PoStnfn« pavSaTTranui Leto ll.t štev. 51 V L Iu DI Jani, torek dne f. marca 1921 Posamezna štev. t R Izhaja ob 4 zjutraj. Stane celoletno .180 K oesečno......15 , ca zaaed ozemlje 300 , ca inozemstva 40* Oglasi za vsak ram viilue stolpca iSfl mm) 2 K «al) oglasi do 30 mm •tolpca (£3 mm) . t . Dnevnik za gospodarstvo, prosveto fn politiko. Urednf&tvo: SCkloSičeva cesta it lfljjt Telefon it 72. Upravnlstvot Sodna ulica it. 8» Telefon itSS. KaSaBkr.poit.eek.vgai itev. lLSli Sporazum v soc. ekonomskih ustavnih vprašanjih. ... , BEOGRAD, 2S. febr. (Izv.) Vče-1 Predlaga dalje, naj se vstavi, da je pn zajedničarjih in klerikalcih po- raj in danes so se vršila med stran-1 kralj Peter vladar po volji naroda, puščanje in da se volkovi od včeraj kami zsradi stilizaciie ekonomsko- Nato s« ministrski predsednik Pasič, minister za konstituanto m predsednik Ljubljana, 28. februarja. Naše sobotno poročilo iz Beograda je javilo, da se v ustavotvornem odboru pojavlja pri takozvani usta-votvorni opoziciji, predvsem torej puščanje in da se volkovi od včeraj kami zaradi stilizacije ekonomsko-spreminjajo v vedno krotkeiša jag- socialnih točk v ustavi razprave. Po-njeta. V klerikalnem časopisju še gr- kazalo se je, da se v teh vprašanjih mi in se bliska, toda niti vodene stre- skladajo vse stranke. Glede drnge-le ni več iz klerikalnih vrst in grme-1 ga doma pa izgleda, da bo propa-nje naj samo še prikrije šum kora- deL Tudi misel gospodarskega parkov umikajoče se armade. lamenta ne bo prodrla in ostane sa- Cim bolj so klerikalci zatrjevali,' njo en dom. ■ da bo vladin načrt propadel, čim j Beograd. 28. februarja. (Izv.) Da-bo !j so napovedovali, da se Pašičev! našnja seia ustavnega odbora se ie kabinet že podira, s čim večjo slastjo pričela ob 9. dopoldne in je prešla ta-so citirali vsako zlobno besedo sta-! koj na razpravo o čl. 30.. poprej 29., rega na stran potisnjenega gospoda 'ker ic bi! na ^dnU ssi» na Vošnjakov Protiča, tem bolj se je konsolidiral PredJ°? ^vljen n?v č5cn opravicali položaj m tem lažje je šla ustavna;!n dolznostoh d^vbanov. Repubhka- HpSnta i7nr>H roi, Hn^lc " nec Gjonovic zeli, da bi bih mmistn debata izpod rok Danes smemo re- Ld ^ za privatne činc kraIja. a, da so glavne tezkoce premagane Dr. Pavieč predlaga, naj za časa voj-in da se navzlic navidezno se obsto- j ne odgovarja na&lnik štaba vrhovne jecim težkočam že pojavlja širši blok i komande za kraljeve Sne. Radikalec Ljuba Jovanovič in klerikalec Dulibič se strinjata s tem predlogom. Ker ni bil, navzoč minister za konstiuanio, se je sklepanje o tem odložilo do njegovega prihoda. Pri členu 31. (prej 30.) je predlagal sociialist Divac, naj se za polnoletnost vladaria določi 21. in r,e 18. leto Večina je odbila ta predlog. Pri razpravi člena 32. vpraša Divac, katera skupščina naj odloča o nasledstvu za slučaj, da ie vladar brez potomstva. Ker je zato potreben referendum je bilo o tem člena odgodeno glasovanje do prihoda ministra za konsi:uanto. Po ministrovem prihodu se je nadaljevala' debata. Republikanec GjOnovič je podpiral predlog Div-ca. Zcmljoradnk Jbca Jovanovič pred- ki bo brez obzira, ali se spopolni sedanja vlada z zastopniki novih skupin ali ne, spravil ustavo s trdno veliko večino pod streho. Reči se sme, da bo vladni, v ustavnem odboru predelani projekt v pienumu konstituante sprejet z vsaj 250 glasovi — klerikalcem se bo torej izpolnila želja, da se za ustavni predlog izreče kvalificirana tripetinska večina. Tudi up na gospoda Radiča je splaval po vodi. Radič bi morda red prišel v Beograd, ker dobro ve, da politika čiste negativnosti ne more roditi uspeha, toda njega drži doma etrah pred onimi zapeljanimi tisoči, katerim je pragovi mrfnjo proti ^^^r^^kSS-Beogradu m Srbom m katerih za-1 iv=r. nntn««tra stopniki so enemu tovarišev na vpr: če gremo v Ecograd? odgovorili: {teresu stalnosti. Radikalec Vujičičugo-«Ubit čemo Vas*. Radič je bil slaba ivarja stilizariji vladnega načrta. Češ karta opozicije tn bi ostal slaba, tu,! c'a ne predvideva slučaja, če kraij ne di če bi v zadnjem trenutku prihitel jdoloči naslednika Dr. Pavicic zahcena pomoč. Priložnost ribariti v kal-! vf• n.a' 23 narodnega predla ^ ^ L^i nu-i.u v M Istavnistva o nasledstvu določi običajna večina, dočim naj bo za izmeno ustave pptrebna dveiretjlnska večina. ustavnega odbora dr. Ninčič umaknejo na posvetovanje. . Po polurnem odmoru govori minister v interesu stalnosti za sprejem vladne stilizacije. Naglasa pri tem, da je sedanji prestolonaslednik še mlad, zdrav in neoženjen in bi v slučaju, da se vplete še kaka- oseba v ustavo, mogle nastati komplikacije. Poudarja, da je ustanova" o odobrenju narodnega predstavništva vzeta iz najbolj liberalne belgijske ustave. Odgovarja poslancu Divcs, da bo o nasledstvu za.s'učaj, da vladar nima potomcev. odločala ona narodna skupščina, ki bo takrat zborovala. Večina sprejme nato vladin tekst. Minister Trifkovič ie nato odgovarjal dr. Pavičiču, na-glašujoč da za kraljeve akte v vojni odgovarja vojni minister. Pri členu 33. vpraša Gjonovic, ali spadajo v kraljevo rodbino tudi njegove poročene sestre. On je proti temu. Večina sprejme vladin tekst Člen 34. o prisegi vladarja in 61.35. se sprejmeta brez debate. Pri čl. 36. predlaga Gjonovic, naj se vplete nov člen o vzgoji kralja. Nato preide odbor k petemu poglavju. ki govori o namestniku vladarja. Pri členu 37 izjavi Gjonovič, naj v slučaju, da je kralj nesposoben, preneha biti kralj. Izreka se proti temu, da bi se mu v tem slučaju določil namestnik Dr. Dulibič ie za določitev treh namestnikov, kar pa zavrača dr. Pavi-čič, češ, da so se trimvirati v zgodvini" jako slabo obnesli. Konferenca o novi uvozni tarifi. Beograd, 28. febr. (Izv.) Danes popoldne se je vršila v finančnem ministrstvu seja, ki jo je sklical finančni minister, da se prepriča o vzrokih odpora beograjskih trgovskih krogov proti uvozni tarifi, kakor jo je v načrtu izdelal gospodarski svet Ljubljansko trgovsko zbor- mnenju ni življenja zmožna. Zlasti so grajali znižane postavke na uvoz železnih izdelkov. Stališče gospodarskega sveta, ki je dalo temelj tarif' nim postavkam predloga ministrstva trgovine in industrije, so branili dr. Žerjav, zastopnik obrtniške komore Stojanovič, zastopnik zagrebške ko« nem le že zamujena in stik z ae!uje naglasa potrebo gospodarskega parlamenta Klerikalec Suširik zagovarja ustnovitev drugega doma, ki naj bi reševal samo socijalno-ekonomska vprašanja. Komunist Živko Jovanovič govori proti senatu, češ, da se ščiti s tem samo: reakcija. Seja je bila zaključena ob 12. uri. Prihodnja seja bo jutri. i Rr.di- čem deluje le še razkrojevalno, kakor nam kažejo najnovejši dogodki v sr-ski republikanski stranki. Tako se Mg*Ma gtpafatska v8ad®.'bor> ki bo zbral ves materijal in ga je takozvana opozicija v konstituan- j J™ ' "'' . - . . . ^ i potem' objavil, razbila v grupe in grupice ljudi,f ?eogjad, 2!3 ebr Za hnggjga F J ^ ki si niti v negativnosti niso složni. bana„ Js ^enovanm dr. Tomiskv, , > Tomiienovic. Po dosedanjih poro- ! *~*rf' „ čilih prevzame notranje poverjeni-IV&fcJj štvo dr. Bognjak, soc. politiko An- za vftoP Vlada Ker -fc ni.PP" cel, prosveto mii n. r Tlaupovič, 861 P^lanec Hrasmaa s se neka e- L-andi«' še Ž do««. | - Jf jgg Gorje, če bi tej družbi peterogenih elementov bila izročena usoda usta-votvornega dela! Ko pregledujemo dosedanji potek astavne debate, moramo tudi kon-etetirati, da se je zlasti avtonomično-fcderalistična opozicija odlikovala j nico je zastopal g. Čobal. Beograj- more Paskijevič in zastopnik zagrebški trgovci so se izjavili samo za to, ške zveze industrijalcev Bauer. Ge-da se stara tarifa pomnoži z zviša- neralni ravnatelj Kukič je napadel njem ažija, ne pa da se posamezne novo tarifo. Sklenjeno je _bilo, naj postavke v tarifi menjajo, zlasti ne zbornice do petka predlože svoje v prid industriji, ki po njihovem ugovore pismeno. Rezulfai ljudskega šfeija v Zagrebu. Zagreb, 2C. februarja. Po doseda- [ njenih v vojašnici in drugih vejažkJfi njen izidu ljudskega štetja ima mesto zgradbah. Začasno odsotnih oseb so Zagreb 108.338 na dan popisa, t j.