Izhaja vsak četrtak
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Via Machiavelli 13/11., Tel. 30-142 — Za Italijo: Gorica. P.zza Vittoria 18/11 - Poštni predal (casella post.) Trst 431. — Pošt. ček. račun: Trst, št. 11/6464
Poštnina plačana v gotovini
NOVI LIST
Posamezna št« Lir 25. —
NAROČNIN A: trimesečna lir 325 - polletna lir 600 - letna lir 1100. — Za inozemstvo: trimesečna lir 500 - polletna lir 1000 - letna lir 2000. Oglasi po dogovoru
Spediziome in abb. postale I. gr.
ŠT. 52
TRST, ČETRTEK 19. MAJA 1955, GORICA
LET. IV
POLITIČNA BOMBA SE JE RAZPOČILA
Čemu prideta Hruščev in Bulganin v Beograd ?
Obsodba kominforme - Konec hladne vojne - Nova politika SZ
Preteklo soboto sta sovjetska in jugoslovanska vlada objavili novico, ki je dvignila silen prah po vsem svetu.
Naznanili sta, da se pred koncem meseca sestanejo v Beogradu najvišji predstavniki obeh držav. Rusko odposlanstvo bo vodil sam Hruščev, glavni tajnik stranke in sedanji gospodar Sovjetske zveze. Spremljali ga bodo načelnik vlade maršal Bulganin in drugi sovjetski voditelji.
, Jugoslavijo bodo zastopali predsednik republike Tito, Edvard Kardelj, Aleksander Rankovič in njih ožji sodelavci.
Prvo, kar je padlo vsem v oči, je, da ne pojdejo v Moskvo zastopniki male Jugoslavije, kakor bi po vseh pravilih moTalo biti, temveč da obiščejo Beograd voditelji Sovjetske zveze. Že ta dogodek je brez primere v zgodovini diplomatskih odnosov med državami. Nadvse pomenljivo je tudi, da se sestanek sklicuje na željo Moskve in ne Beograda. Inozemstvo je tudi opazilo, da Molotova ni v sovjetskem odposlanstvu.
On je bil oni mož, ki je skupno s Stalinom največ pripomogel, da so 1. 1948 vrgli Tita iz kominforma ter skušali nato z vsemi sredstvi strmoglaviti njegovo vladavino. To je vzrok, da je bil Molotov izključen.
Iz vsega tega sklepajo na zapadu, da je Tito doživel veliko zadoščenje in da pomeni sestanek v Beogradu izreden uspeh njegove politike.
ALI SE JUGOSLAVIJA SPET PRIBLIŽUJE RUSIJI?
Obisk, ki sta ga Hruščev in Bulganin napovedala, je tako hrupen in važen dogodek, da je potisnil v ozadje celo zanimanje za podpis avstrijske mirovne pogodbe. Vsi se sprašujejo, kakšne bodo njegove posledice v mednarodni politiki.
Najprej je treba ugotoviti, da pomeni Hruščev prihod v Jugoslavijo javno in bučno obsodbo kominforma in njeno dosedanje od Stalina narekovane politike. Nekateri trde celo, da je to konec kominforma, in menijo, da se bo Tito, sedaj ko je dobil polno zadoščenje, vrnil v naročje Moskve. Jugoslavija postane spet zaveznica Sovjetske zveze, tako da bo Rusija raztegnila svoj vpliv do predmestij Trsta ter s pomočjo Jugoslavije vojaško obvladovala Jadransko morije.
Nekateri vodilni italijanski listi trde, da je bil spor med Moskvo in Beogradom sploh dogovorjena igra, zelo spretno politično varanje zapada, ki je prineslo Jugoslaviji velikanske koristi, zahodnemu svetu pa globoko razočaranje.
Tako naziranje je popolnoma zgrešeno in nespametno. Spor med Stalinom in Titom ni
bil igra, temveč zel® resna, krvava resničnost. Saj je Stalin spravil na noge ves komunistični svet, organiziral vse sile svoje države-, da bi gospodarsko zadušil Titovo Jugoslavijo, zrušil nljcno’ vlado in Tita uničil. Tita je morala tedaj noč in dan stražiti policija, na cesto je hodil v spremstvu vojaštvo, da ga čuva pred atentati. Kako je mogoče, da se dva politika dogovorita drug drugega spraviti s sveta? Take »politične igre« ne pozna zgodovina.
Spor je nastal zaradi tega, ker se Tito ni maral podrediti Stalinovi volji in je liotel za vsak® ceno očuva-ti neodvisnost Jugoslavije. Da mu ni v stiski priskočil na pomoč zapad, v prvi vrsti Amerika, bi Tito danes ne bil na vla-dli in Jugoslavija bi bila podložniška zemlja Kremlja.
ZA POPOLNO SAMOSTOJNOST
Pomoč, ki jo je Jugoslavija prejela od Združenih držav, je bila zelo dragocena. Doslej je dobila približno eno milijardo dolarjev ali 630 milijard lir: polovica je bila v orožju, polovica v denarju, živilih in blagu.
Primerjajmo to pomoč s tem, kar je prejel Tito- od Stalina. Med vojno Sovjetska zveza Titovega boja dejansko- tako rekoč sploh ni podpirala in je vzdrževala prijateljske zveze z vlado kralja Petra. Po vojni je skušal Stalin Jugoslavijo politično in gospodarsko podrediti Moskvi in ko tega n-i mogel doseči zlepa, je sklenil Tita uničiti.
Med vojno in po vojni je torej podpora
prihajala Jugoslaviji dejansko samo od zapada.
Med sporom z Moskvo se je pa pojavila nevarnost, da ne pade Jugoslavija v politično odvisnost od zahoda. Temu so s-e jugoslovanski državniki tudi odločno upirali. Tito je izjavil, da je za vsako pomoč hvaležen, a da bi je ne mogel s-prejeti, ako bi mu pri tem stavili politične pogoje. Država bo raje trpela lakoto, kot da bi -prodajala svojo samostojnost.
To so zapadnjaki upoštevali ter dajali Jugoslaviji pomoč, čeprav ni hotela vstopiti v Atlantsko zvezo.
Težko si je misliti, da bi se Tito nenadoma samostojnosti odpovedal ter šel prostovoljno v odvisnost od Kremlja. To je po vsem, kar se je zgodilo, popolnoma izključeno!
Jasno pa je, da želi Jugoslavija svoje odnose s Sovjetsko zvezo zboljšati in živeti z njo v dobrem sosedstvu. Saj se tudi zapadne države trudijo, kako bi mirno poravnale svoje spore z Moskvo. Ravnokar beremo, da se bodo- v kratkem sestali zastopniki zahodnih velesil z voditelji Sovjetske Rusije.
V zhdnjem govoru v Pulju je Tito izjavil, da hoče Jugoslavija urediti svoje Tazmerje na enak način z zap-ad-om kakor z vzhodom. Prijatelji z vsemi, odvisni od nikogar! Z Rusi — je dejal — se bo Jugoslavija pogajala kot enakopravna in svobodna država. Kakor nikomur drugemu tako tudi Sovjetski zvezi ne more dovoliti, da bi se vlikovala v notranje zadeve jugoslovanske države.
Konec Stalinove politike
šele ko je Moskva vse to sprejela, je poslal mogoč sestanek v Beogradu.
Če sta Hruščev in Bulganin v to privolila, mora to biti v skladu s koristmi in načrti Moskve. Sicer bi se mogočna državnika ne podala na pot v malo Jugoslavijo.
Pomirjenje s Titom je v soglasju z novo politiko, ki so jo v Kremlju započeli takoj po Stalinovi smrti. Najprej so vse sosedne države in Sovjetska Rusija ustavile gonjo proti Jugoslaviji ter obnovili z njo diplomatske odnose. Sedaj vzpostavljajo tudi gospodarske stike.
Vendar tu ne gre samo za Jugoslavijo, temveč za splošno politiko Sovjetske zveze v Evropi in ostalem svetu. Stalinovi nasledniki so končali vojno v Koreji in Indokini in so ravnokar podpisali velikodušno mirovno pogodbo z Avstrijo. Pred kratkim so poslali zapadnjakom predlog o zmanjšanju oborožitve, v katerem sprejemajo celo vrsto zahtev, ki so jih pod Stalinom še ostro odklanjali.
Sed n j nam prihaja še vest, da predlagajo Sovjeti sestanek z mednarodno zvezo krščanskih delavskih sindikatov, na katerem naj bi sklepali o skupnem nastopu za izboljšanje odnosov-med na-rodi in »ublažitev mednarodne napetosti«.
Vse to pomeni popoln prelom s Stalinovo politiko. Pokojnik je ravnal v čisto nasprotni smeri:	kjerkoli	je	mogel,	je	izzival ali
podžigal spore s kapitalističnimi vladami, povzročil vojno v Koreji, bil neizprosen celo z neposlušnimi komunističnimi zavezniki, kakor najbolje -dokazuje s-poT s Tito-jn. Stalno je grozil s silo, misleč, da bo s tem prestrašil zapad in uveljavil svojo voljo.
Uspeh je pa bil ravno nasproten: zavezniki so se mu uprli, na zapadu se je pa ustanovila mogočna vojaška zveza proti Sovjetski Rusiji, ki je tako zapravila vse simpatije, pridobljene med zadnjo vojno v zahodnem svetu.
NOVICE Z VSEGA SVETA
ZVONOVI SO ZVONILI
Sedemnajst let, odkar je na Dunaj vkorakal Hitler in deset let po' vojni je Avstrija postala spet neodvisna. Tako je določeno v mirovni pogodbi, ki so jo v nedeljo slovesno podpisali na Dunaju.
V tem trenutku so z vseh cerkva Avstrije zabučali zvonovi in mnogi ljudlje so od veselja jokali. Zvečer so v cesarskem dvorcu Schonborunnu priredili na čast Molotovu, ostalim zunanjim ministrom in njih spremstvom svečano pojedino in nato sprejem, ki se ga je udeležilo 1300 gostov.
Po vsem mestu so1 igTale godbe in okna so bila razsvetljena. Namenjeno je bilo, da bo prebivalstvo plesalo po ulicah, a dež je vse skvaril. Le n« trgu pred mestno hišo so se ljudje kljub temu vrteli ob zvoku dunajskih valčkov.
NARODNE MANJŠINE V AVSTRIJI
V avstrijsko mirovno pogodbo so vnesli tudi določila o> zaščiti narodnih pravic koroških Slovencev in gradiščanskih Hrvatov, ki žive nedaleč od Dunaja. *
Zajamčene so jim osnovne in srednje šole v materinem jeziku. Njihovo šolstvo do vodil poseben nadzornik, Slovenec ali Hrvat. V mešanih krajih morajo biti javni napisi dvojezični.
Molotov in ostali ministri niso torej popolnoma pozabili na naše brate. Samo Bog ne daj, da bi Avstrijci izvajali te določbe tako, kakor pri nas Palamara posebni statut!
NOVO POGLAVJE ZGODOVINE
Zapadnjaki niso doslej ruskim komunistom niti besedice verjeli. Za vsakim predlogom so videli prevaro in skrite namene. Zato je bil vsak sporazum med vzhodom in zapadom nemogoč.
Sedaj se je pa voditeljem Sovjetske zveze posrečilo to nezaupanje vsaj deloma premagati. Avstrijski državniki so se vrnili iz Moskve s prepričanjem, da hočejo Stalinovi nasledniki začeti res novo politiko.
Tudi francoski zunanji minister Pinay je izjavil: »Resnica je, da se je v odnosih med vzhodom in zapadom zares nekaj spremenilo.«
Zakleti sovražnik komunizma, ameriški minister DulJes, je po povratku z Dunaja rekel: »Najnovejši dogodki 'lahko res pomenijo pre-okret v toku naše zgodovine.«
Nekateri trde, da je temu vzrok atomsko orožje. Sovjetska zveza je potrošila do zdaj za atomske poskuse dve do tri milijarde dolarjev. Amerika je pa izdala petkrat več, to je 10 milijard in 600 milijonov. Take izdatke si lahko dovole Amerikanci, a danes nikakor še Rusi..
To gre na škodo življenjskih razmer ljudstva v Sovjetski zvezi. Če je že treba trošiti milijarde, naj gredo za napredek gospodarstva in za uporabo' atomske sile v miroljubne namene, ne pa za orožje.
Vseh teh težav se Moskva reši samo, če se z zapadnim svetom iskreno pomiri.
SESTANEK VELIKIH
Tri zapadne velesile so predlagale Moskvi, da bi se Eisenhower, Bulganin, Eden in francoski ministrski predsednik Faure sestali ter skušali poravnati spore, ki razdva-
jajo zahodni in vzhodni svet.
Tik pred podpisom avstrijske mirovne pogodbe je Molotov sporočil na Dunaju zbranim državnikom, da Moskva vabilo sprejema. O kraju in času sestanka se morajo še pogoditi.
