Številka 308 TRST, v soboto 9. novembra 1907 Tečaj XXXII. IV IZHAJA VSAKI DAN H todl ob nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj Posamične številke so prodajajo po 3 nv6., (S atotink) ▼ mnogih tobakarnah t Trstu in okolici, Ljubljani, Gorici, tvranju, fct. Petru, Sežani, N&brežmi, 8v. Luciji, Tolmin«, Ajdovičini, Postojni, Dornbergu, Solkanu itd. 1 EXE OGLASOV se raćonajo po vrstah (liroko 73 mm, visoke mm); za trgovinske in obrtne oglase po SO atotink; za osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po 50 stot. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka na-daljna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, najmanj pa 4% stot. — Oglase sprejema „Inseratni oddelek uprave Sdinosti". — Plačuje se izključno le upravi Edinosti". Edinost Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč I NAROĆJJTNA ZNAŠA aa vso leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K —, na naročbe brez doposlane naročnine, se uprava no ozira. Iiričiiu u liiiiisto iidaiie iiiioiti' um: etlolem 15 20, pol lita Vsi dopiai naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je poSiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: nI. Glorrio Galatti 18 (Narodni toni). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konzorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista »Edinost41 v Trstu, ulica Giorgio Galatti fit. 18. —— Poštno-hranilničal račun St. 841*652. 1 -■■ Telefon at«v. 1157 . ..- Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNI K". „Narodna delavska organizacija'4 priredi v nedeljo, dne 10. t. m. ob 4. uri pop. v dvorani kons. društva v Rojanu velik javen shod. Narodni delavci pridite vsi! BRZOJAVNE VESTI. Avstrijska poal. zbornica. DUNAJ 8. Na današnji seji zbornice je pangerman Malik vložil interpelacijo na mi-nisterskega predsednika, v kateri vprašuje, smatra H posl. Prašeka sposobnim za mini-stersko listnico. Interpelacija pravi, da je minister vedno v osebnem stiku ne le z mnogimi visokimi dostojanstveniki, poslanci in svojimi kolegi-ministri, marveč tudi s cesarjem. Med došlimi ulogami se nahaja 6 novih nujnih predlogov. Početkom seje je posl. Adler z ozirom na očividno politično krizo predlagal, naj se seja zaključi. Predlog je bil odklonjen. Potem ko je minister za notranje stvari odgovoril na interpelacije je zbornica razpravljala nujni predlog glede podpore ubožnih rodbin reservistov. poklicanih pod orožje. — V odgovoru na interpelacijo posl. Spa-daro in tovarišev glede motenja javnega reda povodom neke procesije dne 19. junija v Kopru, je minister za notranje stvari odgovoril, da se gre tu za nesrečen obžalovanja vredni slučaj, da so pa prišli varstveni organi *akoj na pomoč. Tudi okrajnemu glavarstvu se ne more ničesar očitati, ker je isto skrbelo, da so orožniki onega dne otali ves dan v mestu. Nemška zveza in ministerska kriza. DUNAJ 8. Glasom izdanega komunikeja je nemško-nacijonalna zveza dovolila, da vstopi posl. Peschka v ministerstvo po pojasnilih, ki ;ih je podal Prade. Ilazun tega je predsedstvo zveze naložilo, da se naznani odseku Ivanujstorice nemških strank, da je zveza z večino sklenila glasovati za nagodbo. Zarota proti črnogorski knežji rodbini ? DUNAJ 8. „N. W. Tagblatt" poroča iz Cetinja, da je avstrijska poličija v Kotoru jiretirala več črnogorskih izseljencev. Pri tiskarju Rajkoviću so našli 17 bomb, 5 jih je dobil v Bele m gradu, druge pa v Kotoru, kjer mu jih je izročil dijak Bozović, dospevši tjakaj iz Belegagrada. Iz preiskave je razvidno, ia so kompromitirani neki krogi v Belem-gradu. Kolikor se je doslej moglo konstatirati, nima Raj kovic v Onigori sokrivrev. Iz njegovega zaslišanja je razvidno, da se je v Be-lemgradu med črnogorskimi izseljenci in njihovimi srbskimi prijatelji organizirala zarota v svrho, da z bombami ubije knežjo rodbino, ministre in druge ugledne osebe na Cetinju. Tukaj vlada velika razburjenost. To zaroto smatrajo kakor posledico neprestanih agitacij v B«'lemgradu proti Cmigori.j Ogrska uoslanska zbornica. BUDIMPEŠTA 8. Na današnji ae]i poslanske zbornice se je posl. S u p i 1 o v ma- diarskem jeziku pritožil, zakaj da je predsednik včeraj izjavil, da se v debati k poslovnem redu zamore govoriti le madjarski, češ, da predsednik ne razume hrvatski. Hrvatje imajo pravico govoriti hrvatski in se bodo te pravice vedno posluževali. (Prigovori na levici.) — Posl. U g r o n (Košutovec) je rekel, da zakon določa, da morajo poslanci znati madjarski (prigovori pri hrvatskih delegatih.) Predsednik mora v debati o poslovnem redu razumeti, kaj se govori. Zbornica ima pravico poizvedovati. ako znajo hrvatski delegati madjarski jezik. (Hrvatski delegati so govornika neprestano prekinjevali. Predsednik je žugal s strogim postopanjem). — Ugron : Hrvatje se ne bore za njihove pravice ; marveč prirejajo nedostojno agitacijo. Mi spoštujemo pravice hrvatskega naroda, nočemo pa, da se škoduje našim pravicam. Ogrska je bila vedno naklonjena Hrvatom ; oni pa pljujejo v roko, ki jim je storila dobro. (Pohvala na levici.) — Posl. D a n i e 1 se je strinjal z izvajanji Ugrona. — Posl. Vlad (Romun) je izjaril, da ne more biti z juridičnega stališča ni kakega dvoma, da se zamorejo Hrvatje pri vsaki priliki posluževali hrvatskega jezika. (Živahen prigovor na levici.) — Posl. R a t k a y (stranka neodvisnosti) je izjavil, da so hrvatski poslanci dolžni umeti