142. št. - 5. leto. PoStnlna pavšalirana. Posamezne številke 1 Din. Naročnina za kraljevino SHS Mesečno 15 D. Letno 180 D. Inozemstvo: MeseCno 20 D. Letno 240 D. Oglasi: enostolpne nnn vrsta za enkrat 50 para, večkrat popnst JUGOSLAl V UubflanV v Žefrffelc 22. lunfla 192Ž JBI u knii ‘Junica Ljubi Uredništvo: Wolfova ulica l/l Telefon 36fc Uprava: S. Telefon 44. isi se ne vračajo, m je priložiti znamk« za odgovor. Politični položaj v Beogradu. NEENOTNOST V VLADI IN V OPOZIČUL — URADNIŠKA ALI VOJAŠKA VLADA NA VIDIKU. — TEROR V VLADNIH STRANKAH. Zagreb, 21. jun. (Izv.) Današnja VRijeČ« prinaša sledeče situacijsko poročilo iz Beograda: Danes ob 10. dopoldne so se začele seje posameznih parlamentarnih klubov. — V seji radikalnega kluba so oni poslanci, ki niso zadovoljni z načrtom volilnega zakona, razložili svoje stališče. Po daljši debati je Pašič izjavil, da se je radikalski klub postavil na stališče, da glasuje za volilni zakon. Zaradi tega meni, da mora vsak poslanec, ki bi glasoval proti volilnemu zakonu, izstopiti iz stranke. — Demokratski klub je imel tudi dopoldne Sejo. Debata je bila izredno živahna. Seja se je ob pol dveh popoldne prekinila in se je nadaljevala ob treh. v- Zemljoradniški klub je na svoji današnji seji razpravljal o stališču, ki ga namerava zavzeti na popoldanski seji narodne skupščine. Sklenil je, da se ne pridruži opoziciji v njeni taktiki, da ne prisostvuje sejam narodne skupščine. Klub bo določil svojo taktiko po razpoloženju, ki bo vladalo v narodni skupščini, zlasti v kolikor se tiče vprašanja, ali naj se vladi omogoči kvorum. — Nova muslimanska nacionalna organizacija je za predloženi načrt volU-nega zakona, muslimanski klub dr. Spaha pa je proti volilnemu zakonu in se bo lojalno pridružil opo2!ciji. Tudi jugoslovanski klub je sklenil, da vztraja na svojem včerajšnjem sklepu glede postopanja pri glasovanju o volilnem zakonu v narodni skupščini. — Nacijonalni seljački klub se še ni odločil, kako naj postopa. — Za danes dopoldne je bila sklicana seja članov vladne večine, ki pa se ni mogla vršiti, ker demokratski klub še ni končal svoje seje. Zaradi tega tudi opozicionalne skupine niso imele seje, ker so sodile, da je to vprašanje odvisno od sklepov demokratskega kluba. Opozicionalne skupine smatrajo, da ne morejo dopustiti, da bi vlada zaradi volilnega zakona padla, ker nihče ne more vedeti, kaj bi se potem zgodilo. Zlasti se boje, da ne bi prišlo do uradniške ali vojaške vlade. V političnih krogih se namreč govori, da v slučaju padca sedanje vlade ni najti drugega izhoda. Z nezaupnico, ki bi se izrekla vladi na ta način, da volilni zakon ne bi bil sprejet v narodni skupščini, bi se kroni omogočilo apelirati na narod. Na ta način bi potem nastala potreba, da krona sama sestavi novo vlado, toda izven parlamenta. Napetost je nekoliko ponehala, ko se je zaznalo, da bo demokratski klub svojo sejo popoldne nadaljeval. Popoldne bo ta napetost najbrže dobila značaj političnih koncesij in sicer na seji nar. skupščine same. Od volinega zakona bo odvisno tudi nadaljnje delovanje narodne skupščine in ali ostane vlada. Obstrukcija v narodni tkupiSni. Beograd, dne 21. junija. (Izv.) Današnja seja narodne skupščine, katero so pričakovali z veliko napetostjo, ker je opozicija javila, da bo fcačela danes z obstrukcijo, se je za-Ičela namesto ob 4. popoldne še-le Okrog 7. zvečer. Opozicionalne stranke so na današnji seji parlamenta začele izvajati svoj včerajšnji sklep in so začele z obstrukcijo. Seja je zelo burna in bo trajala najbrže do polnoči ali pa še delj. (Podrobnejše poročilo prinesemo jutri.) Podlimbarski v domovini. POZDRAV V MARIBORU. — ZAHVALA ZA »GOSPODIN FRANJO*. — VENCI IN ŠOPKI. — PRIHOD V LJUBLJANO. Maribor, 21. jun. (Izv.) Danes (olj 3.37 popoldne je dospel v Maribor vagon s telesnimi ostanki pok. pisatelja Maslja-Podlimbarskega. V, Zadnjem trenotku je bil Maribor po Zaslugi železničarjev in urednikov Alarmiran o prihodu vagona, ki so ga pričakovali še-le jutri. Takoj se Je zbralo na kolodvoru mnogo ob-Cinstva. Pozdrav na postaji je bil prisrčen. Y imenu jugoslovanskega Maribora je govoril g. Djamonja, ki se je pok. pisatelju zahvaljeval za »Oospodina Franja«. Pod vodstvom 8. Premrova so zapeli pevci »Lepo našo domovino« in »Vigred«. Na krsto, ki je prišla v Maribor popolnoma neokrašena, so položili tu dva venca in tri šopke. En venec je položilo na krsto Mariborsko žensko društvo z napisom »Maribor — narodnemu pisatelju«. Drugi venec je poklonil spominu umrlega pisatelja g. Djamonja z napisom »Piscu Go-spodina Franja«. Tudi mariborski novinarski* klub je položil na krsto pokojnika šopek. Pogrešali pa so pri sprejemu g. dr. Serneca, ki je bil na to posebno povabljen. Ravnotako ni bilo prisotnega zastopnika vlade. Krsta pride nocoj v Ljubljano. Rsška konstituanta proti SSaiiJan. terorju. Kraljeviča, 21. jun. (Izv.) Na seji reške konstituante je predsednik dr. Zanella predložil svoje poročilo o delovanju zadnjega časa. Izid pogajanj med Jugoslavijo in Italijo glede rešitve reškega vprašanja pome-nja popolno samostojnost Reke, kar je v prvi vrsti pripisati stremljenju jugoslovanske delegacije. Konstitu-anta je sprejela to poročilo, nakar so začeli razpravljati o interpelacijah. — Konstituanta zahteva, naj se reški državi vrne pristanišče in železnica, ki ju je Italija protizakonito zaplenila. Vsi sklepi manjšine rešite konstituante se razveljavijo, zlasti pa podelitev reškega državljanstva 300 tujcem. Sklenili so, naj se uvedejo trgovinska pogajanja z Italijo in Jugoslavijo. V tem pogledu je bil sprejet sklep, naj se vladi prepuste popolnoma svobodne roke. Konstituanta je sprejela nadalje resolucijo, ki naznanja vsemu kulturnemu svetu, da se Reka še vedno nahaja v območju oboroženih tolp, ki ob popolni pasivnosti kraljevih karabinjerjev ljudstvo terorizirajo. Pri tej priliki je konstituanta tudi protestirala _ zoper vzdrževanje takega položaja, ki ima namen, da onemogoči funkcioniranje zakonite konstituante in vlade. Izjavila je, da so zadnje dogodke v Valscurinie fašisti izzvali zaradi tega, da morejo krivdo zvaliti na zakonito vlado in motiti dobre odnošaje do Jugoslavije. Obsoja tudi kampanjo italijanskih listov, ki nasedajo informacijam fašistov. Zahteva popolno izvedbo člena 4 rapallske pogodbe in odstranitev vseh oboroženih tolp z Reke. Trpečemu prebivalstvu Reke se izreka zahvala za njegovo zadržanje in odobrava delovanje zakonite vlade in njenega predsednika. Kraljeviča, 21. jun. (Izv.) Komisija, ki preiskuje dogodke v Valscurinie, je odprla truplo ustreljenega vojaka Grimaldija in je ugotovila, da je bil ustreljen iz italijanske vojaške puške. Ali ie v znatalu! Jugoslovansko-italifan-ska pogajanja. Beograd, dne 21. junija, (Izv.) Italijanski poslanik grof Manzoni je bil včeraj po seji ministrskega sveta povabljen v ministrsko predsedni-štvo, kjer mu je minister za zunanje stvari dr. Ninčič sporočil odgovor jugoslovanske vlade glede nekaterih izprememb, ki naj se izvedejo v konvencijah, sklenjenih v Santi Margheriti in Rimu. Jugoslovansko poslaništvo v Rimu je bilo obveščeno o odgovoru, ki ga je zunanji minister dr. Ninčič podal poslaniku grofu Manzoniju. Oblomov je junak, ki dela sklepe od jutra do večera, a jih nikdar ne izvrši. Ta originalni polčlovek v ruskem romam enakega imena je pravi tip povprečnega Orientalca in Evropejci nazivamo to psihopatično bolezen oblomovizem. Tudi Mereškovski je ustvaril v Leonardu da Vinciju nekaj podobnega. Veliko sklepov, brezmerna fantazija, neprestano razglablanje in premišljevanje, a nič volje, nobenega dejanja. Čim bolj gremo proti vzhodu, tem bolj pogosti so ti tipični značaji. Oblovmovizem je težka bolezen vzhoda... Ako človek globlje razmišlja in opazuje naše notranje- in zunanje-političnt razmere, tedaj se mora nehote spomniti na označeni duševni defekt. Vse tako-zvone nasledstvene države se imajo boriti s težkimi razmerami, toda povsod zasledimo napredek, neznatno, a vendar progresivno konsolidiranje razmer, Ali naj pokažemo na Čehoslovaško? Njeno ustavno vprašanje je do malega končano, uprava funkcijonira skoraj brezhibno, valutno vprašanje izraža raz-merje njihove krone do naše, vlada je izraz urejenega parlamentarnega živ-Ijenja, česar ne pogrešamo niti na Poljskem in v Nemški Avstriji. In pri nas?