Moskva se bo pogajala, čeprav je Nemčija medtem stopila v Zapadnoevropsko zvezo ter se začela oboroževati.
PERONOV ROJ PROTI CERKVI
Argentinski samodržec je izdal nove, dal jnosežne odloke zoper katoliško Cerkev. Senat je 11. maja odobril zakon, s katerim se prepoveduje na državnih šolali verouk. Že prej je Peron prepovedal javne procesije in u-kinil podporo semeniščem:. Odpravil je pet cerkvenih praznikov:	sv. tri kralje, vnebo-
hod, vse svete, Marijino brezmadežno spočetje in Telovo. Vpeljal je ločitev zakona in dovolil prostitucijo.
Zavoljo teh protiverskih ukrepov je izne-uada odstopil Peronov minister za gospodarstvo Anton Cafiero, ki uživa velik ugled tudi v inozemstvu.
»NEVIDEN GOST«
Dopisnik Corriere del la Sera poroča z Dunaja, da so med svečanim sprejemom, ki so-ga po podpisu avstrijske mirovne pogodbe priredili v dvorcu Schonbrunnu, ves čas zelo živahno razpravljali o Hruščevem in Bul-ganinovem prihodu v Jugoslavijo. Razbijali so si glavo, kaj naj to pomeni.
»Včeraj zvečer« — pravi list — »je bil Tito neviden gost Sohbnbrunna; čeprav odsoten, je bil pričujoč.«
PREDSEDNIKOVA PLAČA
Predsednik italijanske republike prejema en milijon plače na mesec. Za vzdrževanje kvirinalskih stavb, za potnine in razne druge stroške mu nakažejo še 180 milijonov lir letno.
In vendar so' izdatki mnogo manjši kot v monarhijah, kjer je vsak prinček že v zibki prejemal nekaj milijončkov na leto.
ZBOGOM, DOM!
Parnik Aurelia je pretekli četrtek spet odpeljal v Avstralijo nekaj stotin Tržačanov. Doslej jih je odšlo že 5171, do konca leta jih pojde še enkrat toliko.
Sorodniki so oh slovesu jokali. Saj večina izseljencev ne bo nikoli več videla svojcev. Domačini morajo torej po svetu, na Tržaško se pa sele tujci!
PO MALEM
Pred dnevi je hodil po goriških trgovinah lepo oblečen starejši gospod. Zahteval je o-brtnico v imenu Trgovske zbornice, si vse zapisal in izstavil potrdilo za 328 lir. Začetkoma je šlo vse dobro, a ko je neki trgovec zahteval natančnejših pojasnil, se je neznanec tiho izgubil.
Vsota je bila majhna, a obiskal je okoli 100 trgovin, stokrat po 328 je pa že nekaj.
HUDA ZMOTA
Občina Martina Franca pri Tarantu je poslala goriški občini pismo s temle naslovom:
Občinski upravi v Gorici, Jugoslavija. Na pismo je prilepila znamko 60 lir.
Deželna uprava je takoj pisala prizadeti občini, naj uradniku, ki je pomoto zagrešil, da iz zemljepisa debelo ničlo.
GOSPODARSTVO JUGOSLAVIJE
Minister Svetozar Vukmanovie je izjavil, da je industrija Jugoslavije od 1 1939 do danes svojo proizvodnjo več ko podvojila in jo bo povečala vsako leto- povprečno za 10 odstotkov. Mestno in industrijsko prebivalstvo je zato močno naraslo, kmečko pa padlo. Kljub temu živi danes v Jugoslaviji še nad 60 odstotkov ljudi od poljedelstva.
V rudnike, elektrarne, železnice in tovarne so šle ogromne vsote1, To je bilo potrebno, da Jugoslavija izkoristi svoje naravno bogastvo, pride do pogonske sile im strojev ter se osamosvoji od tujine.
Pri tem je pa poljedelstvo na žalost zaostalo. Šele v zadnjem času mu je začela država posvečati veliko pozornost. Uporaba u-metnih gnojil se je v zadnjem letu potrojila. a zemljiški donos je še vedno precej nizek. Prvi cilj mora biti, da zagotovimo prehrano prebivalstvu.
Danes uvaža Jugoslavija letno 60 do 70 tisoč vagonov žita in tudi precej masti. Žc iz vojaških razlogov je potrebno, da nehamo uvažati živila. Naše gospodarstvo — je dejal g. Vukmanovie — se naglo razvija, vendar je dohodek poedinega prebivalca še nizek in »v tem oziru smo še zmeraj med zaostalimi deželami v Evropi.« (Na glavo pride letno 200 dolarjev narodnega dohodka.) Hudo je tudi, da so kvalificirane delovne sile preslabo plačane.
Vzrokov dovolj, da je treba posvetiti vse uapoTe naglemu razvoju gospodarstva.
DVOJNA MERA
Izšel je odlok ministrstva vojske, da so optanti letnika 1932 oproščeni vojaške službe. V ostalem moTajo seveda izpolnjevati vse državljanske dolžnosti.
Čudno pa je, da se istim optantom odreka pravica obiskovati slovenske šole. V veljavi so torej enake dolžnosti in različne pravice.
ZDRAVNIŠKI RECEPT
Med izvolitvijo predsednika republike so nekateri poslanci zbijali šale. Dva sta glasovala za tovarnarja Pirellija, tri glasove pa je dobil državni tožilec1 Sepe iz procesa Mon-tesi. Enega je dobil poslanec Buffone, kar pomeni po naše Pavliha.
Neki volilec je bil tako raztresen, da je namesto glasovnice vtaknil v žaro zdravniški recept za svo'je bolne živce. Ta je zdravljenja res potreben!
KOLIKO ČITAJO!
V Združenih državah rastejo dnevni časopisi kakor gobe po dežju. Lani so jih imeli kar 1765 in tiskali v 55 milijonih izvodov.
Seveda so med njimi tudi taki, ki niso vredni piškavega oreha in bi jih naši ljudje ne brali dolgo.
NI BIL RAVNO ANGEL
V Caltagirone, rojstnem mestu Scelbe, je župan odpustil iz službe pometača Angela Di Dio. To si je ta angel vzel tako k srcu, da je kupil samokres in kot neumen streljal po mestnem uradu. Ker je več ljudi ranil, so ga zaprli. Tedaj je zvedel, da so ga name-ravali po 14 dneh spet namestiti. Da je imel nekaj več angels(ke potrpežljivosti, bi* bil danes namesto v luknji v službi.
v
Cemu prideta Hruscev in Bulganin v Beograd
Nadaljevanje s 1. struni
VELIKA IGRA
Stalinovi nasledniki se sedaj na vse načine trudijo, kako bi njegove napake popravili. Svojo politiko hočejo nasloniti na načelo tako zvane mirne »koeksistence«, to se pravi na načelo, da tudi države s čisto nasprotnim notranjim družabnim redom lahko žive v miru ena poleg druge ter rešujejo svoje spore brez nasilja.
Sovjetska zveza se danes zadovoljuje s lem, da obda svoje ozemlje s celo vrsto nevtralnih držav, ki ne spadajo niti v zapadni niti v vzhodni tabor ter jo tako ločijo in ščitijo pred zahodnim svetom.
S podpisom mirovne pogodbe na Dunaju je dosegla, da bo Avstrija nevtralna. Ravno tako nevtralna je Jugoslavija, ki že od vsega početka odklanja, da bi se priključila Atlantski zvezi. Napori Moskve gredo sedaj za tem, da bi postala nevtralna tudi Nemčija. Nevtralni sta že davno. Švedska in Finska. Kremelj bi želel, da bi se od Ledenega mor-
HOTELIRJI PROTESTIRAJO
Ker vlada noče priznati profesorjem povišanja plač in ureditve službenega položaja, nameravajo spet stavkati, to pot morda kar do jeseni. Dijaki bodo ostali brez spričeval.
Proti temu je nastopilo združenje hotelirjev, češ da družine ne bodo mogle na počitnice, ker bodo otroci morali v tem času študirati. Hoteli bi imeli milijonsko škodo.
Z ROKAVICAMI
Fašisti v Rimu so začeli dvigati glave. Pred kratkim so v tovornih avtomobilih dirkali po ulicah in kričali znano pesem: »Al-1’armi, siam fascisti!« — »K orožju, mi smo fašisti!«
Ker je agitacija za fašizem po' zakonu prepovedana, je policija rogovileže zagrabila. Med njimi je bil poslanec Pozzo, ki je pri-% nesel svoj čas na demonstracije v Trst bombo in pri tem zgubil nogo.
Razgrajače navadno' v kratkem spuste na svobodo. Prijemajo jih s premehkimi rokavicami!
UKAZUJE ČEBELAM
Na Norveškem je Otto Tangen prišel do načina, kak^v določiti, kam naj gredo čebele na pašo. Začel je izdelovali posebna olja iz cvetov jablane. S temi je poškropil n. pr. deteljišča in na mah je ondi vse polno rojev
T?0 VARNA
O
iPlmčie
KRMIN . CORMONS TELEFON ŠT. 32
Izdeluje vsakovrstno pohištvo, spalnice, jedilnice, kuhinje itd. Izvrši vsako delo po naročita. Prodaja po tovarniških cenah, jamči za solidno delo.
ja do Jadrana razprostiral širok pas nevtralnih dežel, ki bi jo varoval pred zapadom.
Da bi ta cilj laže dosegel, je Kremelj sklenil poslati liruščeva in Bulganina v Beograd.
Kako bodo zapadnjaki odgovorili Sovjetski z\c/i? Braniti se morejo le tako, da zahtevajo, naj postanejo nevtralne tudi Poljska, Češkoslovaška, Ogrska, Romunija in Bolgarska, ki so danes pod sovjetsko1 oblastjo. Zakaj naj bi postale nevtralne le Nemčija in druge dežele, ki duhovno spadajo k zapadu? Sovjetska zveza mora tudi nekaj žrtvovali. Odpove naj se nadvladi nad Poljaki in drugimi narodi vzhodne Evrope ter se umakne v svoje meje. Edino na tej podlagi se je mogoče sporazumeti. Moskva mora sprevideti, da ne bo mogla držati večno v politični odvisnosti eno tretjino evropskih narodov.
Na tej podlagi je sporazum mogoč. Sovjetska Rusija bi bila s širokim pasom nevtralnih dežel pred zapadom zaščitena, Amerika bi pa imela zadoščenje, da je priborila vzhodnoevropskim narodom politično neodvisnost, kar jim že leta svečano obljublja.
brenčalo. Pridelek se je na ta način, zelo povečal. Poskuse nadaljujejo tudi na drugih rastlinah.
LESKOVA MAST
V angleškem mestecu Ashby so1 vprašali starše, ali bi smeli učitelji uporabljati šibo za lene in nemarne učence. Od 200 staršev jih je bilo le 16 proti šibici.
Razume se, da za vsako malenkost ne smeš udariti, toda tudi pri nas se nekateri mlečnozobci tako obnašajo, da bi bila zanje edino zdravilo1 leskova mast. Taka mast bi bila tudi za marsikatere odrasle potrebna.
VZORNA LUCIJA
Te dni je bila v Milanu sodna razprava proti neki Luciji Sironi, ker je hotela spraviti svojega moža na drugi svet. V juho mu je mešala strup proti mišim in v testenino koščke igel. Mož si je komaj rešil življenje. Jaz sem bila bolna — se je branila — mož pa zdrav in močan, zato sein hotela, da tudi on trpi.
Obsodili so jo na 5 let in 4 mesece ječe.
NEZNANI SVET
Površina zemlje meri 510 milijonov kvadratnih kilometrov; velika večina je morje. Kopnega je le 149 milijonov, a še od tega je 10 milijonov, kamor še ni stopila človeška noga. Od vse suhe zemlje poznamo prav natančno samo 10 odstotkov. Le toliko je je podrobno vrisane v zemljevide, vse drugo je natiskano bolj približno in površno.
IZ AMERIKE V MOSKVO
Ameriški strokovnjaki so izjavili, da s& Združene države dosegle velike uspehe v izdelovanju raketnih izstrelkov. Najnovejši letijo z velikansko brzino več tisoč kilometrov daleč. Z njimi bi lahko obstreljevali Moskvo naravnost iz Amerike.
JE ŠE DOVOLJ ČASA
V Pisi je svetovno znan zvonik, ki je močno nagnjen, a vendar stoji. Inženirji so mnenja, da se temelji na eni strani vedno bolj
l udirajo. Neki Amerikanci so sedaj izraču-| nali, da bo stolp zgrmel na tla točno 1. 2174. I Čakati bo treba torej še 219 let.