madjarski. — Posl. S u-p i 1 o je v madjarskem jeziku izjavil, da imajo Hrvatje brezdvomno pravico govoriti tudi tukaj hrvatski. — Posl. N a v a y (ustavna stranka) je izjavil, da nima debata o poslovnem redu nikakega smisla, ako predsednik ne razume, kar govornik govori. (Živahna pohvala na levici.) Hrvatje hočejo onemogočiti veljavo ogrske zakonodaje. Ko so nekateri hrvatski poslanci zopet hoteli govoriti hrvatski, jim je podpredsednik Rakovszky odvzel besedo. Posl. T r i p i č e-v i e u je bila tudi odvzeta beseda, ker je govoril srbski. (Živahna pohvala in ploskanje na levici, velik hrup pri Hrvatih.) Posl. M u č e-v i ć je pričel govoriti. Posl. S u p il o je vskliknil : Tudi on govori srbski! — Predseonik: Ker je posl. Šupilo rekel, da govori govornik srbski, vprašam posl. Mučevit'a, v katerem jeziku govori. Posl, Mučevič je izjavil, da govori hrvatski. — Pred j sednik je pred zbornico kon3tatiral, da je ho-1 tel posl. Supilo na tak način zavesti predaed-j stvo. Živahna pohvala na levici in klici : Su-i pilo je lagal ! On je vohun ! Velik hrup. Naslednja govornika Zagorca in Bu-disavljevića je predsednik ponovno prekinil, kar je provzročilo pri Hrvatih velik hrup. Ko-nečno je predsednik tudi njima odvzel besedo. Ker ni bil zabeležen več noben govornik, je predsednik izjavil, da je debata zaključena. (Pohvala.) — Poročevalec posl. Hodsay se je odpovedal sklepni besedi. Imelo se je glasovati. Na zahtevo 20 hrvatskih poblancev je bilo glasovanje po poslovnem redu odloženo na jutri. Sledila je potem debata o zakonskem načrtu glede razširjenja delovanja upravnega sodišča. Ta zakonski načrt ter zakonska načrta glede ustanovitve kompetenčnoga sodišča in ureditve pokojninskih razmer državnih in municipalnih uradnikov ter odprava zakona i Szaparv so bile v obče in v podrobnostih vsprejeti. (Živahna pohvala in eljenklici na ! ministra za notranje stvari grofa Andrassy-ja. Prihodnja seja jutri. Rakodczay in Wekerle. BUDIMPEŠTA 8. Dospel je semkaj hrvat- PODLISTEK. iz naše soseske. Crtica, spisal V. G. Ko je umrla Kresonu žena, je žaloval ves teden. Govoril ni z nikomur, šel ni nikamor zdoma. Ostal je sam na svojem domu. Edini sin r rancelj je bil daleč tam za sinjimi morskimi valovi. Mislite si siromašno kočo ob gorskem pobočju. Vse naokrog jo zastavlja visoko drevje, burno in tajno šumeče v košatih vrhovih. Sredi te gozdne samote torej je stala njegova koča, tiha in zakajena. Streha je bila slamnata in strma ter skoro do tal viseča, tako da so bila mala okna v večni senci. Na obojih so štrlele neprijazno prazne line na mimoidoče. Ob strehi se je vila mlada in močna jablana, pripogibaje krivenčaste veje pod težo sadu, ki je pravkar dozorevalo. Zdajpazdaj je padlo rdečkasto jabolko z drevesa in muhe so brenčale pod njim. Vreme je bilo nenavadno lepo. Bili so prvi dnevi meseca kimovca. Solnce že ni več pripekalo, pač pa je prijetno obsevalo zemljo. Prve jesenske niti bele pajčevine, ki se je razpenjala od veje do veje, so se gugale v lahnem pišu. Nedaleč od hiše je stal čebelnjak. Bil je majhen in star. Iz panjev so drli kar celi roji na ajdovo cvetje. Okrog se je širila prijetna vonjava strdi. Na mali grčasti klopi je sedel France : Kreson, lastnik te zakotne, gozdne domačije, j Opiral je roko ob koleno in sivolaso glavo je i imel sklonjeno globoko proti tlom, tako da je bil sličen velikemu klopčiču, Leta so mu bila potekla v skrbeh in v bridkostih ; obraz je imel nekaj krepkih in jasnih potez in vse lice je delalo vtis nekake nezanesljivosti, kar je znak našega kmeta; on mora biti nezanesljiv. ker je zemlja, ki jo obdeluje, nezanesljiva : ta njen značaj se poprime vseh onih, ki jo razkopavajo, preide jim, dejal bi, v meso in kri in postane sčasoma nekaka podedovana hiba. Po ozki stezici, ki se je vila in polagoma vzpenjala navzgor iz prijazne, prostrane doline, kjer je ležalo selo Podlesje, in se razširjala pri Kresonovem selišču v kolovoz, je stopicala, opiraje se na zakrivljeno palico, stara žena; zasenčila je z roko oči, ker se ji je bleščalo in je pogledala gospodarja Franceta zelo začudeno. Solnce ji je oblivalo nemo obličje s svetlimi žarki. Bilo je to čudno razorano lice, slično razpokani ilovici.' ski ban dr. Rakodczay ter imel razgovor z ministerskim predsednikom Wekerlem in hrvatskim ministrom Josipovićem. Zastopniki srednjeevropskih gospodarskih zvez pri Wekerlu. BUDIMPEŠTA 8. Ministerski predsednik dr. \Vekerle je danes predpoludne vsprejel nemške, avstrijske in ogrske zastopnike srednjeevropskih gospodarskih zvez. Bodoči minister za deželno brambo. PRAGA 8. „Hlas Naroda" poroča z Du naja, da je ministrom za deželno brambo določen baron Czibulka, poveljnik 8. vojnega zbora v Pragi. Štrajk uslužbencev omnibusov končan. DUNAJ 8. Štrajk uslužbencev omnibusov je končan, ker jim je ravnateljstvo ugodilo v nekaterih točkah. Danes zjutraj je začel zopet redni promet. Italijanski denarni zavodi povišali diskont- RIM 8. Dekretom zakladnega minister-stva je bil v sporazumu z emisijskimi zavodi povišan d%kont in lombardne obresti od 5 odst. na 5 in pol od stot. Švedska banka. STOKHOLM 8. Državna banka je povišala diskont od G°/0 na 6V-°ia. Danska narod aa banka. KODANJ 8. Narodna banka poviša od jutri naprej menični diskont od 6 na 7 in pol od. in lombardne obresti na 7 in pol odst. Predavanja profesorja-modernista. KOLIN 8. ,.Koln. Volkszeitung" javlja, da