\ Dobili smo ustavo, ki je še-le ustvarila ustavne boje, rodila plemenski antagonizem. Živimo ob samih ministerialnih odredbah in zgodi se včasih, da ima tudi naša vlada svoje svetle trenutke. A glejte čudo! Debatirajo, diskutirajo, razpravljajo, včasih se tudi skregajo in doživeli smo celo, da pride naš parla? ment — če ga smemo tako imenovati — ali pa njegov surogat v obliki slav« nega zakonodavnega odbora do čisto konkretnih, jasnih sklepov, pravih iA resničnih sklepov. Takrat pa se oglasi v duševnosti naših ministrov, naše. vlade, Oblomov. Gospod iz Orijenta nima volje, nima moči, da bi sklepe iz? vrševal, točno in brezhibno, kakor se spodobi med zdravimi ljudmi. Oblomov, razkraja našo upravo in ubija našo državo. Le spomnimo se na uradniško vprašanje, kako škandalozno so ga Izvršit vali, koliko truda je bilo treba, da je prišlo do izplačila. Profesorji imajo ž$_ vse leto papirnato pravico do plačila svojih nadur, a finančni minister narav-nost s cigansko indolenco zavrača vse urgence. V nekdanji turški državi so bili uradniki večkrat po pol leta brez plače, Evropejci smo mislili, da so to bajke iz tisoč in ena noč. Danes je vse resnica. In to ne more biti slučaj, ampak delovanje krvi, značaja in najboljši dokaz, da so gospodje v Beogradu drugega kova, da bolehajo na oblomovizmu, česar ljudje zapadne kulture ne moremo razumeti. Eno leto že sklepajo o upravni razdelitvi države in so jo menda tudi že sklenili, nekdo je že celo izdal, da bosta gospoda dr. Baltič in dr. Skaberne, kot velika župana parcelirala Slovenijo, ker imata za seboj priznano avstrijsko službeno rutino. Kakor čujemo, bo tudi to upravno razdelitev beogradski obla* movizem odložil za nedoločen čas, slučajno v veliko škodo imenovanih gospo« dov, a v korist našega naroda. Za nas ostane samo eno vprašanje. Slovenci, Hrvati in Srbi moramo p(f" stati enakopravni bratje v skupni državi v tem smislu, da bomo Slovenci sami odločali o svojih posebnih slovenskih zadevah. Zato pa potrebujemo svojo po* polno finančno in kulturno avtonomijo. To je bistvo narodne samouprave, ki edina more ozdraviti in rešiti našo državo. Vse drugo, kar delajo naši držav• niki, je eksperimentiranje političnih otrok. Burna sela češkoslovaške zbornice. Praga, 21. junija. (Izv.) Ko je češkoslovaška zbornica zaključila v svoji včerajšnji seji debato o kreditih, je prešla na vprašanje dolgov. Ko se je dvignil naučni minister Šro-bar in jel govoriti v češkem jeziku, se je začul s klopi poslancev slovaške ljudske tranke velik ropot. Slovaški poslanci so obkladali ministra s psovkami in mu klicali: »Sramota Slovaku, ki ne govori slovaško! Naj govori slovaško!« Podpredsednik Hrubar je ponovno poskušal vzpostaviti mir in je neprestano klical poslance k redu. Vendar so Slovaki prekinjali govor ministra z vednina hrupom in medklici, tako da ni biltf možno čuti njegovih besed. Ko je minister zaključil svoj govor, so po-slanci slovaške stranke dolgotrajno; in viharno klicali: »Hamba!« (Sramota!) V seji, ki je sledila nato, sq bili nekateri zakonski načrti vrnjeni posameznim odsekom, med njimi za-* konski načrt o podržavljenju železnice Ustje—Toplice prometnemu odseku. Odseku je bil vročen rok dveh1 dni, da poda nato poročilo. Glavna skupščina Zveze industrljcev na sloven-ozemlju v Ljubljani. iVčeraj dne 21. t. m. se je vršila Jta mestnem magistratu v Ljubljani III. redna glavna skupščina Zveze (industrij cev. Skupščino so razen številnih članov posetili zastopniki jdržavnih oblastev in raznih drugih gospodarskih korporacij in organizacij iz Slovenije in ostale Jugoslavije: za g. pokrajinskega namestnica g. dvomi svetnik dr. R. Marn, za Oddelek ministrstva za trgovino in industrijo g. svetnik dr. Fr. Ratej, za finančno delegacijo g. višji fin. svetnik Fran Bajič in višji davčni upravitelj Fran Žagar, za agrarno direkcijo g. inšpektor Viljem Putih, za oddelek za soc. politiko pri pokr. npravi g. dr. Skubic, za Direkcijo Šum g. ing. Tavčar, za Inšpektorat drž. železnic v Ljubljani g. kom. referent Fran Kunaver, za mestni magistrat ljubljanski g. ravnatelj Al. £iuha, za Zvezo trgov, gremijev in zadrug za Slovenijo g. Fran Cebal, za Gremij trgovcev v Ljubljani g. 'Avg. Skaberne, za Savez industrija-laca v Zagrebu gospoda generalni tajnik Marko Bauer in dr. Ante Pan-Šakovič, gg. zastopniki časopisja itd. Skupščina je z velikim navdušenjem odposlala Nj. Vel. kralju Aleksandru na Bled iskreno udanostno brzojavko, na kar so se po dnevnem redu obravnavali posli Zveze v letih 1920 in 1921. Iz poročila predsedni-štva in tajništva Zveze je bilo jasno razvidno mnogostransko, smotreno in intenzivno delo Zveze na gospodarskem polju, kako se je iz skromnih početkov razvilo delovanje Zveze v toliki meri, da more sedaj beležiti že mnoge in važne uspehe na polju industrijske in narodnogospodarske politike sploh, da je visoko dvignila svoj ugled v javnosti in si priborila velik vpliv na polju naše gospodarske, obenem pa tudi soci-jalne politike. Ko so se obravnavala pereča vprašanja naše trgovske, carinske, davčne in socijalne politike, je glavna skupščina soglasno sprejela sledeče RESOLUCIJE; sprejete III• Redni Glavni Skupščini Zveze industrijcev v Ljubljani dne 21. junija 1922. 1. Resno in nujno opozarjamo Finančno upravo, da je njena dosedanja finančna politika nevzdržljiva in nezdrava. Ta enostranska in skrajno fiskalna politika ogroža vitalne interese industrije, ki je važen faktor v našem gopodarstvu. Opozarjamo, da je sedanje kaotično stanje davčne zakonodaje le nujna in naravna posledica tega, da se tesnosrčno in dosledno zametuje obče priznana načela finančne politike, da se gospodarske organizacije dosledno odrivajo od sodelovanja pri Davčni zakonodaji in da se povsem utemeljene in stvarno podprte resolucije, spomenice in predlogi teh organizacij omalovažujejo. Naša industrija se nahaja še v razvoju in bojuje težke boje. V takem položaju treba zdrave in velikopotezne finančne politike, ki zastopa interese države, a obenem ščiti vitalne interese važnih gospodarskih faktorjev. 2. Zahtevamo, da se pri davčnih reformah, ki se morajo izvesti, zaslišijo naše gospodarske in stanovske organizacije. Le tako pridemo do ukrepov, ki zadostijo državnim potrebam, ne da bi ogrozili obstoja industrije. Sodelovanje naših organizacij je naša nujna zahteva ln ni dopustno, da gre Finančna uprava preko nje. 3. Obsojati moramo, da je Finančna uprava ustanovila nov vojni davek na leto 1920 na povsem neobičajen način in proti svoječasni izjavi, da je vojno leto 1919 zadnje, za koje se predpiše vojni davek. Take Protislovne izjave in odredbe škodujejo našemu narodnemu gospo-dartvu in uničujejo ugled Finančne uprave. Vsled naknadne upeljave vojnega davka za leto 1920 se nahaja industrija v prekarnem položaju, ker radi pomanjkanja denarnih sredstev ne more mobilizirati kapital potreben za kritje tega vojnega davka. Opozarjamo tukaj, da Finančna uprava ni niti malo upoštevala vsestranske utemeljene predloge glede reforme vojnega davka, koje so gospodarske Organizacije svoj čas objavile. i Nujno pozivamo Finančno upravo, da ukine vojni davek za leto 1920 in da v nadalje opusti take neobičajne eksperimente. 4. Po našem naziranju je davek na poslovni promet škodljiv in pozivamo finančno upravo, da ta davek čim preje odpravi, kakor hitro to dopustijo oziri na finančno ravnotežje. 5. Odločno zahtevamo, da se nemudoma ukine plačarina z vsemi pribitki. Ta specijalen davek zadeva zgolj Slovenijo in Dalmacijo. Dokazano je, da je ta davek zastarel in socialno nepravičen. 6. Zahtevamo, da se ukine davčno jamstvo delodajalcev po finančnem zakonu za leto 1921. To davčno jamstvo povzroča neprijazne odnošaje med delodajalci in delavci. Opetovano je prišlo radi tega do ostrih konfliktov v industrijskih podjetjih. Delavci sami stoje dosledno na stališču, da se sme in more dohodninski davek predpisati zgolj njim in se protivijo priznati delodajalcem pravico odtegov. davkov. 7. Finančno upravo nujno in resno pozivamo, da ustanovi zakon v zaščito industrije. Recipirajo naj se vsaj one določbe, koje je uvedla Češkoslovaška republika. Zahtevamo predvsem, da se dovolijo primerni odpisi in dotacije rezerv za obnovitev stavb, strojev in obratnih naprav. Take določbe je nujno vzeti zlasti nov zakon o obdačbi delniških družb. Ako se to ne zgodi, bo brez-dvomno svojčas nastopila gospodarska kriza osobito, če se naša va-luta okrepi. 8. Nujno potrebno je, da se reformira pristojbinski namestek. Opozarjamo, da tega davka ostale t>o- krajine države ne poznajo. Ako ni mogoče pristojbinski namestek ta« koj odpraviti, se mora vsaj pri oce*« nitvi nepremičnin in pritiklin posttH pati s pravilnim razumevanjem današnjega položaja. 