo delati na tem da se ne bo nacionalno delavstvo n >atne ščenstvo v svoji socalni pravni zaščiti v kolikor mu je po zakonu dar,a n'Wajše vaio, temveč se še po možnosti izpopolni lo Skrbeti hočemo da se to delavstvo pri tegne čim bolj in da se čim t^-eje or ve f? k slovenski kulturni in družabni -kup nosti. V to svrho bodo zastopniki pnipisanih nacionalnih dru'tev na periodičnih skupil h sejah od časa do časa pretresali toz idev ila v poštev d ihajamča vn a'sna ter kot taka enota storili potrebne korake v olai šanje narodnega in socuilncga pol->ž>na na cionalnega delavstva Ciril Metodova i^už ba. podružnica Maribor. Narodno strokov na zveza, pod užmea Maribor. Zveza kul turnih društev v Ma^h"* Zve/a V\--r«tro vih borcev v Mariboru Bran i bor podruž mca v Ma iboru. Slove sko a1 »•^•insko -ta rešinsko društvo »Triglav« v Mar boru SI akademsko društvo »ladran« v Mar boru Sokol ko rUtištvo Maribo» matica v Mari boru. Sokolsko društw M-T-V,or I So.k ■'•■ko d uštvo Maribor 11 S »kolsko društvo Via r;bor lil Sokolsko društvu Tc/.nu. \:arod na odbrana kiaiuviia or^a /aciia v Ma nboru. Zveza kmečkih fa-ifov in deklet okrožni odbor Manhor IVu**'-" /asebnh in avtonomnih nameščeni e v v Mar boru m meji ja h'in cfrl^vaiia Gradišče na Ktzjpku 6 ianuaria Kdor je že kdai h<-di' ob naši severni mej' od Marbora do Dravograda in mo trii živMen-e koz'a^kfga kmeta se je lahko prepričal da mu nudi ztmlia 'e malo Ma lo je tu blagosta-im sreče Pre-kopa ie zemlja pretrda borba /a kruh in premalo -azumevanja onih k1 bi lahko pom.igali. Na Štefanovo ra 'e tildi v ub'>t»e kočice obmejnega Gradrča nr'sija'a radost V 1'uds.ki šob l)ru?h( sv Ctrla in M"»oda je b la mladini pr re jena bož-rn ca P i nago voru šo! .kesa upravte a Tu ka so u*enci zapeli večno lepo »Sveto noč« in pred kra Ijevo sliko našo narodno h:mno. nakar so sprejeli t/ rok ßospe upravitcljice najpo trebnej^a da ila tople obleke in čevlje Tak h darov je bilo deležnih vseh 95 šo !ar'ev B agi in zavedn' dobrotniki ki so omo gočih to božitno veselje vsej obmejni gra diski mladini so »Gradišk božiček.« — direktor mar klas:čne gmin g Ma tnak in njegov ugledni zavod tova-narja Mirko Rosner (2 /aboja blaqa) m Mutter (1 za boj b'aga) iz Maribora CMD iz Ljubila ne (ki ie vedno budna opazovalka razmer na severni meti) in banovina. Po obdaritv $e ie vsem zahvalila učenka Pepca Grlova a pesem je »skovala« učen ki> Kafra Viltužn kova. pa |o podajamo, ka kor jo je namenila dobr./trnkom; Veselje nam žari iz lic, ko prišli k nam ste dobn stric, daril primišaioc božičnih, potrebn'h nam stvan različnih Vse šolarje ste danes obdarili, zato nt homo vas mi pozabili. Dobrotnikom, ki niso dali malo, Logatec, 3. januarja Da je naša Gorenjca raj za smučarje, ve vsaKuo, ua ZeU to pomati tuui na^a DoierijSK.il, viuinio m sabino vsaK uan — naoa lNotianjSita se ürzi nekako v ozadju, Hanoi ua oi v sruučaisuvu ne pomeima prav a.cesar Le maio je smučarjev, ki se zanimajo za nase kraje na JNutianjsKem. poseonu Se pozimi, loua popolnoma po tiri vici i Smeio Uuimo da se more ie malo Kateri kraj nase ožje domov.ne ponasau s tako lepimi sniuc sči, kakor na pruuei L^ogaLee. — m kai je glavno, s takimi smu-skinu p ril. kit mi kaKrsne viauajo v Lo gatcu, kei prav od teh je najvecKiat odvis-.ia dobra smuka! Logatec je aicei pr znano in upoštevano ittovisče toda zimdKe lepote smučišč in zimsk. čari oKouce uaieč prekašajo letne Okolica je kakor nalašč ustvarjena za dobro smuko DUce natakneš Kar na postaji .n po nekaj sunkih s palicami si že v najlepši zimski poKraj ni, na najlepših smučiščih, kakršnih ms: pričakoval. Ce si začetnik, se boš podvizal pod Sekirco, kjei boš dob.J veliko števuo takih nesrečnežev ki J' AjtuaJOvINSsKI DOKUMENT O HEROJSKI BORBI ČEHOSLOVAKOV Z* SVOBODO N\RODA ! Ta edinstvena filmska umetnina prikazuje v pretresljivih slikah vznemirljive dogedke v zaledju za fronto, doživljaje v hiši kjei so vsi enpki . . Vh EcrsA« Msndlava, F. Smelale éUNO UNION, tel. 22 21 PREMIERA DANES! Predstave ob 16., 19. in 21. uri POROČNIK HJEPKIN I Ta prekrasni češki film, ki je vzbudil po vsem svetu splošno ob čudovanje, ki je navdušil gledalce v taki meri, da so pri nekaterih prizorih navdušeno ploskali, si mora ogledati vsak, ki se S zaveda, da mu teče po žilah slovanska kri! IiuHurii! prfgled »Htllywaaä« v li..ji|anskl tisami »Hollywood« Poljaka Romana Nievvia-rowieza, veseloigra izza kulis največjega središča ameriške fi mske proizvodnje, ki jo je v kleno, čisto sloven^čmo prel'1 Cu il Kosmač, je na prvi predstavi v ljub'.jan- ki d.ami dosegla izredno velik uspeh. V iivih barvah in razgibanem tempu je pi- gnejo živeti veliki in mali filmski ljudje. prav za prav ne življenja, kakršno je v vsej mnogovistnosti vsakdanje resnično, temveč samo veselo epizodo, ki jo je nanesla vrsta srečnih naključij, da si vesel začetek in še veselejši happyend v samih viških po:'a ata roko. Zgodba sama je od sile preprosta. Dva mlada talenta iz province trkata na vratih hollywoodskih ateljejev, na vratih velike usode, kakršno lahko kličeta samo igra'ski talent in sla po odrskem življenju na