je kardinal Fischer dovolil profesorju Schloersu v Bonu, da sme predavati. Povodnji na Francoskem. BEZIERES 8. Vsled poplave se je zrušilo veš hiš, pod razvalinami je pokopanih devet oseb. Nekatere so že izvlekli mrtve. Potovanje španske kraljeve dvojice na Dunaj. MADRID 8. Listi javljajo, da sta španski kralj in kraljica odložila (svoje potovanje na Dunaj, kamor sta imela priti koncem tega meseca, in to z ozirom na zdravstveno stanje cesarjevo. Na Dunaj pojdeta prihodnjo pomlad. Anarhija v Perziji. LONDON 8. „Times" poroča iz Teherana : Položaj je zelo kritičen. Šaha obdolžujejo, da je tudi on sokriv nemirov. Zopet se govori, da bi se ga odstavilo, toda bati se je v tem slučaju posredovanja Rusije. Eksplozija v kamenolomu. PARIZ 8. Iz Annecvja brzajovljajo, da se je včeraj dogodila v nekem kamenolomu blizo Chamonixa eksplozija, vsled katere je bilo ubitih več oseb. Doslej so naši tri trupla. Pogrešajo se še trije delavci. Francoska zbornica. PARIZ 8. Zbornica je na svoji včerajšnji seji vsprejela naučni in trgovinski proračun. ; Nemški državni tajnik Dernburg. BEROLIN 8. Državni tajnik Dernburg je danes zjutraj dospel semkaj. Kuga. ORAN 8. Neki trgovec s kožuhi, ki je dobil kožuhovino iz Philippevilla in njegov slupa sta obolela za kugo. Nesreče na ameriških železnicah. W ASHIN GTON 8. Glasom nekega poročila prometne komisije se nesreče na železnicah čimdalje bolj množe. V minolem po- Roke so ji bile sesušene in krive, tako da so se zdele kakor krivenčaste korenine starega drevesa v gozdu. Bila je to priletna beračica Rakova Katra, ki jo je poznalo staro in mlado daleč okoli radi njene bajne, čarodejne moči. Ga-ranova. mati iz vasi, Bog jim daj vse dobro in sveta nebesa, so pripovedovali, da so jo videli na kresni več, kako je jahala na metli črez vas tja doli po dolini ter švignila kakor strela preko gozda. France se je medtem vzravnal in je stresel glavo, kakor bi se hotel otresti težkih in mučnih mislij. Nekolikokrat si je pomel oči, kakor bi ne videl prav ter se je ozrl z mirnim in povsem resnim pogledom tja proti svoji domačiji, odkoder se je pomikala stara žena. Pri pogledu na njo je naježil obrvi, j obraz se mu je nekoliko stemnil in zamrmral i je polglasno: „Že zopet je ta pregreha tukaj! Kakor! huda vest, tako te zasleduje to ženšče, in primeruha. da se ji človek komaj ubrani.~ Kresen je bil brezbrižen in malomaren i napram vražam in čarobijam; zato se je Rakovi Katri samo nekam muzal in smejal, kadar mu je jela praviti, kako zna ona ozdraviti ljudr in pomagati vsakemu živinčetu, naj ima vr&nčji prisad ali kar si bodi že. Da pripetilo se je, da jo je naravnost zapodil, slovnem letu 30. junija je bilo 5000 oseb ubitih, 76.286 pa ranjenih; to je, bilo je 7f>0 mrtvih in 9577 ranjenih več nego v prejšnjem letu. — Norveška banka. KRISTIJ ANIJA 8. Norveška banka poviša od jutri diskont od 5°/0 na 6".'». Taft na potovanju. MANILA 8. (Rtuterjev biru.) Vojni tajnik Združenih držav Taft je sklenil, da se povrne v Ameriko preko Vladivostoka, Sibirije in Evrope. Roosevelt — zopet kandidat. NE\V-YORK 8. List „Globe" poroča, da je predsednik Roosevelt sklical na 16. t. m. voditelje republikanske stranke na konferenco v Washington. List meni, da ta korak znači, da stopi Roosevelt zopet v volilno borbo za predsedstvo. Predsednik republikanskega odbora države New-York je gotov, da konferenca vsprejme kandidaturo Roosevelta. Ruska državna banka. PETROGRAD 8. Državna banka je povišala diskont na menice do 9 mesecev za pol odst. Ministerska kriza. Položaj postaja slednjič jasnejši in vendar glasom sinočnjih vesti je nade, da bo morda še danes lista novih ministrov definitivno sestavljena. Ni pa izključeno, da ob konfuznosti sedaniih parlamentarnih razmer niso nemogoča še nadaljna presenečenja, vkljub včerajšnji izjavi barona Becka. Po demisiji čeških ministrov dra. Forta, ki je imel oziroma ima še portfelj za trgovino, in dra. Paciika, ministra-rojaka, govorilo se je le o češki krizi. Ministerski predsednik je bil mnenja, da sta te dve minister-stvi le personalna zadeva češkega kluba če-gar razne stranke naj se zjedinijo glede novo-zase danja določenih mu portfelje v. Kakor smo videli, vladale so med češkimi strankami take razmere — deloma radi zmanjšane politične moči Mladočehov nasproti drugim strankam, deloma radi nesporazuma glede postopanja nasproti vladi in nagodbi posebej, deloma radi osebnih in strankarskih ambicij -— da se Čehi niso motrli dolgo časa odločiti, kaka ministra bi imela nadomestiti odstopajoča mladočeška zaupnika v kronskem svetu. Mla-dočehi so bili takoj pripravljeni prepustiti agrarcem en portfelj. Toda stali so na stališču, da mora ostati ministerstvo za trgovino prihranjeno Cehom ; agrarci pa za se zahtevali portfelj za poljedelstvo. In tu je začela zmešnjava. Češka kriza je postala splošna ministerska in parlamentarna kriza. — Nemci so stali na načelnem stališču, da nimajo Čehi zasedati več nego eno resortno ministerstvo; nemški agrarci — popolna paralela čeških agrarcev — pa so zahtevali za-se tudi svojega zaupnika v ministerstvu iu £0 se na drugi strani, skupno z vsemi Nemci, protivili kandidaturi češkega agrarca Pr;tška v ministerstvo za poljedelstvo, ker imajo tam svojega Auersperga, V zadnjem trenotku pa so počutili tudi nemški krščansko-socijalci potrebo, prijeti že sedaj za vajeti vladnega voza, in iz te konfuzne