9. Zahtevamo, da se davčnim strankam dostavijo davčni plačilni nalogi. Ukinitev plačilnih nalogov jemlje davčnim strankam možnost davčne kontrole in davčne pritožbe. 10. Finančno upravo nujno poživljamo, da čim preje Izvede enoten za vso državo veljaven davčni sistem. Sedanji položaj s petimi različnimi davčnimi sistemi je nevzdržen in škoduje ugledu naše finančne uprave in naše države. Radi neenakih davčnih bremen povzroča občo nezadovoljnost. Pri izenačenju davčnih sistemov in davčnih bremen pa moramo zahtevati, da se ukinejo oni specialni davki iz avstrijske zakonodaje, ki obremenjujejo zgolj našo pokrajino, predno se uveljavijo davčne določbe iz drugih davčnih sistemov. Soglasno sprejeto! * Na skupščini se je pokazalo, ka| zmore energično, neutrudljivo delo z jasnimi načrti. Ni še Zveza industrijcev dospela na višek svojegai plodonosnega gospodarskega delovanja, toda bili smo uverjeni na tem zboru, da je Zveza v polnem, mladeniškem poletu proti visokim ci* ljem, ki si jih je zastavila v svojih bodočih stremljenjih, ki naj koristijo narodu in državi, kakor pravi Zveza v svoji udanostni brzojavki, odposlani s skupščine našemu kralju, bivaiočemu na Bledu Naša ministrstva. (Dopis Iz Beograda.) Naša država uživa daleč po svetu slab glas vsled svoje primitivne uprave, ki pa je po drugi strani razkošno bogata po svoji razcepljenosti. Kar spada pod eno samo močno roko, je razdrapano na več samostojnih delov, ki ljubosumno •varujejo svojo neodvisnost Katera druga država pa se more ponašati z — osemnajstimi ministrstvi?, Kosmata kapa, to je število, ki bi delalo čast stomilijonski državi? Kje imajo n. pr. kar troje ministrstev za poljedeljstvo, vode, šume, rude in ogramo reformo? Ali bi ne bilo stokrat bolje eno samo s tremi načelniki — strokovnjaki?! — Kaj potrebujemo posebnega ministrstva n. pr. za vere, za narodno zdravje, celo za pošto in brzojavi In pa tisto Smešno ministrstvo za izenačenje zakonov! To naj dela čudeže za vse ostale oblasti, ki morejo najbolje oskrbeti izenačenje zakonov. Ali na primer poljedelsko ministrstvo ni najbolj sposobno in merodajno za izenačbo vseh zakonov, ki so mu potrebni? In tako je pri vseh ostalih ministrstvih. Finančno ministrstvo naj polagoma in na podlagi izkušenj, ki jih preživlja vsak dan, izenači svoje zakone, pravosodno zopet svoje itd. Ministrstvo za izenačenje zakonov pa je karikatura, ki nas smeši pred svetom. Hudomušneži trdijo, z vso resno-istjo, da imajo pri nas toliko ministrstev edino radi tega, ker je med dosedanjimi državotvorci preveč apetita po ministrskih stolcih in tem Sledečih pokojninah, ki so jih gospodje odmerili sami sebi. In koliko je, med belgrajsko porodico in čarali0 sinov in sinčičev, ki morajo tasesti vsaj mesta načelnikov, ker ni dovolj minitrskih stolcev! Posebno jim diše ekonomska oddeljenja, kjer se vrše »ofertalne licitacije« za državne nabavke! Ah, to so prišli klati časi za tako vrsto državotvor-cev! — Mi smo bili v tisti prokleti Avstriji navajeni na »Sektionsšefe«, ki so prišli že v zreli moški dobi do take visoke časti in odgovorne službe, potem ko so imeli za seboj desetletja najrazličnejše prakse na deželi, v deželnih mestih in končno v ministrstvih — in poleg tega so se morali izkazati na znanstvenem polju in uživati dober glas med učenjaki in strokovnjaki. Tu v Beogradu pa pridejo do časti načelnikov duševne ničle, ki često ne znajo niti svojega Imena dobro podpisati. — Ali hočete večji škandal, kot je ta, da smo Imeli v pravosodnem ministrstvu za načelnika — propadlega študenta brez slehernega izpita? In tak človek je po srbijanskih metodah gospodaril nad sodniki in doktorji prava, ki so osiveli v sodni službi 1 Pa recite, ali je še kje drugod po Svetu mogoča taka brezglavost na najvišjih mestih državne uprave O ministrstvu za sodjalno politiko so strašno veliko govorili in pisarili, kako da nam je potrebno in kako je važno. Pa glejte! 2e pol leta nimamo mlnitra in načelniki delajo oziroma ne delajo, kar in kakor hočejo. Naj nam kdo pove, zakaj se je moral dr. Kukovec umakniti dr. Žerjavu, a ta je že pol leta bolan. Namestniki se brigajo za posle tudi tega resorta samo tedaj, kadar imajo sami ali ka*?< njihovi famulusi posebne skomine po koritu. Koliko se briga Pribičevič za Žerjava socijalno politiko, to vemo prav dobro! Ministrovati ne more, a na slepo podpisovati tem načelnikom tudi ne mara! In tako smo že pol leta brez ministra za socijalno politiko! No, zdaj je minulo pol leta, Žerjav je že zaslužil celo ministrsko penzijo, zdaj naj pride kdo drugi služit penzijo. Tretji demokrat naj nastopi! Če je se kaj socijalne pravice in doslednosti, mora priti tud! do tega! Prof. R. bi bil poštenejši in boljši nego marsikak najboljši demokrat! Diffi-cile satyram non scribere! Isto tako smo skoraj že pol leta brez trgovinkega ministra. Nekaj časa je ministroval in se kujal dr. Spaho, dokler ni za stalno odstopil — a za njim je prišel Osman Vilo-vič, ki zaresno še ni ministroval. Ves čes Je na politiški gugalnici ter šteje •knofe: bi ali ne bi! Zadnje zborovanje y Sarajevu mu je dalo smrtni Udarec! (To tako važno ministrstvo vodita 8va popolnoma nezmožna načelnika: dr. Todorovič In Savič, prvi za trgovino, drugi za industrijo. O — prvem Je bilo ie dosti govora po Časopisju; ministri prihajajo in odhajajo drag za drugim, a tak kup nesreče ostaja prlsmoljen na svojem stolcu. Nesposoben, vrhu tega domišljav v tvojo učenost, s srednjeveškimi aa-torl, oprtimi na čisto balkansko mentaliteto — vodi najvažnejši re-aort za blaginjo države! Kar je pre-tejM*iti« ttaJJpaaaka nas. Ce- lo latinico s težavo čita! »A, to je opet slovenački, Ja toga ne čitam!« — ti pove v brk, ako ga spomniš na kako slovenačko vlogo, ki Že leta čaka na rešitev! Drugi polbog tega ministrstva je načelnik Industrijskega oddeljenja Savič. Ta možakar je začel celo sloveti, odkar prodaja »Trgovinskemu Glasniku« strokovnjaške razprave o naši bivši, sedanji in bodoči industriji — ki so jih spisali razni pre-čanski strokovnjaki in poslali ministrstvu. Sam pa ima na primer takle vpogled u svoj resort: Ko je šel neki obrtni nadzornik na poučno in nadzorovalno potovanje v Macedo-nijo, mu je dal na pot takole zlato navodilo: »Samo da mi narodu ne priporočate — strojev; kar narod Izdela z lastno roko, to je dokaj vredno!« — Tak mož vodi oddeljen j e za industrijo! Ali se nam ne bodo smejale krave po vsem širokem svetu? — Poslednji fašistovski nemiri v Italiji. Mnogo je bilo poročil v naših listih, o poslednjih divjanjih fašistov v Bolonji. Vendar nam ta poročila niso podala enotne slike o dogodkih, zlasti pa ni bilo razvidno, kaj je povzročilo te nemire. Fašisti se takrat niso spravili na Slovence. S svojim divjanjem so osrečili Bolonjo. Ravnina severne Italije je ena najrodovitnejših italijanskih ravnin. V tej pokrajini se nahajajo obsežna posestva, kjer živi mnogoštevilno, revno In izkoriščano poljedelsko prebivalstvo. Kljub temu pa se je posrečilo temu prole-tarijatu, da si je v tridesetletnem težkem boju priboril s svojo mogočno strokovno organizacijo močno gospodarsko pozicijo. Veleposestniki so čutili, da se jim vedno bolj oži vpliv in oblast vsled neprestanega napredovanja svojega poljedelskega delavstva. Uspešno je to delavstvo završilo dva velika generalna štrajka 1. 