PROTESTNO PISMO MARIBORSKIH ŠTUDENTOV
Ostro protestiramo proti ravnanju z narodnimi manjšinami v Italiji in Avstriji, proti fašističnim izpadom v Italiji in proti raznarodovalni politiki na Koroškem.
Zahtevamo,
da Italija prizna jugoslovanske meje. o pravicah do naše cone B pa ne more biti govora,
da se VII. člen avstrijske pogodbe dosledno izpolnjuje.
Podpiramo
— odločitev Tita, da je v tem trenutku odpovedal obisk v Italiji,
— reagiranje slovenskega političnega in oblastvenega vodstva v protestu proti nacionalistom v Avstriji in Italiji.
Tudi v bodoče zahtevamo od slovenskega in jugoslovanskega vodstva, da protestira proti vsakemu izzivanju zamejskih Slovencev.
gotavljamo, da s«	'	*	^	■
encev na Koros e Av
i
litje obeh n
Ш
<*.*?■£„* • 9
Ш
Kdo
sil, ффмдоетодос dogovorjeni obisk p v re
m
trdite
10. X. 1970 v Celovcu ob 15T,"i nevojaško parado. Z jjjfctivno ifestaclia več kot formal
ega plebiscita, ki se je ,h nika republike Avstrije
geslvstari
eiskeg
diskriminacijski nacionflU^iblitiki. Tako je mani
lestačija poreg
ega d
m
aemo s©:
0’aj je državni bakretariat
i
zadeve
lavija?
a^fgtrijske dr
lijanski teuna
ogodbe, ki jo j so tis
lticni in moralni doLžll|sti nieDoiitičnih doct)dkih£fA^>^o
a Madžars
o, popolno skih narod
skih
|rka
Organizacije *.
'f
tavne
) slo\
ie
in
a-
r
VALSTVO DBS
BSOJA FA-
tine
I
’ .1 zbora koroškim
yil.fčlen AVSTRI
4vJ
1. Avstrijski rajo uživat lastnih or
sjd^^ske i
pravice pod enakimi pogou.kakor v:
pravice p
(jrj^teorc	jem	jeziJ
2. Upravičen/^ri 9W$at)vno«ti»Ri@f^jfp^k|iy/4Doveni lastnih	sol;'1#	zvezi	s	tem	morajo	biti	učni
Гj	ajslovenslr^!®kIje pci	ђј\(\
ii5alH*)d^jh okrajih Koro| liti swt
avstri
Ш
er
izmil*
rijski ДДУ^Ж^уТ"1 ,na zahtJp poj^keaonijf };er stu v tem trenutku nikakor
'-1№тSjŽPnfflti?- ' Rit
vafdn, vM^lcfio жашсо do nn«
jku i
Шећо вгашсо dc
OčOM
raze m j
,'УУ
Podpiramo demokratične sile v Italiji v nffln-I vem boh^^^Veofašističnin^eM^^I^Sa^
вИМЈИ
|ke
ШШј -во SSikovSr^ЗДГсј I
| preds«
1
fej
stvu n j ege
tvem značaj ali manjšinske pravice.
'mi
\M 7 k?tf
l'°
11	/i	i
Kadar krokarji
Hočemo dejanja, ne besed!
želni glavar ne misli, da smo s tem že zadovoljni. ODLOČBA VII. ČLENA AVSTRIJSKE DRŽAVNE POGODBE JE DOLŽNOST, KI BI JO AVSTRIJA MORALA ŽE DAVNO IZPOLNITI!
V Italiji ni nič boljše. Tržaški Slovenci imajo nekaj pravic, v Gorici zelo malo, v Vidmu pa nič. Slovenskim partizanom postavijo spomenik in zadnji dan pred odkritjem dvojezične napise zamenjajo z italijanskimi. Zdi se, kot da bi postavili spomenik fašistom, ki so te partizane pobili. Bojim se, da tržaški župan prireja protifašistične demonstracije zato, ker se zaveda, da Trst ne bi imel ravno najboljših gospodarskih uspehov, če bi bila bližnja meja zaprta.
