Nazorni nauk. Jutro. Jutro je dnevni čas o solnčnem vzhodu. Ta čerta predstavlja zopet naše obzorje, ta krog pa solnčni tir, ta polukrog je tedaj nad našim obzorjem, ta polukrog pod našim obzorjem. Dokler jesolnce tukaj, je dan; dokler je pa tukaj, je noč. Solnce tedaj stoji tukaj (1). Pomika se, je tukaj (2). Više stopa je (v 3). Ni še jasno, a *u<** ne ve^ ta^° tamno> ^ot p°PreJ; mra^ je, dani se, jutro je. Ker se ta mrak zju- traj prikaže, se imenuje jutranji mrak. Že oznanuje petelin bodoči dan in o pomladi in o poletji se prijazno glasi slavček, posamezni vstajajo in gredo po svojih opravilih, iz visokega stolpa se oglasi zvon, in po hribu in planu se začuje: »Zdravo Marija". Vendar še je mrak. A solnce med tem kviško stopa; jasnejše postaja, kmalo nas bode zopet pozdravilo lepo solnce. Že nam pošilja nekaj svetlobnih trakov, ki napovedujejo njegov prihod; že se vidi rudeč obrobek na vzhodu, in nebo se rudeče žari, prijazna jutranja zarja se prikaže, vse nebo je nekako ognjeno. A ni še izšlo, vendar na robu je že, krasno solnce in po visocih gorah že sveti. Budijo v svetli zarji se venčane gore, Kjer solnčice rumeno tak lepo vzhaja že. Žareči rob že vidimo, čedalje večji je, že vidimo polovico solnca, kmali vidimo vse solnce. Le pridi solnce zlato, Odkrij nam svet neznan; In černa noč naj zgine, Kraljuje beli dan. Tedaj se ljudje zbude, vstajajo in zapuščajo svoje ležišče. Hiše se odpirajo, iz dimnikov se kadi, kravice mukajo in jagnjeta meketajo, po dvorišču piščeta ščebetajo, golobje po strehah grulijo, na polju pa se vzdiga škerjanček in drobni svojo juterno pesem. Ko se solnce vrača, se vsa narava na novo oživi, živali in ljudje se z nova gibljejo. Zelena trav'ca vstaje In červič oživi, Vse lepo solnce božje Na svetu cbudi. Že kmetič gre na polje In hvali stvarnika. Pastirček dobre volje Živin'co past' pelja. Jutranja molitev. 1. Tebi, večno bitje, pojem slavo! Dal v telesu zdravem dušo zdravo, Dal si, da iz nova se radujem: Aleluja, slava Bogu! 2. S hladnim zrakom udom španje bega Glas vesel se krog in krog razlega, Duh vedri se, serce se mi širi: Aleluja, slava Bogu! 3. Primite se roke pridno dela, Da na večer duša bo vesela, Da zapojem spet, ko jutro pride: Aleluja, slava Bogu! Umek. Rana ura, zlata ura. Kdo bode tedaj zamudil zlato uro. Pa poreče marsrkdo, kakor rad bi s solncem vstal, a vendar le ne morem — pretežko mi jel Poskusi, 6esar se kdo navadi, lahko stori, privadi se tedaj iz mladega, da zgodaj vstajašl Zjutraj se čutiš na novo poživ- Ijenega, dobro ti je, mirno si spal. Vse dobro pa pride zopet od Boga. Ko se jutro prebudi, vzdiguje se skerjanček kvišku in poje Bogu bvalno pesem. Stori tudi ti tako, in zahvali se Bogu za spanje, ki te je pokrepčalo. — A ti si več od škerjanca. Žival ne razloči dobro od budega, a ti vse to veš. Naj boljša z°ahvala je tedaj, da si prizadevaš, v dobrem rasti. Bog je dal, da si se zdrav in vesel zbudil, tedaj uči se pridno! To hočeš tudi Bogu obljubiti, da bodeš novi dan dobro obračal (v slavo in čast Božjo). Dobri otroci zjutraj, ko vstanejo, molijo; Bog pa rad usliši molitev pobožnih otrok. Pridni otroci se zjutraj lepo umijejo, lase počešejo, obleko osnažijo. — Gotovo tudi vi tako ravnate. Tudi tukaj velja pregovor: Česar se kdo mlad privadi, tega tudi star ne bo opustil. Po zajuterku greste vsak dan, razven ob nedeljah, v šolo. — Tudi tukaj velja naš pregovor od privaje v mladosti. Kdor se mlad privadi, da vse točno in o pravem času opravlja, tudi tega star ne bode opustil. — Odraščenemu je pa velikrat zelo koristno in važno, da svoje reči o pravem času zverši; tedaj je tako imenitno, da se že zdaj privadite točnosti. . . . Učiti se, je sedaj vaše najimenitnejše opravilo, ter hoditi v šolo. Ni vse eno, kedaj da pridete v šolo. . . . Kaj imate tedaj storiti? Odgovor: „0 pravem času moramo z doma iti in ne muditi se med potjo". Dobro, dobro, da veste, a bolje, ako tudi tako ravnate. (Dalje.) V / <p\ -¦0-*'*^' 1