1919 in 1920. Ta dva štrajka značita višino delavskih uspehov. Poljedelska strokovna organizacija je sklenila zelo ugodno kolektivno pogodbo, ki je izročila posredovanje dela v popolni monopol organizacije. Ta položaj pa je bil za veleagrar-ce neznosen in skušali so ga na vse možne načine spremeniti. Predvsem jim je dobrodošla industrijska kriza, ki se je pričela po znani zasedbi tovarn s strani Industrijskega delavstva (septembra 1920). Združili so se z industrijskim kapitalom in z vladino reakcijo, da stro moč poljedelske organizacije. V tej dob! so nastajale fašistov-ske organizacije. Njihova ost je bila od vsega pričetka naperjena proti delavstvu. Finančno podporo dobivajo od težke Industrije in veleposestnikov, moralno podporo pa od vlade, ki Jim je dala tudi orožje. Smoter fašistovskih organizacij je predvsem ta, da razbijejo stanovske organizacije mestnega in vaškega proletarijata ter da oropajo ta prole-tarijat vseh pridobitev zadnjih let In ga izroče zopet brezobzirnemu izkoriščanju. Na ta način se naj omogoči buržuaziji, da zopet upo-stavi razpadajoči produkcijski aparat. Fašistovske organizacije so orožje Italijanskega kapitalizma, ki Je predvsem obrnjeno proti delavstvu. Fašizem Je italijanska oblika splošne ofenzive svetovnega kapitalizma proti proletarijatu. Teroriziran od fašistovskih napadov in zapuščen od svojih voditeljev se je italijanski proletarljat zadržal le pasivno proti fašizmu. Ko je podjetništvo pričelo čutiti, da je delavstvo na umiku pred fašizmom, da je omajana njegova odporna sila, tedaj je nastopilo ofenzivno. Veleposestniki so zahtevali, da se razveljavi kolektivna pogodba, da se znižajo mezde in se odpravi monopol posredovanja dela organizaciji. Ker so pa spoznali veleposestniki, da zelo počasi napreduje njihova zmaga, so pričeli namenoma zanemarjati svoja posestva in tako umetno zvišali nezaposlenost. Istočasno pa so pričeli iskati neorganizirane delavne sile. Bolonja je bila srce ln trdnjava italijanskega agrarnega socljalizma in vsled tega trn v peti tamošnjim veleagrarcem. Zato so poklicali fašiste, da razbijejo to trdnjavo. Prišli so kakor landsknehti v srednjem veku. Na poti so ropali in požigali, morili in plenili. Uničili so vse delavske domove, poropali konzume, ubijali in morili delavske voditelje in vse to v imenu italijanskega patriotizma. Ko so prišli fašisti v Bolonjo, so oblasti zaukazale vojaštvu, da se Umakne tz mesta. In tu so polili vse sumljive hiše s petrolejem in jih zažgali, priredili so pravcato sv. Jer-nejsko noč. In kaj je napram temu napravila vlada? Prepovedala je nošnjo orožja in vsa javna zborovanja. Na drugi strani pa so biii fašisti oboroženi do zob in zborovali so dnevno pred nosom policije na javnem trgu. Fašisti in vlada so se vrgli na italijanski sever, ki je gospodarsko In industrijsko najbolj razvit. Tu je tudi delavstvo mogočen političen faktor. To moč je treba streti. Delavstvo je potisniti k tlom, da postane zopet mehko in brez odporne sile in predmet brezobzirnega izkoriščanja. V tem leži smisel fašizma, to je ozadje zadnjih nemirov. Pri goslarju. Nedavno sem posetil našega prvega slovenskega goslarja (Geigen-bauer) g. M. Mušiča v svoji delavnici. Vsakega, ki igra kak godalni instrument, naj bo virtuoz ali diletant, zanima gotovo, kako se izdelujejo vijoline in druga tem sorodna glasbila. Tudi mene je gnala radovednost In ni mi bilo žal. 2e takoj ob vstopu mi je nudil obisk sliko delavnice, kakor sem si jo predstavljal, da so jih imeli najstarejši italijanski in tirolski mojstri, kjer so izdelovali godalne instrumente Stradivarius, Amati, Ouar-neri, Stainer in drugi. Da ta poklic, ki je cvetel najbolj v 17. in 18. stoletju (sedaj izdelujejo večinoma vse v tovarnah), ni bila navadna obrt, ampak umetnost, nam izpričujejo njihova dela, vijoline, ki so se ohranile do današnjega dne, ki so izdelane do najskrajnejših fines in se odlikujejo po plemenitem mehkem, sanjavem tonu. Med tem ko imajo drugi narodi še sedaj velike mojstre v tej stroki, pri nas izdelovanje glasbenih instrumentov sploh nima rodovitnih tal, ker smo pač premajhen narod in ker se tako bore malo zanimamo za instrumentalno glasbo. Hvalevredno je, da se je zavzel za to mojstrsko obrt g. Mušič, ki je učenec dunajskega goslarja Han-decka in se peča že nad 30 let s popravljanjem starih In izdelovanjem novih godalnih instrumentov. Premagal je vse materijelne težkoče, ki so se mu stavile na pot njegovega idealnega stremljenja in otvoril lansko leto sam svojo delavnico. Iz njegovih veščih rok je izšlo že precej njegovih izdelkov (tudi nam dobro znani godalni kvartet Zika poseduje par njegovih Instrumentov). O. Mušič mi je radevolje pojasnil vse podrobnosti, skrivnosti In zanimivosti svojega Interesantnega dela, do katerega Je prišel po dolgoletnem raz-iskavanju lesa in drugega materijala in ml razložil ves razvoj vijoline od čisto surovega neobdelanega stanja do najfinejše končne izpeljave. Kakor ima vsak goslar svojega mojstra, po čigar modelih izdeluje svoje vijoline in prenaša njegove ideje na svoje izdelke, tako uporablja tudi g. Mušič razen lastnega, še lep velik Stradivarijev model, ki ga je veliki mojster zamislil v drugi perijodi svojega grajena. Mušičeve vijoline se odlikujejo po velikem polnem In mehkem tonu In po solidni estetični zunanji Izpeljavi. Tudi na letošnjem velesejmu bomo imeli priliko videti nekaj njegovih najnovejših izdelkov. Naš mojster Mušič se hoče v svoji plemeniti stroki še vedno izpopolnjevati in se z vestnim, strokovnim študijem in veščim poglabljanjem polagoma bližati svojim velikim vzorom, umetnosti staroslav-nih italijanskih mojstrov in s svojimi skrbno pretuhtanimi in nad vse solidno zgrajenimi izdelki dokazati, da tudi na tem polju Slovenci nismo med zadnjimi. S. K. Politične vesti. Iz seje demokratskega kluba. Beograd, 24. junija. (Izv.). Danes dopoldne je bila seja demokratskega kluba, ki je trajala do ene popoldne. Minister za vere dr. Krstelj je poročal o svojih pogajanjih z italijansko vlado v Rimu. Po daljši debeti je klub soglasno sprejel to poročilo. Pozval pa Je vlado, naj vprašanje šolstva še enkrat prouči. V programu, ki so ga sestavili, zahtevajo, naj se naš jezik obvezno poučuje na vseh šolah v državi. Nato je klub določil odsek, ki naj izvoli člane državnega sveta in glavne kontrole. Jutri se bo razpravljalo o volilnem zakonu. Na predlog poslanca Pera Markoviča, ki je bil v Zagrebu, je derho-kratsk klub sklenil, naj vsi poslanci po-setijo zagrebška veliki semenj. Prosti vozni listki urednikov. Beograd, 20. junija. (Izv.) Ministrsko predsedništvo Je poslalo ministrstvu za promet dopis, v katerem zahteva, naj se prosti vozni listki dovolijo le uredništvom onih listov, ki stoje na stališču narodnega edinstva. — Lepa svoboda v naši državi. Sedaj bi radi samo še vedeli kaj s ministr. predsedništvo predstavlja pod narodnim edin* stvom. Pokrajinska obrtna razstava v Mariboru. Prekmurski narodni izdelki na razstavi. Pokrajinska obrtna razstava obeta postati prav zanimiva ter bo ilustrirala razvoj obrti v vseh pod mariborsko oblast spadajočih pokrajin. Posebno zanimiv pa bo nedvomno prekmurski s svojimi pristno domačimi izdelki, kakor zaboji, omare in zibike, kakršne so v rabi v Prekmurju, pa tudi drugi predmeti, o katerih ve pri nas le malokdo. Zato bo razstava zanimiva tudi za vsakega neobrtnika. Velik obrtni shod ob priliki razstave. Ob priliki »Pokrajinske obrtne razstave« v Mariboru se bo vršil tudi velik obrtni shod, katerega se udeleže obrtniki iz cele države in je zato posebne važnosti. Zato opozarjamo že danes vsa obrtna društva na ta shod, ter jih pozivamo, da se zato že danes pripravljajo. Razpravljalo se bo o vseh aktuelnih vprašanjih obrtništva, o njega zaščiti itd., kakor tudi o ustanovitvi Zveze obrtnih zadrug odnosno ustanovitvi enotne organizacije. Obrtna društva naj že sedaj zbirajo tozadevni materijal in predloge, da bo zborovanje tem temeljitejše in uspešnejše. O podrobnosti bomo Še pravočasno poročali. Vinska pokušnja na razstavi. Ob priliki razstave se bo vršila v posebnih paviljonih pokušnja žlahtne kapljice, ki priraste v naših bogatih krajih. Razstave se lahko vdeleži vsak vinogradnik. Podrobnosti bomo se poročali. Pokrajinsko obrtno razstavo si bo ogledalo več ministrov in poslancev. Ker se bo istočasno vršil tudi obrtni shod, je upati, da bomo imeli pri tej priliki najboljši uspeh, ker bodo merodajni faktorji na lastna ušesa slišali naše želje in naše zahteve. Noben obrtnik ne sme ostati doma. Vse mora na plan! Pokažimo kaj znamo, koliko nas Je in morali nas bodo upoštevati. Vsi za enega eden za vse! Vzgajajte vajence k delu! Po vojni je veselje do dela zelo padlo. Zato ga je treba zopet vzgojiti in obuditi. Začeti pa moramo tam, kjer vojna še ni pokvarila, pri obrtnem naraščaju, pri vajencih. Na obrtni razstavi bo poseben oddelek za vajence, v katerem bodo brezplačno razstavljena vajeniška dela. Najboljša dela, se bodo nagradila, kar ne bo samo v čast vajencu, temveč tudi mojstru, ki Je vajenca vzgojil In učil. Mojstri! Dajte vajencem priliko in potrebni materijal, da izvrše kako primerno delo, sebi v ponos, obrti pa na čast! Kraljeva lovska obleka, ki jo izdela krojaški mojster, g. Orač v Slovenski Bistrici, bo razstavljena na »Pokrajinski obrtni razstavi«. Obleka bo res mojstersko delo, ki je vredno, da si jo človek ogleda. Paviljoni se začnejo že prihodnje dni postavljati. Opozarjamo ponovno vse one, ki nameravajo zgraditi lastne paviljone, da predložijo tozadevne načrte razstavnemu odboru v odobritev na kar še le lahko pričnejo z zgradbo. ¥ Gospodarsko zbližanje med Nemci in Rusi. V Rusijo je prispelo mnogo zastopnikov Nemške