NOVICE ■
GOVOR V PULJU
V nedeljo je Tito govoril v Pulju o meds narodnem položaju in o obisku sovjetskih voditeljev Jugoslaviji. Čestital jim je, da so se pogumno odločili ter priznali Jugoslaviji polno enakopravnost. Poudaril je, da noče delati za hrbtom zapadnjakov. »Ves zahod in ves svet bosta vedela, o čem se bomo dogovorili.«
Dosedanja tekma v oboroževanju mora prej ali pozneje prinesti vojno. Največja o-vira za mir na svetu je strahovito nezaupanje, ki vlada med državniki. Sleherno' dejanje na tej ali oni strani gledajo s sumom, da se za njim nekaj skriva.« To je deloma razumljivo, kajti če se človek opeče, potem »celo na hladno piha«. Toda kljub temu lahko samo moralne sile rešijo svet. »Ta moralni čin it el j« — je rekel Tito — »je postal eno izmed najmočnejših orožij na svetu.«
S tein se strinjamo. Saj brez morale niti trgovina ni mogoča! Kako1 naj skleneš kupčijo, če ne veš, ali se lahko zaneseš na besedo kupca ali prodajalca? Še manj je brez krščanske morale mogoča mednarodna politika. Nikoli se narodi ne morejo pomiriti, dokler vsakdo misli, da mu bližnji laže in ga zahrbtno vara. In v politiki gre povrhu za blaginjo in življenje milijonov.
POGAJANJA ZAKLJUČENA
J u g o sl o va nsk o- i,t al i j a ns ka	komisija, ki
razpravlja že mesece v Vidmu c* prometu na meji med sosednima državama, je zaključila svoje delo.
Osnutek morata odobriti še obe vladi. O-lajšave bodo baje veljale na 10-kilometrskem pasu tu- in onstran meje.
STRAH PRED GRONCHIJEM
Izvolitev novega poglavarja laške republike je mnoge ljudi na zapadu hudo preplašila. O Gronchiju trde, da je bil vselej za to, da bi bila Jtalija nevtralna in da ga ni Atlantska zveza nikoli navduševala.
Vodilni dnevnik New York Times se zato sprašuje, ali ima še smisla, da Amerika pošilja milijone v Italijo.
Francoski list Ccmbat trdi, da je napredka komunistov največ kriva gospa Klara I.uce. Odkar je med volitvami zagrozila, da bo Amerika zaprla mošnjo, če Italijani ne glasujejo za De Gasperija, je šel razvoj čedalje bolj na levo.
Dijalci klasičnega liceja bodo proslavili lOdetnico obnovitve slovenskega šolstva v 'l rsiu z uprizoritvijo veseloigre v 3 dejanjih
ROXI
Napisal Barry Conners Režira prof. Jože Peterlin
Predstava bo v avditoriju v Trstu v nedeljo 22. maja ob 17. uri. To bo obenem zadnja slovenska prireditev te sezone v avditoriju.
Dijaki vabijo prijatelje mladine in prijatelje slovenske šole na prireditev.
žlopibi b "Ttžfibhvfjii
OPČINE
Openci odhajajo v velikem številu v Avstralijo. Z vsako' ladjo se odpelje kar okoli 20 samih mladih fantov in deklet. Slovenska mladina odhaja, Italijani se pa priseljujejo! Kaj žene naše ljudi v svet? Kruh in zaslužek, saj jim doma ni obstanka prav zaradi pomanjkanja dela. In vendar bi oblastva morala skrbeti, da predvsem domačine zaposlijo pri delih na cesti Trebče—Sesljan in pri preureditvi openske železniške postaje in proge. Dela so se tu že pričela!
Če ni dela, je tudi zaslužka veliko manj. Potrošnja je zato v zadnjih časih veliko manjša, kot ie bila nekoč. Nai zadr.stuieta le dva primera: tobakarna, ki istočasno razprodaja tudi časopise, ima sedaj kar 10.000 lir dnevno manj prometa, to se pravi 300.000 lir manj na mesec. Kavarna proda na teden borih 10 steklenic piva, medtem ko jih je prej 200!
Po 11 letih so na Opčinah pričeli zidati župnišče. Dolgo je treba čakati, da se oblastva odločijo za karkoli. Birokracija pa je taka, da ji ni para! Ker smo že pri ruševinah vojne, naj omenimo še tole: neka ženica je med vojno zgubila vse: moža, sina in hišo. Tudi sama je zadobila težke poškodbe, tako-da je danes invalid. Prošenj za odškodnino je bilo toliko, da jih ni mogoče več šteti. Rim se kljub bedi, bolezni in dolžnosti ne zgane in ne zgane.
V nedeljo bomo Openci prisostvovali prvemu obhajilu naših otrok. Kakih 40 jih bo! Lepo število, kajne? A še več bi jih moralo biti, da bi bilo naše veselje in zadovoljstvo popolnejše!
V NABREŽINI
V četrtek, 12. maja, so v nabrežinski kinodvorani gostovali dijaki klasične gimnazije z veseloigro Roksi, ki jo je režiral prof. Jože Peterlin. Igra je vzeta iz ameriškega življenja in je zaradi lahke ter vesele vsebine do-Eaj primerna za slične nastope. Če upoštevamo, da so igralci povečini prvič nastopili, moramo priznati, dai so vloge dobro odigrali. Mimika posiameznih igralcev je bila naravnost odlična. Le izgovarjava bi morala biti pri nekaterih razločnejša in počasnejša ter besede pravilneje poudarjene. Sicer so to hibe, ki se postopoma lahko odpravijo.
Mladim igralcem smo za njihovo vnemo' in požrtvovalnost dolžni zasluženo pohvalo in vse priznanje. Pomisliti moramo, da smo pred zaključkom šolskega leta, ko so dijaki že tako obremenjeni s šolskim delom. S prireditvijo’ so dijaki pokazali, da jim ljubezen in predanost slovenski besedi nista deveta briga. Posebno priznanje gre prof. Peterlinu, ki je ponovno- dokazal veliko razumevanje za naše kulturne potrebe. Želimo si, da bi z dijaki pripravil še druge nastope.
Ne moremo pa se pohvalno izraziti o našem občinstvu, ki se prireditve žal ni udeležilo v primernem številu. V dvorani je bilo še veliko praznih mest, ki bi bila lahko zasedena. Lfgotavljamo, da navadno manjkajo taki, ki imajo slovenstvo1 vedno na jeziku, a na žalost le na jeziku. Za slovenske kulturne vrednote takim ljudem ni dosti miar. Ti »vzorni rodoljubi« bi se morali zavedati, da slovenstvo ni samo gola misel, ni samo priložnost-
na fraza, temveč predvsem dejavnost, dejanski poseg slehernega Slovenca v svoje narodno življenje. Najmanj, kar lahko od teh ljudi pričakujemo, je, da se udeležujejo prireditev mladine, ki prihaja iz šol, kjer se vzgajajo naši bodoči izobraženci. To mladino moramo moralno podpreti, ne pa ji nuditi klavrn pogled na prazne stolice v dvorani. Samo tako bomo do neke mere opravili dolžnost, ki jo imamo’ do našega kulturnega U-stvaljanja in do naše skupnosti.
DEVIN
Vsak občan se zaveda, kako ležko je voditi gospodarstvo naše občine. Imamo ogrom-ne izdatke, dohodki pa so pičli. Razumljivo je, da to stanje povzroča našim ljudem vsak dan večje skrbi.
Pred časom smo v Novem listu brali dopis kmeta iz Cerovelj, kjer so navedeni nekateri pametni predlogi. »Če občina nima dohodkov — pravi kmet — naj zmanjša izdatke.« To je res! Ljudje n. pr. godrnjajo, da ima občina preveč izdatkov z otroškimi vrtci. Nekateri celo pravijo, da so otroški vrtci v občinski režiji preveliko breme in pravcati luksuz. Zato so mnenja, naj vrtce vzdržujejo posamezniki, ki bi morali seveda plačati tudi vrtnarice, postrežnice in kuharice. Ljudje, ki prihajajo iz Italije, baje povedo, da so tam otroški vrtci drugače urejeni in da nimajo občine z njimi nobenih stroškov. Jasno je, da bi naša občinska uprava prihranila vsako leto več milijonov, če bi ji ne bilo treba vzdrževati otroških vrtcev. Kaj poreče k temu občinska uprava?
Naš dopisnik iz Devina je načel vprašanje, o katerem bi se lahko na dolgo in široko razpravljalo. Ni nobenega dvoma, da bi občina prihranila letno več milijonov (menda 1 ali 8), če bi ne imela v oskrbi otroških vrtcev. Ne odgovarja pa resnici trditev, da otroške vrtce v Italiji vzdržujejo posamezniki. V glavnem skrbi zanje državna ustanova ON AIR torej vsi laški davkoplačevalci. Na Tržaškem je bivša ZVU osnovala posebno državno u-stanovo za otroške vrtce (Ente asili), ki posluje v vseh ostalih občinah. Vidimo torej, da naši otroški vrtci pravzaprav ne bi smeli obremenjevati občinskega proračuna, saj jih občina le upravlja in krije stroške z denarjem, ki ga davkoplačevalci dajejo v državno blagajno. Denar za vrtce prihaja v tej ali oni obliki vedno le od države, nikakor pa ne od posameznih družin!
CEROVLJE
V vasi se ni še polegel nun če n vtis, ki so ga povzročili dogodki pretekle srede. Trije umori niso mačje solze! Res je sicer, da so se žalostni dogodki odigrali med nedomačim, vendar je njihov bliskoviti in krvavi zaključek globoko presunil .•‘■"a vseh vaščanov in tudi ljudi iz sosednih vasi. Pri nas smo poznali samo starejšo gospo Hafere, ki se je nedavno tega nastanila pri družini Trobec. Mlajšega dekleta, zaradi katerega so pravzaprav bili izvršeni trije uboji, nismo poznali, ker se je zateklo k teti šele pred nekaj meseci. Prav tako nam je bil neznan morilec, neki sicilijanski trgovec. Usoda je hotela, da smo Cerovci bili priča dejanju, ki nasprotuje božjim in človeškim zakonom. Dana nam
je bila prilika, da od bliže spoznamo, kam privede človeka razvratno življenje velikih mest. Človek, ki ne brzda svojih strasti, lahko postane tudi zločinec. Naj nas Bog obvaruje, da se ves gnus velemest ne prenese v naše mirne in delavne kraške vasi.
VIŽOVLJE
Preteklo, soboto smo spremili k večnemu počitku 80-letnega Janeza Klariča iz Vižo-velj. Bil je še pred kratkim’ zdrav, dokler ga ni zadnje mesece napadla bolezen, ki ga je spravila v grob. Pokojnik izhaja iz znane Tiščeve družine in je bil vse življenje skrben in marljiv delavec ter se do zadnjega živo zanimal za mašo narodno stvar. Naj v miru počiva. Sorodnikom izrekamo globoko sožalje.
GROČANA
Prebivalci obmejnih vasi trepetajoče sledimo razgovorom, ki se že nekam predolgo vodijo med Jugoslovani in Italijani v Vidmu. Ureditev obmejnega prometa je vprašanje, ki zadeva življenjske koristi mnogih naših ljudi.
Zalo si lahko predstavljamo, kako so nas potrle vesti, ki so svoj čas krožile, da so se pogajanja razbila. Gospodje v Vidmu bi morali imeti pred očmi predvsem dejanske koristi obmejnih prebivalcev, ne pa se ozirati samo na politične učinke, ki bi jih povzročila ureditev obmejnega prometa tu in onstran državne meje.
Če je le količkaj dobre volje, mora prej a-li slej priti do sporazuma. Ljudje žele živeti v miru, žele obdelovati svojo zemljo, izmenjati s sosedom pridelke, kupovati ali prodajati vsakdanje potrebščine. To potrebo občutimo predvsem pri nas, saj je državna meja mnogim razkosala posestva in s tem zadala hud udarec vsemu kmečkemu gospodarstvu.
Višjemu uradniku Kmetijskega nadzorni-šlva, ki je član komisije v Vidmu, priporočamo in ga prosimo, naj se za nas zavzame. Če nas bo podprl, mu bomo iz srca hvaležni.
DOLINA
V nedeljo smo imeli zopet med nami slovenske tržaške skavte. To pot jih je prišlo kar 45. Res lepo je bilo videti te mlade fante v sinjih lepih krojih, ki so se obračali tako, da bi lahko marsikomu dajali zgled. Kaj jih je pripeljalo v tako velikem številu? V svojo organizacijo’ so sprejeli kar 15 novincev, ki so slovesno obljubili:	»Da	bodo
zvesti Bogu in domovini, da bo^o pomagali vsem tistim, ki so pomoči potrebni in da bodo izpolnjevali skavtske zakone.« Lepo je bilo gledati te veliko obetajoče mladeniče, ki so resno in s svečanim obrazom izrekli to slovesno obljubo. Videlo se jim je, da so vsi preželi s temi lepimi idejami in da bodo gotovo postali zelo koristni člani človeške družbe in slovenskega naroda.