plan. Tompson, poosebljeni predstavnik umetniškega posredništva, trgovski utiralec s trnjem posutih steza do karier, je storil, kar je mogel, da Jacka spravi na filmsko platno, in se obenem trudil na vso moč, da Mary, ki se mu je zde"a brez talenta spravi na lep način nasaj domov, a pri prvem polzkusnem snemanju se izkaže ravno narobe, kakor je pač v umetnifkem življenju in posebej še v filmu usoda zmerom polna najbolj neverjetnih presenečenj. Potem se prično štrene sp etati in raspletati znova. A predan si Jack, ki je ostal na cesti, in Mary, ki jo je Hollywood prigrli' nase, za slovo se-žeta v roko, prinese deus ex machina srečo še Jacku: igralec, ki bi moral biti Ma-ryn partner, se nevarno ponesreči — Jack mora vskočiti zanj in tako prične kariero. Iznenad?n1e. kak'š-o se samo v filmu 7^1 verjetno, zaključuje tudi to komedijo o filmu. V Kreftov! režiji in na sceni, ki jo zasno- val inž. arh. Franz, je »Hollywood« dosegel edinstven uspeh. Režiser je smotrno poudaril vlogo managerja Tompsona, čigar posredovanje predstavlja jedro komedije. Debevec je bil kot Tompson v fonili in razmahu, kakor ga še nismo videli na odru. Vsekakor je odkril v njem svoj tip, ki ga lahko v glasu, gesti, mimiki in dejanju izigra sproščeno do dna. Ob koncu prvega nastopa je Debevec za svojo kreacijo pri odprti sceni doživel buren oplavz. Svojo tiho, a vendar upanja pclno in zmagovito življenjsko dramo živita ob njem Mary in Jack, ki sta ju Mira Danilova in Jan odigra a z resnično iskrenostjo. Dostojanstveno figuro bivšega zvezdnika Maca Nieisa je z udržano fineso podal Kralj. V celoti pomeni predstava uvaževanja vreden uspeh. L. M. Slovstvena zgodovina za dijake V zaležbi Jugoelov. knjigarne je pravkar izšla knjižica »Slovs.vcna zgodovina Slovencev, Hrvatov in Srbov v vprašanj h in o. govorih. Po osnutku dr. Ivana Preglja priredil za tisk dr. France Tomšič. Knjižica je namenjena srednješolskim dijakom in bo v glavnem ustrezala svojemu praktičnemu namenu. Ugovarjali bi predvsem temu, da tudi aviorja te knji- j žioe ne jemljeta slovstva dosledno v ti- I stecn širokem smislu, kakor ga pravilno j definira prof. Kidrič v uvedu svoje »Zgo- : dovine slovenskega slovstva». Medtem ko v začetku omenjata tudi plsmemstvo in narodno pesem, se pozneje, zlasti Se pri moderni književnosti omejujeta skoraj izključno na literaturo v ožjem emtelu (poezija, pripovedna proza, drama), kaik:r t da bi slovstvo obsegalo samo te panoge. Naj omenim še nekatere nedostatke tega priročnika Pri A. Gradniku je označena, da je sod.iiik v Splitu (v resnici v Zagrebu). Menda je le pretirano, da je prevajal iz indijskega jezika, saj je Ta-gorea sloveni! po njegovih lastnih amgle-ških prepevih. Peterlin-Petruška ni iz-al samo zbirko »Po cesti in stepi«, čemu je Vlad. Levs ik označen kot »privatni uradnik* v Ljubljani, ko je vendar poklicni n:-vinar? Mad njegovimi prevodi bi bili vredni omembe vsaj še Dostojevskega s Bratje Karam azovi« in Tolstoja »Vojna in mire. Pri Pavlu Golii pogrešamo njegovo najnovejša in morda najpomembnejšo pesni?ko zbirko. Med »pisci najnovejšega slovenskega slovstva« sta krivično zamolčana vsaj še pesnik Mile Klopčič in dramatik Bratko Kreft, da ne "(menjamo drugih, ki po vredno-ti u so nižje od tam navedenih. Pri \Hadimirju Vidriču je zapisano, da so »izdane njegove pesmi Coe-na Sjene in Jezuiti«. To pa so samo tri pesmice iz zbirke »Pjesme« (1907). čemu so prav te omenjene? Dragutin M. Doaa-janič je označen kot Dragutin D cnja-nič (!). »Poleg Kipcev i popevk« bi bilo treba omeniti vsaj še »Sunce i senke«, četmu ni pri Koroliji omenjeno — kaker pri drugih — da je že mrtev? Iz knjižice re izve dijak niti beeede o Matošu, Ljubi VVtesnerju, N. Poliču in drugih, mlajša generacija s Krležo, Tinom Ujevičem, Kr-klecem itd. pa je sploh izostala Poae-ked presenečajo presplošne trditve, na pr. pri Nazoru: »On je najpiodovitejši pesnk sodobnosti«. Kakšne sodobnosti: hrvatske, jugoslovenske ali sploh svetevne ? —4». Dara)'t s 2 it Z z nčbov ' sklad Nocoj v Trgovskem domu ries Domače Testi * Jubilej varaždinske gimnazije. Pred 80 leti je dobila stara hrvatska gimnazija v Varaždinu tudi sedmi in osmi razred, dočim je imela prej samo 6 razredov. Gimnazija v Zagrebu pa je bila popolna že leta 1350 Z varaždinsko gimnazijo vred sta bili pred 80 leti izpopolnjeni tudi gimnaziji v Osijeku in Požegi Pred 79. leti pa so bile spet ustanovljene županijske oblasti v Hrvatski in Slavoniji, katere je leta 1845. ukinil avstrijski minister Bach, ki se je neslavno zapisal v zgodovino s svojim absolutizmom in s svojimi patenti. Varaždinski veliki župan je postal pred 79. leti Ivan Nepomuk grof Erdödy. ♦ Prosvetna manifestacija Hrvatov v Vojvodini. Zveza hrv. kulturnih društev v Vojvodini, ki ima svoj sedež v Subotici, prireja že nekaj let prvo nedeljo po prazniku Sv. treh kraljev svojo tradicionalno prejo Ta prireditev je proslava domače obrti in starih običajev, nastopajo pa na njej tudi najrazličnejši odseki v zvezi včlanjenih prosvetnih društev. + Zakon o zaščiti stanovanjskih najemnikov. Odbor Društva stanovanjskih najemnikov v Splitu je na svoji seji