križem-kražem-krize so nastajale vsak dan nove kombinacije, nove kandidature so postajale a liki meteorom takoj izginjale ; protestirali so eni, protestirali so drugi; protesti so se zopet uduševali; prihajale so v kombinacijo kreacije novih ministerstev : minister- češ, hudirja, ako bi ona - res kaj vedela in mogla narediti, bi gotovo najprej poskrbela zase, da bi se ji godilo dobro in da bi se ji ne bilo treba potikati okrog ljudij z bisago na rami in raztrgana, kakor bi ji bile mačke razdrapale obleko. Saj pravijo, henteja, da je vsak sebi najbližji in človeku je to že nekako tako prirojeno. V ostalem se je pokazalo, da ima ta „neverni Tomažu iz gozda prav. On je živel pred to copernico, kakor so ji ljudje rekali, v miru, medtem ko je bilo veliko ljudij okolice pod vplivom njene moči. Celo bali so se te beračice, da ne bi jim škodovala pri živini in na polju. Kadar je pogoltnilo kakemu kmetu živinče zelenega pajka, brž je menii in bil o tem za vse žive in mrtve prepričan, da mu je to storila Katra, ker ji je bil dal premajhen dar. Katra je prosjačila od 803eda do soseda, povsod verno prišluškovala pomenke ljudij -bila zdaj tu in hitro kje v drugi vasi, poj govarjaje se z ženicami o leti, suši in vselej je dostavila pri odhodu : „Svet je pohujšan in se je pregrešil, Bog je pa zato kaznoval ta rod ; le poglejte, ljudje božji, kako je vse drugače na svetu; še cvetlice ne poganjajo tako rdečih cvetov kakor nekdaj, ampak zdaj vleče cvetje na modro. Oh ja, Bog nas je kaznoval!" (Dalje.) Stran II »EDINOST« št. 30* V Trstu, dne 9 novembra 1907 stva za javna dela in jugoslovanskega ministerstva. Zadnje vesti kažejo, da se kriza bliža svojemu koncu : zdi se. da se je Becku posrečilo zgladiti vsa nasprostva in si zasigurati večino za svoje „državne potrebščine"'. Baron Beok je včeraj naznanil zbornici, da je že sestavljena nova lista ministrov, ki pomenia radikalno rekonstrukcijo kabineta. Mesto odstopivših čeških ministrov dr. celo c. kr. vlada hotela pri poznati — vi večina in vi, gospod predsednik, ki hodite čez drn in strn s to večino. Končno je vendar prišlo do tega zasedanja in smo vendar mogli nekaj storiti. Jaz se radujem odkritosrčno, da so se storili koraki v pobijanje bede in za povzdigo blaginje prebivalstva, j Veseli me, da je rešena predloga o uravnavi: reke Mirna, ker je s tem pomagano velikemu j delu našega prebivalstva. Istotako pozdrav- j Forta in dra. Pac.ika vstopita v kabinet mla- Ijam z veseljem rešitev predloge o uravnavi dočeh W o h a n k a in agrarec P r d š e k. prvi Luga in Jezera na otoku Krku, ker bo to v. kakor minister za trgovino, drugi brez port- veliko korist za tamošnje prebivalstvo. Oko- , je \\ ekerle tel j a kakor minister-rojak. Dosedanji minister ; lica Dubašnice in Omišlja je lepa, podnebje ™ za poljedelstvo, Anersperg, odstopi in na njega mesto pride krščanski sociialec E b e n-h o c h. Nemški agrarec P e s c b a postane nemški minister • rojak in Prade odstopi. Krščanski socijalcc Gessmann pa vstopi v kabinet kakor minister brez portfelja, dokler nju penzij za učiteljske vdove ustanovi novo minister- ** —»—v. se ne ustanovi novo s t v o za javna dela, katero prevzame on. Gessmann. Ker odstopi tudi dosedanji minister za domobranstvo Latscher radi znane njegove parlamentarne nesreče ob nujnem predlogu glede pomiloščenja dveh radi surovih činov kaznovanih vojakov, imenuje se kakor njegov naslednik FZM C z i b u 1 k a. Jugoslovanski minister pa - seveda — ad ca-lendas graecaa. Od sedanjih ministrov ostanejo po tem takem le: bar, Beck, Bienerth, Klein, Der-schatta, Marchet, Korvtovrski in Dzeduszvcki. Ministerstvo za javna dela, ki se ima še le kreirati, ima obsegati sledeče agende : stavbe vodnih cest in delavsko sta- blago. in če bo sedaj povsem zdrava in brez malarije, ni dvoma, da bodo domačini bolje živeli in da bodo tudi gostje prihajali. Dovršili smo tudi razpravo o uravnavi; učiteljskih plač, kakor tudi o poviša-1 in otroke. Žal mi je, da v srcu naših učiteljev ostane neko želo nezadovoljnosti, ker je ta šolski zakon tako prikrojen, da so naši učitelji in učiteljice oškodovani, in so italijanski na boljem. Vsi deželni zakoni so ustvarjeni na našo škodo — in ta tudi! Nekoliko hočem še pripomnititi o postopanju c. kr. vlad e. Dosedaj je odgovorila le m& eno našo interpelacijo, takoj v drugi seji, in sicer z istimi argumenti, ki so bili že od leta 1904 sem pripravljeni, tako. da v treh letih ni nič storila v stvari sami. Danes je zastopnik c. kr. vlade odgovoril na neko drugo interpelacije o ustanovitvi nekateri!i šol. (Posi. Mandić : Prej že eno, ker tako hočejo večni rakoni! I n mi pridemo do [svojih pravic, z božjo pomočjo, proti vaši volji, vzlic vsem prizadevanjem avtonomnih in državnih oblasti (Zivio-klici, pohvala [in ploskanje na strani šine). _• Dogodki na Ogrskem. Revizija poslovnika. Ministerski predsednik dr. \Yekerle napenja vse sile, da bi prodrl z revizijo poslovnika. „Budapesti Naplo" poroča z Dunaja, da na Dunaju obljubil, da bo nagodba na vsak način vsprejeta v ogrski zbor- viša niči do 28. decembra t. 1., a hrvatsko ob-strukcijo upotrebi v to, da namerava še ta mesec predložiti zbornici revizijo poslovnika se z vso svojo nemško brezobzirnostjo postavili na stališče, da za Nenemce ni ne zakona, ne pravice glede vzgajanja mladine. Dopisnik graškega revolverskega lista je manj- uljudno naprošen, naj