Po obljubi so si naši gostje ogledali tudi sobico, sedež naših dolinskih skavtov. Marsikdo se je čudil pridnosti in zgledni delavnosti naših vaških fantov, ki so si s svojo prizadevnostjo sami tako lepo pobarvali in o-krasili sobico. Tla so bila — le pohvalimo jih — lepo oprana, lastnoročno so jih na predvečer oribali; na stenah so viseli lepo izrezljani znaki skupine — njihovo ročno delo.
Škoda, da je bilo tako slabo vreme, ki je kratilo našim mladeničem popoldansko zabavo.
is
ULICA ASCOLI BO OBNOVLJENA
Že neštete ulice so v zadnjem času v Gorici popravili in naše mesto dobiva kar lepo lice. Na vseh koncili in krajih se zidajo nove hiše, ki jih gradijo 'najrazličnejše zasebne, državne, deželne ali občinske ustanove. Ko v mesecu maju slovenski verniki hodimo k šmarnicam, moramo- stopati od ene strani tudi po ulici Ascoli. Ta pa je vsa razrita ter obdana s poslopji, ki so sicer zgodovinska o-slalina žalostnega židovskega »geta«, a človek ni prav varen, da se mu kaj ne usuje na glavo. Stanovanja v tej ulici so nezdrava. Hvala Bogu, da bo v kratkem času lepo- obnovljena tudi ta ulica. Stara nezdrava poslopja bodo porušili in za njihove stanovalce zgradili 28 novih ljudskih hiš v ulici Italico Brass, ki leži ob potoku Komu.
V soboto so oddali na dražbi gradnjo 66 novih hiš v raznih občinah goriške dežele. Vse hiše bodo zgradili na stroške ministrstva za delo. Na goriško' občino odpade 28 ljudskih hiš. Njihova gradnja je v zvezi z obnovo ulice Ascoli. Nove ljudske hiše v ulici I. Brass bo zidala tvrdka Ceechett.
VESEL DAN
V nedeljo je bilo v travniški cerkvi prvo sv. obhajilo, ki ga je prejelo 26 slovenskih otrok. Otroškega slavja se je udeležilo nenavadno veliko število- slovenskih vernikov. Vsak se rad spominja najveselejšega dne v svojem življenju. Nekaj lepih besed je prvo-obhajancem, njihovim staršem ter drugim vernikom spregovoril travniški kaplan Ma-zora. Na koru so peli ljudskošolski otroci. Popoldne je za prvoobhajance bila v dvorani Brezmadežne lepa akademjia.
HUD POŽAH V TOVARNI DEŽNIKOV
Preteklo soboto je hud požar v tovarni dežnikov, ki je last Francesca Polettija v ulici Gallina, povzročil za dva milijona lir škode. 1500 dežnikov je popolnoma zgorelo, 1500 je bilo več ali manj poškodovanih, zgorelo pa je tudi 3000 m platna za dežnike. Hujšo škodo so preprečili ognjegasci, ki so nemudoma dospeli na mesto samo. Tovarna zaposluje 80 delavcev.
IZ PEVME
Kot bi bila mislila, da je 16. majia god sv. Janeza Nepomuka, je goriška občina pretekli teden postavila kip častitljivega svetnika na staro mesto ob pevmskem mostu čez Sqčo. Veliko let je bil kip sv. Janeza pri mostu. Med prvo svetovno vojno je bil pokvarjen in malo časa pred drugo so ga odpeljali, da ga popravijo. Nekam dolgo so ga popravljali, a so ga končno le izgotovili, za kar se moramo zahvaliti goriški občini, ki ji nače-ljuje dr. Berniardis. Saj je pravilno, da naši kraji kažejo tudi danes na zunaj versko mišljenje naših prednikov.
Kdo je bil ta svetnik? Živel je v Pragi na Češkem, kjer je bil več let pridigar v stolnici in spovednik kraljice Ivane, žene kralja Venceslava IV. Ker sveti mož ni hotel povedati nasilnemu kralju, česa se spoveduje njegova žen«, ga je ukazal vreči z mosta v reko Mol-tavo, kjer ji utonil. Zato je mučenčev kip navadno ob vodi, na mostu. Čehi ga častijo kot deželnega patroma, mi pa kot žrtev spovedne molčečnosti.
KMETOVALCI V PEVMI SO ZGUBILI PRAVDO
Naši kmetje so zgubili pravdo-, ki jim jo je povzročit Zavod za tri Benečije (Ente per le tre Venezie), ko jim je odpovedal najemninske pogodbe. Desetletja in desetletja so naši slovenski kmetje obdelovali zemljo na bivšem Fogarjevein posestvu v Pevmi, ki je danes last omenjene ustanove. Razsodbo je prizivno sodišče v Benetkah razglasilo šele 22. aprila, medtem ko je odločitev padla že v oktobru 1954. Razsodba Slovencev ni presenetila. Z njo se ne more strinjati niti en Slovenec. Spada pač med one, o katerih velja modri izrek starih Rimljanov: Največja pravica pomeni večkrat najhujšo krivico! Ta izrek naj upošteva zlasti zavod, ki je v pravdi sicer zmagal. Zadevo s slovenskimi posestniki lahko še vedno tako uredi, da prostovoljno spoštuje prejšnje stanje. V tem smislu bi morali vplivati na državno ustanovo prefektura, deželna in mestna uprava, zlasti pa še predsednik Scelba, od katerega ta u-stanova neposredno odvisi. Slovenci kljub vsemu še upamo, da bo Scelba rešil vprašanje iz socialnega in gospodarskega vidika in ne z raznarodovalnimi nameni.
ŠTMAVER
Z velikim veseljem in navdušenjem' se je napolnilo naše srce, ko nam je prišla na uho vest, da je mestno županstvo sklenilo na primeren način urediti trg pred našo cerkvijo. Hvale vredno je, da se je župan dr. Bernar-dis lotil te misli, kajti v vsej goriški okolici ni mesta, ki bi nudilo izletniku tako lep razgled na Gorico, vso Vipavsko dolino in čez Brda. Duša in oko se pa zlasti pomirita ob sinjini bistre Soče. Kako izredno lepo je to mesto, nam priča tudi to, da si je svoj čas v njegovi bližini zgradil vilo neki Nemec Zelter, ki je prej prehodil že pol sveta. Vsi
Zagonetne volitve I
Dne 8. maja so na občnem zboru deželnega kmečkega konzorcija izvolili nov odbor. Predložene so bile tri liste, in sicer neposrednih kmetovalcev, Združenja julijskih kmetovalcev (veleposestniki in večji kmetje) ter Kmečke zveze (Confederterra), ki velja za komunistično.
Prva lista je dobila pri prvem glasovanju 15, druga 13, tretja 6 glasov. Zato je morala zmago odločiti ožja volitev. Pri drugem glasovanju je lista Združenja velikih posestnikov dobila 18 glasov, 14 lista neposrednih kmetovalcev. Predsednik ntrvega izvršnega odbora je postal inženir Sergio Cosolo. Ob strani mu stojita med: drugimi odborniki tudi prof. Douglas Attems in vitez Merizza. Prejšnji predsednik je bil našim čitateljem že znani knjigovodja Ballaben.
Oddelek Spes goriške krščanske demokracije je poslal italijanskim listom posebno spomenico, ki so jo objavili v nedeljo. V njej trdi, da je pet komunistov glasovalo za listo veleposestnikov, ki so jih doslej vedno napadali kot najhujše sovražnike kmetov. Oni, ki so jih komunisti vedno označevali za izkoriščevalce kolonov in polovičarjev, so kar iznenada postali čvrsti branilci kmečkih koristi. Zveza med veleposestniki in komunisti bo gotovo v škodo kmetov. Namen obeh or*
Štmaverci se vedno radi spominjamo tega plemenitega moža in njegove žene, ki je bila po rodu Poljakinja. Znan je bil tudi med Slovenci v Gorici, saj se je rad udeleževal skromnih glasbenih prireditev v Alojzijevi-šču, ko je bil tam za ravnatelja pokojni nadškofijski kancler, Setničar Franc, morda največji goriški planinec.
Že danes prihaja na to mesto veliko izletnikov z racznimi motornimi vozili. Ko bo ta prostor primerno prenovljen, bo njihov dotok še večji. Županstvo naj tudi poskrbi, da se cesta ohrani vedno v dobrem stanju. Prav bi bilo, da se za cerkvijo uredi primeren prostor za postajanje motornih vozil, da ne bodo ovirala prometa.
Z VRHA
Skoro v vseh hišah je že napeljana električna naprava. Tudi drogi so že postavljeni, sedaj pa bodo v kratkem napeljali še električno žico-. Dela so se zaradi dežja nekoliko zakasnila. Upali smo, da bo vse dovršeno že v mesecu maju, kar se na žalost ni zgodilo. Prepričani pa smo, da nam električna luč zasveti v mesecu juniju.
Cest,a, ki pelje skozi vas proti Doberdobu, je že skoro popolnoma popravljena. Nanjo so navozili 250 kub. m gramoza in jo razširili, tako da smo z obnovljeno cesto prav zadovoljni.
Županstvo pa nas je zlasti razveselilo s tem, da je našo cerkvico zares lepo obnovilo. V njej se sedaj prav dobro počutimo pri sv. maši, ki jo vsako drugo nedeljo daruje g. župnik iz Ga-briij.
Cerkveni pevski zbor iz Pevme vljudno vabi na PEVSKI KONCERT, ki ga priredi v dvorani »Brezmadežne« na Placuti v Gorici v soboto, 21. maja, ob 20.30 in v nedeljo,
22.	maja, ob 17. uri. Nastopil bo mešani in moški zbor. Program izbranih pesmi je pester. Vstop le z vabilom, ki ga dobite pri o-bičajnih delilcih. Ljubitelji naše pesmi, na svidenje!
Imečkega konzorcija
ganizacij je bil, da s skupnimi silami udarijo po edini organizaciji, ki zares brani kmečke koristi, to je po zvezi neposrednih kmetovalcev. Maščevali so se zaradi njene zmage pri volitvah v bolniške blagajne.
V isti nedeljski številki so italijanski listi objavili tudi krajšo spomenico komunistične kmečke zveze. V njej odločno zavračajo trditev Zveze neposrednih kmetovalcev, da so komunisti pri ožjih volitvah glasovali za listo inženirja Cosola. Pri tem se komunisti sklicujejo na izjavo, ki jo> je pred glasovanjem dne 8. maja podal njihov zastopnik Giovanni Visintin. Tedaj je rekel, da komunisti ne bodo glasovali niti za Ballabenovo niti za Cosolovo listo. Med drugim komunistični delegati grozijo Zvezi neposrednih kmetovalcev tudi s tožbo zaradi obrekovanja.
Kaj naj rečemo k tem volitvam? Mnenja smo, da je največja hiba v politično-druzab-nem ustroju italijanske države v tem, da je svobodni in samostojni kmet številčno prešibak in da zato- nima nobene prave, zares kmečke organizacije. Prav bi bilo, da bi komunisti res vložili tožbo. Na ta način bi se pred vso javnostjo izkazala njihova politična značajnost ali neznačajnost. Bojimo se pa, da ne bomo napovedane tožbe nikdar do* živeli.
i
J} v n e&hu tflovenifa 0 JlttiiulbUu tintimi
ŠEMPETER SLOVENOV
Naša »dolga vas« je postala čedno podeželsko mestece. K nam prihaja vsako nedeljo vedno več izletnikov iz Furlanije, zlasti p>a z Goriškega in Tržaškega. Naša prelepa dolinica je zanje pač bližja kot Kanuja ali Kanalska dolina. Pred nedavnim so se zbrali v Čedadu župani iz n a diskih dolin in razpravljali, kako bi pospešili tujski promet v naših krajih, ki nudijo toliko naravnih lepot in čistega zraka. Popraviti bi morali predvsem stranske ceste, ki so poidobne potokom in zato močno ovirajo krepak razvoj turizma. Doslej se je prepogosto zgodilo1, da je o-b začetku poletja prišlo k ntam veliko nedeljskih izletnikov, ki so nadaljnje izlete o-pustili, ker so jih razni »itialiartissimi« nadlegovali z zalezovanjem in nadziranjem. To se dogaja zlasti tedaj, če slišijo slovensko govorica in pesem.
Izletnik, ki pride na deželo, dia se spočije in razvedri, ne more trpeti, dia bi ga kdorkoli zasledoval. Zato se izogne vsem nadlo' gam in gre iskat počitka in miru med pametnejše ljudi. Čas je že, da oh la st va prestiriižejo peruti tem brezpotrebnim rušilcem miru v naši lepi obmejni deželici, da ne bo tudi letos trpel turizem kakor vsako leto doslej.