(našteli 1790 (1197 moških in 593 dne 31. januarja prisotnih prebival- žensk), ki stalno prebivajo v Zagrebu* cev. Med temi je 5416 vojakov, nasta-j - Razmejitev z Stalijo. Rim, 28. febr. (Izv.) General Bar-barich, delegat italijanske vlade v razmejitveni komisiji za Dalmacijo je odpotoval v Zader, kjer se sestane Grožnje Nemčiji. Rim, 27. fer. Dopinik lista «Cor» riere della Sera* brzojavlja svojemu listu iz Londona, da sta po izjavi Lloyd Georga Anglija in Francija za z dr. Krekichem, a nato odpotujeta i nasilno akcijo, ako bi Nemčija sta-oba v Split, kjer se bodo začela po-; vila nespametne protiprealoge. Lloyd gajnnja z jugoslovansko delegacijo. Gecrge je dal razumeti, da bi An Senatorja Salato bo zastopal zader-ski guverner Bonfanti-Linares. Kulturna pogajanja z Stalijo. Beograd, 28. febr. (Izv.) Zastop- _ ...... , . . . - nik naše države pri kulturnih poga- zati m škiliti, v slučaju vojaske^m. janjih z Italijo bo g. Lujo Vojnovič. i tervencije Francije ali Velike Brita- glija pri morebitnih vojaških odredbah sodelovala Poročevalec lista se vprašuje, katero stališče bo zavzela Italija, in trdi, da mora Italija svoj dogovor z zavezniki odločno in jasno ter brez stranskhi namenov vzdr- po svoji neresnbsti. Poglejmo naše? klerikalce. Od vsega njihovega ustav- j nega načrta je ostalo le tncat spre-' minjevalnih predlogov, ki so jih gospodje pismeno predložili ustavnemu odboru. Med'em, ko so socialisti, zemljoradniki in deloma celo zajed-nlčarji se potrudili, da pokažejo u-stavotvorni skupščini, kako si oni predstavljajo ureditev naše države, klerikalci niso imeli niti te intelektualne si!e, da bi prišli s svojo usta-; stisni oosolag. i kooperacijo z Narodnim klubom, . 1/t v v, ! dočim so vsi drugi za vstop v vla-Beograd, 28 febr. (Izv.) Demo- do> ^ kar se eksponira posl. kratski klub je imel danes sejo. Raz- j Korkut, ki je v nedeljski «Pravdi» pravlial j? med drugim o napadih j napjsai obširen članek, v katerem za-Beogradskega Dnevnika na ministra; govarj3 to stai,šče. Odločitev bo pri DrasKovica Vsi člani so naglasali,, moslimanih padla v prihodnjih dneh da je treba nastopiti proti sistema- Ln istotako se pričakuje tudi pri že-Ccnim klevetam na vodilne stranki- j rnljoradnikih. ne politike. Izbran je v to svrho od- i ---Proti hulskaiem. pogledamo v klerikalni ustavni pred- S log, vidimo, da ni v njem nobene-1 Beograd, 28. febr. (Izv.) Opozici- vo. Kopirali so za svojo avtonomijo | onalnf listi širijo vesti, da je" vlada staro «Landerverfassung» m skon- Z* sieau o jugo^iaviji m aa so Kie , ... ^- • ' j.. Jj;. - ctruirali co slavnih vzorcih nekako nkalci Predlagali isto ime za naso. ocffeaua preganjanje npnovin pn- . juir.i po siavnin vzorcmneK^o . - ? k «»ra. To kar je predstavite!]" javne oblasti zdaj javno izre-' kel, ni sekaj novega. Po tem geslu .so se. ravnali koroški Nemci od pam-tiveka. Mi smo se proti nemškemu - Faustrechtu;> sklicevali na našo ljubo, sveto pravico in paragrafe — in zato smo prišli tako daleč. Tudi zdaj v naši državi, ko se je izrekla beseda reprcsalija, in se je zahtevalo, da se izsili iipis drja. šaubaha v celovško odvetniško zbornico na ta način, tla ustavi naša odvetniška zbornica prakso nemških odvetnikov, deloma tudi nezmožnih državnega jezika, ki je vse orožje odvetnika in torej predpogoj njegovega poklica — se je hitro našel nepodpisani odvetnik, ki ped naslovom ■represalije* že pridiga kot svobodni čiovek svobodne države, da kaj takega naša odvetniški zbornica < ne more in ne sme storiib. Zdi se mu že dokaz posebne odločnosti, da se je dr. Mravlaggu, kot tujemu državljanu dalo kratek rok in mu imenovalo prevzemnikom njegove pisarne slovenskega odvetniku. Včasih že resna grožnja z represalijami doseže svoj učinek in lahko reši življenje in imetje naših trpinov. Naš pravičnik pa že naprej indirektno poživlja vrhovno sodišče, da ne bi moglo slediti odločnemu koraku odvetniške zbornice, ki se ga od nje v imenu našega *Heimatsdiensta» zahteva. — Pravica nad vse! Kako je že bilo v državi, ki je imela justicio kot svoj fudamentum? En slučaj! Na Koroškem (v bivši Avstriji) smo stali pred sodiščem dva slovenska odvetnika in dve slovenski stranki. Odvetnika sva hotela, morala in smela govoriti slovenski. Sodnik nama je zagrozil, da nas kratkomalo smatra za nenavzo-če, ako govoriva slovenski. Nisva se uklonila in sodnik je svojo grožnjo izpolnil, ne da bi se bal — kake instance. In kaj se je zgodilo? Višje in jiajvišje sodišče sta potrdili ta naravnost neverjetni in nečuveni sklep po načelu: «Heimatsdienst geht vor dem Rechte», vkljub vsem paragrafom. In potem dalje. Ne le, da so vse sodne oblasti osvojile ta krivični skjep, je spravila mene in mojega kolego odvetniška zbornica v Celovcu povrh še v disciplinarno preiskavo, češ, da sva le midva kršila zakon, ker nisva hotela govoriti nemški in se nisva uklonila povsem neupravičeni zahtevi sodnikov. In kaj se je zgodilo? Oba sva bila kaznovana od odvetniške zbornice, ki je stala ravnotako «pod justično upravo* in ravno tako «pod nadzorstvom najvišjega sodišča*. Kaj se je brigala odvetniška zbornica za to upravo in za to vrhovno sodišče! Smatrala je kot samo ob sebi umevno, da velja v narodnih stvareh za sodišče isti princip: -"Heiinatsdienst geht yor dem Rechte*. In ni se motila! Najvišje sodišče je to sodbo potrdilo, ker ni hotelo oškodovati nacionalnih nemških innteresov. — Mi smo kulturnejši, mi bolj spoštujemo zakone, mi smo poslušnješi paragrafom — zlasti kadar je to komodno —- zato proč z represalijami in pre-takajmo mleko retorzije in reciproci-tete. Dr. Šaupah bo potem prav go^ tovo dosegel svojo pravico.., 3a je sicer «3 in mir r Črn! gori popoln, a prebivalstvo si je povsem na jasnem o svojem ujedinjenju z Jugoslavijo in z dejstvom, da je Ni-kita za vedno odigral svojo vlogo. Zanimivo je poročilo angleškega majorja H. ~Temperleya, ki je živel dalj časa v Črni gori in bil tam vso dobo volitev. On je napisal tudi uvod v belo knjigo, kjer pravi: kralj Nikola je odigral svojo vlogo na Balkanu, izgubil je do zadnjega svoje somišljenike; onih par njegovih prijateljev in somišljenikov, ki so plačani iz vseh mogočih tajnih fondov, se je spustilo do nizke stopnje roparjev, ki skrivajo svoje roparske in zločinske akcije za politično krinko. Govoriti v Črni gori o propagandi za vrnitev kralja Nikite je odveč, ker ta propaganda sploh ne obstoji v narodu. Dalje se peča major Temperley z volitvami in pravi, da je rezultat volitev dokazal, da je črnogorsko ijudstvo sprejelo dejstvo ujedinjenja in to dokumentiralo s tem, da se je udeležilo volitev v jako visokih procentih. Stranke, ki imajo v svojem programu na prvem mestu narodno in državno edinstvo, so združile vse intelektualce in inteligentnejši del naroda. Zanimivo je, kako razlaga major Temperley uspehe komunistov pri volitvah. Prvi vzrok je komunistično demagoštvo, ki je izdalo volilno parolo «vzemite si, kar hočete, vse je vaše!