NE VRAG, LE SOSED BO MEJAK. AMPAK SELE TAKRAT, KO BO TUDI URADNA POLITIKA V OBEH DRŽAVAH DRUGAČNA. Jugoslovani odpuščamo, pozabljamo pa nikoli!
Tone Janša
KATEDRA
Izdaja izvršni odbor Študentske skupnosti VZM.
Katedro ureja uredniški odbor: Marija Franko-vič, Slavko Gerič (odgovorni urednik), Vladimir Gajšek, Branko Gerlič, Žarko Golob, Tone Janša, Igor Plohl, Dušan Zbašnik, Bori Župančič, Jote Zagožen, Mitja Žitnik, Marjan Žmavc (tehnični urednik). Uredništvo in uprava: Ob parku 7, telefon 22-004. Tekoči račun: 018-078-548. Nenaročenih slik in rokopisov ne vračamo. Cena Izvoda 50 par (letna naročnina 10 din, za ustanove in podjetja 15 din). Tisk: CP Mariborski tisk.
zavrešče...
Ko se osamljen popotnik izgubi v širni puščavi in nazadnje omaga, izžet od žeje in vročine, upjjzore krokarji nad njim svoj mrtvaški ples, ki naj pospremi nesrečnika v večna lovišča.
Prav takšno, ali pa še hujše, vreščanje sestradanih mrhovinarjev nam zadnje čase udarja v uho; razločiti je mogoče kar troje požrešnih glasov!
Jasno je, da je te vrste zver mirna in potuhnjena vse dotlej, dokler ni očitnih znakov, da konec žrtve ni več daleč, in da se obeta mastna gostija...
Kdo so krokarji in kdo žrtev?
2rtev naj bi bila naša »neenotna in razpadajoča« domovina, krokarji pa tisti, ki jim diši s krvjo prepojena makedonska in slovenska zahodna ter severna zemlja.
Skrivajoč se pod policijski plašč zganjajo zadnje čase v Italiji nekateri profašistični elementi čudne stvari...
Zahtevajo vsaj del nečesa, česar jim pred četrt stoletja ni uspelo uropati. Ponoviti žele dejanja, za katera očitno niso bili dovolj nagrajeni!(?)
Sicer pa: volk menja kožo, toda nravi nikdar! Tudi nekateri vzhodni pisuni na ves glas kriče o nekakšnih pravicah neke Bolgarije, pri tem pa se izkazujejo vredne svojih učiteljev, predvsem v rožljanju z orožjem in črno propagando.
Prav tako vse kaže, da tudi našim severnim sosedom ni poznan termin miroljubna koeksistenca in podobni izrazi, ampak se očitno bolje spoznajo na geografsko terminologijo ... Kako naj sicer razumemo, da pod »Unter-steiermarck« spadata nekakšen »Marburg« in »Cieli«!?
Avstrija da. Italija da. Fašisti ne. Nacisti ne.
V Jugoslaviji pojejo to pesem že vrabci na strehah. Pa niti nič čudnega ni to, saj smo jih učili vsa povojna leta. Vi, dragi sosedje, nas niste slišali. In ne verjamem, da nas sploh kdaj boste, kajti ušesa ste si zamašili.
Oprostite, da vam solim pamet. Jugoslavija je federativna država. V njej živi veliko narodov, pa ne samo slovanski Ne rečem, da majhne etnične skupine nimajo težav tudi pri nas. Imajo pa svoje šole, učijo se svojega in našega jezika. Imajo prav vse državljanske pravice. Mislim, da niti Albanci niti Madžari ali Cigani, Turki ali Italijani nimajo vzroka, da bi se pritoževali. Pa ne zato, ker bi jim priznavali manjšinske pravice, pač pa zato, ker Jugoslavija manjšin sploh ne priznava; poznamo le etnične skupine, ki so enakopravni sestavni del jugoslovanske federacije. Kaj pa delate vi, sosedje? Najprej dovolite fašistom, da pretepejo naše ljudi pred vašimi očmi.
»Ein Volk, ein I ein Reich!«
Slovenci! Jugoslovani!