razpravljal o pozivu mariborske organizacije stanovanjskih najemnikov, ki je izdelala načrt zakona o zaščiti najemnikov ter ga predložila ministrstvu socialne politike. Splitska organizacija je ta načrt pregledala ter sklenila zdaj na svoji seji, naj se še ta mesec skliče v Zagrebu konferenca, na katero bodo povabljene vse organizacije stanovanjskih najemnikov v državi, da se posvetujejo o vzajemni akciji za zaščito stanovanjskih najemnikov. Na konferenco bodo povabljeni tudi predstavniki raznih drugih socialnih, gospodarskih in stanovskih organizacij. Na dnevnem redu konference bo tudi predlog o ustanovitvi zadruge, ki bo gradila hiše m bazi etažne ßvojine. Vsaka očala po menu zob dobrosedeča in /asen pogled pri LJUBLJANA PASAŽA NEBOTIČNIKA '■Ajtu". ......* mm * Bolezen najstarejšega našega arheologa. Fra Lujo Mjrun, znani raziskovalec hr-vatsLih spomenikov jn ustanovitelj knin-s.kega muzeja, ki je star že blizu 84 let, je pred un evi nevarno zbolel in je bilo njegovo življenje v veliki nevarnosti. Zdaj pa se opažajo znaki okrevanja, kar je zelo razveselilo mnogoštevilne prijatelje in spošto-valce starega zaslužnega učenjaka. * Izredni občni zbor Zveze za tujski promet v Sloveniji, Ljubljana, bo v torek 10. t. m. ob 9.30 dopoldne v veliki dvorani Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Vsem članom Zveze so poslana pismena vabila. * Kolektivna pogodba za pristaniške delavce. S koncem leta je izgubila veljavo kolektivna pogodba med pristaniškimi delavci in njihovimi delodajalci v Splitu. Ker je bila že prej podružnica zveze pristaniških delavcev v Splitu razpuščena, je uvedla za člane razpuščene podružnice pogajanja z zastopniki delodajalcev podružnica na Sušaku. Zastopniki delodajalcev pa se nočejo pogajati, češ, da tarife niso enake v vseh jadranskih pristaniščih in da zaradi tega ne more priti do enotne kolektivne pogodbe. Šef inšpekcije dela se zdaj trudi, da bi se čimprej uveljavila enotna tarifa za vsa jadranska pristanišča. *Huda zima v Dalmaciji. V zagorskem delu Dalmacije so hude nevihte s snežnimi meteži, kakršnih prebivalci že dolga leta ne pomnijo. Planina Mosor je pod visokim snegom, dosti snega pa je tudi na otoku Braču. Dalmatinska Zagora ima letos izredno hudo zimo in je še velika sreča, da ni hujših prometnih ovir. Dr. Anton Ocvirk govori danes 7. januarja ob 18.30 v Knjigarni Akademske založbe (šelenburgova 4, palača Croatia, dvorišče) o I. PRIJATELJEVI KULTURNI IN POLITIČNI ZGODOVINI SLOVENCEV. Bodoče matere morajo skrbeti, da se izognejo vsaki lenivosti prebavil, posebno zapeki z uporabo naravne »Franz-Jose-fove« grenčice. — »Franz-Josefova« voda se lahko pije in deluje v kratkem času brez neprijetnih pojavov. ___Ogi reg S. br. 15. 485-35 * Prva dela za železniško zvezo Zagreba s Plitvičkimi jezeri. Poudarek važnosti zveze Zagreba s Plitvicami je odveč, ker vedo vsi, da bi bila taka železniška zveza zelo važna za turistični razvoj mesta Zagreba in vseh hrvatskih krajev. Številni tujci, ki obiskujejo Plitvice, se ne morejo načuditi, zakaj še ni zgrajena tako važna proga. Zdaj so vendarle dovršene priprave na terenu za del proge Karlovac—Slunj. To je tako zvana koranska proga, ki bo vezala Karlovac z Bihačem. 2e 1. aprila bo razpisana licitacija za prvi del tega prožnega odseka na razdaljo kakih 10 km. Istočasno pa bodo začeli tudi z delom na terenu Slunj—Bihač. Za zvezo Plitvic s koransko progo je izdelana doslej samo študija, ki predvideva posebno stransko progo na razdaljo 30 km. Sokolsko društvo ponovi tretjič uspelo opereto „ERIK O41 jutri v nedeljo ob 15. uri pop. — železniške zveze ugodne. * Smrt vrlega primorskega narodnjaka. V Gorici je na praznik sv. Treh kraljev zatisnil oči v visoki starosti 79 let vrl primorski Slovenec g Ivan Paulin, daleč naokrog znani posestnik in gostilničar. Pred vojno je imel gostilno v Oslaviji, po vojni pa se je preselil v Gorico. Bil je močno delaven mož in se je udejstvoval tudi pri raznih organizacijah, obenem je bil predsednik nadzorstva Kmetske banke v Gorici. Zapustil je ženo in sedem otrok. Pokopali ga bodo jutri, v nedeljo. Pogreb bo v Gorici, Via XX. settembre na pokopališče v Peumi. Blag mu spomin, ugledni rodbini naše iskreno sožalje. * Za boljše prometne zveze Šibenika. Sporazumno s turističnimi ustanovami je šibeniška občina sestavila spomenico, s katero bo zahtevala zboljšanje prometnih zvez med sezono. V prvi vrsti zahtevajo priključek na Cedokove vlake in parniške proge, ki vežejo kopališča severne Dalma- cije. * Izplačilo odškodnin zavarovanja proti točL Občina Raven je imela lani zaradi toče občutno škodo in so poslali v Zagreb zavodu za zavarovanje proti toči popis oškodovancev s prošnjo za izplačilo odškodnine. Oškodovani prebivalci ravenske občine so bili prepričani, dn bodo vsaj do konca leta dobili svojo odškodnino in so se zelo čudili, ko je leto minilo in niso od zavoda dobili niti odgovora Bilo je več intervencij in naposled je zavod odgovoril, da so mnogi prebivalci iz občine Raven neredno plačevali zavarovalnino in da odškodnina ne more biti prej plačana, dokler ni vsa zavarovalnina