IZ TIPANE
Ko je posestnik Hijacint Debellis šel pred dnevi na svoje travnike v Zadnjem brdu, je v globokem prepadu zagledal človeško o-kostje. Vrniil se je v vas in je žalostno odkritje prijavil orožnikom. Orožniki in drugi ljudje so takoj pohiteli na mesto samo. Ko so mrtvega preiskali, so pri njem našli zlato uro iil verižico-. Nato so ugotovili, da je mrlič neki Umberto Debrazzi iz Trsta, ki se je mudil leta 1951 pri nas na letovišču. Tedaj je revež izginil brez sledu in vsi so bili prepričani, da je zbežal v Jugoslavijo. Domačini in orožniki so ga povsod iskali in po njem poizvedovali tudi onknaj meje, a zaman, šele po štirih fetih je naš rojak Debellis odkril njegovo truplo. Pokojnik je ob plezanju pO' nevarni stezi skozi skalovje — zelo —rad se je namreč sprehajal po okolici — bržkone izgubil ravnotežje in .telebnil v prepad ter se o>b padcu ubil.
ŽABNICE
Preteklo nedeljo smo pokopali 27-letnega domačina Krannerja Hanzija. Pogreba se je poleg vaščanov udeležilo veliko ljudi iz bližnjih vasi. Ker je bil pokojnik član domače gasilske hrambe, ga je s svečanim obhodom spremljala k večnemu počitku. Lepo so še od njega poslovili tudi cerkveni pevci, saj je plemeniti mladenič z veliko požrtvovalnostjo in zvestobo pel 10 let v božjo čast in prosil srečne bodočnosti za slovenski narod. V slovo so mu zapeli pretresljivo in večno resnično žalostinko »Jaz sem vstajenje«. Nad vse občuteno so mu zapeli tri žalostinke tudi njegovi tovariši. Posebno ganljivo je odmevala prastara Jenkova »Blagor mu, ki se spočije«. Ob odprtem grobu sta se s pretresljivimi besedami poslovila od pokojnika dva duhovnika — kar v treh jezikih — župnik Simič in domačin Buderwald.
Pokojni Hanzi se je ponesrečil v nedeljo, 1. maja, ko se je pozno v noči vračal z dvema prijateljema na motornem vozilu iz U-kev domov. Ker se je eden izmed treh nepre-
vidno premikal, je vozač zgubil ravnotežje in motor se je prekucnil. Pokojnik je ob padcu dobil pretres možganov. Še bolj žalostno je, da se je nesreča dogodila prav pred njegovo hišo. Takoj so ga odpeljali v bolnico, kjer je po treh dneh izdihnil. Naj mu bo lahka domača zemljica. Ubogim staršem, ki so izgubili zadnjega izmed treh sinov, naše iskreno sožalje!
Čez tri dni pa smo z enako slovesnostjo, a s še večjo tugo spremljali k večnemu počitku 21-letnega domačina Brejca Ervina. Tudi la premlada žrtev modernega prometa je pretresla vso okolico. Pokojnik se je pone-
Churchiila, o katerem sodijo, da je največji živeči politik na svetu, spremljajo že desetletja noč in dan policisti. Tako ravna angleška varnostna služba Scotland Yard z vsemi imenitnimi ljudmi, zakaj nikoli se ne ve, ali se ne najde kak nasprotnik ali norec, ki bi jih sredi belega dne ne »počil«.
Da bi čuval nad Churchillovo osebno varnostjo, je Scotland Yard določil 1. 1921 nadzornika W. Thompsona, ki je od tedaj do danes ostal zvesta telesna straža angleškega državnika. Spremljal ga je skozi njegovo viharno življenje in marsikaj videl. Zanimivo je, kaj ta mož pripoveduje o Churchillu.
»Prvič sem ga srečal« — pravi — »1. 1921, ko je bil minister letalstva in minister prekomorskih posesti ali kolonij. Eno ministrstvo je namreč za Churchilla premalo.«
ZAČARANI GRAD MIRAMARI
Opozarjamo bralce, da bomo prihodnjič začeli objavljati nadvse zanimivo in resnično pripoved o zakletem belem gradu Miramaru.
Vsi tovariši so Thompsonu pravili, da je Churchill »silno težak mož«. Nikoli nimaš pri njem trenutka prostosti. Njegov dnevni red je naravnost blazen, neprestano menjuje svoje ukaze in te drži noč in dan pri sebi.
L. 1921 ga je Thompson spremljal v Egipt in se pri tem prepričal, da je slikarstvo prava Churchillova strast in bolezen. Minister je vsak trenutek izkoristil za slikanje. Thompson ga je moral spremljati z barvami, čopiči in platnom v roki v puščavo ter stati poleg njega od ranega jutra do sončnega zahoda, medtem ko je ministeT tiho. in zatopljeno slikal.
Niti za časa druge svetovne vojne se ni Churchill nikoli odpovedal tej svoji strasti. Tako je do danes naslikal približno 450 platen, predvsem pokrajin, ki jih je državnik v svojem življenju obiskal.
Ko se je Churchill 1. 1921 vrnil na Angleško, je zletel iz vlade in postal navadeto za* sebnik.
srečil med vožnjo z avtomobilom iz Vidma proti Čedadu pri Ipplisu. Bil je član domače gasilske brambe, vnet in dober pevec, živahen mladenič in pri vseh priljubljen; tudi v Trbižu, kjer je stanoval s starši ter služboval kot trgovski pomočnik v konzumni zadrugi, so ga imeli radi. Zato se je njegovega pogreba udeležilo tudi obilo ljudi iz Trbiža in okolice. Tudi njemu so fantje zapeli več žalostink, katere je še pred nekaj dnevi sam pomagal peti. Blagi Ervin naj v miru počiva. Njegovim domačim in sorodnikom naše iskreno sožalje! Splošnemu žalovanju vse Kanalske doline ob težki izgubi dveh mladih slovenskih življenj se pridružuje tudi Novi list. Našim fantom pa naj bosta ta žalostna primera resen opomin, da bodo pri vožnji z motornimi vozili zares previdni.
»Nikoli nisem še videl človeka,« — pravi Thompson — »ki bi znal na tako plemenit način prenesti poraz kot Churchill.«
Strašen pa postane, če je brez dela. Daje si duška s tem, da divje brca v koš za papir in da postane neverjetno slabe volje. Tedaj je najbolje, da mu ne prideš v bližino. Tega se drže člani družine in njegova služinčad je tedaj srečna, kadar dobi en dan dopusta.
Toda te dobe brezdelja ne trajajo dolgo pri Churchillu. Kmalu si najde zaposlitev. Tako je bilo tudi 1. 1921. Tedaj ga niso hoteli niti za poslanca.
»Me torej ne marajo!« — je rekel nekega jutra Thompsonu. »Bomo videli. Že vem, kaj mi je treba narediti. Pripravi kovčke, pa pojdem na boj v svoj stari volilni okraj Dundee.«
Volilna borba je bila že v polnem razmahu, toda še istega večera so Churchilla napadle bolečine v slepiču. Prenesli so ga v bolnico in operirali.
Thompson je sedel pred njegovo bolniško sobo, ko je v svoje veliko začudenje naenkrat začel Churchill rjoveče klicati njegovo ime. Najprej je od Thompsona zahteval časnik, potem enega svojih tajnikov, nato še več tajnikov in druge osebe. Zahteval je, naj vsi takoj pridejo.
Ko so ga zdravniki opominjali, da je vendar bolan in naj pazi na svoje zdravje, je odvrnil, da to že sami dobro ve in ima zato zdravnike kot pomočnike.
Obiskovalce je sprejemal ob vseh mogočih urah. Bolniška strežnica ga je opozorila, da se je treba držati hišnega reda. Tega naj se drže tisti — je odgovoril — ki imajo za to čas.
Nekaj dni zatem je Churchill javil zdravnikom, da si je naročil poseben železniški voz in da zvečer odpotuje na Škotsko. Ni je bilo sile, ki bi ga bila mogla zadržati. Opozorili so ga, da ima v trebuhu še šive. »Obdržim jih za spomin!« jim je odvrnil.
Na železnico so ga spravili na nosilnici. Ves čas volilne borbe — pripoveduje Thompson —■■ sem ga moral nositi s ceste v hotelsko sobo in med zborovanji na govorniški oder. Na obrazu se mu je poznalo, da je bolan in izmučen in da zelo trpi.
Toda njegova volja je vse premagala. S svojimi govori je očaral poslušalce ter vodil, kamor je hotel.
Kljub temu je bil pri volitvah poražen in 'ni prišel v parlament.
Churchillov osebni policist pripoveduje
Kulturne vesti
Od1 29. aprila je v Berlinu odprta razstava grafičnih del petnajstih slovenskih umetnikov. Svoje jedkanice .lesoreze, večbarvne litografije, linoreze, gravure, akvatinte in suhe igle razstavljajo Debenjak, Jakac, Maleš, France Mihelič, Spacal, Tone Kralj, Černigoj, Pilon, Sedej, Pregelj, Tršar, Oblak, Ste-govec in Zelenko. Razstavni seznam, ki je izšel ob tej priliki obsega izčrpen prikaz zgodovinskega razvoja slovenske grafične umetnosti, ki ga je na pisal dr. Emilijan' Cevc, in pet posnetkov razstavljenih del, med njimi Debenjakove akvatinte Spomini na Benetke in Spacalov linorez Nočne harmonije.
• • •
Na III. ljubljanskem festivalu bo nastopila tudi kraljica angleškega baleta Margot Fonteyn. Slavna plesalka si je priborila svetoven sloves z nastopi v glavnih vlogah v Gizeli, Labodjem jezeru, Trnjul-čiči, Hamletu, Coppeliji in drugih baletih. Njen ples odlikujejo lahkotni gibi, ki prehajajo drug v drugega v elegantnem in neprekinjenem ritmu. Sedaj je prva plesalka znamenitega londonskega SadlerV Wells baleta.
• • •
Pred nedavnim je ljubljansko Mestno gledališče uprizorilo komedijo Dvojčki, delo starorimskega pisatelja Plauta. Igro je mojstrsko prevedel naš veliki poznavalec antike prof. Anton Sovre. To je bila prva uprizoritev Plauta v zgodovini slovenske gledališke umetnosti. Prireditev so odlikovali lepo stilizirani komični prizori, dobro oblikovani značaji in razgibana grotesknost. Po sodbi kritikov je režiserju Jožetu Galetu uspelo v njej oživeti čar antike
* • •
Pred kratkim je mladi slovenski pesnik Janez Menart izdal svojo drugo pesniško zbirko Prva jesen. Knjiga obsega 64 pesmi. V njih mladi pesnik toži o grozotah vojne, sanja o ljubezni in razmišlja o človekovem življenju. Odlikujeta se zlasti pesem Talec in osrednja ljubezenska pesnitev Sonetni venec. Menartova beseda je včasih mehka in nežna včasih pa trda in krepka; njegove primere so drzne in tvegane, toda vselej jasne in nazorne.
• • •
Beograjska opera in Balet sta gostovala na majskem festivalu v Wiestoadenu z operami Boris Godunov, Ero z opega sveta in Knez Igor. Po pisanju nemških listov sta dosegla velikanski uspeh. Posebno pohvalo sta bila deležna zbor in solist Miroslav Cangalovič, ki je moral priti po prizoru smrti v Borisu Godunovem pred zastor nič manj ko enaindvajsetkrat.
• • •
Pretekli mesec je bila v Santiagu v Cilu razstava jugoslovanske grafike. Čilski listi so priobčili zelo pohvalne ocene. Tednik El Mercurio je še prav posebej pohvalil našega Božidarja Jakca, o katerem je napisal, da je mojster vseh grafičnih tehnik in slogov, in Miho Maleša, o katerem trdi, da je gospodar linij.
• • •
Pred nedavnim je bila v Celju razstava mariborskih likovnih umetnikov. Razstavljene so bile 102 umetnine ,jn sicer olja, oljne tempere, akvareli, risbe, oglja, žgana glina in bron. Svoja dela so razstavili: Kavčič, Kores, Pandur, Bratož, Polak, Pri možič, Kos, Trstenjak, Polanjko, Vidic, Šibila, Ipavec. Pečnik ter Kolbic. Najštevilnejša in najboljša dela so bila Kavčičeva, ki kažejo veliko moč opa zovanja in karakterističnega podajanja.
Celjski razstavi bo v kratkem sledila mariborska. Na njej se bo mariborsko občinstvo lahko seznanilo z razvojem celjskih likovnikov od prve osvoboditve do danes.
• • •
Neki japonski književni zavod je zaprosil, da bi mu dovolili prevesti v japonščino Martina Krpana, izklesano in duhovito delo našega književnega mentorja in preroditelja Frana Levstika.
V Jakopičevem paviljonu v Ljubljani so sedaj razstavljena dela naših velikih impresionističnih slikarjev iz prve dobe njihovega ustvarjanja. Zasto pane so mojstrovine naše velike impresionistične četvorke: Riharda Jakopiča, Ivana Groharja, Mateja Sternena in Matije Jame. Poleg teh so razstavljena tudi zgodnja dela njihovega zvestega sopotnika in spremljevalca Petra Zmitka.
Po soglasni sodbi obiskovalcev spada ta razstava med najzanimivejše, kar so jih priredili zadnja leta na Slovenskem.
JZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA
slčt/dlca
V zadnji — 4. številki — »Galeba« najdemo tud' kratko pisemce Ksaverja Meška tržaškim otrokom poleg tega pa je napisal zanje še črtico o svojem prvem pisateljskem zaslužku. Hinko Medič je tud za to številko napisal pesmico, ki ima naslov »Dober dan« in se odlikuje po svoji toplimi ip prisrčnosti. Zdravko Ocvirk pa je prispeval pesem »Domovina«, kateri poje med drugim:
Pri pas najlepše cvete teiloh in jasmip in zemlja dobra je im dobni so ljudje, pri nas najbolj dišita gartroža in rožmarin in govorica naša vseh najlepša je.
Poleg teh dveh najdemo v tej številki še pesem Franca Skalarja »Na ptičji dražbi«, ki bo gotovo tudi všeč malim; narto pesem »Zajček toži« Ludovike
Kalan, zelo primerno otroški psihi in občutju, in Sirokovo pesem »Starček gre na božjo pot«, po starem ljudskem motivu.
Nadaljuje se povest »Levovj naočniki«. Tone Seliškar je poslal pripovedko »Pismo v steklenici«, lika Vaštetova pa pravljico »Ta‘jamra in rogač«. Poleg tega prinaša ta številka »Galeba« še več drobnih črtic imi prevod1 sibirske pravljice o deklici Aja-gagi, ki se je spremenila v gos. Nadaljuje se seveda gusarska slikanica »Kapitan Peter«. Nekaj prispevkov je prirodoslovnega in tehničnega značaja, napisanih tako, da so razumljivi tudi najmlajšim. Revijo zaključujejo pisemca malih bralcev in ugankarski kotiček. Zdi se, da je »Galeb« že dobro v poletu in da ga je mladina vesela.
,	M.	Z.
Od 7 .do 15. maja je bil v Celju prvi festival slovenske ip jugoslovanske sodobne drame. To je bila največja slovenska gledališka prireditev zad njih petnajstih let. Nastopilo je vsega skupaj šest slovenskih gledaliških skupin in ena hrvatska, ki so predvajale osem sodobnih dram, od katerih je bilo šest popolnoma novih. Ljubljanska drama je uprizorila Cankarjeve Hlapce, tržaško SNG Cankarjevo farso Pohujšanje v dolini šentflorjanski .celjsko 'Mestno gledališče dramo Miloša Mikelna Dež v pomladni noči in dramsko satiro Jožeta Javorška Kriminalna zgodba, Gledališče za Slovensko Primorje iiz Kopra lahko komedijo Vasje Ocvirka Tretje ležišče, mariborsko SNG dramo Branka Hofmana Življenje zmaguje, ljubljansko Mestno gledališče dramo Igorja Torkarja Pisana žoga ter zagrebško Dramsko kazalište dramo Marjana Matkoviča Na koncu poti.
V začetku maja to v Združenih državah razdelili Pulitzerjevo nagrado za letošnja najboljša ameriška slovstvena dela. Nagrade so dobili naslednji umetniki :nag- ado za prozo - William Faulkner za roman Pravljica, nagrado za poezijo - Walllace Ste-vens za knjigo zbranih pesmi, nagrado za najboljšo dramo - Tennesee Williams za delo Mačka pa razbeljeni pločevinasti strehi, za glasbo . Gian Carlo Menotti za delo Svetnica iz Bleecker Streeta. Podelili so tudi nagrede za najboljši življenjepis, zgodovinsko delo in za najboljši časnikarski članek Zadnjo nagrado je prejel Harri; on Salisbury za vrsto reportaž o Sovjetski zvezi, ki jih je priobčil New York Times.
Z izjemo Cankarjevih klasičnih del so vse drame nove, od katerih so tiri prvič uprizorili.
Gb zaključku festivala je razsodišče, ki1 so ga sestavljali slovenski najvidnejši gledališki kritiki, podelilo iprvo nagrado Javorškovj drami Kriminalna zgodba z utemeljitvijo, da je izmed novih predvajanih del najbolj dognano in polno miselne razgibanosti. Za najboljšega izmed tekmujočih režiserjev je razsodišče priznalo Andreja Hienga, za scenografa Sveto Jovanoviča, za igralko Angelo Jenko-Jen-čičevo in za igrailca Janeza Škofa.
Nagrajena drama Kriminalna zgodba je satira na tiste književnike, ki ob pomanjkanju lastne iznajdljivosti in odnosa do življenja segajo po snoveh, ki godijo povprečnemu okusu občinstva ali pa odgovarjajo trenutni uradni kulturni politiki.
USPEH BEOGRAJSKEGA BALETA
Na letošnjem Florentinskem glasbenem festivalu gostuje tudi Državna baletna skupina iz Beograda. Pretekli teden je uspešno nastopila s folklornim baletom Ohridska legenda, ki ga je uglasbil srbski skladatelj Stevan Hristič, ter s klasičnim delom Romeo in Julija, ki ga je priredil ruski glasbenik Sergij Prokofijev. Oba nastopa je občinstvo nagradilo z burnim ploskanjem. Po sodbi italijanskih listov so jugoslovanski plesalci pokazali, da imajo izrazit čut za ritem, dragoceno tehnično usposobljenost ter neizčrpen polet. Skupina bo v kratkem nastopila še z dvema baletoma, ip sjcer s Kitajsko pravljico ip z Lectovim srcem. Obe deli je uglasbil srbski skladatelj Krešimir Baranovič.
ZA NUŠE ZDRAVJE
Zdravilna moč vode
Ptičica zlata, dober dan, ali moj bratec je bolan in on ozdravel prej ne bo. da mu prinesem z vrelca, vodo.
(Zupančič)
V teh dneh poteče sto let, odkar je mladi župnik Sebastjan Kneipp v Worishofnu na Nemškem utemeljil zdravilno moč vode ip V tamkajšnjih- toplicah odprl prvo javno zdravilno kopališče pa svetu. Pravim utemeljil in znanstveno dokazal nevednemu svetu, kolikega pomena je voda za naše zdravje. Kajiti že sto- in stoletja pred njim je človeštvo uporabljalo vodo kot svežilno, krepčilno in zdravilno sredstvo. Saj je že V starem 'Rimu veljal rek: Blagoslovljen bodi, kdor je iznašel kopel! Zakaj so bili rimski vojaki tako utrjeni ip vajeni prenašati še tako težke napore? Prav zato, ker so se na svojih bojnih pohodih kopali v mrzlih potokih, rekah, jezerih in morjih. To jih je utrujene in izmučene poživljalo in jim dajalo svežega življenjskega soka.
Prav tako kot nekdaj je tudi danes v dobi moderne medicine voda visoko cenjeno zdravilno sredstvo. Treba jo je samo pravilno uporabljati in poznati njeno skrito zdravilno moč, kakor nam jo je utemeljil župnik Sebastjan Kneipp. Podati vam hočemo nekaj preprostih in cenenih, a zelo učinkovi-
tih zdravstvenih nasvetov, katerih se poslužuje tudi sodobna zdravniška veda:
MRZLA KOPEL ROK
Pogosto tarnamo, da nas zbada v srcu, da imamo visok krvni pritisk, da pam srce močno bije, da imamo tesnohni občutek pri srep itd., skratka mučijo nas različne srčne bolezni, ki so posebno v današnji razrvani dobi tako običajne.
Kako lajiko poceni in brez nevarnosti omilimo ali odpravimo te srčne nadloge?
Pripravimo si enostavno mrzlo kopel v kadi, čebru ali škafu, ki je dovolj globok. Toplima vode ne sme presegati 15 slop. C. Nato vtaknemo obe stegnjeni roki do sredine gornjih lakti v vodo in ju obdržimo v njej od 10 do 15 sekund. Tako kopel lahko obnovimo vsaki dve uri. Na vsak način pa moramo roki vzeti iz kopeli tedaj, ko nas zazebe ali ko občutimo toploto. Učinek take kopeli je izreden: počutimo se lahke, olajšane in čvrstejše. Srce se umiri in njegove težave se omilijo in v kratkem času tudi izginejo, če ni organsko posebno prizadeto, kar pa more ugotoviti le zdravnik.
Take kopeli so koristne tudi po močnem živčnem vznemirjenju ali ob duševni utrujenosti.
Voda torej blaii, pomirja in zdravi naše telesne bolečipe im krepi telo.
GOSPODARSTVO
MNOGO KOKOŠI JE POGINILO
Redka so Leta, da bi v naših krajih — pa tudi drugod — ne poginile cele jate kokoši. Na marsikaterem dvorišču ni letos ostala živa niti ena. Celotna škoda gre v milijone in zato ni nič čudno, če so mnoge gospodinje le s težavo zadrževale solze. Mnogi so prodali svojo perutnino mesnicam, brž ko so bolezen opazili in tako so zmanjšali izgubo.
Zunanji znaki bolezni so: perutnina postane otožna, klavrna, izgubi tek, žeja je občutna, živali dobijo drisko z belkastimi ali celo zelenkastimi iztrebki, težko dihajo celo z odprtim; kljunom, živali hropijo in se jim kolca. Če živali v kratkem ne poginejo, jim ohromijo perutnice in noge. Pravega ozdravljenja ni.
Bolezen s takimi znaki imenujejo znanstveniki »laringotracheitis« ali nepravo' perutninsko kugo. Vzrok bolezni je neki virus ali kužilo, ki izvira vedno od bolnih živali. Ta virus razširjajo^ največ vrabci, ki brskajo po kurjakih bolnih živali, razširja pa ga tudi človek s svojim obuvalom in lahko se zanese tudi z jajci za valjenje, če prihajajo iz o-kuženih dvorišč. Če je bolezen že na dvorišču, je zelo verjetno, da bodo obolele vse ostale živali. Vsako razkuževanje bi prav malo ali pa nič ne zaleglo. Zato je potrebno poskrbeti že prej, da se perutnina zavaruje pred okuženjem.
Izkušnja pravi, da redko obolijo živali na dvoriščih, kjer mešajo redno med hrano nekoliko zelene ali železne galice (solfato di ferro), in sicer dnevno po eno čajno žlico na 10 živali. Zeleno galico premešamo ali med krmo ali med napajalno vodo. Nekoliko koristi tudi, če med krmo redno primešamo lanenega semena in če tedensko damo vsaki živali po žličko olja.
Če pa hočemo perutnino z vso zanesljivostjo obvarovati pred boleznijo, se moramo zateči k cepivom. Bodi pa še enkrat poudarjeno, da s cepivi obvarujemo samo zdrave živali in ne moremo zdraviti bolnih. Tu velja isto kot pri cepljenju prašičev proti rdečici. Cepivo obvaruje kokoši pred boleznijo samo za določeno dobo, in sicer 3 do 4 mesece, zato je jasno, da jih moramo cepiti letno vsaj trikrat. Zelo važno vprašanje ije seveda strošek. Če je cepljenje dobro organizirano, znaša letni strošek za vsako kokoš približno vrednost treh jajc. Za cepljenje perutnine ni namreč potreben živinozdravnik in najprimernejša oseba za tO' opravilo je kakšno brihtno dekle.
Cepiva so različna: povečini jih moramo vbrizgniti s siringo ali cepilno iglo. Neka tvrdka v Padovi (Isti tu to zooprofiilattico) izdeluje cepivo, katerega v kapljah vbrizgne-mo kokoši v oko. Seveda mora cepilec upoštevati navodila zavoda, ki cepivo dobavi.
ZATIRAJMO Ufil
Poznamo mnogo sort uši. Proti njim se borimo neposredno, t. j. z uničevanjem, brž ko jih opazimo.
USI PRI ŽIVALIH
Uši mučijo živali predvsem na vratu in repu, seveda niso tudi drugi deli telesa obvarovani pred tem zajedalskim mrčesom. Uničujemo jih z »neocidom«, »neocidolom«, »su>
pergammo« itd. Izborno sredstvo je tudi »ni-col«, a obstaja nevarnost, da bi se živali lizale, četudi je »nicol« odvratnega okusa in neprijetnega duha. Ni pa dovolj, da z zgoraj imenovanimi sredstvi obribamo samo vrat in rep, z njimi je treba poprašiti celo telo. Po' nekaj dneh živali skrtačimo in nanovo popra-šimo. To je potrebno zato, ker nimajo živali samo odraslih uši, temveč tudi gnide, to so jajčka. Uničiti je potrebno tudi ta zarod in zato moramo poprašiti živali vsaj trikrat. Uši pa se skrivajo lahko tudi v stelji. Zato moramo ob vsakem skrtačenju živali odstraniti iz hleva ves gnoj in steljo zamenjati, potem ko smo tudi to poprašili.