navede le en slučaj, da je bil kak Slovenec tako srečen, da bi 'ga bila vlada priporočila oziroma imenovala na škodo Nemcev, ali pa v protislovju z zakonom ! ! Le en slučaj naj navede, če more ! Pač pa se je dogodilo neštevilo takih nezakonitosti na korist nemškim protežirancem. Na Primorskem je vse polno Nemcev po raznih službah, imenovanih takim načinom. Vsa mesta so v nemških rokah — vsa vplivna mesta zasedajo vaši somišljeniki, importiru-nimi od vseh strani. Glede teh se nikdar ne vprašuje, ali je mož sposoben ali ne. ali pozna deželne in ljudske razmere. To vse je m zaključiti sedanje zasedanje. Drugega decembra bi se imelo otvoriti novo zasedanje, j vam deveta briga, glavna in edina misel vam do- Naša stranka ne more biti zadovoljna s tem odgovorom. V istem je rečeno, da vlada skrbi za povspeševanje pouka, da pa iz fi-nancijelnih razlogov (o tem se pač misli na deželne in občinske tinance) ne more storiti m nemških | vefi. Kako stoji naša dežela tinancijelno, to je razvidno iz proračuna. Ce gre za to. koliko tistiko. ki so dosedaj resortirale v ministerstvu torej je to druga!) za trgovino; zadeve državnih gozdov in premogovnikov. melioracije in kanalizacije, agendo sedaj ministerstva za poljedelstvo; nadalje cestne in vrline stavbe, ki so dosedaj spadale v delokrog ministerstva za notranje stvari. Vstop krščanskih socijalcev agrarcev v kabinet pomenja, da te stranke akceptirajo nagodbo. In res naznanja brzojav, da se je odsek dvanajstorice, sestavljen od zaupnikov vseh nemških strank, izjavil načelno za nagodbo. S tem ima bar. Beck zagotovljene glasove vseh Nemcev. Cehov in Poljakov in po tem takem večino. Slovani niso ob tej rekonstrukciji ničesar pridobili: i ehi imajo svojo dosedanjo posest v mini-ster3tvu. Poljaki ravnotako. vsi drugi port« telji pa so v rokah Nemcev, izmed teh štirih parlamentarcev. Jugoslovanska delegacija pa igra vlogo — petega kolesa. Za druge portfelji, za nas pa — belokranjska železnica ! Ridi, pagliaccio....!_ 0 deželni upravi in narodnem pomirjenlu u Istri. deželnem se o tem ni pa bilo prišlo flovnril pos! V e k o si a v S p i n «• i e zboru istrskem. (Zvršetek.) Jaz trdim ponovno, da nikdar otvorila debata. Ako bi do take debate, bi bili, menim, liko drugače obmejiti te teritorije, dem samo en izgled. Mesto Cres. ki po predlogu deželnega odbora spada k italijanskemu teritoriju, ima glasom zadnjega ljudskega štetja več Hrva- nioralo torej morali Da neko-nave- plače naj dobivajo deželni glavar, deželni odborniki, uradniki, profesorji, profesorice, t e-daj ni n i k a k i h tinancijelnih razlogov — kajti vidimo, da so pri nas bolje plačani, nego v kateri koli drugi deželi. Ko pa mi beračimo za malenkosti, za naj potreb-neje drobtinice, potem prihajajo vsikdar izgovori na pomanjkanje denarja. Zastopnik c. kr. vlade je morda mislil na siromašne tinancijelne razmere občin. K temu moram pripomniti, da je pri nas šolskih poslopij, ki stoje že leta, a v katerih še danes ni šola zistemizirana. Gospod vladni zastopnik naj si zapomni in naj pove njim, ki ga informirajo, da v sv. Lovreču pri Predubcu obstoji šolsko poslopje, ni pa javnega učitelja, da v Sušnjevici in Bergudcu j istotako obstojita šolski poslopji, da pa ni ; učiteljev in ne zistemizirane šole. Šolska poslopja so v Cresu, Puli, Opatiji in po vseh krajih, kjer ima šole naša Ciril-Metodijeva družba. Vse to bi moglo služiti tudi za javni pouk, ali teh šol se noče odpreti. Splošno znano je, kako stoji stvar. Vprašanje o ustanovitvi novih šol je bilo predloženo deželnemu odboru. Ta pa pridržuje akte pri sebi in jih noče rešiti, seveda zato, ker gre za naše šole. Vi, gospoda od večine, dokazujete ravno s takim postopanjem, da ste jako o d - tako da bi iormalnosti bile do 6. dec. vršene, a potem bi imel še dva tedna za nagodbo. Z ustanovnimi garancijami namerava prodreti v eni seji. „Budapesti Naplo" pa pravi, da je vsa akcija naperjena proti stranki neodvisnosti, in da so Hrvatje le orodje v W e k e r 1 o v i h rokah. (Bum !) Eksekutivni odbor koaliranih strank je imel v sredo sejo, na kateri se je baje podrobno razpravljalo o načrtu glede spremembe poslovnika. Ali kaj definitivnega odbor ni sklenil v tem pogledu. Dogodki na Ruskem. Ruski državni proračun za leto 1908. Iz Petrograda poročajo, da ima proračun za leto 1908, ki ga je sestavilo finančno ministerstvo, nastopne številke Redni dohodki dve milijardi 318 milijonov, redni j stroški dve milijardi 317 milijonov ; izredni dohodki 7 mil. rubljev. Izrednih stroškov 198 mil. in sicer 67 mil. za poplačenje stroškov ru3ko-japonske vojne, 59 mil. za gradnje j vsejj železnic, 8 mil. za podpore pokrajinam, v ka terih vlada beda itd.; te stroške se večim de lom pokrije s posojilom. tov nego Italijanov in bi se moralo torej pri _ . • , - , * k italijanskemu d a 1 j e n i od civilizacije, da niste klopiti k hrvatskemu in ne teritoriju. Iz teh razlogov je bilo torej morda dobro, da gospod predgovornik ni rabil iz- raza, ki bi ga bil mogel baje opravičeno ra- j biti. Kajti če bi bil rabil ta izraz, potem bi ! da bil tudi dobil primeren odgovor. Včeraj je g. dr. Bartoli tudi o miru mnogo govoril, v resnici pa so on in njegovi tovariši vsikdar hoteli le p r e ni o C in hočejo to premoč, ki ■o danes imajo, pridržati tudi za bodočnost, če tudi z manjim številom mandatov in z tisti ljudje napredka in svobode, kakoršne bi se