poravnana. Zavarovalni zavod se je postavil s tem na čudno stališče. Po davčnih uradih lahko izterja zavarovalne prispevke in če se mu ne bi ljubilo to storiti, vendar lahko od odškodnine odbije zaostalo zavarovalnino. Storil pa ni ne eno ne drugo in je v vsakem pogledu upravičen protest zavarovancev. DIMNIKARSKI PLEŠ bo drevi ob 20, uri HOTEL MIKLIÒ. Vljudno vabljeni! Iz Liufilfane u— Slavni Bedrih Smetana, oče »Prodane neveste«, je napisal tudi celo vrsto klavirskih skladb, v katerih uporablja pristen češki ritem in narodovo melodijo. Te njegove skladbe so napisane za koncertno izvedbo in sijajno zvene na klavirju. Češki pa tudi drugi umetniki-piamsti jin imajo stagno na svojih koncertnih programih. Tudi Viktorija Svihlikova, mlada odlična češka pianistka, ki bo koneerura.a v Ljubljani v ponedeljek 9. t. m., bo zaigrala kot sklepno točko svojega klavirskega večera naslednja Smetanova dela: v obliki koncertne etude: »Na morskem bregu«, dalje dva češka plesa, ki sta znana pod naslovom »Slepička« in »Cibulička«, h koncu še fantazijo na češke narodne pesmi. Sicer so na programu skladatelji: Bach, Chopin, Debussy, Ravel in Vitezslav Novak. Koncert bo v veliki filharmonični dvorani. Začetek točno ob 20. uri. Vstopnice v knjigarni Glasbene Matice. Ngcsj vsi na Tabor k dobrodelni prireditvi policijskih nameščencev in uslužbencev Postajališče električne cestne železnice na vogalu Vrhovčeve in Jegličeve ulice dovoljeno po upravi MŽD hi rušili staro avstro-ogrsko državo in se pripravljali na svojo svobodo, tak film je »Poročnik Rjepkin«. V glavnih vlogah najdemo F. Smolika, A. MandJovo in VI. Bor skega. Po vsem sve tu je žel ta film splošno občudovanje, povsod je navdušil gledalce v taiki meri, da so navdušeno ploskali pri nekaterih prizorih in tudi Ljubljana bo z mnogobrojnim posetom dokazala, da se zaveda, da teče v naših žilah slovanska kri. u— Nova bilecarna »putruka« posluje od sobote 7. t. m. v novih prostorih na Miklošičevi cesti 17. Iz Celia u— »Dob-i vojak »v^jk« j a na šentjakobskem odru imel isti uspeh, kot doslej na vseh odrih, kjerkoli so ga uprizarjali, »švejk« nj komedija v običajnem pomenu besede, temveč iz dvanajst'h slik. ki se učinkoviteo prelivajo ena v drugo, sestavljena reportaža o vojni, iz ceiomtga ueia pa odseva skozi smeh protest proti vojni, kar je v šentjakobski uprizoritvi režijsko in inscenacijsko posebno podčrtano. Rezervirajte si vstopnice že prej in sicer na dnevni blagajni od 10. do 12. in od 3. do 5. ter 1 uro r>red pričetkom predstave. u— Ceskoslovenska Obec v Ljubljani priredi jutri ob 15. predstavo luticovuega odseka v Narodnem domu. Na sporedu pravljica »Janko in Metka«. Vabljeni! VESELJE PRINAŠA V HIŠO moBeönlk .Prijatelj". Sporočite evoj naslov opravi «Prijatelj* Ljubljana, Dalmatinova 8/J, da Vam pošlje eno ètevllko brezplačne na ogled. u— Nov grob. V ljubljanski bolnišnici je po daljšem bolehanju umrl g. Ev gen šušteršič, finančni r<'sa.miški uradnik v pokoju. Pogreb bo jutri ob 14. izpred bolnišnične mrtvašnice k Sv. Križu. Pokojnemu blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! FMTim VINO V STEKLENICAH GORNJA RADGONA u— Premiera filma »Poročnik Rjepkin« v kinu »Unionu« Češki film uživa pri nas v Ljubljani splošno občudovanje in to po vsej pravici. Še večje občudovanje pa si bo p idobila češka filmska umetnost s filmom »Poročnik Rjepkin« ki se od danes naprej predvaja v kinu »Unionu«. Ta film, ki je nekak zgodovinski dokument herojske borbe Čehosilovakov za svobodo svojega naroda in nam v pretresljivih slikah prikazuje vznemirljive dogodke v zaledju za fronto, doživljaje v hiši, kjer so vsi ljudje enaki ter nam riše na kak način so Če- e— Koncert akademikov Sloge, ki bo drevi v Narodnem domu, se bo pričel točno ob 20.30. Zato vljudno opozarjamo cenjene obiskovalce na točnost e— Današnji akademski ples Sloge se bo pričel takoj po kratkem koncertu. Bar-plesno solo petje — Adamičev plesni or-ster. e— Samo danes do 18. še lahko obnovite srečke drž. razredne loterije v podružnici »Jutra« v Celju. e— Ljubljanska drama bo vprizorila v petek 13. t m. ob 20. v celjskem gledališču zanimivo in učinkovito dramo .slovenskega pisatelja Stanka Cajnkarja »Potopljeni svet« v režiji g. Cirila Debevca. Sodelovali bodo ge. Mira Danilova, šari-čeva in Vida Juvanova ter gg. Debevec, Gregorin im Sever. Predstava je za abonma. Iz Maribora a— Zadnja pot Majerjeve mame. Ob lepi udeležbi znancev, prijateljev in čestil-oev Majerjeve rodbine je bil v četrtek popoldne ob 15.30 iz mrtvašnice mestnega pokopališča na Pobrežju pogreb 8 i letne Franje Majerjeve, matere uglednega in obče spoštovanega mariborskega veletr-govca g. Franja Majerja. Med udeleženci pogreba «o bili poleg giobVto užaloščenih svojcev tudi številni mariborski ciličniki, med drugim bivši župan dr. Lipoid, predsednik Združenja trgovcev Miloš Oset, predsednik Tujskoprometne zveza v Mariboru inž. šlajmer, mestna svetnika V. Grčar in J. Hutter. Pred mrtvašnico je Trgovski pevski zbor pod vodstvom svojega zborovodje g. Cibica odpel pretresljivo »Vigred« oL odprtem grobu pa ža-lo-stinko »Blagor mu«. P: k o