* Taka vo-Iilna parola bi imela vpliva tudi na široke mase najkulturnejših narodov. Drugi vzrok jc pa v srečno zgrabljenem nacionalnem momentu, ki so ga znali komunisti izkoristiti. Spoštovanje in ljubezen vsakega Črnogorca do Rusije in ruskega naroda je že legendarna. To so izrabili komunisti in agitirali: Mi hočemo tako vlado, kakor jo imajo naši bratje in zaščitniki Rusi. — To jc vleklo m pridobilo ljudske mase. — Angleška «bela knjiga* je dokaz, da je angleška javnost smatrala kot potrebno, da v javnosti naredi konec vednim intrigam Nikitinih pokroviteljev, ki so varali javno mnenje. Izjava Jugoslovenskega Sokol- ki so iz demagoštva, a ne iz prepri-1 s.° popolnoma desauvirani in KVmovim režimom naro3ni poverjeni*. Znano je, da ga praške in bu- din^peštanske oblasti zasledujejo in da $o odposlale tiralice za njim WaDentina so pripeljali na Dunaj. -r Sestanek med zavezniki in Nemci na londonski konferenci. Poseben poročevalec «Agence Havas* javlja iz Londona: Prvi sestanek med zavezniki in Nemci bo najbrže v torek zvečer. Lloyd George in Bri-and sta že danes razpravljala o vojaških in gospodarskih represalijah, ki bi se uveljavile, če bi se Nemci branili. Tnenotno naziranje govori za gospodarsko represalijo. Politične beležke. _ja Saveza o klerikalnih klevetah. Odbor Jugoslovenskega Sokolskega Saveza je na svoii seji dne 2(j. februarja 1921. v Ljubljani podal z ozi-"om na proteste proti uvedbi sokolskega. telovadnega sestava v šole izjavo, v kateri pravi: Dejstvo je, da stoji mecl nasprotniki jugoslovenskega Sokolsiva na prvem mestu kleri-kalizern, ki porablja vsako priliko v šoli, ccrkvi in javnosti sploh za hujskanje našega naroda proti Sokolstvu. Sokolsko uredbo ministrstva prosvete proglaša klerikalizem za začetek kulturnega boja. V borbi proti Sokolstvu jc mobiliziral vse svoje organizacije In vse svoje časopisje. Celo svoje dušne in politične -oditelje — svoje škofe — je klerikalizem poslal v Beograd protestiraj proti navedeni ministrski nared-bi- Pri tej priliki so škofje vporab-'jaii najpreprostejše časnikarske očitke proti Sokolstvu, ki so bili že ope-"ovano po sokolskih resolucijah in izjavah ovrženi. Iz sokolske literature navajajo citate, ki so deloma po-fvOrjeni, deloma iz cciote iztrgani •taVki posameznikov, ne omenjajo pa- onih, ki govore proti njihovi trditvi. Sokolstvo se skiicujc na svoja že večkrat objavljena načela in na resolucije, zato se mu ne zdi skladno * sokolsko resnostjo, da bi se vnovič bavilo s temi neutemeljenimi očitki in jih zavračalo. Kar pa se tiče sokolskega telovadnega sestava, je strokovno in znastveno dognano, da je -i:e dsvno preizkušen, medtem ko dragega slovanskega telovadnega sestava sploh r.i. jugoslovensko Sokolstvo izjavlja, da osiane dosledno svojim načelom in neizprosno zvesto državni misli in ujedinjeni domovini in ga od tega delovanja nc odvrnejo niti protesti niti grožnje s kulturnim bojem. ~ Izmišljotine o črni gori. Iz Beograda poročajo dne 27. februarja: Presbiro demeniira vesti inozemskega časopisja o bitki med črnogorskimi ustaši in četami Srbov, Hrvatov in Slovencev in jih označuje kot oopolnoma netočne in izmišljene. -'- Razkol v srbski republikanski stranki- Iz Beograda poročajo, da je v glavnem odboru srbske republikanske stranke prišlo do jako burne debate glede pogajanj med srbsko republikansko stranko in Radičevci. Večina srbskih republikancev je pro-j čsnja postali republikanci ter soj nikdo jim ne bo več verjel, ako bo- protidržavna stranka, kateri je dokazano, da je v zvezi z zunanjimi sovražniki naše države. Podpredsednik srbske republikanske stranke, Vlaj-ko Radovič je v znak protesta izstopil iz glavnega odbora stranke. -r Prihod Radičevcev v Beograd. Beograjska «Pravda» poroča iz Zagreba, da ie njen dopisnik iz najožjih Radičevih krogov izvedel, da odpoitije danes, v torek zvečer pred-sedništvo hrvatske seljačke stranke v Beograd. Radič sam za enkrat še ne pride v Beograd, ker hoče počakati rezultata svojih odposlancev. -'- Izgnani madžarski komunisti. Beograjska policija je te dni izgnala dva madžarska komunista, ki sta igrala važno vlogo v sovjetski vladi Bele Kuna in po zlomu boljševiške-ga režima na Madžarskem pobegnila v Jugoslavijo, kjer sta izpremeni-la svoja imena, se prekrstila celo v pravoslavno vero in bila v Beogradu kot aktivna komunistična agitatorja. Prvi, Rudolf Biro, je bil v sovjetski vladi organizator rdeče garde in poveljnik Lenjinovih fantov, pozneje pa poveljnik za socializacijo hiš. drugi, Andrej Mellinger, pa je bil ravnatelj ekonomsko-tehnič-nega oddelka. Ker sta oba komunista izrazila željo, da bi jima vrnitev na Madžarsko ne bila prijetna, jih je beograjska policija poslala v Bolgarijo. i- Angleška ••rbela knjiga* o Črni gori. Italijanski in Nikitini agenti širijo po svetu vse mogoče laži o Črni gori, o revoluciji, o bojih v Črni gori s tako doslednostjo in predrznostjo, da se jc s položajem v črni gori pečal celo angleški parlament. Afera dr. Sekule Drljeviča, o katerem so italijanski agenti jjavili, da so ga Srbi ubili v Podgorici, a ki se je pr- interpelaciji v angleškem parlamentu sam predstavil angleškemu poslaniku v Beogradu, je odprla tudi Angležem oči, zato je angleška vlada naročila svojemu poslanstvu v Beogradu, naj zbere ves material o položaju v črni gori in ga predloži. Poslanstvo je to tudi storilo in angleška vlada" je sedaj izdala <-be!o knjigo* o položaju v Črni gori. Zbrani material in dokumenti so nepobiten dokaz, da so lažnjive vesti o Črni gori razširjali italiien ti vsakemu paktiranju z Radičevci, • ski agenti in nekaj Nikitinih ljudi, a do razširjali iz Rima, Valone ali pa Sofije alarmantne vesti. — Bolgarski kralj gre v Ameriko. Kakor se beograjski «Politiki» poroča iz Sofije, se pripravlja bolgarski ministrski predsednik Stambo-lijski, ki je v zadnjih mesecih obiskal skoraj vse evropske prestolice, na pot v Ameriko. V zmislu sklepa kmetskega kongresa se z ministrskim predsednikom poda na pot v Ameriko tudi kralj Boris. Njuna misija je, da zainteresira za Bolgarijo v prvi vTSti Zedinjene države, potem pa tudi ostalo Ameriko. -i- Venizelos o geratanofilski pro pagandi na Grškem. Pred sodiščem departementa Seine v Parizu se je začela obravnava proti dvema bivšima grškima oficirjema, Apostolu Tserepisu in Gergiu Kiriakisu, ki sta obtožena za delo poizkušenega atentata na Venizelosa. Oba obtoženca delo priznavata in se zagovarjata, da sta storila to iz narodnih pobud. Kot priča je bil zaslišan tudi bivši grški ministrski predsednik Venizelos, ki je v svojem govoru razložil vso politično situacijo na Grškem in dokazoval, da ie bila gonja proti njemu uprizorjena iz germanofilskih krogov, ki so dosegli tudi svoj cilj z vrnitvijo kralja Konstantina. + Demonstracije invalidov v Berlin«. Iz Berlina javljajo dne 27. februarja: Veleberlmsko okrožje mednarodne zveze vojnih invalidov je danes priredilo zborovanje, katerega se je udeležilo nad 12.000 oseb. Po govoru predsednika, ki je govoril o zavlačevanju m omalovaževanju zahtev vojnih invalidov, so priredili invalidi demonstracijski obhod. Demonstranti so nosili napise in rdeče zastave z zlato sovjetsko zvezdo. Večkrat so se spopadli z varnostno policijo. :F Anfanta «na vse pripravljena*. Iz Londona ooročajo dne 28. februarja. Briand in LIoyd George sta se včeraj zaupno posvetovala o vpraša-njih, o katerih se bo razpravljalo tekom tedna. Na vprašanje zastopnika «Agence Havas», je odgovoril Lloyd George: «Mi smo pripravljeni na vse*. ~ Ujet madžarski ljudski komisar. V Hohenauu je prijelo orožni-štvo motornega tehnika Maksa Wal-lentina v trenutku, ko je hotel prestopiti mejo. Wnl1entin ie bil pod Prosvefa. — Svab pred umetnostjo. Is Zagreba poročajo, da zagrebški konzul avstrijske republike po izrecnem nalogu svoje vlade ni hotel izdati pofeuh listov članom ruskega Hudoženstvenegii teatra za potovanje skozi