hoteli kazati. Da, vi ste sicer za svobodo, ali le morete delati proti nam. za- se, kar se vam izljublja. Opisano postopanje v šolskih stvareh dokazuje, da c. kr. vlada kolikor toliko paralelno deluje z zastopniki avtonomne oblasti, da to oblast podpira in da hoče ostati v dobrem razmerju z njo. Kajti končno, če dež. odbor tako dolge pridržuje akte, drugačnim zastopstvom v deželnem odboru, potem bi bilo c. kr. vladi v dolžnost zahte-Take premoči nima. menim, noben deželni vati te akte. Ali, kakor rečeno, tu delujejo ni odbor in nikjer se želnega odbora ne od dež rahljala, kakor se je v Istri proti nam, Hr va'.om in Slovencem, vedno godilo. Ravno zato. ker nas uči iz=kušnja, ta premoč ne od de- močno obziri, ki jih ima c. kr. vlada do ita- zbora tako zlo- i lijanske večine. kake krivice, kaka kršenja prava smo morali pre- italijanske Zaključujem. Mi v Istri smo imeli različne gospodarje: srednjem veku in deloma tudi pozneje Drobne politične vesti. Mala loterija v državnem proračunu igra precejšnjo vlogo. V proračunu za prihodnje leto 1908 so dohodki male loterije proračunjeni kakor 30.540.150 K, loterijski 16.215.000 K. Režijski 2,198.890 K, tako, da bo 1908 še vedno Največ znašajo v letu 1907, na dobitki pa na stroški iznašajo imela država leta 12,126.260 K dobička. — v loterijo na Nižjeavstrijskem ; tamkaj je na leto za 14,100.000 loterijskih uložkov, na Primorskem pa 1,320.000 K. Nemška šola v Zadru. V Zadru obstoji nemška ljudska šola za častniške i otroke, toda, od 250 letos upisanih otrok jih je samo 7 častniških — ostali so otroci hrvatskih in italijanskih roditeljev. Kralj Peter in prestonasled-n i k J u r i j. Iz Belegrada poročajo, da so povsem neresnične vesti inozemskih listov, češ, da je med kraljem Petrom in njegovim sinom, prestolonaslednikom Jurjem, navstal spor. — Grška zbornica je sklicana, kakor javljajo iz Aten, na 12. t. m. Med Argentinijo in U r a g- ^ v a j e m je došlo dresnjega spora radi pravic , na reki La Plata. Stvar jjostaja še bolj zamotana,ker Brazilija podpira zahteve Uragvaja. Francoska zbornica bo razpravljala o interpelacijah glede Maroka prihodnji torek, da imajo poslanci dovolj časa za proučavanje „rumene knjige". Dnevna i?esti. stajati, kar je razvidno tudi iz predloženega proračuna — ravno zato smo stavili take predloge, smo zahtevali take klavzule, bi vam v bodoče branile tako upravljati deželo, kakor se je godilo doslej in kakor se godi tudi še sedaj. In če ni možno, da bi se i tem obrnilo na bolje, če tega ni možno doseči z volilno reformo, potem nismo za nikako volilno reformo, ki bi jej bil le namen, da vam za deset ali še več let zagotovi to premoč. To naj ve večina s predsednikom deželnega zbora vred in tudi c. kr. vlada naj ve. ki je vedno odobravala vaše krivično in nezakonito stališče. Predno zaključim, si dovoljujem spregovoriti nekoliko besed o delu, storjenem zasedanju deželnega zbora. Tri leta so minula, da je prišlo do tega zborovanja. Tri leta ni bilo nikakega zasedanja le radi trme, ker niste hoteli dovoliti, da bi vlada na kako hrvatsko interpelacijo hrvatski odgovorila. Iz vzroka, da gospod predsednik deželnega zbora ni hotel hrvatskega odgovora na neko interpelacijo dati prečitati, je podal svojo demisijo. Za ves čas. ki se je zamudil benečanske prokuratorje mnern-ške grofe. V letu 1848 so nas ščuvali proti vam Italijanom, da bi vse posku-ki naj {sili v vašo pogubo. Govorili so nam, da Italijani niso nikak domač element, da nimajo ni-kake pravice do Istre, da naša dežela je bila in da ostane vedno slovanska! Na ta način se je tedaj agitiralo, ker so potrebovali Hrvate in Slovence kakor vojake proti Italijanom. Tudi pozneje, v ustavni epohi, so c. k. oblasti snovale načrte proti Italijanom in so se j Nemškemu „Revolver - Blatt"-u. — Takozvani — „Revolverblatt der Deutschen aus Krain, Triest und Klistenland" prinaša v svoji številki od dne 3. t. m. nekak odgovor na naše utemeljene pripombe o odhodu g. Swide in načinu njegovega slovesa. Ker je „Edinost" — kakor glasilo primorskih Slo- naša šola ? vencev in poklicana hraniteljica interesov slovenskega naroda v Trstu — z onimi članki tudi i« rekriminacijami odločno in z ogorčenjem nastopila proti poznani samovladi nekaterih gospodov na namestništvu, med katerimi je igral prvo vijolino ravno g. Swida — so „Deutsche Stimmen aus Krain, Triest und Kiistenland** kar pobesnele, da 6ikajo strup in da je ves njihov odgovor le jedna — psovka, najgrša prostaščina. Rečeni revolverski list besni tako revno zato, ker so bile naše trditve resnične in naše tožbe opravičene! Koliko krivice, koliko zapostavljanja so jc, aH služi vašim nemškim namenom — germanizaciji, ter da podpira in povspe-šuje vse, kar deluje v tem smislu, a zatira vse, ker se ne strinja z vami. In neusmiljeni, naravnost kruti ste bili vsikdar nasproti vsakomur, ki ni bil vaš. t e se je kdo kedaj drznil očitati vam vaše na-j silje in krivičnost, bili ste včasih celo — lju-| beznivi in ste mu napolnili vse žepe z — nadami. Ali siromak, ki vam je veroval, je skoro videl, kako je bil prevarjen. Ali kaj bi se zgodilo s Človekom, ko bi hotel — ako bi mu bila dana, možnost za to — kršiti kak ■ zakon nam Slovencem v prilog ! ! Nemudoma i bi imel na vratu neizprosno disciplinarno preiskavo ! Vam pa očitamo že 15 let kršenje šolskih zakonov, ali nikogar ni bilo doslej, ki bi nastopil s potrebuimi