in Avstrije, da razširijo in poglobijo gospodarske vezi med obema državama. Sovjetska vlada je priredila Nemcem slovesen sprejem. Tudi Ukrajina je stopila z nemškimi finančniki v zvezo ter sklenila z zastopniki nemških bank v Berlinu pogodbo, ki donese sovjetski Ukrajini 100 milijonov mark kredita. V guberniji Odesa so si pridobili Nemci kmetijske koncesije v obsegu 200.000 desjatin zemlje. Kakor vse kaže, bo nemški »Drang nach Osten« preplavil evropsko in azijsko Rusijo, najprej gospodarsko, pozneje pa tudi politično. r-F Kdo mora vodtti knjige opravljenega prometa? Po določilih zakona o davku na poslovni promet z dne 31. januarja 1922. Ur. 1. št. 20 morajo voditi knjige opravljenega prometa vsa podjetja, zavezana javnemu polaganju računov, družbe z omejeno zavezo, vsi oni obrati in vsa ona podjetja, katerih promet je presezal v minulem letu 360 tisoč Din. Za knjige opravljenega prometa ne določa zakon nikakršne oblike in posamezniki sl jih smejo prirediti po lastnem preudarku in po potrebi svoje vrste posla. Vsi davčni obvezane! morajo takoj vložiti prijave pri davčnem uradu ter plačati 1 odstotni davek za IV. četrtletje 1921 in 1. četrtletje 1922 od prometa, napravljenega v tej dobi, kolikor Še tega niso storili za prihodnja četrtletja pa najpozneje v 30 dneh po preteku vsakega četrtletja pri onem davčnem uradu, v čigar okolišu je njih obrat. — Več je razvidno iz razglasa, ki je nabit na mestni deski. 4- Meterska mera v Hiunijt Ru-munija je Sele sedaj pic- » metersko mero in vago, kar bo v.< ■ covske stike ugodnega pomena Gospodarstvo. MacionsSIzacifa trfe©-vsSIsfee premog©pne družbe. Listi objavljajo poziv na suh-skripcijo novih delnic Trboveljske premogokopne družbe, ki zvišuje svoj kapital od 48 na 100 milijonov, kron. Ta dogodek je v našem naroda nem gospodarstvu važnega pomena. Večino novih delnic je namreč pre-vzela Slovenska banka, d. d. (prej Jugoslovanska Union banka). S tem je največje industrijsko podjetje v Sloveniji in ena največjih industrij cele Jugoslavije prešla v območje jugoslovanskega kapitala. Trboveljska premogokopna družba produci-ra danes v svojih rudnikih okrog 500 vagonov prvovrstnega premoga, ima razna druga industrijska podjetja (zlasti tvornice za cement) ter zaposluje nad 12.000 delavcev. Od trboveljskih rudnikov je odvisna vsa važnejša ostala industrija v Sloveniji in deloma v Hrvatski; trboveljski premog je tudi glavno kurivo naših železnic. Stremljenja, da se to velevažno, podjetje, ki je bilo do sedaj izključno v inozemskih (avstrijskih, francoskih in švicarskih) rokah ter ima svoj sedež na Dunaju, nacijonalizira, se uveljavljajo že od dobe prevrata. Družba je že pred Časom sklenila, prenesti svoj sedež v Ljubljano. Sklep je ostal do danes neizvršen vsled odpora avstrijske vlade, s katero se naša vlada glede premoga delniških družb, ki imajo svoje obrate v Jugoslaviji, še ni mogla sporazumeti. Pač pa se je doseglo, da se je preselilo 1. 1920 centralno ravnateljstvo družbe v Ljubljano in lani je bila ustanovljena tudi posebna jugoslovanska eksekutiva družbe s sedežem v Ljubljani, tako, da se vse važne tekoče odločitve glede uprave družbe vršijo doma. Dokler Je bila glavnica v tujih rokah, se seveda ni moglo govoriti o nacionalizaciji podjetja. Sedaj je tudi v tem oziru storjen odločilen korak. Zasluga! za to gre skoraj edino generalnemu ravnatelju Slovenske banke, d. d., g Avgustu Praprotniku, ki je po več nego enoletnih težavnih in napornih pogajanjih posebno v zadnjih mesecih dosegel odločujoč vpliv jugoslovanskega kapitala na Trboveljsko družbo pod vodstvom Slovenske banke d. d. Sedaj preostaja še formalna preselitev sedeža družbe v Ljubljano, kjer sl Trboveljska gradi krasno palačo. S i g u r n o je, da se bo tudi ta zadeva po gospodarskih pogajanjih med Avstrijo in Jugoslavijo, ki jih je v doglednem času pričakovati* ugodno rešila. ¥ Gospodarstvo prt Slovakih. Socialni spori pri Slovakih so se nekoliko polegli. Razsodno sodišče za stavbno obrt na Slovaškem je izdalo zanimivo razsodbo o pripustni 15odstotnl redukciji mezd lesnim delavcem, v kateri se navaja, da po točnih podatkih iz 1. 1914 in 1921 o delu in mezdi delavcev, kateri so zaposleni v podjetji^ organiziranih v Zvezi velelndustrijcev, »Carpathia«, v bratislavski podružnici čs. obrtnikov in pri večjih drugih tvrdkah, delovni uspeh lesnega delavca vi 1.1921. ni dosegel te višine kakor je do-, segla njegova mezda, da Je njegov deJ lovni uspeh padel v primeri z mezdo inj da so produktivni stroški pri 1 kubičnemu metru okroglega lesa od 1. 1914* do 1921. poskočili povprečno z 2.66 na| 47.73 č. K. Ob dovoljeni redukciji mezdi za nadaljnih 13 odstotkov bo znašalo mezda za 1 kubični meter okroglegO lesa 41.63 č. K, t. j. približno 15 krat to( liko kakor v 1. 1914. Na pr. pri firmi »Dobičnsktf lesna industrija, rdel. druž-.] ba« se je v maju 1914 v 25 delovnih dneh po 10 ur dela dnevno razrezalo vsega vkup 2939.23 kubičnih metrov] okroglega lesa; režija na 1 kubični meter okroglega lesa na žagi in v skladišču je znašala tedaj 2.63 č. K. V maju 1921. v 24 delovnih dneh' ob 8 urni delovni dobi se je razrezalo samo 11772C kubičnih metrov pri režiji 48.27 i. Kri 1 kubični meter. Splošno znana resnico je,’da se današnji delavci močno razlikujejo od predvojnih delavcev. — Tg dni ima paritetna komisija odločiti % mezdnem sporu med podjetniki in kovinarji na Slovaškem. Spor nameravala poravnati na temelju sporazuma, ki se Je dosegel med delodajalci In kovinarji na Češkem.' — Koburške jekiamice soi prekinile za 4 tedne obratovanje ln odpustile delavce na brezplačni dopust. — Spor med natakarji in hotelirji še n! poravnan. Natakarji namreč odkiania-jo napitnino, a zahtevajo stalno plačo* v Pa gospodarji nočejo privoliti. Kako se bo ta spor končal, boino 9« poročali. j + Trboveljska premogokopna Arni* oa zviša svoj delniški kapital na 100 milijonov kron. SubskripdJa traja do 30. t m. ■ Dnevne vesti. Narlbor. — Pozabljeni. Med vojno Je bilo mnogo »posojenih orožnikov vpoklicanih v vojaško službo ter se Jim je zagotovilo, da se lim bode ves te čas štel v pokojnino. Pri častnikih se je baje to že zgodilo, na moštvo pa se je popolnoma pozabilo Naši poslanci naj bi opozorili vlado na njeno dolžnost , ~T Poljski trgovski akademiki v Jugo-slavili. Prihodnji mesec pridejo dijaki višje trgovske šole v Varšavi na poučno potovanje po naši državi. Na povratku Iz Dalmacije obiščejo tudi Ljubljano in Maribor. *- Meščanska Sola v Ribnici priredi ob *Wepu šolskega leta razstavo risb in ženskih ročnih del, ki bo odprta 28. in 29. t in. ves dan v sobi III. razreda. Vpisovanje v Prv1 razred je 1. in 2. Julija t L dopoldne od 8—12. ure v pisarni ravnateljstva. V Solo se sprejemajo tudi deklice, kolikor je prostora. K vpisu je prinesti zadnje šolsko izpričevalo, krstni list ln Izkaz o cepljenju kozic. Pogoj vsprejetna je z dobrim uspehom dovršen! 5. razred (šol. leto) ljudske “čenči se lahko pismeno prl- Izgubil se je majhen, bel, dogodlaki psiček, ki sliši na ime »Fipsl« in sicer v nedeljo 18. t m. pri Sv. Katarini v smeri Ložnice — Sora. Pošten najditelj se naproša, da ga odda proti dobri nagradi pri lastniku g. Uroš Krsniku, Sp. Šiška 107. — Danes, kakor vsak četrtek ob lepem Vremenu vojaški koncert na unionskem Vrtu. — Rom Franc, restavrater. — Vojaška služba učiteljstva. Vsled posedovanja prosvetnega ministra je dovolil yojni minister, da smejo učitelji odslužiti •vojo vojaško sužbo med velikimi počitnicami, da ne bo trpel šolski pouk. ~ Nova izvozna carinska tar it a bo v PStt dneh razglašena v »Službenih Novinah«. . , ~ Pri Zid* mostu so zadnjo ne« ?l0Y,esno odkrlh spomenik pok. nadučitelju Mešku in učitelju Zornu. Nagrobni goret je imel g. Velkavrh, učitelj Iz Trbovelj. toplice so začeli novi lastni« M vsestransko prenavljati, da bodo prihod« nje leto zopet otvorjene. Vatikanom6«-^ ikofi1^ Med našo vlado In Vatikanom se ie doseglo sporazumljenie da m«**? ?a de'e pečujskega In te« k°^,tata- ki so pripadli naši ,š,kofiil- Sporazumljenje Skni JVfi v toUko razbilo, ker je Va- rniTcl- ^f iae ,2a nova škofa dva madža- ahovnika* K iu le naša vlada od- Zagorje ob Savi. Vlada je prekli« ShicV ^vakrat razpisane nadomestne ob-^KUtve-/,Yolitev celokupnega občin-^tega odbora (25 odbornikov) se vrši dne RlSS*** 19?2,’ ne bodo mladiS (de! £ nač nZ^i,M ,uklnienie’ da si na Sam a, ,p?dali5aJo življenje, to Je Se pod Čtal N^ v pridobllen° nadvlado v ob-7 knenikI bodo v kratkem aal «« 1 5 r opozarjamo volilce, da »mi