Avstrijo v Prago in Berlin, j Vzroka ni navedel nobenega, dati so j umetniki izjavili, da se' v Avstriji sploh ■ ne ustavijo, ampak da potujejo narav-; nost v Prago, kjer so angažirani na kratko gostovanje, a potem gredo v Berlin, kjer jih jo angažiralo berlinsko Rein-hardtovo »Umetniško gledališče« na enomesečno gostovanje. — Slika regenta Aleksandra. Hrvatski slikar prof. Krizman je to dni končal v Mfincheau radirungo regenta Aleksandra, ki je najboljša slika našega vladarja. — Delo je izdelano v razmerju 110X80, ter primeroma reprodukcije ne bodo drage. — Vokalni koncert v Maribora. V petek, dce 4. t. m. priredita člana mariborskega gledališča: Slavica Mezgečeva in Marij Šimenc, v koncertni dvorani nar. gledališča v Mariboru vokalni koncert. Spored koncerta bo sestavljen iz glasbenih del domače in svetovne literature. — PTedprodaja vstopnic pri dnevni blagajni narodnega gledališča. — Glasbena Matica v Maribora je radi velikih izdatkov in slabega denarnega stanja primorana s tekočim mesecem povišati učnino razven za solo-petje za 25 odstotkov. — Gostovanje dramske dražbe M- A. Bronske v Maribora. V petek se jo vršila predstava Gogoljeve »Zenltve*. Igralci so _______t J^l .tT lu.m.ni.1 i. ».V/in^o. — Ktnevi Antona to KbM Tns& H sa je vršil t« dni v Zagreba, je dosegel najlepši umetniški uspeh- Kritika posebna hvali originalno in samoniklo razumeva-nje našega umetnika, ki izvaja vsako delo s tako izrazito plastiko, da postavi kompozicijo kot iz mr3mora isdelao umotvor. Tudi njegova soproga je visoka 'd izrazita umetniška individualnost, temperamentna in originalna v prednašanju. — Koncert je bil v Zagrebu izvanredno. dobro obiskan. — Praški »HLAHOL« 120 pevcev is pevk koncertuje v Ljubljani 15. marca t. 1. v unionski dvorani pod pokroviteljstvom ministra za prosveto. — Dragocena pemnozitev biblioteka zagrebške univerze. Zagrebška vteučilišč-na biblioteka je prejela pred kratkim dragoceno darilo: knjižnico pokojnega bana dr. Tomašiča. Tomašičeva. knjižnic« obsega 20 S00 zvezkov večinoma znanstvenih del u vseh področij znanosti Zlasti je bosato zastopana politična literatura v skoraj vseh evropskih jezikih. SoSolsSi mMt sv. SOKOLSKA PRIREDITEV V KOČEVJU. Iz Kočevja nam pišejo: Na svetnico jo priredil naš čokol v dvorani hotela Trst veselico t. bogatim razporedom. Veselični komite je izvršil svojo teSko nalogo v največjo splošno zadovoljnost. Prostorna dvorana je bila prav okusno dokorirana. Predaleč bi zašli, če bi hoteli naštevati posameznosti. Dobro razpoloženje se jo razvilo spontano in ostala ves večer. Proste vaje članov in njih skupina sta vtisnili celi prireditvi sokolski značaj. Zabavo je jako poživel oktet ribniškega Sokola, ki jc z dovršenim izvajanjem domoljubnih pesmi zanesel nav. dušenje v mnogobrojno občinstvo. Prireditev je uspela tako v moralnem kakoT tudi v materialnem pogledu nad vse fz-borno. Sokolski blagajni je donesla lep čisti dobiček. Doeeči se je daj ta uspeh le z veliko požrtvovalnostjo vseh, ki so tako nesebično sodelovali posebno v veseli enem odseku, kjer so sestre naravnost tekmovale v delu za priprave. Teta in vsem, ki so na kakršen način pripomogli do krasnega uspeha, iskrena hvala! Zdravo! sv. SOKOL V TRBOVLJAH jc zadnja nedeljo (27. febr.) priredil javno preda-škoro sami diletanti begunci iz taborišča vanje. Predaval je prof. Hešič o Stros«-v Strni šču in je bilo zato razočaranje med majerju, čigar spomin se letos slavi, občinstvom precejšno. Lepo so bile izva- Predavanje je bilo lepo obiskano in js jane le ruske narodne pesmi s plesi. — Koncert v Trbovljah in v Zagorju. Ga. Pavla Lov^ctova priredi z gosp. H. Svetlom v soboto, 5. marca t. L koncert v Trbovljah, v nedeljo, 6. marca pa v Zagorju. — Koncert Trost-Klara Fiedler v Celju radi nepričakovanih ovir odpade. predavatelj žel bnrno odobravanje. sv ZADARSKI SOKOL ZOPET V LASTNEM DOMU. Italijanska oblast v Zadru jo dne 26. februarja poslopje radarskega Sokola izročila tamkajšnji policiji z naročilom, da ga vrne Sokolu Ljubljana, 28. februarja. OBNOVITE NAROČBO NA no prošnjo k civilnemu komisariatu ' za Prekmurje v Mursko Soboto; kon-ceptni praktikant Adolf M o r i č od civilnega komisariata za Prekmurje k okrajnemu glavarstvu v Sloveni-gradcu. • REPRESALIJE ZA NAS1LSTVA' NAPRAM KOROŠKIM SLOVENCEM. S koroške meje nam pišejo: Ali res represalije? Mi obmejni Slovenci se upravičeno bojimo, da o-stane napovedana politika represaltj več ali manj le na papirju, brez koristi za naše rojake na Koroškem, v zasmeh vsem, ki v naših krajih rujejo proti državi. — Napovedano je bilo, da izžene naša politični oblast iz Mežiške doline nekaj nemških hujskačev, pristojnih v Avstrijo; v zadnjih dneh ie res nekaj takih inozemcev prejelo odlok o izgonu, proti kateremu ni priziva. Zdi se pa, da se z intervencijami pri deželni vladi da doseči, kar prizivnim potom ni mogoče. Gre namreč govorica, da se je posrečilo ljubljanskim prijateljem nekega znanega nemškega hujskača v Mežiški dolini, da se je razveljavil njegov izgon. Dotičnik je pri plebiscitu z vso vnemo deloval proti naši državi, ostentativno je nosil v plebiscitnem ozemlju nemškonacio-nalne znake, pri nas se pa skriva pod plaščem intemacionale. Ne moremo verjeti, da bi deželna vlada take sovražnike našega rodu jemala v zaščito, kadar hoče izvajati represalije za nasilstva, ki se gode našim rojakom na Koroškem. Ako bi se p.i govorica izkazala za resnično, «JUTRO*. Na dom dostavljeno je «Jutro* mnogo cenejše nego v podrobni prodaji. Priporočamo zato, da postane sleherni naš bralec in s 1. marcem naročnik «Jutra*. Naročila sprejema uprava «Jutra» v Ljubljani, Sodna ulica 6, telefon št. 36. * NOVOIMENOVANI PREDSEDNIK DEŽELNE VLADE dr. Vilko BaJtič ie prevzel v soboto posle pred-sedništva deželne vlade, danes pa posle poverjeništva za notranje zadeve. * IMENOVANJA V CARINSKI SLUŽBI. V carinski službi so imenovani, in sicer vBorovnlci: Peter Brankovan za carinika tretjega razreda; na Jesenicah: Josip Siko-šek za upravnika četrtega razreda, Anton Stekar. Pavel Pintar in Marko Derad za carinike drugega razreda, Zvonimir Švaglic za carinika tretjega razreda; v Spodnjem Dravogradu: Lovro 2un za carinika tretjega razreda, Franjo Mohorič in Martin Paviič za carinika četrtega razreda; na Jezerskem: Ivan Skala za carinika tretjega razreda in Alojzij Belingar za carinika četrtega razreda; v Prevaljah: Matija Šenk za upravnika prvega razreda in Bogomir Dobnik za carinika tretjega^ razreda; v Radgoni: Udal-rih Stajndl za carinika četrtega razreda; v Murski Soboti: Alojzij Pipa za upravnika četrtega razreda; v Tržiču: Franjo Eržen za carinika tretjega razreda: v Dolnji Lendavi: Andrej Košir za carinika četrtega razreda. IMENOVANJA IN PREMESČE- _ NJA. Edvard H of man n. oficijal vj_ področju poštno-brzojavne direkcije j bilo bolje, da se -»politika represalije v Ljubljani, je imenovan za višjega j sploh ni načela, kajti represalije za oficijala. Pri knjigovodstvu deželne j nasilstva na papirju so najslabše vlade za Slovenijo v Ljubljani so imenovani: računski asistenti Miroslav Logar, Ivan Marinko in Alojzij Pengal za računske ofici-jale, računski praktikant Antou I n t i-b a r pa za računskega asistenta. — Premeščena sta: konceptni praktikant Matija M a I e š i č pri okrajnem glavarstvu v Slovenjgradcu na last- sredstvo, ki bi se ga mogla naša država posluževati Deželna vlada, bodi trdna in neizprosna! • KLERIKALCI SE BRATIJO 2 NEMŠKUTARJI. Iz Loč pri Konjicah nam javljajo, da so o priliki shoda samostojnih kmetov 20. t. m. tamkajšnji klerikalci skušali s pomočia senSfoferiev raztrtff sfiožt, Sar pa se jim je izjalovilo. Najbolj sta se