j na gospa Pranja Majerjeva ;e bila markantna predstavnica starejše generacije našega narodnega ženstva. Odlikovalo jo je tudi plemenito, dobrohotno srce. Bila je ves čas zvesto cib strani svojemu pokojnemu soprogu, znanemu narodnjaku geomet.ru F. Majerju, ki je bil med neustrašnimi soustanovitelji mozirskega Sokola. Pred meseci se je preselila iz Radeč v Maribor, da preživi jesen svojega življenja v rodbinskem krogu svojega sina. Slava vzorni materi, zgledni ženi in plemeniti sospe. Žalujočim svojcem naše iskreno soiutje! HOTEL „OR £ L44 Vsako soboto in nedeljo koncert! Najboljša vina, izborna kuhinja, zmerne cene! a— O tem in onem. 281etni struga r Drago Gregorčič iz Pobrežja je zašel po nesrečnem naključju z roko v strugalni stroj, ki mu jo levico močno poškodoval. Zdravi se v bolnišnici. — Zaradi prepovedana vrnitve je aretirala policija 21ietno Irmo Mihalkovič iz PribislavceS streicev je izs-ieljalo v 13 strelskih dneh 27S0 nabojev. Z malo-kalibrsko flcbeitcvko pa je 397 strelcev oddalo 2S8Ci strelov. Pri volitvah je bil izvoljen naslednji odbor: predsednik Maj er Srečko, podpredsednika dr. Medic Stane in Steinbach K. isti jan. tajnik Zaje Alojz, blagajnik Macarol Rudc'f, namestnik Fuchs Beno, orodjar Topolšek F.anc, preglednika računov Perovec Anton in Cerer Franc; odborniki Karba Drago. La,ngus Ivan, Jakel Hubert, Kranjec Franc in Tornine Franc. š— »Pesem s ceste«. Sokolsko društvo uprizori v soboto 7- t. m. ob 20. zvečer in v nedeljo ob 15. Scburekovo komedijo v treh d°janjih »Pesem s ceste«. Za predstavo vlada veliko zanimanje. ★ RIBNICA. Sokolski zvočni kino bo predvajal danes in jutri ob običajnih urah humoristivni film »Vražje dekle«, katerega prizori so bili posneti v Dubrovniku in njegovi okolici. Za dodatek Paramountov zvočni tednik. V Watermger.u na Holandskem so te dni prodajali jagode, ki so jih natrgali na vrtu tehnične šole v Delftu. Jagode so vzgojili s pomočjo električne gorkote. Po sadežih je bilo veliko povpraševanje kljub temu, da so zahtevali za vsako jagodo devet centov. DANES ZVEČER V KAZINO NA L elitni ples ki Vam bo nudil obilo užitka in zabave. IGRA »NEW STAR« JAZZ V POMNOŽENI ZASEDBI! ZAČETEK OB S. ZVEČER Elita Maribora je bila zbrana pred-snočnjim v Sokolskem domu, kjer je bil tradicionalen akademski ples, ki ga je vsako leto prirejalo pred meseci razpušča-no društvo jugrslov. akademikov v Mariboru in ki ga je let:s organizirala Akademska podporna zadruga. V Sokolskem domu so se poleg številne akademske mladine zbrali odlični predstavniki maribor-sikega življenja, med drugim mestni poveljnik general č. Stanojlcvič, mestni svetniki B. Pogačnik, dr. Kovačec in J. Hutter, S.O.S. dr. Lenart, zbornični svetnik Pinter. predsednik Združenja trgovcev Miloš Oset, predsednik Tujskopro- __________o_. . e___________ ______ metne zveze inž. šlajmer, ravnatelja dr. f se je moral Fintarie zagovarjati pied se- Iz Hrastnika h— Riziko dela. Na zasipnem odkopu se je vsula večja množina zemlje na mladega rudarja Rudolfa Zupana, sina posestnika »Košaka« iz Prapretna. Rudolfu je zlomilo nogo ter je dobil tudi hude poškodbe na glavi in roki. Prvo pomoč mu je nudil rudniški zdravnik g. Arnšek ter odredil prevoz ponesrečenca v celjsko bolnišnico. Iz Krškega k— Osebna vest. Kakor je bilo že jav-Ijeno, nas zapusti te dni marljivi sokolski delavec br. Drago Bitenc, ki je premeščen k Sv. Tomažu pri Ormožu Pri tej priliki naj omenimo, da je konec minulega leta zapustil Krško tudi dolgoletni sokolski delavec br. Franc Rendla, davčni kontrolor v pokoju. Gospod Rendla se je ves čas svojega bivanja v Krškem, skoraj 30 let, udejstvoval v vseh nacionalnih društvih. Povsod je bil točen in zelo požrtvovalen delavec. da ga bomo močno pogrešali. Želimo, da bi v Ljubljani užival v polni meri zasluženi pokoj. f? ■»♦Mia j— Zvočni kino Ptuj predvaja danes ob 20. in jutri v nedeljo ob po! 19 in pol 21. barvasti film »Ramona«. Pred predstavo se predvaja tudi Foxov žurnal in kulturni film. Iz Lfutomera lj— Rudolf Pintarič oproščen. V spominu je aretacija Rudo!fa Pintariča, posestnika na šafarakem, ki je bil osumljen požiga in smrti pastirja, zastrupljevanja živine in tatvine pluga. V preteklem tednu Tominšek in Fink. Slikovit plesni spored sta ctvorila s kraljevskim kolom general C. Stanojlovič in visokošolka gdč. Skvar-čeva. Ob ubranih akordih izvrstnega Adamičevega jazza iz Ljubljane se je razvijal plesni spored do ranih ur. čisti dooi-ček letošnjega akademskega plesa gre v dobrodelne namene za dograditev akademskega okrevališča na Pohorju, ki je že v surovem stanju. Za lepo uspelo elitno družabno prireditev gre čast in priznanje častnemu d?mskemu komiteju ter pripravljalnemu odboru, ki sta z vnetimi pripravami poskrbela za čim uspešnejši potek prijetnega večera, a— Koncert Glasbene Matice. Dne 11. t m. priredita orkester in pevsiki zbor Glasbene Matice velik koncert pod imenom »Slovanska glasba«. Na sporedu so 3 muzikalna dela od. Mihevca, Novaka in Čaj-kovskega, 4 pevske točke, ena za orgije, igra kapelnik g. Jiranek in en komad na harfi. Svira g. Lukež. Koncert dirigira g. Drago Šijanec, kapelnik