Vnwavoiasno Prepričajo če so vpi-let » u°, Pravico Ima vsakdo, ki je 21 let star m biva eno leto v občini. U/m7~~„ 0Tn0bilna Prometna d. d. Ljub-jana naznanja, da se je otvorlla dne 14. t avtomobilna zveza med Novim Preko Kostanjevice v Krško. Avto-mopii odhaja Iz Novega mesta ob 7. uri zjutraj in iz Krškega ob 12. url opoldne. . . ~~ Koliko denarja se sme vzeti v Av-ftrtjo? po najnovejši odredbi avstrijskega nnančnega ministra smejo potniki pri prekoračenju meje imeti pri sebi brez vsakega dovoljenja 200.000 K. — Vlom v Rudnika. Dne 16. t, m. ko so V*i domači delali na polju, Je bilo vlomljeno V hišo Marije Strgar v Rudniku. Tatovi so Odnesli blaga in denarja za 46.000 K. — Umrl le v Tržiču župnik In duhovni svetnik g. Jos. Potokar, zelo naobražen In fconcilljanten duhovnik. R. L p.t — Ustrelil se le v, Osjeku adminlstra-«vnl poročnik 41. polka Dragotin Pehar tik IHred napovedano revizijo blagajne. — Sodniki v štrajka. V Šibeniku so začeli štrajkati sodniki, ker so dobivali plačo redno šele po 10, v mesecu. Ker je vlada obljubila, da Jim bo redno dostavljala plače, so sodniki po treh dneh Strajka začeli zopet uradovati. — Ladijska nesreča v Hamburgu. I* potopljenega brazlljskega parnika »Avare-«a« so danes dopoldne potegnili zopet detet mrličev. Mrtveci spadajo k braziljski posadki. Doznava se, da pogrešajo še 38 oseb. — Bivši hotel »Liburnia« v Kraljeviči, i*a 1% zel ao denarnico. Ceškt dijaki visoke montanlstlčne šole v Pffbranm so prišli v pondeljek s popoldanskim vlakom v Maribor na študijsko prepotovanje jugoslovanskih rudokopov. Najprej so se odpeljali na Koroško v Mežico pogledat tamošnjl rudokop. Vseh dijakov Je 54. Tako se vzgaja narodna Inteligenca pri Cehih, posnemajmo jih! Sokolska veselica v Rušah v nedeljo je bila pokvarjena radi drugače zelo dobrodošlega dežja. Obilni izletniki lz Maribora in celo Iz Ptuja so imeli zelo neprijeten po-vratek. V gledališču so v nedeljo igrali zadnjič v sezoni »Caričine amaconke« pri zelo slabi udeležbi, česar je bilo krivo predvsem deževno vreme. Na državni gimnaziji v Mariboru bodo sprejemni izpiti za I. razred dne 30. junija od 10. ure dalje. »Davek na lumpaule« se Je v nedeljo prvič občutno pobiral, pa se ni bogve kako dobro obnesel. V nekaterih gostilnah so gosti točno ob desetih zapustili korporativno gostilno. Zato se menda še danes ne kesajo. Ta davek ima torej tudi dobre strani. Ugoditi seveda vsem ni mogoče. Mariborsko gledališče. O našem gledališču zadnji čas ni slišati v javnosti nobene pritožbe, tako se je izrazil dopisnik »Jugoslavije« z dne 18. t. m- ln prav je bilo tako — dodamo mi. Naš zavod je začetkom tekoče sezone prestal težko ln mučno aiero, katera je odtujila gledališču mnogo dobrih prijateljev; sedaj se po končanem boju trudi, da zabriše sledove razdiralnih borb ln je na potu moralne sanacije. Toda ne — marsikdo Je med nami, ki mu to ni po volji. Na koncu sezone smo ln kronična bolezeu sc zopet pojavlja; nekateri krogi hočejo zopet gedališko afero, da bo med raznimi drugimi aferami begala zavnost Naša dolžnost Je, da to preprečimo. Nezadovoljnežev je v našem ansamblu precej, kakor po vseh gledaliških ansamblih ln vzrok temu je naša prirojena domišljija, da se čutimo vsi zapostavljene ln omalovaževane, kar nam seveda še ne daje pravice, zastrupljati javnost z osebnim mnenlem glede svojih notranjih sporov. Dopisnik pravi, da le Vse napravljeno po »mladinski metodi*, ki drži le malo časa skupaj. To nam pove lele sedaj, ko Je ravno ta »mladinska metoda« odpravljena in Je usmerjena trnjeva pot našega gledališča na trezni in solidni podlagi, česar do prihoda sedanjega upravitelja g. dr. Brenčiča nismo opazili. Nedolžna Je trditev, da izvirajo njegove vesti od popolnoma nepristranskih ljudi. Prepričani smo, da prihajajo Iste iz naše srede ln to s posebno tendenco in osebnostjo. Dopis Je že drugi pojav novega gibanja, katerega odločno obsojamo, žalibog da se duše tega gibanja skrivajo za nedolžnim dopisnikom, katerega ne zadene nobena krivda. Inspl-ratorjem tega pa pokažemo pot k dvem instancam, kjer bodo lahko odkrito nastopili za svoje ideje: prva Je pisarna upravitelja g. dr. Brenčiča, katera ni nikomur zaklenjena in v katerega sam dopisnik polaga toliko zaupanja, druga pa naše udruženje In predstoječa skupščina v Beogradu dne 3. julija t 1. Konstatiramo tudi, da Je bilo do pred kratkim pri našem gledališču nekaj protežirancev, kateri so sokrivi na neuspehu letošnje sezone, toda z novim upraviteljem je zapihal nov veter in odtod toliko nezadovoljstva! Res je, da zapusti nekoliko članov nar. gledališče. Da gre. Ima gotovo vsak svoje osebne in posebne vzroke, za kar ne moremo biti odgovorni ne mi, ne uprava. Javnost naj bo prepričana, da ni uprava nobenega čana spodila in Je še danes vsakomur dano, da podpiše pogodbo za bodočo sezono. Kdor je zmožen, kdor hoče delati, komur Je na srcu napredek gledališča, kdor čuti umetniško in pošteno, kar mora biti vademecum vsakemu »umetniku«, za tega je dosti prostora med nami. S svojim delom ln značajem naj dokaže krivico, ki se mu godi in prepričan naj bo, da bo našel forum, kateri mu podeli pravico. Prosimo cenj. časopisje, katerega zanima usoda in procvit našega skromnega gledališča, da se v bodoče ogiba raznih dopisov in s tem pomaga dvigniti naš ugled in ugled našega zavoda. — Udruženje gledaliških igralcev SHS, pododbor; Maribor* Naš novi roman W Naš novi roman Celje. Koncert v mestnem parku. V nedeljo Je v mestnem parku koncertiralo celjsko Kodbeno društvo ta ne železničarsko godbeno društvo, kakor se Je pomotoma vrinilo v našo notico. Glasbena Matica v Celju Je preložila svoj šolski koncert, ki bi se imel vršiti v soboto 24. t. m., na petek 23. t m, ker se v soboto vrše neke druge prireditve. Poslopje mestne ubožnice pri farni cerkvi je odzunaj v Škandaloznem stanju. Hiša kaže rebra ln ni bila menda prenovljena že kakih 50 let. Mestna uprava bi naj poslopje Pustila renovlrati, ker v takem stanju, kakor se sedaj nahaja, gotovo ni v okras mesta. Dela za obrtno razstavo v Celju so v popolnem razvoju. Ta razstava utegne biti zelo zanimiva in bo pokazala uspehe skoro 301etnega dela obrtniške organizacije, katero delo je prvo počelo »Celjsko obrtno društvo«. Skladiščno poslopje prevozne družbe ob Savinji bo zvezano z lastnim tirom, katerega so pričeli polagati od kolodvora. Crešnje se v Celju prodajajo kg po 16 kron, liter pa po 10 do 12 kron in Jih Je dovolj na razpolago. Umrl je v Arcllnu pri Vojniku veleposestnik in lesni trgovec g. Franc Klinc y 60. letu »tarosti. KoroSko. _ Za potnike in Izletnike na Koroško. Obratno ravnateljstvo juž. žel. Je dovolilo, da se tudi civilni potniki vozijo s tako-zvaniml personalnimi vlaki, s katerimi so se dosedaj vozili samo uslužbenci Južne železnce od Maribora do Ruš odnosno do Bistrice. — Ti vlaki so samo s III. razredom i. s. vi. 433 iz Maribora gl kol ob 16 uri 40 min., s Koroškega kolodvora ob 17. url 5 min., prihod v Ruše ob 17. url 25 min., odhod iz Ruš ob 17. uri 48 min, prihod v Maribor Kor. kolodvor ob 17. ‘uri 48 min., kjer morajo civilni potniki Izstopiti, ker vlak gre potem na Tezno. Vlak se ustavlja tudi v Limbušu in Bistrici. Ta dva vlaka vozita vsak dan tudi ob nedeljah in Praznikih. — Druga personalna vlaka, ki vozita iz Koroškega kolodvora do Bistrice in nazaj do Kor. kolodvora, ampak samo ob delavnikih In sicer vi 431, odhod iz Maribora Koroški kolodvor ob 6. uri 10 min, pride v Bistrico ob 6. uri 22 min, odpelje lz Bistrice ob 6. url 27 min. In prid* v Maribor Kor. kolodvor ob 6, url 41 min. Zloiin v Orslvalu ■ ie zelo zanimiv detektivski roman, poln napetih dejanj, ki nam pred-očuje, kam zabrede lehkomiselnt grof, ki nima skrbi za vsakdanji kruh. Ko I• zapravil svoie ogromno premoženje ln ma zarubijo njegove lepe konje, krasno opravo, palačo v Parizu ter ogromno posestvo, zabrede v najhujSo bedo, da strada ter tava obupan brez strehe okrog dokler se ga ne usmili prijatelj »I..IU—■ I. ■■■■■■■»■ II ■■■ 11 ... ' I izza šolskih dniJ in ga vzame k sebi na svoje veleposestvo. Grof pa je ostal isti lahkomišljenec ter uniči rodbinsko srečo svojemu prllatelju-re§ltel]u, ki st radi tega upravičeno kruto maščuje nad njim in svojo nezvesto teno. Šport in turistika. Športni meeting na Bledu se definitivno določi na 2. julija t L Vse objavljene tekme se vrše, razven tega se bo priredil tudi tenis turnir, ki igra dva dni preje ter ima na dan 2. julija zaključno igro. Skušalo se bo doseči za udeležence polovična vožnja ter v slučaju potrebe tudi posebni vlak na Bled in nazaj. Športni meeting bo nudil vsem udeležencem izredno pestro sliko ter bo nedvomno najzanimivejša prireditev v letošnji sezoni na Bledu. Malostransky S. K. Praha na Bledu. Pri športnem meetingu se bo Igrala nogometna tekma med prvorazrednim čehoslo-vašklm Malostranskym klubom Iz Prage in ljubljansko Ilirijo. Publiki se bo nudil tedaj prvovrstni spori, ki bo gotovo vsakega zadovoljil tem bolj, ker je v soboto tekma v Ljubljani, a v nedeljo pa revanžna na Bledu. Slovensko planinsko društvo naznanja da bosta dne 24. Junija t L otvorjenl Aleksandrova koča pod Triglavom In Vodnikova koča na Velem polju. Koči sta dobro opremljeni in je obilno preskrbljeno za Jedila in pijače. Sparta, Kladno — tlirtja. 