pri tem odlikovala gostilničar Jesih in trgovec Fleck. Sploh se opaža, da so postali zadnja uada klerikalcev sedaj nemškutarjL Res lepa družba. " NA KOROŠKEM GORIJO SLOVENSKI DOMOVI. Od meje nam pišejo: 17. febr. t 1. začel je ob 2. uri ponoči goreti dom Labonc posestnika Kusterja v Grobinju. Zgorelo mu i« vse, rešilo se je samo gc!o življenje ln živino, škoda je ogromna, ijosestnik jc skoraj berač. Požigalec je njegov sosed, ki mu je zaradi na rodnosti jako sovražen. Sosed Scha-,ger je zažgal Kusterju. ker ni hotel 'prodati posestva dvema nemčurje-ma. Župnik Grubelnik, ki je bil svoj čas strasten nemški agitator, je v svoji fari Pustrici ljudstvo opominjal, naj ne izvaja grozodejstva in se ie moral zaradi tega pri cerkvenem ključarju zagovarjati. Župniku Ebner-tu pri Sv. Štefanu st) že petič razbili Spe. Neki kmet pri Sv. Stefauu, kateremu so hlapci znanega Glantsch-niga razbili šipe, se je pri sodniji pritožil in pri obravnavi propade!. Sedaj Glantschnig toži oškodovanega kmeta zaradi častikraje. Nadučitelj Ober-lercher v Labudu ima tečaj za agitatorje, ki bodo delovali za priklopitev Avstrije k Nemčiji. V Vclikovcu pri Barenwirtu je ucki nemčur našincu z nožem izbii levo oko. [ - NEDELJSKI PROTESTNI $HOD V MARIBORU proti klerikalnemu protidržavnernu ro\arjenju in iprotlsokolski gouji, je bil impozant-na manifestacija za državno edinstvo fcn sokolstvo. Shoda se je udeležilo nad tisoč oseb. Predsedoval je prof. Voglar, govorili pa so: bivši narodni poslanec Gjuro Džamonia iz Mostar-ja, Tone Vahtar in dr. Lipold. Sprejeta je bila soglasno sledeča resolucija: Za svobodo in ujedinjenje naše domovine je doprinesel naš njedinjeni marod ogromne žrtve. Z največjo pi-'feteto in hvaležnostjo se bodo spominjali naši potomci stotisočev junaških srbijanskib bratov in jugoslo-ranskih dobrovoljcev. ki so z nepopisno ljubeznijo trpeli iD umirali za našo osvoboditev in ujedinjenje. Zbo-rovalci konstatirajo s težkim srcem, da klerikalci pozabljajo te žrtve, ki so osvobodile tudi slovenski del naše domovine, in zapeljujejo naše ljudstvo k rnržnji proti našim osvoboditeljem in ujedinjeni domovini in s svojim zastrupljajočim pisanjem preprečujejo. da pride narod do mirnega razvoja. V prepričanju, da bi mo-sda ta protidržavna gonja o.grožati >iaš razvoj, poživljajo zborovalci vlado, da v državnem interesu prepreči tako hujskajoče rovarjenje. Zboro-vaJci protestirajo dalje proti temu, da se naredba prosvetnega ministrstva z dne 19. januarja, oziroma 4. oktobra 1920, po kateri se ima vršiti telovadba v šolah po sokolskem sistemu in metodi, ki edino jamči za zdravo telesno vzgojo mladine, izrablja za kulturnobojna strankarska stremljenja in odrekajo klerikalni stranki, sklicujoč se pri tem na zadnje volitve, pravico, govoriti v imenu slovenskega dela naroda. IZ SEVNICE nam poročajo: Gibanje za pravoslavje se opaža tudi v Posavju. I z katoliške cerkve je iz-Mopil g. Karel Zupane, posestnik hotela . * SENZACIJONELNA ARETACIJA. Z ozirom na to našo notico nam piše arhitekt Franc Petelin iz Celja: Jaz Franc Petelin, samostojni arhitekt v Celju, nisem istoveten niti v sorodu z onim inženirjem, ki ie baje v nekem graškem hotela klical «Ži-vio Kari, dolje z Jugoslavijo. * INŠPEKCIJSKO POTOVANJE MINISTRA KRIZMANA. Iz Beograda poročajo, da bo minister za šume iu rude dr. Krizman v spremstvu svojih oddelnih načelnikov obiskal vse šumske in rudarske centre v naši kraljevini, da se na licu mesta prepriča o razmerah, ki vladajo v teh krajih. V prvi vrsti pridejo tu v po-štev Hrvatska, Bosna in Slovenija. * ZA LIKVIDATORJA Dr. MRAV-LAGGOVE PISARNE v Mariboru je bil imenovan odvetnik dr. Kimovec. 9 OBČNI ZBOR KRAJEVNE ORGANIZACIJE JDS V SEVNICI se je vršil v soboto ob Jako lepi udeležbi. O političuem položaju in občinskih volitvah so poročali živinozdravnik Šlibar, dr. Romih in notar Ušlakar, V odbor so bili izvoljeni: predsednik dr. Romih, podpredsednik notar Ušlakar, tajnik živinozdravnik Šlibar, blagajnik ga, Dernovškova. odborniki Dernovšek, Burger, Zavrl, Stopar, Gliha in Perjovič. * OBČNI ZBOR KRAJEVNE ORGANIZACIJE JDS za Brežice se je vršil 27. t. m. v Narodnem domu. Po običajnih poročilih je bil za leto 1921. izvoljen sledeči odbor: predsednik dr. Stiker, podpredsednik Andrej Le-vak, tajnik Drago Justin, blagajnik Otokar Žagar, za odbornike pa Jer-še, Negovetič. Holy, Umek. Pri slučajnostih se je obširno razpravljalo o političnem položaju zlasti z ozirom na občinske volitve. * Krajevna organizacija JDS za Rogaško Slatino ima dne 5. marca, za Rogatec pa 7. marca občni zbor. * IZ VELENJA nam poročajo: Dosedanji naš okrajni zdravnik dr. Pod-Iesnik se preseli v Maribor, na njegovo mesto pa pride dr. Branko Žižek iz Idrije. * OBČNI ZBOR »SLOVENSKEGA RDEČEGA KRIžA« V Ljubljani se vrši dne 2. marca 11. ob 17. uri v dvorani mestnega magistrata v Ljubljani. Ker bo ta občni zbor določil smernice bodočemu delovanju «Rdečega križa>, prosimo, da se ga udeleže vsi, ki imajo čut do revnega, bednega ljudstva. — Odbor. * PONAREJENE LIRE. Po zasedenem ozemlju kroži polno ponarejenega papirnatega denarja. V denarnih zavodih se tak denar prestriže in stranka dobi le polovico nazaj. Ponarejeni so 5-, 10-. 100- in 1000-lirski bankovci. * VAŽNE POLITIČNE KONFERENCE so sc vršile tekom včerajšnjega dneva v Ljubljani. Eno stran je predstavljal narodni poslanec Brandtner. drugo pa dr. Lenart iz Maribora. * HIŠNA PREISKAVA V BANKAH. Iz Splita se poroča, da je tamkajšnja policija v soboto popoldne cbkolika poslopje Jadranske banke in Banke commerciale Triestlna, ker sc ie bila vložila ovadba proti omenjenima bankama, da sc bavita s tihotapstvom nežigosanih bankovcev. Da se sumnja preišče, je izvršil šef policije dr. Bojanič v bankah hišno preiskavo. Pokazalo se ie, da je bila ovadba lažniva. •REVIZIJO LJUDSKEGA ŠTETJA je odredilo ministrstvo za socialno politiko v Sarajevu, ker je bilo popisovanje prebivalstva netočno. * BOLGARSKI UJETNIKI, ki se nahajajo na ozemlju naše države, se poživljajo, da se priglasijo občinskim oblastvom v svrho repatriacije. * IZKAZ KUŽNIH BOLEZNI V CELJSKEM POLITIČNEM OKRAJU od 14. do 20. febr. Na novo je obolelo na kozah 44 oseb, in sicer: v Dramljah 8. v Veliki Pirešici 2, v Ljubnem 12. v Št. Pavlu 1. v Lučah 3, v Bočnjah 4, v Rečici 7, v Kalubju 3 in v Trbovljah 1 oseba. Vsega skupaj pa je v evidenci še 155 slučajev. Umrlo jc 15 oseb. * MOŽ S PONAREJENIMI BANKOVCI OKRADEN. Na potu iz Gradca v Maribor ie bil na Lipnici nekemu dunajskemu židu okradeti kov-čeg. Zid je tatvino takoj prijavil orožnikom v Lipnicf. ki so aretirali nekega Madžara. Pri preiskavi kov-čega pa so orožniki izsledili dva dna in za 20.000 ponarejenih 20dinarskih bankovcev. Žid jo jc še pravočasno popihal in je prišel pravici v roke samo tat. c IZ CAKOVCA nam poročajo, da je 26. februarja požar uničil barvarno Neomarm. Škoda znaša nad milijon kron. Tvornica jc zalagala Mea-jimurje in Hrvatsko z barvami in platnom. Kako je nastal požar, ie ni znano. Načrt za nov ribarski zakon. Ministrstvo poljoprivrede in voda v Beogradu pripravljaj kakor smo Se poročali, nov enotni ribarski zakon. V to svrho je imenovalo posebno komisijo, ki se je sestala dne 14. svečana v NaHeah v Slavoniji V komisijo so bili pozvani kot predsednik vgeni prof. Mih. Petrovič, kot člani pa: tehn. 6vetnik v p. inž. Josip Ivančič iz Zagreba sa umetno ribo-gojstvu, ihtiobiolog prof. dr. R5sler za z. vlado v Zagrebu, inšpektor Sardclič iz Bakra za morski ribolov, tnSj>ektor dr. Mojsilovič iz ministrstva poljopri Tede ln vladni tajnik dr. Spiller-Mnys za deželno vlado za Slovenijo. Kot posvetovalni organi so so pritegnili tadf