orkestra radio Ljubljana, ki je nekaj mesecev začasno vodil orkester in zbor Glasbene matice. Koncert bo v Sokolskem domu (Union). Vstopnice dobite pri Putniku. a— V Ljudski univerzi predava v ponedeljek 9. t. m. docent ekonomsko komercialne visoke šole v Zagrebu dT. Mirko Lamer o vlogi in strukturi inozemskega kapitala v Jugoslaviji. a— Poprava volilnih imenikov. Od 9. t. m. do 5. februarja bo popisovalni urad mestnega poglavarstva na Slomškovem trgu 6-1 uradno popravljal stalne volilne imenike. Ves ta čas se bodo v popisoval-nam ur?jdu sprejemale slranke le vsak delavnik od 10. do 12. ure. a— žrtev Smučanja je postal 15!etni Dušan Bunc. sin banevinskega uradnika. Pri smučanju je priletel tako nesrečno na tla, da si je zlomil levico. Zatekel se je v bolnišnico. a— 27.917 tujcev je posetilo Maribor v preteklem letu. Imeli so 70.917 prenočnin. Iz Jugoslavije jih je bilo 11.773, iz Nemčije 4319. iz" bivše Avstrije 766, iz CSR 1074, iz Italije 640, Anglije 65, Francije 52, Madžarske 223, Bolgarije 42, Belgije 24, poljske 130, Rumunije 45, rurčije 6, švedske 22, Norveške 4, ostale Evrope 161, Amerike 48, iz ostalih kontinentov pa 12. natom petorice v Murski Soboti. Kot glavna priča je nastopil Badjek. ki je bil skupaj s Pintaričem v zaporih čakovska-ga sodišča. Ostale priče pa so prihajale navzkriž s svojimi prejšnjimi izjavami ter so tudi izpovedale .da so se bale zadevo prijaviti sodišču, ker da je Pintarič maščevalen. Pintarič je izjavil, c'.a smatra priče za sovražne ker do takrat, ko še ni bil v zaporih, niso vedele o njem povedati nič obremenilnega. Priznal je. da je ukradel bratu plug in ga prodal sosedu, ki ga je prodal dalje. Senat je sodil, da je Pintarič kriv tatvine pluga in je za to obsojen na en mesec dni zapora. Glede ostalih zločinov pa je izrekel senat oprostilno sodbo. Nato je bil Pintarič po 7me-sečnem preiskovalnem zaporu izpuščen na svobodo. lj— Zvočni kino So*«!**! dem bo pred- | varjal drevi ob 20. in jutri ob 16. in 20. zvočni fiJm »Matura«. Prihodnjo soboto in nedeljo pa bo tekel film o sodobnem zakonu. Iz šoštanfa š— Jet ito. v št. Ilju so pokopali 30-letnega krojaškega mojstra Štefana Horvata. Pokojni je bil zelo podje>:en mož ter si je pred leti uredil v Šoštanju dobro idočo krojaško delavnico. Zahrbtna jetika pa mu je cinemogočila plodno udejstvova-nje; lani je moral pustiti obrt, zdaj pa je legel v prezgodnji grob. V četrtek popoldne pa so položili na tukajšnjem pokopališču v grr>b upokojenega orožilika Matijo Mavriča v starosti 40 let. Tudi njega je ugrabila jetika, Sokolska kreditna z£'lru?a v Zagrebu. Na pobudo zagrebške župe in društva Zagreb II se je konec preteklega leta ustanovila v Zagrebu za območje župe kreditna zadruga, dossaaj četrta v območju našega sokclstva. Zadružni deleži znašajo po 25 dinarjev, vstopnina v zadrugo pa 10 dinarjev. Dosedaj se je prijavilo že zelo mnogo zadrugarjev iz sokolskih vrst, tako društva in čete, župa sama in tudi mnogo poedincev. Zupa je vložila kot prva v zadrugo precejšnjo vsoto kot prvo hranilno vlogo. Zadruga je pričela dolovati s 1. januarjem. Načeiuje ji br. Pater Benzon, upravni odbor in nadzorstvo pa sta sestavljena iz najboljših strokovnjakov-go-spodarstvenikev bratske župe. Sokolstvo na Slovaškem js štelo pred odstopom gotovih predelov te pokrajine Madžarski skupno 146 srkolskih društev v 6 župah s 49.625 pripadniki. Pod madžarsko oblast je prišlo jeseni 29 društev. Sokolskih čel pa je bilo 31 in od teh jih je prišlo pod Madžarsko 17. Ostalo sokolstvo pa je bilo razpuščeno .. . Kje ni solt oehakovir io tolšče tet a njen v bitki na Krasu dne 23 februarja 1917. Ko je ministrski predsednik Daladier obiskal Bastlo na Korziki, so ga pozdravile domačinke v narodnih nošah. S kraljico lepote na Korziki je Daladier celo Izmenjal poljub >Zakaj pa hočeš nastopiti z Napoleonovo masko?« »Zato, da bom lahko ves čas držal* v roki steklenico ruma ..c (»Tidens Tegn«) ANEKDOTA Med izdelavo svojega zadnjega filma sta sedela Jeanette Mac Ek>naldova i>n nje partner Nelson Eddy z režise jem van Dykeom pri odd hu Mac Do-naldova ie po svoji stari navadi navila gramofon medtem ko se je Nelson spravil na svoju staro tras*, rezljanje Jeanette je vložila plošče velikega ! pevca Lawrencea Tibbetta. da je njegov j obsežni g'as kar tako zvenel sikozi p ostor. Eddy je poslušal in tiho rezljal. Ko je bilo pesmi konec, se je og'as!l: »Rezljati pa le ne zna!