Zahvala in prošnja. anes ,,Tovarš" konča svoj o s m i tečaj. Ko je pred osmemi leti zagledal beli dan, ni mislil, da bode tako srečno preživel mlada leta. Res, da mu je tu pa tam žugala marsiktera nevarnost, toda njegovi prijatelji so ga lepo varovali, da je dorasel že precej čverst deček. Lepo se zalivaljuje tedaj vsein, ki so ga do sedaj tako verlo podpirali, in prosi, da bi ga tudi za naprej v novem letu ne zapustili in ga prijaznb jemali pod streho. Prizadeval si bode, da bode vedno bolj vstrezal svojira prijateljem in kolikor mogoče spolnoval njih želje in vošila. — Važni časi se bližajo učiteljstvu in šolstvu; če smo učitelji kedaj potrebovali svojega lista, ga potrebujemo gotovo sedaj, ko se nam začenja nova doba. Podpirajte tedaj svojega to v a r š a djanjsko vsi domači učitelji in prijatelji domačega šolstva in slovstva! Treba nam je boljših časov; stvarimo jih s tinij da bodemo sejali v mlada serca seme p r a v e o m i k e, in skerbimo, da bode to seme lepo kalilo in rodilo stoterni sad — za d r u ž i n o i n srenjo, za cerkev in deržavo! — Akoravno bode imel ,,Tovarš" za naprej več posla, ostane njegova cena navadna: za celo leto 2 gold. 50 kr., za polleta pa 1 gold. 30 kr. Upamo, da o novem letu ne bode nikjer slovenskega učitelja, ki bi ne imel svojega aTovarša". Vredništvo. /an'os-sre