podjetniki o-metnib ribogojskih naprav. V Slavoniji se nahajajo namreč veliki ribniki o več sto jutrov površine. (NaSioo 1500 jat., Kunfanica 1000 xt.. Droluif i ">00 ju.. Uoa-t k J con J»t . C-r^njak 300 iut- '*>-rovitica 160 jut.) Ta podjetja so velike gospodarske vrednosti in se laliko kosajo glede produktivnosti m modernega ustroja s češkimi podjetji te vrste. Pro-dukcirajo na leto po več tisoč kilogr. ribjega mesa. Baš zato, da se člani prepričajo o velikem narodnogospodarskem pomenu umetnega ribogojstva, se jo sklicala komisija za izdelavo novjj-a riiar skega zakona v slavonsko mesto NašiČo. Zakonski osnutek posveča posebno jo-glavje umetnemu ribogojstvu. Kar s*> tiče ribarstva v sladkih vodah, si osvaja novi ribarski zakon povsem moderne principe, kakor 60 uzakonjeni že po dragih modernih zapadnih državah, posebno na Bavarskem, prevzema pa tudi preizkušena določila dosedanjega srivkega, hrvatskega. bosanskega in avstrijskega, cd-nosno kranjskega ribarskega zakona. V administrativnem oziru pred vi. leva zakon generalno direkcijo ribarstva v Beograda kot centralno in vrhovno ribarsko pravno in upravno oblast. V pokrajinah se osnujejo inšpektorati ribarstva. !"o panogo, osobito sladkovodno riba-svo. Da se zabrani protizakonito rib-ir^nje, ske prestopke. Za gotove slučaja pred-določa novi zakon stroge kazni za ribar videva zakon tudi ekspropriacije v cvrli ;> povzdige ribarstva. Ka drugI strani pa skuša ščititi interese ribarstva napram drugim vodnim vporaham, osobito v industrielne svrho ter posebno proti tndi v higieničnem oziru nedopustnem onesnaženju voda po odvajanju odpadkov. — Nove novčaniee po 10 dinarjev. Iz Beograda so poroča, da je Narodna banka SHS naročila v Ameriki nove bankovce po 10 dinarjev, da so Čim prej za-morejo izmenjati sedanje neokusne novčaniee po 10 dinarjev. — Tvornica parnih kotlov. V Brodu na Savi se le vršila dno 10. februarja ustanovna skupščina tvornice »Tubus« d. d-v Brodu za izdelovanja parnih kotlov in cevi Glavnica znaša 5 milijonov kron. — Narodna seljačka banka. V Sibinju v Slavoniji 68 je osnovala Narodna seljačka banka, da reši kapital, ki ga imajo seljaki naloženega v gospodarskih in kreditnih madžarskih zadrugah, ki so pod sekvestrom. Glavnica znaša za sedaj 1 milijon kron. Banka se bo bavOa z vsemi bančnimi posli, posebno pa s po sojevanjem seljakom. — Novi bankovci na Madžarskem. Finančni minister Hegedtts je v klubu stranke malih kmetov poročal o svojem finančnem načrta in omenil, da bodo novi bankovci izgotovljeni koncem aprila. Sedanja množina v prometu se nahajajoči bankovcev znaša 15 milijard kron. Jugoslovanske odškodninske zahteve. Naža država jo svoje odškodninske zahteve napram Nemčiji sledeče 6pociaH-rirala- Vojna škoda, ki jo je utrpela Srbija znaša 9 milijard 400 milijonov dinarjev, osebna odškodninske zahteve znašajo 17 milijard 700 milijonov dinarjev. K t-cm šo pride ena milijarda odškodnin? za Črno goro in povrnitev izdrževalnih stroškov za dobrovoljsko anuado v Do brudži. Skupno približno 30 milijard dinarjev. — Sejmsko poročilo •[■ dno 25. febr. v Mariboru. Na sejm je bilo prignanih 123 prašičev. Za plemenske, polpitane svinjo so jo plačevalo 26—SO K, za 6—8 totfnov stare praSiče pa 300—100 K komad. Kupčija jo bila jako živahna. — Obrtso-knjigovodstvenl tečaj otvori celjska ekspozitura urada za pospeševanj« obrti. Tečaj ho trajal tri mesece in so bo poučevalo obrtno knjigovodstvo s kalkulacijo in temeljnimi pojmi o meničnem pravn. — Glede celjske cinkarne smo Izvedeli sledeče: V petek, 25. febr. je prišla v Celjo ministerijalna komisija, da preišče, v koliko jo upravičena o4redba vodstva tvomice glede delne ustavitve obrata. Komisija se je prepričala, da je bilo postopanja tvojniškega vodstva upravičeno. in jo sklenila, da ostane obrat toliko časa omejen, dokler tvornica ne bo z novimi investicijami izpolnjena in razširjena. Tozadevne predpripravo so že v teku. Valjanja in oddftlek za modro g.v lino delata naprej. Važen je sklep komisij, da se tvornica elcktrifkira. kakor hitro bo doveden tok iz falske elektrarne. Velikega pomena je tndi, da je komisija sprejela predlog vodstva tvornice, da naj se postavijo elektrolitne naprave za baker. Take naprave namreč v Jugoslaviji še nimamo. Zato smo primorani črni ba ker izvažati v inozemstvo, od tam pa uvažati elektrolitni baker v obliki žic, pločevin itd. Naprava bo za razvoj naše elektrotehnike velike važnosti Končno je komisija sklenila, da dobe odpuščeni delavci neplačan dopust za nedoločen čas. Onim ki ne bi mogli dobiti med tem kake službe, se bo ca državni račun plačala primerna podpora. Izmenjava kronskih novčanic za študente. Ministrski svet je podpisal od redbo. da se našim študentom v inozemstvu, ki so bili žo poprej pravočasno prijavili kronske novčaniee ob priliki žigosanja in zamene kronskih novčanic, izda kot državna pomoč 156.680 dinarjev, ker se jim zamena tri mogla dovoliti; ker je bfla dovoljena samo v teritoriju kraljevine. S tem pomore naša vlada studenton in to tembolj, ker jim sedaj ne bo odtrgala onih 20 odstotkov kakor bi se to biio zgodilo pri s voje časni zameni « Rudarski komite za leto 1921. Ministrstvo za šuma in rude je sestavilo nov rudarski komite za leto 192L « Pravilnik za začasno podeljevanje pokojnin in dcklad vojnim invalidom in družinam padlih. Ministrstvo za socialno politiko za Bačko, Baranjo in Banat je predpisalo nov pravilnik za začasno podeljevanje pokojnin in doklad vojnim io validom in družinam padlih. — Prehrana pasivnih krajev. Ministr stvo za prehrano in obnovo zemlje jc dalo pol milijona dinarjev za prehrano pasivnih krajev v Bosni. Pred nekaj časom je to ministrstvo dalo Bosni in Hercegovini za isti namen dva milijona di narjev. » Italija pomanjSala krušno doklafa. Iz »Edinosti« posnamemo sledeče: Po dolgotrajnih parlamentarnih bojih jo ita Ifjanska zbornica uzakonila žitni zakonski načrt, ki je silne važnosti za sanacijo obupnega državnega proračuna. Toda tudi po sprejetju tega predloga bo znašala izguba pri kruhu še vedno preko dve miljardi v letu 1920/21, kajti zakon določa, da se mera žito prodajati po tisti ceni, ki jo ima domači žitni prdelek. Povprečna nabavna cena domačega rekviri-ranega žita bo 160 lir za kvintaL Po tej ceni bo država prodajala konsoreijpm tudi inozemsko žito, ki jo pa stana p*' 220 lir kvintaL Pri vsakem kvintalu inozemskega žita bo morala torej država še naprej do plače vati 60 lir, kar znaša letno preko 2000 milijonov lir. Ako upoštevamo še ostale nekrite iviatke, bi bilo treba pokriti še 9 milijard letnega primanjkljaja. Žitni primanjkljaj dveh milijard bi so utegnil zmanjšati ako bo Ura poskočila. Tudi jo upati, da bo cona žitu v inozemstvu padla. — Zopctua uvedba clrknlarnih voznih listkov. Na konferenci mednarodnih železniških družb se je sklenilo, da se vlijejo v najkrajšem Času zopet rirkularui listi Vsa predpriprave je prevzelo ravnateljstvo belgijskih državnih železnic. — Izenačenje trgovskega zakona. V ministrstvu trgovine in industrije se pri pravljajo potrebni koraki za izenačenje srbskega trgovinskega zakona s trgovinskim zakonom prekosavskih pokrajin. Gospodarska zaščita duševnega dela v Nemčiji Pododbor državnega gospodarskega sveta za gospodarsko zaščito duševnega dela je izdelal zakonski načtt za — kulturni davek. S tem zakonom naj se stalno za-jamča gospodarski obstoj duševnih delavcev. Sedanje avtorsko pravo no odgovarja izpremenjenim gospodarskim razmeram in mladi umet niki ne morejo se posvetiti umetnosti, ker jim manjka denarnih sredstev. V po-vzdigu kulture in umetnosti se upelje 10-odstotnl kulturni davek, ki se bo stekal v posebno blagajno, katero bo upravljal avtonomni upravni urad, sestojrč iz umetnikov vseh strok. Davek se bo upo rabljal: 1.) za podpore zaslužnim, potrebnim avtorjem, 2.) za izdajo novih del, 3) za razširjanje duševnih, del med naj3i ? 