UŠI NA CVETLICAH Za uničevanje takih uši imamo na razpolago vse polno sredstev. Glavna so: »nicol«, »nicainon« in »nicosan« na podlagi tobaka, potem pa »tetrafid«, »lingex 25« in druga. Vsa ta sredstva uporabljamo razredčena v vodi, torej z njimi škropimo. Škropivo' bo u-Činkovalo le, če pride v neposreden dotik z ušjo. V majhnem škropimo z razpršilnikom za flit, na veliko pa: z nahrbtno škropilnico.
UŠI NA ZELENJADI Na kapusnicah, fižolu in tudi drugi povrtnini delajo uši znatno škodo. Uničujemo jih tako kot na cvetlicah ali pa tako, da jih po-prašimo s »tiogamma«.
UŠI NA SADNEM DREVJU Tu potrebujemo navadno velike množine škropiva, večkrat več sto litrov. Tudi tu imamo na razpolago mnogo sredstev:	»nicol«,
»nicosan« in »nicamon« so navadno predragi. Cenejša, a kljub temu učinkujoča sredstva so »tetrafid«, »lingex 25«, »oarposan«, »tox-fid« poleg izvlečka iz kvasijevih trščic.
V
j— O)po rt ni pregled —|
NOGOMET'
Jugoslavija - Škotska: 2-2. Pred 20.000 gledalci je jugoslovanska nogometna reprezentanca i.grala neodločeno z reprezentanco Škotske. Jugoslovani so igrali v naslednji postavi: Beara, Belin, Zekov.ič, Čajkovski, Svraka, Boškov, Veselinovič, Milutinovič, Vukas, Bobek, Zebec.
Za Škotsko so pa nastopali: Younger, Parker, E-wans, Young, Cunimi-rig, 'Smith, Collins, Ra M ly, Gem-mel, iLiddell. — Sodil je Italijan Orlandini.
Gole so dali; Veselinovič (J) v 13. minuti, Rail-ly (S) v 28. minuti, Vukas (J) v 39. minuti in Smith (S) v 40. minuti — vsi v prvem polčasu. Dvajset ■minut pred koncem je Bearo v vratih nadomestil K rial j.
Vesti, ki so jih prinašali jugoslovanski časopisi, da niso državni reprezentanti v najboljši formi, so bile torej utemeljene. Kar se je dogajalo nedeljo za nedeljo na nogometnih igriščih A lige, se je ponovilo v nedeljo v Beogradu. Čeprav je zamudil Zebec v drugem polčasu tri) prilike', da strese škotsko mrežo, čeprav je 7 min. pred korr eni Milutinovič zadel vratni o, čeprav se zdi, da je prejel Rail'y, v akciji prvega škotskega gola žogo v »oifiidu«, so Jugoslovani igrali slabo. Igra je bila počasna, netočna, za vsakega naših igralcev se je zdelo, da se le s težavo premika po igrišču. Atleti so utrujeni, prepasičeni igre. Turneje v inozemstvu in teknntf zst prvenstvo jim pe dovolijo po'rebnega počitka.
Pravo nasprotje Jugoslovanov so pa bili Skoti. Prvi pri vsaki žogi, atletsko na višini, čeprav na nižji tehnični stopnji, so pokazali igro, o kateri so
UŠI NA OTROŠKIH GLAVAH
Vsak DDT jih uniči, posebno pa znamka »killing«. Tega dobiš v tekočini in v prahu in takega tudi uporabljaš. V teku ene ure ne bo ostala nobena uš živa, vendar moramo sredstvo uporabljati vsak dan vsaj pet dni zaporedoma, da uničimo tudi jajčka oziroma zarod, ki se iz teh razvije.
UŠI IN KAPARJI
Uš se premika, kapar pa čepi na mestu, na katerega je pritrjen s sesalcem, ki ga ima na trebuhu oziroma na spodnji strani. Kaparje na oleandrih, aspidistrali, limonah itd. uničujemo s »paramagom«, »coecidolom« in podobnimi sredstvi. Če je kaparjev malo, jih lahko uničimo tudi ročno: stisnemo jih ob podlago, na katero so' se prisesali.
NAMIZNE SORTE GROZDJA
Lansko leto so v Italiji pridelali skoraj 3 milijone kvintalov namiznega grozdja, največ v provinci Bari, ki dosega skoraj eno četrtino celotnega pridelka. Pridelek se stalno dviga, ker ta žlahtni sad prija vedno širšim slojem, vinogradnikom pa se pridelovanje izplača.
Kar se sort tiče, se njih število vedno bolj krči. Medtem ko so bile 1. 1925 razstavljene v Piacenzi 204 sorte, ki so tedaj bile najbolj razširjene, obstoji danes v celoti komaj 24 sort, ki so omembe vredne, in med temi jih je samo 8, ki predstavljajo nad 90% celotnega pridelka.
Na prvem mestu je »regina«, ki kraljuje z nad 30% celotnega pridelka. Sledi »zibib-bo«, ki predstavlja še vedno 14%, a je svoj čas predstavljala nad 26% vsega pridelka. Z manjšimi odstotki sledijo v vrstnem redu: »barcsana«, »Italija«, »zgodnji Panse«, »vinogradniška kraljica« (regina dei vigneti), »rumena žlahtnina« in »moškat iz Terraci-ne«. »Vinogradniška kraljica« je v zadnjem času posebno priljubljena; ne smemo je pa zamenjati z »regino«, ker ni z njo niti v so-
se novinarji izrazili, da je najboljša igra škotske reprezentance.
•Za spoznanje bolje od ostalih so med Jugoslovani igrali Svraka, Belip in Boškov, meditem Jco so bili najiboljši med goisti Parker, Ewans ip Smith.
Italijanska liga. Izidi: Bologna - Fiorentina: 0-2, Catania - Sampdoria: 2-1, Genoa - Atalainta: 1-0, ^azio - Spal: 0-0, Milan - Juventus: 3-1, Napali -Pro Patri a: 2-1, Torino - Novara: 3-2, Trdestima -Inter: 0-1, Udinese - Roma: 1-0.
V lestvici ni po tem kolu nič novega. Milan je obdržal tri točke naskoka, ki ga ločijo od pajbliž-jega zasledovalca Udinese. Slaba je predla Milanu v začetku tekme. Boniperti je izkoristil napako milanskega vratarja Buffona in poslal žogo v mrežo v 26. minuti prvega polčasa. En gol razlike sicer ni laka reč, ko so moštva imela pred seboj še celo uro igre; kar pa je bolj vznemirjalo Milanove navijače, je bila uspešna igra turinskih napadalcev, med katerimi sta se posebno odlikovala Bronče in Montico. Zgodilo se je pa, da se je deset minut pred koncem polčasa Boniperti ponesrečil in moral za-pustiti igrišče. To je izkoristil Milan in pet minut kasneje izenačil z Nordhalom. V drugem polčasu »e je Boniperti sicer vrnil na igrišče, vendar bolj zaradi števila kot za pozitivni doprinos k igri. Tehnična raven Juventusove igre je znatno padla in Milan, je brez posebne težave še dvakrat stresel Violovo mrežo. Uspešpa sta bila Nordhal in Lled-holm. Z dvema goloma, ki ju je zabil, je zasedel Nordhal zopet prvo mesto v lestvici strelcev.
Udinese je v blatu in s slabo igro premagala tekmeca za drugo mesto Bomo. Uspeh Fiorentine nad Bologno ji je pomagal, da se je najbrž dokončno uvrstila na drugo mesto s tremi točkami naskoka pred Bologno in štirimi pred Ramo iin Fiorentino.
rodu.
Copfrifhtt by tjgtf HI— Byiynhi. Inc. AH righu miwt
—Skrivnost —
 DKJA FU-MANČUJA §|
ROMAN * Spisali Sax Rohncr » Prevedel: A. P.
Prav tako čudno je bilo to, kakor je bil privid, ki sem ga imel, ko sem ležal v kleti hiie blizu Windso’rja. Po Westovi zgodbi mi je šinilo na misel, da je moj privid imel posebnosti, ki so sorodne takim, ki jih povzroča hašiš. Ali je mogoče, da sva takrat bila omamljena * indijsko konopljo? Vsak zdravnik ve, da je ta rastlina izdajalsko mamilo, toda Fu-Mančujevo znanje o tem sredstvu je bilo na mnogo višji stopnji ko naša počasna znanost. To je We»tov doživljaj zgovorno dokazal. Nemara sem pustil priliko, da bi nabral za zapad nekaj tujega znanja iz tajnega vzhoda. Morda bom v bodočnosti to popravil. Mogoče pa je, da je modrost, ki si jo je nakopičil Fu-Manču — za vedno zgubljena.
Fu-Manr.u je v dom Čas je potekal in nas ni ali nas je vsaj zelo malo privedel bliže k našemu cilju. Nayland Smith je tako- skrbno izločil 9tvaT iz časopisja, da je razen nekoliko ljudi izven tajne policijske službe in posebnega oddelka Scotland Yarda le malokateri vedel, da so
mnogi poskušeni in izvršeni umocri, ropi in ugrabitve le členi neke verige, še manj pa se jih je zavedalo, da se giblje po glavnem mestu zlonosen mojster hudičevih umetnosti, ki so ga iskali naj-bistroumnejši možje, a ki se je vsem zmagoslavno' in zaničljivo izmikal. Smith sam dolgo časa ni mogel spoznati enega člena verige, ki pa je bil velik in zelo važen.
»Petirie,« mi je rekel neko jutro, »poslušaj tole: v bližini Šanghaja — neke temne noči. Na krovu neke džunke, ki je plula mi. mo Andamnna, je švignila kvišku modra luč. Minuto pozneje se je zaslišal klic: Mož čez krov!
Prvi častnik. Mr. Lewin, ki je bil v službi, je ustavil stroje. Spustili so čoln, toda nikogar niso našli. V tistih vodah so moTski psi. Morje je bilo precej viharno.
Poizvedbe so pokazale, da je tisti človek, ki je zginil, bil neki James Edvvards, potnik drugega razreda, ki se je vkrcal za Šanghaj. Mislim, da je bilo ime izmišljeno. Mož je bil neke vrste orientalec in dobro smo pazili nanj . . .
»Takšen je konec njunega poročila,« je dejal Smith. Menil je dva moža, ki sta se pridružila Andamanu v trenutku njegovega odhoda iz Tilburyja.
Skrbno si je nažgal pipo.
»Ali je tO' zmaga za Kitajsko1, Petne?« je vprašal rahlo.
»Dokler nam velika vojska ne odkrije njenih tajnih vojnih sredstev — Boga prosim, da tega ne bi doživel — ne bomo tega nikdar vedeli,« sem odgovoril.
Z dvema pripravnima kosoma lesa je kmalu od-veslal proti obali. Pozno popoldne se ji je toliko približal, da je mogel razločiti obrise dežele. Čudno znana se mu je zdela! Kar verjeti ni mogel, da bi ga usoda vrgla na prag ljubljene džungle!
Ko je s čolnom priplul v mali zaliv, je zginil vsak dvom. Na robu pragozda je stala koča, zgrajena po davno strohneli roki njegovega očeta, lorda Grey-stoka! Tarzan je skočil na breg in srce mu je od radosti zaigralo v prsih.
Tu je bilo vse, kar mu je bilo dragega v mladostnih letih. Našel je tisoče ptic in bujno cvetje. Tarzan, rejenec opice Kale, se je vračal v svoje kraljestvo. Vrgel je glavo nazaj in tišina džungle je vztrepetala od njegovega divjega krika.
ZA NASE NAJMLAJSE
\A.V\AAAAAAA/
št. 1:1
TjavzcuUbaty
/\YWVVVYVV\VVVVV\VVVVNAA(VVVV'VY\A/VVVVVVVYVVWVVV.VVVVVVVWVWVV\VVVVVVVVWVVVWW	A/*AAA/^AV^AAAAMAAy	Vv/^nAMAAAA'v'AAAAAAAAAA<\A.\AWv/^AAAA'
Dragoceni papirji so izginili. Zdaj je Tarzan ve del, zakaj so ga vrgli v morje. Za tem se je skriva' njegov nepomrljivi sovražnik Masialzoni. Gledal je kako se je obleka pogrezala v globino ter odplaval dalje. Zvečer je zagledal neke r.eiasne obrise.
Bila je razbitina ladje, lej so jo zibali valovi. Sf ma!o, pa je bil pri pjej. Plavalcu, ki se že dvajset ur ni biil odpočil ,je bila zapuščena ladja pravo pribežališče. Siplezal je na palubo in tisti mah zaspa! kakor dete v zibelki.
Cez nekaj ur je Tarzana zbudila sončna pnpeka. Mučila ga je huda žeja, a preden se je utegnil zmeniti zanjo, je opazil nekaj, kar ga je silno razveselilo. Nedaleč se je na valovih zibal rešilni čoln in v daljavi se je risala črta afriške obale.