drakoničnimi sredstvi proti vašim nezakonitostim na škodo domačinov. Tu hočemo navesti le nekatere kričeče Je slučaje nezakonitosti na torišču šolstva na Primorskem v zadnjih 15 letih. Imenovanje dosedanjih voditeljev drž. ljudskih in meščanskih šol v Trstu in v Puli se je izvršilo nezakonitim načinom. Prvo je bilo tako imenovanje ravnatelja Stolza, na čemer je imel zasluge tast nekega bivšega ministra, ki je izposlovil pri svojem zetu kršenje zakona v obliki preziranja terno-predloga deželne šolske oblasti. Ko je bil enkrat g. Stolz na varnem, potem je šlo hitro in brez ovir. — Dočim se je pokazala ob imenovanju Stolza moč sorodstva in prijateljstva na najviši instanci, je pa po zaslugi istega Stolza pri vseh poznejših imenovanjih odločila že na prvi instanci nemško nacijonalna disciplina. In vsemu temu je g. nadzornik S\\ida kumo-val, vse to je on odobraval. Vse to je bil njegov načrt. In če smo mi tu pa tam opravičeno posegli v to delovanje ter je pojasnili [javnosti — potem smo storili le svojo dolžnost kakor slovensko glasilo. Najbolje spriče-! valo za nas pa je strupena jeza graškega — ! Revolver-Blatta ! Naše šolsko vprašanje. — Tudi mi nismo zadovoljni. V predvčerajšnji šteivlk; svoji se bavi ,.PiccoloM v daljšem članku 8 1 postavkami v državnem proračunu za vzdrža-vanje in spopolnjevanje javnega pouka v Primorju, Ves ta članek je pisan po tisten ; znanem reku : Pol smeha, pol joka... ! Zd^j , se zdi, da je ,.Piccolu" odleglo, ko vidi. da v državnem proračunu ni izrecno navedeno ! podržavljenje naše slovenske šole. Potem pa I ga obhajajo hude slutnje, da to podržavljenje le zato ni izrečno navedeno, ker vlada ni : imela poguma, da bi govorila odkrito in jasno, marveč je potajila svojo namero, naperjeno j „proti mestu", v samih golih številkah. Posebno ga vznemirjajo tistih — kakor pravi — „misterijoznih* 20.000 K. Nu, če služi to ,.Piccolu" v tola/.bo, mu | izjavljamo na ves glas, da tudi mi nismo zadovoljni s tem, kar bi j nam moglo prinesti tistih 20.000 kro n, ako so res namenjene za naše šolstvo, glede česar pa tudi nimamo gotovosti. Kaj je 20.O00 kron za 16 razredov ki jih ima seda: To ne zadošča niti za plače učiteljem ! A še to bi bila le miloščina, za katero bi bili odvisni od milosti vsakodobne vlade. Obetalo se nam je podržavljenje. To bi mi pripoznavali kakor resnično rešitev. S polovičarstvom, s provizoriji, visečimi v zraku, pa se ne moremo zadovoljiti in ptotestujemo na ves glas, ako bi se to hotelo označiti kakor rešitev našega šolskega vprašanja. Mi smo resno svarili, ko so se naše slovenske stranke že pulile in ravsale za z a-sluge na rešitvi našega šolskega vprašanja in dr. Rvbaf je naglašal, da ne .zaupa nič no-! beni avstrijski vladi in da ne bo uverjen, i dokler ne bo videl c. kr. učiteljev na naši jim kazale sovražne, obenem pa so delale za- pretrpeli naši ljudje v teku 15 let, to vemo nje, sosebno po letu 1866, ko se je cela množica uradnikov preselila iz Benetek v Istro ter začeli z Istro postopati kakor pokrajino. To zlo je postalo od stem. In tako traja to že 2* let, namreč od , po zdravih šolskih le glas vpijočega v na ta način, za vso škodo, storjeno s tem deželi, za vse to proglašamo odgovornim vas, večino. Vi ste krivi na tem, ker nam nočete dovoliti niti te mrvice pravice, ki nam jo je mi, to vedo naši zatiranci, sodeželani, naši narodni z italijansko■ poslednjih glas po pravici leta 1879 zi-' razmerah, pa je bil, žal, puščavi. v tem t dne, ko j e bila sklenjena troZve-! Kdo drugi je kriv na tolikih žrtvah, nego za, posebno pa zveza med A v s t r i-; vaše nemško nasilstvo ?! Vedeli ste dobro, jo in 11 al i j o. Od tega časa, gospoda moja, da ob obstoječem avstrijskem sistemu mi ni-ne morete govoriti, da je vlada proti vam. Od mamo opore, da smo takorekoč razoroženi trga časa vas avstrijska vlada ne ovira, da izročeni važemu nasilju na milost in nemilost plovete v razpetimi jadri. i Vam se ne sme nič zgoditi. Vaše posesti, in naj je še tako prozakonita, se ne sme nik-! do dotakniti! Kajti tako hoče zveza z Italijo! Skozi ves čas obstanka te zveze se nam stavljaj o ovire na pot od večine in od c. k. vlade. Ali vzlic vsemu temu, brez ozira tako na ene kakor na druge, korakamo mi čvrsto naprej in bomo napredovali tudi v bodočnosti, ker tako hoče božja pravičnost, šoli. Žal, da dejstva potrjajo naš skepticizeu;. to so občutili naši 1 In dejstvo je, da bo treba od s rani naših boritelji, katerih i poslancev borbe in skrajnih naporov v pred- mamo opore izročeni važemu vedeli ste, da vse naše tožbe naletajo na kompe tentnih mestih na gluha ušesa ; vedeli ste, da n i č n o na tukajšnjem vodstvu nočejo poznati zakona in pravice, a da na centralni vladi poslušajo stoječi odločilni dobi, da dobimo resnično rešitev našega šolskega vprašanja. Izlasti pa je tistim politikom in strankam, ki so si že prisvajale zasluge na rešitvi našega šolskega vprašanja, v tem večo dolžnost, da si sedaj res pridobe zasluge s tem, da zastavijo ves svoj vpliv in vse svoje sile v to, da sko vprašanje že reši. Iz politične službe. Okrajni komisar c. kr. namestništvu v Trstu dr. Friderik se nase enkrat š o 1-res* pri le vaše velikonemške zaplečnike — vse to pl. Grabmaver je imenovan višim okrajnim ste dobro vedeli in ste bili uverjeni, da vam je vse dovoljeno, da morete delati kar hočete, kone, ne za obstoječe naredbe, ne za šolske predpise . . . ! Ob teh in takih razmerah, ste koinisariem. Izkaz posredovalnice slovenskega da se vam ne treba brigati ne za za-j trgovskega društva „Merkur* v Ljubljani. V službo se sprejmejo: 1 poslovodja mešane stroke, 2 knjigovodji in ko- V Trslu, dne 0. novembra 1907 »EDINOST* štv. 308 Stran 111 respondenta. ♦> pomočnikov mešane stroke, 2 pomočnika špecerijske stroke, 1 pomočnik modne in galant. stroke, 4 prodajalke. 