5 narodne vrste. = Angleška trgovina s srednjo Evropo. Angleška vlada se trudi da bi obnovila živahnejšo trgov, stike s srednjo Evropo, kjer r povzdigi izvoza vlada vili važno sredstvo za odstranitev industrijske krize in z njo zvezane brezposelnosti, ki se nevarno širi po državi. — Llovd George je rabil ostre besede proti raznim bančnim institutom, ki kažejo premalo razumevanja za to najuspešnejše sredstvo za povz-digo angleške izvozne bilanco. Evropa in Rusija nimajo denarnih sredstev, da bi kupovali angleško blago, to pa jim mora angleška vlada omogoči s pomočjo kredita. V ta namen jc dala vlada že na razpolago 26 milijonov Iiber. Tudi posamezni večji bančni instituti so izrekli pripravljenost prispevati z večjimi zneski k t zv. garancijskemu fondu za eksportno trgo vino. V močnem izvozu vidijo angleški politiki edino zdravilo za vedno nevarnejšo socialno bolezen: brezposelnost. Va tem izpoznanju sloni tudi trud ohnoviti trgovska pogajanja s sovjetsko Rusijo. V Londom zopet pričakujejo Krasina. Izvoz modre ga Brc iz NemSje. N«a< Gja je dovolila svoboden izvoz modrč^ galice do 50 odst. mesečno produkcije. — Prevozne pomorske tnrfle. V razniii lukah atlantskega oceana se nahaja veli- ' ka množina praznega ladijskega prostora na razpolago. Cena prevozu diktirajo radi tega oni ti ga potrebujejo. Povprečja cena za prevoz Sta iz Severne Amerika na Angleško ali na kontingent znaša 7 šilingov za tono, v Bremen in Hamburg 20 centa. = Davek na vino v Italiji Novi davek na vino za leto 1921/22 znaša SO lir za hektoliter. ■= Avstrijske garancije za mednarodne posojilo. Avstrijski delegat, dr. SchOlle?, ki se mudi v Parizu, da bi izposloval sn-tentino posojilo za sanacijo avstrijskih S nanc, se je izrazil, da je Avstrija pripravljena za to posojilo jamčiti s svojimi železnicami gozdovi in vodnimi silami. Poleg tega je vlada pripravljena za daljšo dobo zastaviti monopol tobaka in alkohola. «- Tiskarska stavka v Budimpešti V] Budimpešti so pričeli stavkati nameščenci v tiskarnah. Sinoči so stavci poslali lastnikom tiskarn ultimat, v katerem zahtevajo, naj se jim povišajo plačo za 55 do 75%. Delodajalci so se posveto vali danes dopoldne, vendar pa stavci niso čakali in so že preje pričeli stavkati Listi danes niso izSU. Borza 23. februarja Zagreb, devize: Berlin 237 do 283, Milan 546 do 647,50. London 580 do 5S5, New5 ork kabel 148^0, ček 147,50 do 148. Praga 187,50 do 188. Švica 2450 dn 2525, Dunaj 2035 do 20,90, Pariz 1075 d n 1080. Valute: dolar 146.50 do 147, av. strijske krone 21 do 24, rublji 70, češke krono 180 do 182, 20 K v zlatu 486 do 490, funti 550 napoleondori 490 do 492, marko 233 do 238, lire 533 do 539. Blagovna borza: koruza 440, oves 390, pšenica 980, vsa franko Zagreb. denar blage Banka za Primorje ; . . 1025 Hrvatska eskomptna banka . 1*60 1480 Banka Brod na Savj . . , «78 «80 Jadranska banka . . « • • »800 »8SO Jugoslavenska banka . s • »70 675 Ljubljanska kreditna banka . 900 910 PraStedlona ......91®2 Rečka pučka banka . . » j 420 4 1«7.— 2ivnostenska banka . . . » » 3600-—. Državne železnice t , , » s 5598-— lombarde . . . t » * » * 3505-— Alplne-Montan . ... i . Praška železna Industrija . < l^poO-— Trboveljska premogokopna . > 59™~r Leykam. papirnica . . . s » Kranjska železna Industrija . . 12000 — Zcnica-železo....... ~ -—- Praga. Devize: Curih 1346 do 1349, Milan 293 do 295, Pariz 578-% do 581-50. London 314.50 do 316.50, Nowyork 80-25 do 81.25, Beograd 213 do 215. Dunaj 10.75 do 11.75 Varšava R50 do 9.50. Zn greb 63 do 54, Budimpešta 15.37 do 1637. Valute: dolar 79.25 do 8(125, dinarji 301 do 306, funti 312.50 do S14-50, franc. ~ franki 575.50 do 578.50. lire 290 do 292," avstrijske krone 107-5 do 1L75. Berlin. Devize: Italija 228 25 do 22875, London 242 50 do 243, Newyork 62 80 do 62945, Pariz 44T05 do 44795^-SviM 103645 do 103855. Dunaj 13'23 dn 13'27, Praga 77'65 do 7T85, Budimpešta. 13'23 do 13'27. Curih. Devize: Berlin 96250, New york 605.50 London 2339, Pariz 43.15, Milan 21.95. Praga 7.50. Budimpešta L175 Zagreb 4.—, Bukarešta 8»—, Varšava 0.66 Dunaj L275. avstrijske krone 0-90. Vremensko poročilo. L'obli«n» S«« m rad mnri«m O s n i. febr :>P. febr iS. febr | S ||f I ©*o !« n » 7. or 14. nri tU uri 747» 745*1 7«7 1-E = Vetreri el. Mv. T7.b r,7. vetri el. JujTzb. Nebo meg:a rti obl. obL ^mtn a Tčmirai« lerrocnuora 11, normalne 12 Vrcaeneka napoved: ved oblažoo tepL vrema-Soloce vakaj* Mtil iaa»a. m iT*6 I^Iugh Conway: lz teme v Roman. 1. V temi ia nevarnosti. di, da poiščem svoje stare zapiske,! Moji ljudje so bili čvisti. Prena-fkako čudno meglen mu je postajal'sobe, in jaz sem se vrnO zopet k da si poživim stare, vesele in žalost- j šal sem iahko napore in vreme. La- vid enega očesa, pa čudno izpre- šolskemu življenju in se malo brigal i ne spomine, in da povem vsakomur, hko bi se kosal z najboljšimi pešci membo, ki se je vršila v njegovi zu- za vso zadevo, ker mi ni povzročala : komur se zljubi to Citati, o najinem J in najhitrejšimi tekači Lov, šport, nanjosti. Spominjam se, kako je oče' nobenih bolečin. Četudi mi je vid življenju vse, kar sploh more želeti preizkušnja vztrajnosti, nič ni bilo vzei dečka v London ter ga peljal v | enega očesa prej kot v enem letu po- j.i: ------- . .._x — predplgo aii prenaporno zame — se- J veliko temno hišo v mirni mračni poboma zatemnel, sem mogel z gelsem z levico po desnici ter čutil, 'ulici Spominja n se, kako sva čakala drugim dobro videti za vse potrebe. V intimnem trenutku sem povedal prijatelju nekaj dogodkov, ki so bili v zvezi z važno dobo mojega življenja. Mislim, da sem ga bil prosil, —da ne govori o njih nikomur, dasi pravi, da ga nisem. Vendar je celo reč povedni drugemu prijatelju, in io ~z olepšavami, kakor sumim. Ta prijatelj jo je pravil zopet drugemu, in .tako dalje. Koliko je navsezadnje cela zgodba narastla, bržčas niko.i ne doznaro; ker pa sera bil tako slaboten, da sem drugemu zaupal svoj? zasebne zadeve, sem zaslovel med sosedi kot človek, ki ima posebno zgodovino, kot človek, pri katerem se za navidezno prozaičnim življenjem skriva cel roman. Za svojo o;;bo si bi zaradi tega ce belil glave. Še smejal bi se zavitim inačicam svojo zgodbe, ki so prišle po moji lastni indiskretnosti med svet. Kaj malo bi mi bilo do tega, da neki dobri prijatelj misli, di sem bil nekoč komunist ier član ožjega kroga neke skrivne družbe — da je neki drugi slišal, da sem prišel pred sodišče zaradi velikega z!oč;na — ali, da nekdo drugi zopet ve, da sem bil nekoč rimokatolik, ki se je zanj zgodil poseben čudež. Da bi bil sam na sve u, pa mlad, bi gotovo ne storil nikakih korakov, da bi z?jezil te prazne govorice. Saj se prav m!