« VSAK DAN ENA Ljubljana, 6. jan. Prvo državno prvenstvo v hokeju na ledu smo kljub vsemu le spravili pod streho. Prireditev, ki je bila prvotno določena na božič, so preložiil na včeraj in danes. Po mrzlih dnevih je povsem nepričakovano natopila jugovina in je vse kazalo, da bo treba tekmovanje spet preložiti. Nebeški vremenarji pa so se v zadniem trenotku usmilili hokejistov in spustili na predvečer prvenstva živo srebro pod ničlo in tako omogočili brezhibno izvedbo prvega državnega prvenstva. Za turnir, ki je bil določen po izločilnem sistemu so se priiavili 4 klubi, 3 zagrebški in ljubljanska Ilirija. Prvi dan, v četrtek zvečer, bi morali nastoD'ti ZKD in Marathon ter Ilirija in Hašk Prva tekma ie b'ia odierna po sporedu, druge oa ni bilo. ker se Hašk ni poiavil na ierišču. P^zneie se ie izvedbo. da so zagrebški akademiki prispeli v Liubüano ob 22.. torej uro pozneje, ko bi se morala začeti tekma Ilirija je seveda brez iere pr'?ia v finale, ker so ii prisodili tekmo s Haškom Dar forfait 6 0 Ker se ie občinstvo oDrav'čeno ra7burialo. sta namesto te tekme natopili dve garnituri Tliriie in nortre?l; 7 ?ffro. ki ie morala slehernega Pipdai^a navdušiti, tembolj, ker se pri prejšnji gri ni mogel nihče o ereti Turnir pam se je končal z 7asln?ono in prpnričpvalno 7maeo Tlirije. ki ie tako službeno post'»'a nrvi iu^o^'ovenski prvak v hokeju na ledu Po vsem tem, kar nam je pokazala dvodnevna prireditev, lahko mirno rečemo, da bo prvenstvo še za dosledno dobo ostalo v Ljubljani, kajti zagrebška moštva v nobenem pogledu ne dosegajo Ilirije in so nudila več ko podpovprečno igro. Navzl'c močno negativnemu vtisu pa nikakor ne moremo trditi, da so zagrebški igralci popolni laiki V svojih vrstah imajo nekaj nadarjenih moči. ki bi se ob primernem treningu in vodstvu razvile v prav uporabne igralce Najbolj se je pri niih oua-žala pomanjkljiva tehnika drsania za dober hokej pa je pogoj brezhibno obvladanje drsalk, telesa in seveda ledu. Tudi v pogledu brzine so znatno zaostajali za domačimi, doč;m so posamezniki pokazali razmerno precej tehnike Pri ZKD smo opazili nekatere dobre soliste, ki pa jim je pooolnoma manjkal smisel za skupno igro Nasproti Marathonu so s tako igro imeli še nekaj uspeha pri srefaniu z Ilirijo pa to ni moglo zadostovati V pogledu skupne igre je najbolj ugajal Hašk. ki se je ves čas trudil, da s sodelovanjem vsega napada privede ploščo do nasprotnega gola Tudi v streljanju so Haškovci med eosti pokazali največ Kolikor so s teh vidikov zadovol jili, so povsem odpovedali v brzini Njihove akcije so b le prepočasne in so zato zamudili marsikatero usodno pril'ko Najšibkejši med nastopaiočimi je bil Marathon N;ego-va igra je bila popolnoma zgrajena na Be-laku; razen tesa pa so ves čas igrali brez drugega napada kar je seveda stavilo na šestorico prevelike zahteve v izdržljivosti. Hokejska igra je prenaporna, da bi jo bilo mogoče izdržati brez najmanjšega odd'ha Dokler ne bo Marathon zmogel celotnega moštva ne more ranima« n^ • Ilirija kljub dvoštevilčni zmagi — saj smo io vsi prčakovali — ni mogla prepričati Po izredni propagandni produkciji v četrtek zvečer, se 'e od belo-zelenih pričakovalo v tekmi z ZKD znatno več. toda vsa pričakovanja ie moštvo izDo!nilo le v prvi tretjini iere Ko pa so na^nl'" v zagrebška vrata pol turata golov ie nianoiaioči ogenj naelo pojemal imel le še vide7 hnme«a niamenčka Znatno 7a ra-"-pH Liubüane in Zaerpba na ie da ie tudi tpVa it*ra TI'rije pooolnoma zadostovala za absolutno premoč Po r srn?« ti co Sp iw°šfrp n'«'"r!>,!i v "3-«iprfnfpn, vrefnom redu: 1. Ilirija, 2. ZKD. 3 P«5k. 4. Marathon. V naslednjem kratka poroč:la o tekmah ZKD : Marathon 2 : O (o : o, z : o, o : o) Sodniku g Kosu sta se javili naslednji moštvi ZKD: Ribar — Withacker, Spolja-rič - Fiedler, Stipetič. Bašič — Pfaff, Splajt. Koctič; Marathon: Gluhak — Lacher, Srhulteis — Košak. Belak. Miočka — Viličč. Večiačič. Vukelič V prvi tretjini je po^^al ZKD nekol-'ko bolišo igro vendar je b;lo obojestransko opaTiti pomanikanie tehnike jn b^ine Marathon je napadal po Be^ku ZKD pa po Stipetiču Obramba ZKD je bila preostra in se ie v tem pogledu nepr-'ietno uveljavil z'act? SpoMarič ki ga je sodnik ponovno po Sil ja] na nen^ostovolini odmor. Prva tretjina je osta1?? brez eoia V naslednji tretj'ni je B°lak fat-oj v začetku prodrl in nametno doda1 KV«?kT1 čigar ra7antni strel pa ie 73 mnlnnko^t 7gre-š;l cilj Maralhon je slabo kril in zato je ZKD prhaja! vedno boli do i>r37a Stipetič je v prodoru pritegnil na^e vse na-sr^otnike in dodnl nr^nlnrmn prosterni Bnšiču. ki jc b"p7 trudi beležil prvi -ol za ( svo'e barve. Takoj nato povsem enak? po- j teza in F;pd!er je doseeel dnifi rsod^tek ; za 7KD Marathone! so pono^ma poni- ; stili ft!rii«ri nan^d sploh rore?el v i»ro!) ; iti je ZKD prevladoval do konca, vendar ie pri izidu d'-uee tre1;!oe. Pri zmaeoväleih je tipala! nrvi nawd. zlnsfi Stinetič. pri premacrnn;h pa duša moštva Be^ak ;o branilec Lacher. IlirTja A : Ilirija B 2 : 1 (0 :0, 1 :1, 1:0) Naslednja igra je bila prava paša za oči. Obe moštvi Ilirije sta v skrajšanih tretjinah nudili najboljšo propagando za hokej, ki je pokazala vse odlike tega nad vse hitrega sporta. Igra je bila od začetka do konca «animiva in je v nezmanjšanem tempu neprestano valovila iz polja v polje. Drugi napad, ki je igral v A moštvu, ni niti malo zaostajal za prvim in je s premišljenimi in točnimi kombinacijskimi potezami ustvarjal številne kočljive situacije. Poudariti je treba, da obe moštvi do konca nista menjavali, da pa tempo kljub temu ni popustil Vsi do zadn jega so bili na mestu in kljub veliki borbenosti idealno fair. Hašk : Marathon s : 3 (1 : O, 3 : 2,1 s 1) Danes dopoldne je Hašk nastopil v prvi igri z Marathonom za 3. in 4 mesto Led je b'l idealno gladek, kar pa je menda