RADIO TRST A
Nedelja, 22. maja ob: 9.00 Kmetijska oddaja; 10.00 Prenos maše iz tržaške stolnice; 11.30 Vera in naš čas; 12.00 Oddaja za najmlajše: Mizica pogrni se
13.30 Glasba po željah; 16.00 Malo za šalo — malo za res; 19.15 Naši književniki pred mikrofonom: Janežič Stanko; 20.30 Wagner: Lohengrin, opera v 3 dejanjih (I. in II. dejanje).
Ponedeljek, 23. maja ob: 12.55 Poje ženski duet. 14.00 Lahke melodije igra Franco Russo; 18.30 Poje tenorist Dušan Pertot; 19.15 Mamica pripoveduje
20.30 Poje zbor Slovenske filharmonije'; 22.15 Wag ner: Lohengrip, opera v 3 dej. (III. dejanje).
Torek, 24. maja ob: 13.30 Glasba po željah; 18.4 Operne duete pojeta Antič in Pokomy; 19.15 Radij ska univerza; 21.00 Radijski oder: Savory: Jurij in Marjeta.
Sreda, 25. meja ob: 13.30 Lahke motive igra duet Harris-Primani; 18.00 Sibelius Simfonija št. 7; 18.3(. Z začarane police: Zamorska Gerda; 18.30 Koncer violinista Karla Sancina; 21.00 Aktualnosti1; 22.0C Književnost in umetnost.
Četrtek, 26. maja ob: 12.00 Predavanje: Videm središče Furlanije; 18.00 Mendelssohn: Koncert v E molu; 19.15 Radijska univerza; 21.00 Dramatizi-an. zgodba: Parson: iznajditelj parr e turbine; 22.00 Glasbeno predavanje.
Petek, 27. maja ob: 13.30 Glasba po željah; 18.30 Z začarane police: Šivilja Lizika; 19.15 Sola jn vzgoje: O škodljivem tisku; 21.00 Tržaški kulturni razgled'; 21.15 Glazunov: Koncert za violino in orkester; 22.0C Predavanje iz svetovne literature; 22.15 Slavni pev ci.
Siobota, 28. maja ob: 12.00 Naše povrtnine in zdrav je: solata; 14.15 Paganinijev Capricci; 15.30 Pogo vor z ženo; 16.00 Igra Pacchiorijev falor.skj orke ster; 18.40 Koncert basista Jovana Antiča; 20.30 Slo venski zbori; 21.15 Čajkovski: Simfonija št. 2; 21.0P Malo za šalo — malo za res; 22.00 Pestra opera.-glasba.
TEDENSKI KOLEDARČEK
?2. maja, nedlelja: 6. povel., Helena
23. maja, ponedeljek; Deziderij, Milorad
24. maja, torek: Marija pom. kr., Cve‘a
25. maja, sreda: Urban, Zdestap
26. maja, četrtek: Filip N., Dragica
27. maja, petek: Beda, Volkašin
28. maja, sobota: Avguštin, Jaromil
Izdaja Konzorcij Novega lista Odgovorni urednik Drago Legiša Tiska zadruga tiskarjev »Graphis« z o. z. v Trstu Ulica Sv. Frančiška 20 — Telefon 29-477
VALUTA -	- TUJ DENAR	
Dne 18. maja si	dobil oz. dal za:	
ameriški dolar	626—628	lir
avstrijski šiling	23,75—24,75	lir
100 dinarjev	80—85	lir
100 francoskih frankov 166—168		lir
funt šterling	1640—1680	lir
nemško marko	145,50—149,50	lir
pesos	19—22	lir
švicarski frank	146,75—147,75	lir
zlato	717—720	lir
napoleon	4175—4275	lir
vpit/išM.M in odgovori
Vprašanje št. 112: Črtal sem zanimivo razpravo o življenju pinguinov, to je tistih ptičev, ki žive v mrzlih krajih blizu južnega tečaja in ki imajo perutnice kot nekak črn frak na beli podlagi. Rad bi še vedel, ali ti ptiči žive tudi v mrzlih krajih oko-li_sevemega tečaja. Ali jih tam ni?
Odgovor: Svoj čas so živeli pinguini tudi v severnih mrzlih krajih, a so izginili, kar je zakrivil človek, ki se je hranil z njih mesom in grel z njih mastjo. Zapiski pravijo, da j« bil pobit zadnji par severnih pinguinov leta 1844 pa nekem otočiču blizu I-slandije.
Vpriaišainjie št. 113: Zakaj mi seme na gredici prat-, slabo vzklije, medtem ko bujno poženejo vsa semena na poti ob gredicah, kljub temu da je zemlje pokrita s peskom?
Odgovor: Možna sta dva vzroka: Navadno paš' ljudje pokrijejo seme s predebelo plastjo zemlje ir klica ne more preriti na zrak. Drugi vzrok je ta da zemlja na gredici napravi skorjo .katere nežn' poganjek ne more predreti. Med pesek padlo seme je navadno zasenčeno od peska samega, vlage pa tudi najde dovolj, da vzkali in požene korenine. Na pesku se ne stvori skorja kot na gredici.
WV\WVWW//vV'AAtVvW\A/VVVW\rvVW^VvWVVVVVW A\VWVVVWVVVY\A
Športni	preg
(Nadaljevanje z 8. strani)
Tudi v spodnjem delu lestvice je stanje najbrž do končpo. Samo čudež bi še lahko rešil Spal od iz pada iz A lige, medtem ko je Pro Patria že matematično pokopana.
Prihodnjo nedeljo bodo moštva A lige počivala zaradi priprave na tekmo z Jugoslavijo v Torinu.
HOCKEY NA KOTALKAH
Začelo se je svetovno prvenstvo ho’keya na ko talkah, ki je bilo letos dodeljeno Italiji. Moštva so bila razporejena v š iri skupine, in sicer:
V Modeni: Španija, Cile, Francija in Danska.
V Trstu: Nemčija, Portugalska in Holandska.
V Novari: Italija, Švica in Irska.
V Monzi: Belgija, Anglija* Norveška in Jugoslavija.
Prvi dve državi iz vsake skupine sta prišli v finale, ki bo v Milanu. Ostale bodo igrale tolažilni turnir v Pistoji. V finale so prišle: Španija, Cile, Portugalska, Nemčija, Italija, Švica, Belgija in Anglija. Za prvo mesto se bodo najbrže borile Italija Portugalska in Španija. Uspešno bi se jim mogle upirati le Nemčija (ki je že v Trstu igrala neodločeno s Portugalsko) in pa Cile. Jugoslavija je letos prvič nastopila V tej panogi v inozemstvu in je razumljivo ,da se ne more kosati z ostalimi državami. Jugoslovansko moštvo je sestavljeno pretežno z igralci iz Pule in iz Nove Gorice.
BASEBALL
A liga - 2. kolo: CUS Milano - Neltuno: 5-23, Broqklyn Firenze - Lazio: 6-12, Roma - CUS Cahe Verdi: 25-13. Tekma Giants - Lib. Inter zaradi dežja ni bila- odigrana.
KOLESARSTVO
V soboto, 14. t. m., je milanski župan prereza! trak in spustil na italijanske ceste 98 kolesarjev: začel se je »Giro dTtalia«. Kolesarska dirka, ki je po popularnosti slična samo slovitemu »Tour de Fra/nce«, bo trajala tri tedne. Tri tedne se bodo podili po vročem asfaltu najboljši kolesarji sveta in neznani »vodonosilci«. Vendar ni, »Giro« samo športni dogodek. Pred kolesarji se podi dolga vrsta reklamnih vozov. »Gazzetta dello Šport«, tednik, ki organizira dirko, prinaša dnevno dve strani reklam. Ip ne mislite, da so to samo reklame za znamke raznih kolesarskih industrij! Kaj še! Testenine, meso v konzervah, najrazličnejše vrste alkohola in tako dalje ... To vam je pravi cirkus! Sicer pa pride 17. junija »Giro« v Trst in si bo to lahko vsak sam ogledal.
Kaj pa dirka sama? Od najboljših kolesarjev na svetu manjka samo svetovni prvak Francoz Bobe*. Največ upanja za končpo zmago imajo Italijani Cop-pi, Magni, Astrua“ip Fornara;* Francoz Geminiani ter Švicarja Koblet in Clerici (lanskoletni zmagovalec).
V soboto je zmagal v Torinu Messina, naslednjega dne je bil prvi v Cannesu Magni, medtem ko je v ponedeljek zmagal v Sapremu Defilippis. V lestvici vodi Magni pred skupino enajstih dirkačev z istim časom; od boljših sta zaostala Astrua in Fornara za 5 minut, Koblet pa celih osem.
SAH
Ivkov je zmagal v Buenos Airesu. Jugoslovanski uspeh je dopolnil Gligorič, ki se je povzpel na drugo mesto. Tretje mesto je zasedel Pilnik, četrto pa Szabo. Peto, šesto in sedmo mesto si delijo Rosset-to, Bisguier in Pachman. Dvojna Ivkova zmaga v Mar del Plati in Buenos Airesu predstavlja gotovo enega največjih uspehov jugoslovanskega šaha po vojni. Mladi Ivkov ni več da'eč od velemojstrskega naslova.	C.	B.
Če« beži dragi prijatelj, zato pri prebiranju Novega Lista pomisli za hip tudi na naročnino, ki je potrebna, da ga boš hahko naprej dobival/
Smith je jel hoditi semi in tja po' sobi. »Čigavo ime?« je vprašal zdajci, »stoji zdaj na vrhu našega spiska?«
Menil je seznam vseh znamenitih mož, ki so bili na poti zlodejevemu geniju, ki se je vtihotapil v London in vršil svoje pogu-bonosno delo, da bi dosegel zmago rumenega plemena.
Pregledal sem najine beležke.
»Lord Souithery,« sem odvrnil.
Smith je zagnal jutranji list proti meni.
»Poglej,« je dejal kratko, »mrtev je.«
Čital sem poročilo o plemenitaševi smrti in pogledal dolgo smrtno naznanilo, toda le pogledal. Nedavno se je bil povrnil * vzhoda in zdaj je po kratkotrajni slabosti umrl zaradi neke bolezni srca. Nikake omembe ni bilo, da je bila njegova bolezen huda, in tudi Smith, ki je z ljubosumno gorečnostjo pazil na svojo čredo — čredo, ogroženo po volku Fu-Mančuju — ni pričakoval, da je bil konec tako blizu.
»Ali misliš, da je umrl naravne smrti, Smith?« sem vprašal.
Prijatelj je segel čez mizo in položil konec svojega dolgega prsta na podnaslov, ki se je glasil: »SIR FRANK NARCOMBE PREPOZNO POKLICAN«. »Vidiš,« je dejal Smith, »Southery je izdihnil ponoči in zdravnik Frank Narcombe, ki je prispel nekaj minut kasneje, je takoj proglasil, da je nastopila smrt zaradi oslabelosti srca, in je videti, da ni opazil nič sumljivega.«
Zatopljen v misli sem ga pogledal. »Sir Frank je sloveč zdravnik,« sem počasi dejal; »toda vedeti moramo, ali je kaj sumničil.«
»Vedeti moramo,« je zarentačil Smith, »da, ako je dr. Fu-Manču odgovoren za Southeryjevo smrt, nihče razen strokovnjaka ne bi mogel nič sumljivega vedeti. Fu-Maneu ne pušča sledov.«
»Ali pojdeš tja?« sem vprašal. Smith je skomignil z rameni.
»Mislim, da ne,« je odvrnil. »Ali je kdo, ki je še višji ko Fu-Manču, spravil lorda Southeryja ali pa je rumeni doktor opravil svoje delo tako temeljito, da ni ostalo nikakih sledov za njim.«
Ne da bi okusil svoj zajtrk, je kolovratil po sobi in potresal ognjišče z vžigalicami, s katerimi je venomer iznova nažigal svojo pipo.«	-----
»Nič ne koristi, Pctrie,« je nenadoma izbruhnil; »ne more biti naključje. Morava tja, da vidiva.« Eno uro pozneje sva stala v tihi sobi, kjer so bili zastori spuščeni, v mrliškem ozračju, kjer sva zrla na bledo, raziimno obličje Henryja Stradvvicka, ki je počival za sijajnim čelom, je napravil načrte za gradbo železnice, za katero je Rusija plačala toliko ceno, in ki je snoval načrt za prekop, ki je v bližnji bodočnosti moral zbližati dve celini za celo tedensko potovanje. Zdaj ne bo več snoval načrtov.
»Zadnji čas je kazal znake .angine peetoris’,« je tolmačil hišni zdravnik, »toda nisem pričakoval usodnega konca tako kmalu. Poklicali so me bili okoli dveh zjutraj, ko sem našel lorda Southe-ryja v resno izčrpanem stanju. Storil sem, kar je bilo mogoče, in poslali smo po sira Franka Narcombea. Toda malo pred njegovim prihodom je bolnik izdihnil.«
»Iz tega razumem, da ste zdravili lorda Southeryja za ,angino peetoris’?« sem dejal.	(Nadaljevanje v prihodnji številki)