Zgodovinske okoliščine so nas spojile v eno. V svoji socialistični federaciji se zavzemamo za mir, bratstvo, sožitje in sodelovanje med narodi. Smo pobudniki politike neuvrščanja in dosledno jo zagovarjamo. Ne vmešavamo se v notranje zadeve sosedov, še manj v razmere drugih držav. Naša samobitnost, klenost in zoperstavljanje vsakemu sovražniku nekatere jezi. Skušajo nam jemati pogum, organizirajo provokacije proti naši
Potem pa se zberete in rečete fašizmu: »Ne!« To lahko pojete fašistom, ne pa nam, študentom in ostalim naprednim množicam. Mislim, da za študente lahko uporabim naziv napreden, kar so dokazali tudi tržaški kolegi. NE KRITIZIRAM RAD ITALIJANOV IN AVSTRIJCEV, PA VSEENO MORAM RECI, DA IMA VSAK NAROD TAKO VLADO, KOT SI JO ZASLUŽI. Uradna italijanska in avstrijska politika sta skrajno nenaklonjeni pozitivnemu reševanju manjšinskih problemov. Hans Sima pravi, da Je OBROBNI POJAV, če ob praznovanju petdesetletnice plebiscita na Koroškem nosijo v prazničnem sprevodu protislovenske transparente. Policija išče »zlikovce«, ki so nemškim napisom dodali še slovenske. Neka avstrijska stranka lahko v parlamentu mirno zagovarja politiko, da je na Koroškem mogoč obstoj samo enega naroda. Pozitivne premike v avstrijski politiki do manjšinskega vprašanja ocenjujemo pozitivno, vendar naj koroški de-
eno: ali si lahko italijanska država lasti pravico nad deli slovenskega Primorja in Istro, ko pa vemo, da je to ozemlje od vekomaj bilo slovansko, in da še danes narodnostna meja poteka globoko po italijanskem ozemlju? Zakaj in s kakšno pravico, sosedje Italijani? Kako, gospod A1-. do Moro?
Ce bomo dopustili (bolje rečeno — če bo italijanska vlada popustljiva), da peščica neofašističnih
Vse to in razni teroristični izgredi proti naši etnični skupnosti v zamejstvu, prikrit ali javen pritisk na naše ljudi ipd. kaže, da so še bitja iz zvrsti »homo sapiens«, ki so se potrudila in obrisala prah s »Ftihrerjevih« slik.
Naj bo tako ali drugače, »žrtev« domovina je morda res v »hudem položaju«, vseeno pa tako zgodnje vreščanje krokarjev ni na mestu. »Samo preko naših trupel... «, so v avgustu 1968. govorili naši vojaki — in verjeli smo jim!
Tudi naših bratov na severu in zahodu naj ne bo strah.
Popkovina med materjo domovino in njenimi otroki v zamejstvu še ni pretrgana! Življenjski sok se bo pretakal po njej vse dotlej, dokler ne bo utihnilo srce, bodisi matere, bodisi otrok.
Smrt fašizmu — svoboda narodu!
Jože Zagožen
skupnosti. Izrabljajo vse — tudi narodnostna čustva so jim hvaležno orodje. Življenje nas uči drugače, kot nas vzgajajo v šolah. Kruto je in zahrbtno. Danes nam ne priznavajo tistih pravic, ki so jih sami s podpisom londonskega sporazuma potrdili.