~di ljudje še laskane čutijo,1 ako jih drugi delajo predmetom posebnosti in razmotrrvsnja. Ampak jaz nnem posebno mlad, niti sam. Imam osebo, ki mi je dražr p kot življenje. Osebo, ki iz njenega srra — z veseljem to povem — hitro izginevajo, vse senre, ki jih je zapustila preteklost, Osebo, ki ima samo to željo, da bi mirno živela brez skrivnosti, brez prikrivanja, ki1 želi. da jo lju5ie ne smatrajo niti boljšo, niti slabšo, krkor je' v resni i. Ona je, ki se zgraža spričo čudnih, nezmisemih govoric, ki kro-žro o nsiinem poprejšnjem življenju, ki jo mučijo tista sugestivna vprašanja. ki jih včasih vprršujejo" radovedni prijatelji. In zaradi nje se zgo-. in vedeti, in nemara še več, kakor ima pravico vedeti. Po tem pa se moje ustni:c /a vedno zapro glede te zadeve. Tukaj je moja zgodba, in radovedneži nnj iz nje povzamejo odgovor, ne od mene. Morda pa pišem vse to tudi zaradi samega sebe. Tudi jaz sovražim skrivnosti Ena skrivnost, ki je nikdar nisem mogel dognati, me je bržčas navdala z mržnjo zoper vse, kar sc ne da izlahka pojasniti. Da začnem, moram poseči več let nazrj, kakor se mi jih da našteti, da-siravno bi lahko natančno navedel dan in leto, ako bi bilo treba. Bil sem mlad, pravkar sem izpolnil petindvajseto leto. Bil sem bogat, saj sem ob svoji polnoletnosti podedo- Vendar sem se dobro spominjal vs2ke besede tiste dijagnoze, dasi-prav so leta pretekla, predno sem temi, ki me morda še čaka — misel, šalo vid; zatem pa mi je s pomočjo željo, da bi bilo naj- močnih leč in zrca» gledal v oči — da so mi mišice tako močne m trde j v. neki sobi z več drugimi ljudmi, ki kot nekdaj. Ampak bil sem vseeno (so po večini imeli ovoje ali senčnike brez pomoči, kakor Samson v svojem na očeh. Tako otožna, žalostna je ujetništvu. | bila družba, da sem čutil, kako mi. spoznal njeno važnost Stoprav te- Zakaj, kakor Samson, bil sem slep! _ je odleglo, ko so naju povedli « dru- daj, ko sem bil vsled neke nezgode Slep! Kdo razen nesrečneža sa-jgo sobo, kjer je sedel prijazen prije- primoran nositi zdravo oko obveza* mega more le troho razumeti pomen ' ten gospod, ki ga je oče nazval: go- no, sem dodobra spoznal nevarnost te besede? Kdo more brati to pa iz- spod Jay (izg.Džej). Ta odlični Qo- v kateri sem bil, in od tistega trenui meriti vso globino moje duševne bo- j vek mu je dal najprej nekaj v oči ka sem se zavedal, da preži neusmv li, ko sem se venomer premetaval po (zdaj vem, da je bila bekdona), kar Ijeni sovražnik še vedno na ugodno postelji, pa razmišljal o petdesetletni' mi je za kratek čas čudovito izbolj- priliko. x—= ._•-----j. —---« - --1-----= 5------* jn zdaj je ta čas prišel. V prvec cvetu svoje moške dobe, ko sem ime; vse, kar si je človek Ie mogel pože leti, je sovražnik udaril iznova. Pridrl je name hitro — hitrejši kakor je njegova navada v takih si čajih; vendar je dolgo trajalo, < sem verjel v najhujše — dolgo, pre no sem spoznal, da je vzrok pojem jočega vida in naraščajoče meglen mogel vživati brez odgovornosti ali! ter mi uničil življenje. Zale postave,1 tov pa me jc odvrnil od tega. Ko je j sti pri vsem, kar sem pogledal, v: borzni glede njihove stalnosti in'prijetni razgledi, svetle barve, veseli gospod Jay dovršil svojo preiskavo,'kaj drugega kakor začasna slabos: trajnosti. Dasi sem bil sam svoj prizori; vsega tega ni bilo več za- seje obrnil k očetu jekoč: «Bil sem sto ih sto milj od doma, i gospodar izza svojega enaindvajse- me! Vse to je terjal zase, meni pa! ««Držite svečo, kakor sem jo jaz; deželi, kjer se počasi potuje. Ker sem tega leta, nisem imel ne nespametnih pustil temo, temo, večno temo! Da- držal Najprej naj mu sveti v desno imel seboj prijatelja, mu nisem hote/ in°razsip-iih muh, ki bi me težile, ne leko boljše umreti in se zbuditi v( oko. No, gospod, kaj vidite v njem? j postati v nadlego s tem, da bi izna dolgov, ki bi me tlačili. Telesno ni- novem svetu svetlobe ... « Boljše*, | To se pravi, koliko sveč?* nada prekinil pot. In tako ni:em celi sem imel in čulil nobenih bolečin in sem zavpil v svojem obupu, «boljši j «Tri — ona v sredini je majhna tedne zinil besedice najsi mi je sred boli, in vendai sem se neprestano celo temnordeči žar v Hadu, kakor in svitla, samo narobe obrnjena.* j koncem vsakega tedna vedno bolj posteči ter dejal sam pa temnina na svetu!* J «Tako je; zdaj pa poskusite pri upadalo spričo novega in strašnega "" • ' —«--«—•- —~~——1 —1---"— ir-i:*.- =---i—i.. -----j-----—:— sovražnika; ki mi je rodila boljše, da bi se nikdar ne prebudil, kadar bi zaspal? Slep! Leta m leta me ie zalezoval spominjam se, da sem si ta čas želel, da bi bile tiste leče moje — kako krasno bi se dalo zbirati solnčne zli duh teme ter navsezadnje po!ožil žarke Nato me je posadil s hrbtom svojo roko name. Za nekoliko časa proti oknu ter mi držal prižgano premetaval po pri sebi, da bo življenje v prihod niosti zame malo manj kot proklet-stvo. Mar me je smrt pravkar oropala človeka, ki mi ie bil drag? Ni; edi-n1*, ki sem jih kdaj ljubil, oči in mati, Ta poslednja mračna moja misel drugem očesu. Koliko jih je pa tam?* kaže, v kakšno stanje je zašel moj duh. Resnica je, da sem vzlic obljubljenemu upanju sklenil biti brez upa-jan. Leta sem čutil, da je moj sov- sta mi že pred leti umrla. Ali je bilo ražnik prežal name Pogosto, ko moje brezumno govorjenje, kakor, sem zrl na kako lepo stvar, prijazen od nesrečnega ljubimca? Tudi ne,'pogled, pravico oo uživanja, ki je ž zrk"j moje oči še niso s strastjo zrle j njo šele bilo dano, da je mogel člo- veku popolnoma ceniti dar vida, mi je bilo, kakor da mi nekaj šepeče na ušesa: «Neki dan udarim iznova, in potem bo vsega konec.* Skušal sem se smejati svoji bojazni, vendar se nisem mogel nikoli docela otresti v ženske oči — in bi zdaj tega tudi nikd-r ne storiie. Niti smrt, niti ljubezen nista b;H vzrok, da se mi je moia usoda videla najhujša na svetu. Bil sem mlad, bogat, svoboden kot veier, in sem lahko živel po . , svojih mislih Brezvse^a sem mogel zhh slutenj. Moj sovražnik je imI po vo*ji zapustiti Anglijo ter obisk*- i udan! enkrat — zakaj ne bi vnovc? ti nailepše kraie na svetu, kraie, ki j Dobro se spominjam prvega nje-sem jih bil že'el in sklenil videti. Pa govega prihoda — na njegov prvi . . . zdaj sem vede!, da jih nikdar ne napad. Spominjam se brezskrbnega prvem trkem pojavu pridite zopet bom videl — in ječal sem od bolesti. šolarja, ki je bil tako prevzet od k meni. Z bogom!* spričo te misli. I športa in učenja, da je komaj opazil, | Veliki specijalist nas je popeljal iz Oče je gledal dolgo in natančno. «Samo eno morem videti*, je re-keL «veliko». «To se imenuje katoptrična preizkušnja, ki pa se dandanes ne vpo-rablja več. DečeK ima motno očesno lečo*. Te strašne besede so mi pregnale vse veselje do smeha. Ozrl sem se na očeta in sem presenečen opazil, da se mu je obraz nekoliko pomiril. «Ali se da ozdraviti z operacijo?* je vprašaL «To je, da; samo se po moji sodbi ne kaže vmešavati, dokler še drugo oko ni. prizadeto*. «AIi je kaj nevarnosti?* »Pri bolezni, ki se pojavi v zdravem očesu, je vedno nevarnost Po napredovanja mojega Navsezadnje, ko mi že ni bilo vec mogoče prenašati in prikrivati, sem razodel tovarišu svoje stanje-i Dalje) Listnik in izdajatelj Konzorcij ..Jutra" Odgovorni urednik Vit. F. Jelene DOBER DAN! in nikakih bolečin ne bodite imeli, e_ uporabljate Feller je/ Elsa fluia in Elsa krogliice. 6 dvojna-tih ali 2 šp?ciia!ni steklenici Eisa fluida 42-- K. 6 škatljic Elsa-kroglic 18— kron Ideal vseh sredstev za negovanje lepote so Fellerjcva obrazna p:rrada rncrnr"« vr?*' lc— K. Fellerjevo pravo mcdicinalno t;ii:no •"'»čno t-" j z znamko ..Elsa'' 1Q —. Feller jeva Tan-nokina pomada za rast las. veliki lonček 15— K — Tudi vi r'rugi Elsa izdelki tvrdke Eunen v. ftUtr Donji Slabiči. Elsa trg št. 35 > na Hrvaškem so vseskozi zanesHivi in priporoči i i.L 416 0 Ali ste že poslali o.a- 1 rcčnirio za „Jutro" [Pisalne stroje Remmgton nadi trrdka 335 8-8 K. A. Kregar, Ljubljana. ska C83t& £t. 8. 415 4 j Jta 58 pro?d go 0000 H. ib Ogleda se v KroJvSkl uliol 1III :Jevo. 418 3 -3 Mmkz mast, sprejema oil 50 kg na rei nn na>ni ii dnevni ceni trrdka Janko Popovič, LJ-tblJaca. 820 sa 10 -Besešno sobo proti dolnm-j piaeiin. - *a lš:e. Naslov pnvo ipravj «JuTi» 406 4 Ki' -IT --3 is csluSvcso poverjen etavbral leiaser Ljubljana liiUfli.avff Diica št. T. Spcci flteo ft^t ten« poc^tc MM bet n