24. in 25. t m. se vršita v Ljubljani dve nogometni tekmi med češkim klubom Sparta, Kladno ln Ilirijo. Sparta pripada prvemu razredu pra« Skih klubov, kar zadostuje, da se oceni njeno prvovrstno kvaliteto. V osmih dosedanjih prvenstv. tekmah praške župe proti najmočnejšim nasprotnikom Je prejela le 7 golov. Omeniti je posebno njeno zmago nad Slavijo, predno Je nastopila skandinavsko turnejo, s 3:2. — Tekmi se pričneta oba dni ob 18. uri, v nedeljo ob 16. url predigra Akademiki : Ilirija rez. Predprodaja vstopnic v cvetličarni Wider. Celodnevni članski izlet priredi S. K. Ilirija na praznik 29. t m. na sv. Katarino. Povratek preko Medvod, prilika za kopanje v Sori. Kolesarski Podsavez za Sovenijo Je priredil v nedeljo dne 18. t m. zvezdno dirko v Celje, katere so se udeležili skoro vsi klubi Podsaveza, ter Hrvatski kot klub Sokol in Orao. Rezultati so bili sledeči: Kolesarski klub Celje: Proga okoli Celja 10 km: 1. Železnik, 20 min 50 sek.. 2. Breznik, 20 min 52 sek. Kolesarski klub Soštajn: Proga Soštajn Celje: Glavna skupina: 1. Sumer 1 h. 6 min, 2. Železnik 1 h. 6 min 45 sek. Juniorjl: 1. Pačnik 1 h. 11 min 20 sek, 2. Jaki 1 h. 16 min 20 sek. Kolesarski ln motoclkL klub Ilirija Ljubljana. Proga Ljubljana — Celje: Glavna skupina: 1. Solar 2 h. 17 min. 2. Kosmatin 2 h. 17 min 1/10. Težka skupina: 1. Černe 2 h. 34 min, 2. Zupan 2 h. 34 min 1 s. Delavski kolesarski klub Maribor. Proga Maribor— Celje 66 km. 1. Vesenjak 2 h. 25 min 15 sek, 2. Plavšak 2 h. 26 min 30 sek. Kolesarski klub »Perun« Maribor: Kumerc 2 h. 43 min 45 sek. Kolesarski klub Novomesto 100 km Prvenstvo kluba: 1. Vovk 4h. 16 min 41 sek_ 2. Bele 4 h. 16 min 4. sek. Kolesarski klub St Jemel. Deputaclja oz. delegati Izletniki Zagrebška kluba Sokol ta Orao sta priredila skupinjsko vožnjo (7 skuplnj 21 vozačev, 25 izletnikov) 110 km. Dirkam Je sledil krasen korzo po mestu na čelu z Izborno Trbovejsko rudarsko godbo. Ob 11. uri 30 min skupni obed v hoteu »Balkan. Pozdravni nagovor podpreds. podsav. dr. Ogrizeka Iz Celja. Razglasitev rezultatov: šport. ref. Jaklič. Pozdravni govor gosp. podpreds. Saveza, preds. Sokola g. Welller-Ja. Pozdravni govor preds. Orao, g. Rimaja. Ob pol 16. sprevod po mestu z godbo k popoldanski veselici pri Orenadirju. Pozdrav hrvatsklm klubom. Zahvala hrvatskih gostov. Sledila Je zanimiva dirka na aparatih pri kateri Je zmagal g. Nardin, kateri je prevozil 1 km v 1 min 19 sek. Ob marljivem svlranju Trboveljske godbe se Je razvila Jako animirana zabava ta ples, žal da je velik naliv motil celo prireditev. Izredno mnogobrojnl poset bratov Hrvatov Je povzdignil v vsakem oziru dobro uspelo športno prireditev, katera bode ostala vsako leto na programu. Vsa zahvala gre predvsem požrtvovalnemu klubu Celjskih kolesarjev, kateri se ni ustrašil dela In stroškov za to športno prireditev. ižemost i •Kurentov album.* Humorističen almanah s karikaturami. Izdala In založila Zvezna tiskarna v Ljubljani, Marijin trg 8. Cena 2.50 Din. »Svoboda* v Trbovljah. V kratkem izda proletarski pesnik Tone Seliškar svojo zbirko pesnitev »Trbovlje«. Ta zbirka je najpopularnejše delo in prvo te vrste v slovenski literaturi Vsebina pesmi Je zajeta namreč iz življenja naših najbednejšlh. Pesmi bo založila trboveljska »Svoboda«, da s tem pokažemo svetu, da smo tudi delavci navdušeni za lepo umetnost Kdor želi to knji-go, naj se tekom enega tedna obme na na-. »Svoboda«, podružnica Trbovlje, da pride knjiga čim preje v tisk. Pesnik Seli-Skar Je priredil s svojimi pesnitvami ve6 umetniških večerov, na katerih je žel obilo priznanja. Cena knjige ne bo preko Din 10.— 1 Odbor »Svobode«. »Karmen*. Spisal Prosper Merimer. Poslovenil Vladimir Levstik. Izdala in zalo-/v£zna tiskarna v Ljubljani, Marijin trg 8. Cena broš. zvezku 7.50 Din., veza* nama P Din. ija svoja Letošnji *nl, kea Sokolstvo. Ljubljanski Sokol. Po sklepu teh, odbora Jugosl. Sokol. Saveza se mora vsalt telovadec, ki hoče nastopiti pri Javni telovadbi o priliki vsesokolskega zleta, tekomt junija podvreči izbirni tekmi iz zletnlh prostih vaj; le tisti bratje, ki dosežejo pri n]e| 60% dosegljivih točk, se smejo sprejeti M prlglasne Imenike, ki jih mora imeti Savas, do konca junija. Zato poživljamo vse brftttl tudi tiste, k! sedaj iz kateregakoli vzroke ne telovadijo, toda znajo zletne proste vali in nameravajo nastopiti ž njimi na vse*0« kolskem zletu, naj pridejo zanesljivo K predpisani izbirni tekmi v nedeljo 25. t ffl» ob 8. uri zjutraj ali najkasneje v ponedelje* 26. t m. ob pol 8. uri zvečer na telovadnice v Narodnem domu. — Prednjačkl zbor. Ljubljanski Sokol Vadba redovnih v»| v četrtek 22. t. m. ob sedmih zvečer o* letnem telovadišču. Zdravol Sokolsko društvo v Sp. Stškt prlrafl ob priliki svoje 20 letnice v nedeljo, dna ti julija na letnem telovadišču ob Gasilski ca* sti veliko Javno telovadbo. Po telovadil prosta zabava. Pri prireditvi »vira godba dravske divizije. Začetek ob 4. uri popoln* dne. Vstopnina 3 Din. Sokol v Borovnici priredi v nadeUfl 25. junija veliko vrtno veselico z Javno te« lovadbo, plesom itd. Odhod vlaka iz LJoJm Ijane ob 14 url 35 min, ^vratek lz Borovnice ob 22 uri 4 min. Ob tel priliW_w lahko vsak ogleda notranjski Vintgar kel«, torej vsi v Borovnico. Sokol l. Ima v nedeljo 2. julija redno letno telovadbo na Taboru. L< društveni nastopi so tem bolj važni, pomenjajo glavni pregled o telovadni pri* pravljenostl za vsesokolskl zlet v avgustih Ljubljanska društva ta vobče Sokolstvo m Sloveniji bo glavno orodje za vsesokolska prireditev. — Pod tem vtisom se Sokol u pripravlja za svoj dan ta za zletne dni a vso vnemo In pridnostjo. Prireditev 2. Ja« lija bo odgovarjala po obsegu in dovršeni pripravljenosti dolžnostim ta odgvornonf ki zadenelo za velike zletne dni osoblffll Ljubljanska društva. Na fantovščini br. Rovana ja Ja MK brala svota 800 kron za Sokola L Brapdal hvala! Odbor Sokola L DruStvene vesti. Odbor ljubljanskega Šahovskega ftteSt naznanja da se vrši dne 27. t. m. ob 20, iut v gostilni pri Roži (2ldovska ulica) izredni občni zbor. Glavna točka dnevnega reda je volitev novega odbora. Ker gre še ca na« daljni obstoj ljubljanskega šah. kluba sa vsi člani kluba ta vsi prijatelji lepe šahovska igre naprošajo, da se izrednega obSaeca zbora polnoštevilno udeleže. Prostovoljno gasil društvo na Lavtr/H Je vsled slabega vremena preložilo vaMlt» co na nedeljo dne 25. t m. »Sokolski odsek Ježica« priredi v nedeljo 25. junija s sodelovanjem br. matič. nega društva Sokol L v Ljubljani svol It Javni telovadni nastop, spojen * veliko Vrt« no veselico na prostorih gostilne J. AvšlS v Klečah. Pri celotni prireditvi sodeluje sokolska godba Sokola IL Sokol n« Ježici kljub gostim oviram izredno ugodna napreduje ter upa v bližnji bodočnosti tvo> rit vzorno sokolsko postojanko ljubljanske okolice. Obrtna razstava v Celja Je v popolnem razvoju. — Vse dela, vse se pripravlja od blizu in daleč, da poseti to velepomembni* razstavo, v kateri se bo bliščalo delo na» šega obrtništva. Ob tej priliki bodo obiskovalci zamogli videti uspehe 29-letne obrtniške organizacije, katero Je prvo počeloi ravno »Celjsko obrtno društvo«. V tej razstavi se bo pokazala žilavost ta samozavest našega obrtništva, ki se ne ustraši ne truda* ne stroškov, da tako pokaže neupogljivo vo« IJo v dosego najvišjega cilja, ki ji je, da hoče še i nadalje obdržati dober sloves solidnosti in zmožnosti Kličemo še enkrat vse, še ne pismeno prija v jene razstavljalce, obrtnike iz cele Slovenile, da v najkrajšem času prijavijo svoje predmete, ki jih nameravajo razstaviti, ker razstava Je pripravljena za največje industrijce in najmanjše obrtnike, od katerih bode vsak imel svoj dobiček. -• i i i i t« FR. GOVEKAR: SVITANJE" (541 strani) O zgodovinski roman s