Narodnostne manjšine v Jugoslaviji se lahko neovirano poslužujejo svojih pravic in izpolnjujejo svoje dolžnosti. To jim zagotavlja tudi naša ustava. Pričakovali bi, da bodo tudi naši zamejci smeli hoditi svojo duhovno pot. Čeprav so in bodo državljani sosednjih držav, jim nihče ne more odrekati pravice, da so Slovenci, da govorijo svoj jezik, jezik, katerega jih je učila mati domovina. Nazadnjaške neofašistične skupine v sosednji Italiji pa tulijo svoje; pokvarjena buržo-azija kipi od veselja, ker so nacionalisti obrnili
SO DOLOČENE OBLIKE BOJA. KI MORAJO BITI NENEHNO PRISOTNE V ČLOVEŠTVU, AKO SE ŽELI OHRANITI. V DOBI ATOMSKE SMRTI .TE NAJPOMEMBNEJŠA BORBA ZA MIR. Nisem genij in ne morem zapisati revolucionarnih idej za dosego miru. Imam pa v sebi nekaj mogočnega - človeškega. To so moja globoka čustva sovraštva do zatiranja in nasilja in čustva žalosti nad slepoto takega strupenega početja. V sebi imam tudi globoko prepričanje v uspešno angažiranost in zmago človeštva. Tako je danes zame važnejše od pisanja »strokovnih« razprav vzburkati čustva ljudi proti konkretnim zunanjim manifestacijam nasilja in proti njegovemu bistvu in koreninam. Bistvo in korenine pa so že tako poiskali geniji človeštva in so njihove razprave znane in razširjene. Zato zagovarjam čustvene in tudi nekoliko utopistične ideje. NIKOLI NE BO PREVEC LJUDI Z LEPIMI, IDEALISTIČNIMI POGLEDI NA SVET, CE SE BO RESRVALO USMERJANJE ČLOVEŠKE DRUŽBE PO POTI V NASILJE ALI NENASILJE. Nikoli jih ne bo dovolj kot ravnotežje »REALISTOM« — »LJUDEM ZVEREM«. 2elim pripomoči k vzgoji, k še večjim čustvenim reakcijam človeštva, Ker želim zmago človekovega bistva. Zato torej zagovarjam ne čisto (NE) utopistične ideje.. GRE ZA POSTAVLJANJE PROTIUTEZI NASILJU! GRE ZA POŠTENO IN ISKRENO 2ELJO PO GAŠENJU NEVARNIH AGRESIVNIH MISLI!
PROSIM VAS. BODITE NAJPREJ LJUDJE IN PRADEDJE PRAVNUKOV, NE PA ZVERI IN GROBARJI SVOJEGA BISTVA! Verjemite v imenu bodoče zmage razuma — ne glede na porazne razmere v svetu — v poštenost, strpnost in nenasilje. PROŠNJAM SE NE SMEJTE IRONIČNO — TUDI ZARADI LASTNE KOZE IN KOZE SVOJIH OTROK IN VNUKOV. IN NAVSEZADNJE — BODITE VSAJ RAZUMSKO USMILJENI DO ČLOVEKA, CE ZE NE ZMORETE ČUSTVENO. V IMENU SVETIH VREDNOT -UMETNOSTI, OTROK, ČLOVEŠKEGA BISTVA — VERJEMITE V ZMAGO ČLOVEŠTVA. I. P. ‘
pozornost javnosti v arugo smer. Ni več študentskih demonstracij, stavk zaradi prenizkih mezd in protestov proti »vietnamizaciji« vojne. Buržoazija počiva. Plebejci pa pretepajo slovenske študente v Trstu, kričijo, da je cona B italijanska, teptajo vsa določila londonske konvencije. Res je, da pravno zadeva cone A in B ni urejena, res pa je tudi, da nikjer ni bilo sklenjeno, da sta obe coni italijanski. Pa pustimo to. Zanima nas
skrajnežev kreira italijansko zunanjo politiko in diktira tempo razvijanja odnosov med dvema sosednjima državama (do nedavnega sem bil prepričan, da so odnosi prijateljski), nam ne bo preostalo nič drugega kot to, da ponovimo besede našega maršala: »Niti za ped ne bomo odstopili od svojih meja!« Jugoslavija je žrtvovala Trst z namenom, da bi ohranili svetovni mir, čeprav se zavedamo, da je pravica na naši strani. Zahtevamo spoštovanje državnih meja. Na takšen način, kot so začeli obravnavati sosedske odnose Italijani (+ Avstrijci, Bolgari, Madžari), to ni več mogoče. Mir in prijateljstvo! Bodimo pošteni in pustimo, da kljub vsem gonjam proti našim manjšinam v tujini tuje narodnostne manjšine v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji v miru še naprej izpolnjujejo svoje pravice in dolžnosti!
Avstrijci! Italijani! Bolgari! Madžari!