precej oviralo Zagrebčane, ki so vajeni bolj mehkega ledu Marathon je nastopil v enaki postavi kakor dan prej. Ha'kovo moštvo pa so sestavljali- Holubek — God-ler. Berehauer — Petzl. Starčevič. Senčar, Stampf. Knebl Sodn'k Kos V prvi tretjini je kazalo, da bo zmagal Marathon Imel je več od igre. zaradi slabega streljanja pa premoč ni prešla do številčnega izraza Vsi streli so bili »do zemlji« in lih je sicer taktično s1ab; Ha-škov vratar obranil z lahkoto Sledila je prva prem šljena skeija in je Senčar zabil lep gol za Hašk V zadetku druee tretjine je soet prevladoval Marathon Iz lepega prodora je M'o*ka izenačil. Takci po bodv-checu je Belak pam p rei pral vse nasprotnike in vzorno Dodal Košaku ki je beležil druei gol za Marathon Zdai je začela delovati Haškova komb;naciiska aoa-ratura (in sicer bolj počasi po no^omptni tradiciji) ter ie S°ri*ar z len'm prečim strelom izenačil H^šk je dalie nanadal, Petzl je nepokrit tveeal strel z meip tretjine in je z visoko D1ošf1o res presenetil vratarja Tik pred 7akliučkom dmee treten e je isti igralec postali na 4-2 Kakor v ob«h orejšniih. ie tudi v zadnji tretjini v začetku napadal Marathon Po neVqi brezusne-šnih poskusih je Košak vendarle slavil »Duck* v mrežo, a ie kmalu zatem dosegel S+arppvič končni re7ui+at. Haškovo moštvo ie hüo dosti homogeno in i7enačpno. pr; Marathonu pa je bil spet Belak alfa in omega. : 7X1% «t : O (b : O, 2 : O. 3 : O) Ilirija je nastopila v postavi Rihar —1 Pogačnik. Žitnik, Kačič, Pavlet;č, Grego-rič. Morbacher, Lombar, Gogala. rez Eržen. ZKD pa brez Stipetiča, ki ga je zamenjal Weinert. Prvi napad je izvedel ZKD. takoj nato pa je zadominirala Iliri ja in se je do konca tretjine us'drala pred nasprotnim go^om. Prvi napad nikakor ni mogel preko strnjene obrambe in se je toča go^ov začela šele z vstopom drugega napada Morbacher je takoj nobegnil in b^skovito potresel mrežo Takoj nato je 2'tnik v solo prodoru potegnil in krasno prečkal Lombarju. ki je volley poslal v gol, vendar sodnik tega popolnoma pravilnega eola iz neznanega vzroka ni priznal. ZKD nima niti t^eno-tek odd;ha Lepa kombinacija med Žitnikom in Gogalo: slednji beleži 2:0 za I. Navdušenje se še ni poleglo, ko je Pavletič preieral vse in za7namoval 3:0. Protinapad ZKD Žitnik odvzame ploščo in jo mimo vseh ovir vodi v nasprotni gol Do konca sta sledili še dve lepi akciji Mor-bacherja, ki sta se obe končali z goloma, tako da je bil rezultat že 6:0. V drugi tretj'ni je Ilirija precej popustila Je še vedno absolutno prevladovala, toda golov, česar si je občinstvo najbolj želelo, ni bilo Šele proti koncu so domači povišali rezultat po zaslugi Žitnika, ki je v dveh prodorih beležil prav toliko golov. V zadnji tretjini je Ilirija še bolj popustila. njen nasprotnik pa je imel menda preveliko spoštovanje pred n^o. ker bi sicer moral priliko izrairti. ZKD ie nekajkrat prišel pred domači gol, manikala pa mu ie potrebna brzina in odločnost. Soet je Z'tnik. k: ga nikakor nso mogli držati pobegnil in postavil na 9:0. Sadila je krasna konbinaciia vseea napada in po Gregoriču 10:0. Po menianju strani je Sooliarič zagrešil grd foul in je moral na »hladno« Do njegovega povratka se rezultat ne menja, nato pa Dostavi GrePoriC na 11 "0. Sled-' izključitev Pogačnika, Ilirija pa kliub temu ostane do konca v nremoči. Pri ZKD je bil še naJboliši Pfaff, pri Iliriji pa je v°p n™'^^' n-av dobri na so tudi Morbacher, Pavletič i-loma Gogala in Greporč. Lombar je imel Doieg izvrstnih tudi nekaj slabih momentov. + Oh pol ?0 fe bila odigrana medmestna tekma med Zagrebom in Linb';ano o katere izidu poročamo v športni rubriki. DRAMA Sobota, 7. Pokojnik. Izven. Znižane cene. Nedelja, 8. ob 15. uri Pikica in Tonček. Mladinska predstava. Izven. Znižane cene. Ob 20. uri Trideset sekund ljubeznL Izven. Zn'žane cene. Ponedeljek, 9. zaprto. Opozarjamo na noco'Srtfo ponovitev Nu-ftičP'*» koncii>e ^Pok^'nik* v d-a-nj -Pokojnik spada med naj uspele jša dela slavnega in izredno plodovitega beogra isk>. komediografa. Lani ie ime'o to delo na nt-Sem o^m Velo vel'k uspeh. G!a1-ne vlo-ce tyv'o igrali: Kralj Cesar, Daneš Danilova. Juvanova V. §?r!5eva. FJpžra ie De-bevčeva. Predstava bo izven abonmaja. Veljajo znižane cene. OPERA Sobota. 7. Pvigoletto. Gostovanje gdčne Aide Nollijeve. Izven. Nedelja. S. ob 15. uri. Pod to goro '"'eno. Izven Zn:žane cene. Ob 20. uri Roxy. Izven. Znižane cene. ponedeljek, 9. zaprto. Gdčna Alda N llijeva bo gostovala drevi ob 20. viri v vlegi Gilde v Verdijevi operi »Rigcletto«. V lanski sezoni je kreirala to vlogo na našem odru z največjim uspehom ter bila deležna novih pohval in lepih ocen. Sploh je bila med našim gledališkim občinstvom izredno priljubljena. V ostalih vlogah: Primožič. Kogejeva, Spanova, Banovec. Lupša, OreL Predstava bo izven abonmaja. MARIBDRSKO GLEDALIŠČE Sobota, 7. ob 20.: Prevara. Zadnjič. Znižane cene. Nedelja, 8. ob 15.: Vse za šalo. Ob 20. Kra i "a T> ' i. Znižane cene. U»-ejuje Davorin Ravljea -"izdaja i* «onzoicvi * Jutra* Stanko Virane - 2a Narodno uskarno d. d. kol uska-narjs frran leran. Za inse.atu. tei ie od*«,. („ Al.. si v Ljubljani.