Sesti* ml ilustracijami se dobi v ZVEZNI KNIGARNI LJUBLJANA • : MARIJIN TRG a tl. G. WeUs: Zgodba pokojnega Mr. Elveshama. (Nadaljevanje.) A da se ne Izneverim svoji povesti. Nekaj časa sem moral Uti uprav omamljen spričo izpremembe, ki me je bila zadela. Dan je 2e svetlo sijal, ko sem se nazadnje vsaj toliko zbral, da sem mosel misliti. Bil sem izpremenjen — kako in čemu, vedi Boe! Jaz sl nisem mosel pojasniti — razen če je bila čarovnija. In ko sem premišljal o tem, •e mi je odkril Elveshamov genij v vsej tvoji vražji hudobi. Stvar se mi je zazdela jasna kakor beli dan: tako, kakor sem tičal jaz v njegovem telesu, je bil zdaj on gospodar nad mojim, to se pravi, nad mojo silo in mojo bodočnostjo. A kako naj dokažem? Potem, ko sem premišljal dalje, se mi je videlo vse to samemu toli neverjetno in v mojih mislih je nastala tako vrtoglava zmešnjava, da sem se moral ščipati, tipati svoja brezzoba usta, gledati se v zrcalu in prijemati stvari okoli sebe, preden sem trezno pogledal dejstvom v obraz. Ali je bilo vse življenje halucinacija? Ali sem bil v resnici Elvesham? In Elvesham jaz? Ali se mi ni ponoči enkrat sanjalo o Edenu? Jeli sploh živel kak Eden? Toda — če sem postal Elvesham, K se moral drugo jutro vendar spomniti, kje sem — kako se pravi mestu, v katerem živim — in kaj se je zgodilo, preden so se začele moje sanje. Boril sem se z lastnimi mislimi ter se opozarjal na čudno dvojnost svojih ponočnih spominov. Toda moj duh je bil zdaj povsem jasen. Niti senčica kakega spomina — razen iz časov, ko sem bil Eden — se ni hotela zbuditi v meni. »Človek bi res znorel!« sem viknll s svojim tenkim starčevskim glaskom. Skobacal sem se s postelje, zavlekel svoje šibke, svinčene ude k umivalniku in vteknll sivolaso glavo v skledo, fcl je Mia polna mrzle vode. Nato — otira je se z brisačo — sem poizkusil iz-nova.,, Vse zaman. Čutil sem — brez najmanjšega dvoma: bil sem Eden, ne Elvesham! Toda Eden v Elveshamo-vem telesu! Da sem živel v kakem drugem stoletju, bi bil i>ač sprejel svojo usodo in bi se bil smatral zakletim. Toda v naših skeptičnih dneh nima čudež nič več veljave. Stvar je bila enostavno psihološki tek. In kar sta zakrivila rožnat prašek in srepo strmenje v oči, je utegnil popraviti kak drugačen lek in kako drugačno strmenje ali podobna procedura. Saj ni bilo prvič, da je človek izgubil spomin. A zamenjati spomine — kakor zamenjaš dežnik —! Moral sem se smejati Oh, to ni bil zdrav smeh! Bilo je starčevsko, cvileče hihitanje. In zdajci me je obsedla misel, kako se mi gro- hoče stari Elvesham, lotila se me je omotica malenkostne jeze, ki je drugače nisem poznal. Naglo sem si jel natikati oblačila, ki so ležala raztresena po tleh; šele ko sem bil napravljen, sem zapazil, da tičim v družabni oblekt Odprl sem omaro In našel v nji nekaj oblek za na ulico, par kockastih hlač in staromodno spalno suknjo. Oblekel sem to dvoje, pokril si glavo s častitljivo domačo čepico ter se opotekel iz sobe na mostovž, pokašljujoč od napora. Bilo je nekako tričetrt na šest; vse oknice so bile še zaprte in po hiši je bijo tiho kakor v grobu. Mostovž je bil prostoren, široke stopnice z mehko preprogo *o držale v temno globel spodnje veže; in skozi poluodprta vrata tik pred seboj sem zagledal pisalni pult, vrtljivo stojalo za knjige, hrbet pisalnega naslanjača in dolge vrste vezanih knjig... »Moja pisalna miza!« sem zamrmral ter prekoračil mostovž. Pri zvoku mojega glasu me je prešinila pametna misel. Vrnil sem se v spalnico ter si porinil zobovje v usta. Legotno n kakor navajeno je zdrknilo na svoje mesto. »Tako je bolje!« sem dejal žvekaje in skaleč zobe ter krenil nazaj v pisalno sobo. Predali pisalne mize so bili zaklenjeni. Tudi pokrov pulta je bil zaprt. Nikjer nisem opazil kakega ključa in tudi v svojih' hlačnih žepih jih nisem našel. Spet sem kolovratil v spalnico ter iskal po svoji družabni obleki in sploh po vseh kosih, ki so mi padli v roke. Ves sem se razvnel pri tem opravilu; ko sem bil nazadnje gotov, bi bil človek dejal, da so divjali po moji sobi vlomilcL Ne le, da ni bilo ključev nikjer — našel nisem niti denarja — še košček papirja ne — razen snočnjega računskega listka. Kar namah se me je polastila nenavadna trudnost. Sedel sem ln se srepo zazrl v obleko, ki je ležala po tleh — to tu — ono tam — vse z obrnjenimi žepi. Vsak hip sem se zavedal jasneje^ kako umno Je bil sovražnik nastavil svoje mreže, ln čedalje bolj sem uvide-val, kako brezupen je moj položaj. Trudoma sem se spravil na noge in od-krevsal nazaj v pisalno sobo. Na stopnjlcah je služkinja baš odpirala okna. Debelo me je pogledala... Mislim, da se je začudila izrazu mojega obličja... zaprl sem vrata pisalne sobe za seboj, pograbil žeželj in jel udrihati ž njim po pisalnem pultu. Tako so me našli. Pokrov pulta je bil Zdrobljen, ključavnica razbita — pisma pobrana iz predalov in raztresena po vsej sobL V svoji starčevski besnosti sem razmetal tudi peresa in vso podobno pisalno pripravo ter prevrnil črnilo. Razen tega je bila razbita velika vaza na kamino-vem okrajku — kako in zakaj, sam ne ven. (Konec prih.) Drobiž. * Pevčeva tajnost. Caruso 9i je dal leta 1913 po nekem specialistu v Londonu preiskati sapnik. Zdravnik je dopal, da ie Carusov sapnik prava anatomična posebnost Zato |e prosil slavnega pevca, na} v svoil oporoki poskrbi, da bi bil ta »ključ« za pevsko umetnost ohranjen bodočnosti. Caruso ie obljubil, da bo tako napravil. Po njegovi smrti so pevcu sapnik skrbno izrezali in shranili v neapeljskem muzeju. Tajnost izredno lepega glasu in pevčeve umetnosti je iskati predvsem v tem, da so bile Carusove glasotvomice več ko dvakrat tako dolge kakor pri drncih ljudeh (36 milimetrov). Potem je bil pa tudi koren njegovega jezika jako tenek, a pljuča je imel izredno močna. Anatomična preiskava posmrtnih Carusovth ostankov ie pokazala, da je za izredno pevsko umetnost poleg Sole treba tudi posebnih darov od narave- * Koliko pisem dobiva Mary PicMord? Glasovi ta in lepa iilmska igralka Mary Pickford dobiva dnevno po 5—6 tisoč pisem od svojih čestilcev in oboževateljev obojega spola. Ta pisma seveda ona ne ječita in kar Je še bolj gotovo, na nobeno nikdar ne odgovori. ■' * Tramvajski sprevodniki s trombami. V Stockholmu so tramvajski sprevodniki dobili trombe, s katerimi bodo zamogli na postajah glasno označiti imena ulic. Cev trombe je napeljana v voz, tako, da zamore kondukter brez velikega truda obveščati publiko o vseh postajah. * Število vojaštva. Po zadnjih statističnih podatkih pride v poedlnih evropskih državah na vsakih 100 ljudi sledeče število vojaštva: Nemčija 0.17, Portugalska 0.19, Madžarska in Avstrija 0.50, Poljska 1.03, Cehoslovaška 1.47, Jugoslavija 1.53, Belgija 1.49, sovjetska Rusija 323. Estonska 1.16, Francoska * Ženska kot kaplan. Pri evangeljski bogoslovni občini v Jeni je bila nameščena kot pomočnica tamošnjemu župniku gospica Oertruda Schfiier, kandidatinja teologile. To Je prvi slučaj v tem mestu, da pomaga žen-ska župniku v njegovih službenih poslih. * Občutna kazen verižnika. Neki mladi Rus je hotel vtihotapiti v Nemčijo mnogo draguljev. Toda na meji so ga zasačili in oddali sodišču, ki ga je vsled tihotapstva in verlženja obsodilo na teden dni zapora in na globo en milijon 189 tisoč mark. * Francoska komora ščiti intelektualce. V irancoski komori se je sestala parlamentarna skupščina, ki dfela za obrambo interesa Intelektualnih delavcev. Bavila se bo z vsem vprašanjem praktičnega življenja, v kolikor se tiče pisateljev ln umetnikov sploh. Nadalje se bo zavzemala za avtorsko pravo, znižanje davka, najemnine in podobno. * Samomor glavnega urednika »Secola*. Olavni redakter milanskega lista »Secolo« Fr. Peroti si je vzel življenje s strelom iz revolverja. Prišel Je zjutraj že okoli 5. ure v redakcijo in takoj , na to se je začul strel iz njegove sobe. Bil je na mestu mrtev. Star Je bil šele 42 let. Svojo karijero Je. začel kot reporter »Secola« ter je s časoma postal glavni urednik tega lista. Uzrok samomora je popolnoma neznan. Pokojnik zapušča desetletno hčerko. * Nove smrtne kazni v Ameriki. Kakor poročajo iz Londona, ne marajo oni ki so na smrt obsojeni nič več umirati na električnem stolcu, nego hočejo iti s sveta s pomočjo strupenih plinov. Prva sta bila na ta način umorjena dva Klneza, ki sta Ubila dva kmeta v NevadL Po nalnovejšl naredbl ne bo čas smrti določal sodnik, ampak letni čar, ki bo neke noči odvil plinovo cev in zločinec bo prav mirno in tiho odpotoval iz tega sveta. MALI 0