Vsi smo ljudje in nas je naključje postavilo ene na to, druge pa na drugo stran meje. Živimo dalje, potimo se pri delu, hodimo v cerkev ali pa ne, govorimo različne jezike, a, dasi smo vsi ljudje, smo po narodnostih različni. Spomnimo se na deklaracijo OZN o človečanskih pravicah. Mirno sožitje je med pripadniki različnih narodov možno doseči. Saj ljudje so dobri, pravijo pa, da je politika največja vlačuga. Ali Italijanom v Jugoslaviji kratimo pravice? Ali so prikrajšani Madžari? Vse manjšine imajo svoje šole, spoštujemo njihov jezik, ne izvajamo slovanizacije, ker vemo, da bi s tem ubili nekaj čustev, človekovo bistvo bi postalo okrnjeno, bili bi plehki in nediferencirani. Zatorej tudi vi recite v svoji domovini pravo besedo. Postavite stvari tja, kamor sodijo. Ne pustite, da bi vas potegnil vase tok histeričnega izzivanja, ki ga netijo nacionalistične in fašistične organizacije v vaših državah in ki jim vodstva ne stopijo na prste ter s tem pasivnim opazovanjem posredno podpirajo šovinistične izgrede.
Zanimivo bi bilo tudi vedeti, kdo stoji za izjavami Alda Mora, ki je v največji meri odgovoren za to, da ni prišlo do napovedanega obiska predsednika Tita v Italiji. Mračnjaštvo, ki ga danes označujemo z neofašizmom, doživlja lepše trenutke, kot smo mu ga namenili ob koncu druge svetovne vojne, ko smo strli fašistično zver. Ljudje!
Pomislimo na Resnico, živimo srečno v miroljubni koeksistenci in ne razburjajmo se nad dejstvom, da so eni Slovenci, drugi Hrvati, tretji spet Nemci ali Italijani. Vsi smo ljudje. Politični cilji, predsodki in vera v arijanstvo rase pa porajajo želje po prevladi. Nacionalizem je temu dobrodošel zaveznik. Ko bi le razumeli!
Dušan Zbašnik
Prispevajte v sklad za izgradnjo Maistrovega spomenika v Mariboru
Študentski list Katedra je sklical v petek, 11. decembra 1970, tiskovno konferenco, na kateri je bilo govora o zbiranju sredstev za gradnjo spomenika generalu Rudolfu Maistru v Mariboru. Dosedanja aktivnost študentske skupnosti Maribor je vseskozi temeljila na nekaterih konkretnih spoznanjih, ki so usmerjala, delo študentov. Eno takih spoznanj se je oblikovalo v trdno prepričanje, da je general Rudolf Maister za Slovenijo, jn še posebej za Maribor, jeklena zgodovinska osebnost, ki so ji sedanje generacije dolžne dati priznanje.
Zat?iu°' IJ,,inaJ,UyeiA	*tudenteki l*et Katedra posvetil Maistru in njegovim borcem veliko
svojih misli, da je Študentska skupnost izdala raZK|Pdn|(,e |n sodelovala pri nekaterih drugih aktivnostih na em področju. Logično nadaljevanje dejavnosti je sklep uredniškega odbora, da odpre namenski račun, v katerega se bodo stekala vga sredstva za izgradnjo spomenika generalu Rudolfu Maistru v Mariboru.
Začasno bo s sredstvi, ki so se že zbrala, predvsem pa s tistimi, ki jih še mislimo zbrati, upravljal odbor, ki ga sestavljajo: Slavko Gerič — odgovorni urednik Katedre, dr. Maks Pohar — predsednik Združenja borcev za severno mejo,
Janez Švajncer ml. — poslanec prosvetno-kultur-nega zbora, Vili Sale — predsednik odbora Študentske skupnosti. Radovan Cotič — predsednik KUD Študent in Dušan Zbašnik — urednik notranje rubrike pri Katedri.
Pozivamo posameznike, organizacije, društva in podjetja, da podprejo to akcijo In s prostovoljnimi prispevki postavijo temelje spomenika.
Objavljamo naziv in številko namenskega računa pri SDK:
SKLAD ZA IZGRADNJO MAISTROVEGA SPO
MENIKA 518-746 1-548.
Italijanski propagandistični publicisti iz vrst neofašistov venomer dokazujejo svojo trditev, da ima Italija do našega vzhodnega mejnega ozemlja skrivne in upravičene interese, ki naj bi v prihodnosti postali stvarnost. Neprestano nas spremljajo dejanja, ki mečejo umetno trikolori-stično svetlobo zdaj na ta, zdaj na oni sektor celotne problematike. Vrstijo se dejanja, ki po svoji obliki in vsebini spadajo v barbarsko dobo, ne pa med civiliziran svet, napreden in moderen, kot je Italija. To nas zaskrbljuje. Zaskrbljuje nas tudi to, da so povzročitelji nemirov ostanki fašizma in ducejevske dobe, pa imajo kljub vsemu popolno svobodo v izvajanju terorja in protijugoslovanske dejavnosti na italijanskih tleh, sredi policije, vojske in oblasti.
Ali ne bi bila tudi Jugoslavija ob teh dogodkih popolnoma upravičena spominjati se svojih bolečih ran, ki jih še danes zdravijo naši sosedje z grobim sulfamidnim praškom in smodnikom? Mar ne bi tudi mi imeli pravice vzdihovati po zahodni italijanski obali, po beneških lagunah, se spominjati Benetk, naše stare gospodovalke, Chioggio s chioggitskimi ribiči, večnimi brezplačnimi odjemalci skuš in brancinov, sardel in tun, ali pomisliti na Hrvate polotoka Gargano?
Imeli bi pravico!
Toda tega ne počenjamo, ker si želimo vse kaj drugega kot slabih odnosov in očitkov, da ne spoštujemo sporazuma iz leta 1954.
Pač pa se ne smemo utruditi, da ne bi neprestano odbijali od dolgočasja ponavljajočih se zvijač in dejanj, pretvez, starih zgodovinskih legend, ki hočejo z mrežo neresnice prikazati italijanske lastninske pretenzije do našega ozemlja, ki v resnici ne obstajajo.	•
Tega ne smemo dopustiti v nobenem trenutku, ker bi bilo to samo priznanje politiki popuščanja, ker moramo svetu dokazati, da se za vsem tem skriva nekaj povsem drugega kot samo pretenzije po tistih dvajestih kilometrih meje. V ozadju teh zahtev Je politika osvajalnih namenov zahodnega sveta, kamor sodi tudi Italija. To je politika, ki v nobenem primeru ne dopušča dokončne rešitve tega problematičnega vprašanja, politika, ki vsiljuje stalno napetost, zaradi katere bi morda nekoč upravičila kakšno nenadno agresijo na naše ozemlje. Vsi pa vemo, da je naše ozemlje na križpotju različnih interesov in bi z njim ena od velesil pridobila ogromne prednosti v vojaški strategiji.
Toda to so samo logična in popolnoma upravičena predvidevanja. Predaleč v tem pogledu ne moremo in ne smemo iti. Tu imajo besedo strategi. Po vsem tem bi lahko ugotovili samo še to, da trajajo takšni ekscesi, kot so jih uprizorili neofašisti pred nedavnim v Trstu, že desetletja nazaj, da doslej italijanski vladi niso povzročali nikakršnih večjih problemov, kljub temu da je bil medtem leta 1954 v Londonu dosežen obojestranski sporazum o tem vprašanju.
Najbolj žalostno pa je to, da si minister Moro dovoli dajati v parlamentu, pred vso svetovno javnostjo, izjave, ki nikakor ne pristojajo času, ko je želel tovariš Tito stopiti na italijanska tla in prisrčno stisniti roko predsedniku Saragatu in samemu Aldu Moru.
Ni nam vseeno ob teh dogodkih, ker bi lahko svet ob morebitnem obisku tovariša Tita ustvaril napačno mnenje, da namreč izvajamo politiko popuščanja glede spornih ozemelj. Zato je bilo v tem trenutku najpametneje državniški obisk preložiti za nedoločen čas.
Mi pa bomo — kot tolikokrat doslej — tudi v tem primeru težili za pravično rešitvijo vprašanja in ponudili sosedom roko v spravo.
Takšna je naša politika, tako misli jugoslovansko ljudstvo, tako si verjetno želi tudi prijateljsko italijansko ljudstvo, ki je v vsej tej umazani igri najbolj nedolžno.	MILAN	LAMPE