8 u- čencev. Službe iščejo: 3 kontoristi, 4 knjigovodje, 18 pomočnikov mešane stroke, 6 pomočnikov špecerijske stroke, 4 pomočniki ma-iakturne stroke, 3 pomočniki železninarske stroke, .'J pomočniki modne in garant, stroke, 10 kontoristnji, 8 blagajničark, G prodajalk. Posredovalnica posluje za delodajalce popolnoma brezplačno, za delojmealce proti mali odškodnini. THŽA&KA TSLkUk K^OCTA. Slednjič vendar prepoznan je bil vtopljenec, ki ga je minolega ponedeljka vrgla v morje burja. Pokojnik je bil 68-letni Nikolaj Drašič, doma iz Buzeta, ki se je tu preživljal s krošnjarstvom. — Pismo, ki je je imel pri sebi, je bilo naslovljeno njemu, daje izroči mesarju Petru Ritoša, ki ima mesnico v uMci Giuseppe Parini št. 13. Detomorilka. Predvčerajšnjim je bila v Briščekih pri Opčinah aretovana neka 22-letna deklina, ki je minoli teden rodila dete moškega spola, je zadušila in je potem skrila pod listje v hlevu. Oče tega nezakonskega otroka da je neki sprevodnik open-skega električnega tramvaja, ki je pa oženjen in ima že sedem otrok, a se je oni deklini izdajal za neoženjenega. Aretovan je bil 21-letni natakar Aleksandar M., stanujoči v ulici sv. da je tam poizvedel, kaj in koliko je resnice na tem dogodku. Evo, kaj je izvedel naš poročevalec : Bilo je v nedeljo ob 4. ure popoludne, ko so tržaški 17—19 letni mesarji-kolesarji prikolesali od Dornberga v Prvačino. Že ob vhodu v Prvačino so pa — in to trdi gospod Fran Cerne, pomožni uradnik pri sodniji v Ajdovščini, ki jih je slišal na lastna zdrava ušesa — izzivali domačine vpijoči: „Addio Struccoli !" Po vasi so dirjali kar štirje vštric — in ne eden za drugim, kakor trdi vPiccolo". Pred Mozetičevo gostilno sta stala neki Saksida, domačin, in pa neki Felice Elemente, Italijan iz Vidma, ki je za časa, ko se je gradila nova železnica delal v Prva-čini, a dela sedaj v Trstu in stanuje v ulici sv. Mavricija št. 5, vrata št. 6. Clemente in Soksida sta stala kraj ceste. Clemente je imel eno nogo na cesti, a drugo preko malega obcestnega jarka. Ko so kolesarji prišli do onega mesta, kjer sta stala Clemente in Saksida, je kolesar Kizzi šel se svojim kolesom preko noge Italijana Felice Clemente. Pri tem se je pa njegovo kolo zvrnilo in on je padel s kolesa Na to je V6tal in se zapodil v Cle mentu ter ga podrl v jarek. Ko je na to nastopil preti njemu Saksida, je kolesar Rizzi potegnil iz žepa revolver. V tem se je bilo že nabralo tam nekoliko ljudi. Kolesar je vstrelil z revolverjem, a ne v zrak, kakor trdi rPiccolou. marveč proti ljudstvu. Kroglja iz njegovega revolverja je šla mimo šestletnega sina Karoline Gregorič, ki je bila tam, in mej Začuvši strel Filipa, ker ie v reki krčmi v ulici della Ghiaccera Ka- nogami imenovanega Sakside. rolu Morandijo vkradet srebrno uro, vredno jz revolverja so pa skočili mladeniči iz Moze 24 kron. tičeve in iz Pahorjeve gostilne — ki sta 15 Neznan tat je poštnemu vslužbencu do 20 korakov ena od druge — in razorožili Ivanu Bastijančiču vkradel kolo (bicikelj)j Rizzija ter ga tirali naprej po cesti pi*>ti re- vredno 21U kron. darju, ki jim je ravno prihajal naproti. Naš Smeinica. Izpred sodila Sodnik : Ali niste : poročevalec je govoril z redarjem, ki je Iran kdar čvtu potrebe, da bi delal m i^ral korist 10 I __; m_ __i : i#ral ulogo v človeški družbi * — Potepuh : Nu. kako j igram koristno ulogo. ako me vedno zapirate! Koledar In vreme. Danes: Božidar muc. Jutri; 25. nedelja po Bink. Andrej Avel. sp. — Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne 14° ' i- Vreme včeraj : oblačno Društvena vesti in zabave. Tamburaški odsek pevskega dru štva „Adrija- v Barkovljah priredi jutri v nedeljo zabavo s tamburanjem na Konto Furlani. Ta mu je zatrdil, da ni res, da bi bil on rešil Rizzija — kaker trdi „Piccolo", — ko je bil isti privezan k drevesu, ampak so mu ga ljudje izročili na cesti. Mej rabuko je bil prihitel Kizziju na pomoč edini Jasclii. In tudi ta je grozil ljudem z revolverjem. A ko je videl, da je vse ljudstvo proti njemu, je pobesni! v Staničevo hišo, ki je kake 4 minute daleč od Mozeti-čeve gostilne. Res so ljudje pridrli za njim. velju v gostilni Gospodarske^ droStva. Pri- ? f 2** & jatelji tamburanja dobrodošli. Družinski večer rTrg. izobr. društva' se vrši nocoj ob 9. uri. Vabijo se najuljud-neje vsi prijatelji zabave, da se tega večera gotovo udeleže. Pevsko društvo rViŠavau na Konko-nelu priredi v nedeljo dne 10. t. m. pevski večer v gostilni g. predsednika Vinkota Fer-luge. Častilci petja dobro došli. Slovensko akad. društvo »Adrija« v Pragi si je na I. rednem občnem zboru dne 26. vinotoka za zimski tečaj izvolilo sledeči odbor : Predsednik : tov. st. iur. Fr. šemrou, podpreds. : tov. st. iur. L Brunčko, tajnik: tov. st. phil. Fran Slibar. blagajnik : tov. itud. iur. M. Orožen, knjižničar: tov. št. techn. .1, Mačkovšek, časnikar: tov. stud. iur. .1. Prijatelj, gospodar: tov. st. iur. A. Do Sni k. namestnika : tov. st. iur. Mirko De-in tov. st. iur. Mirko Minatti, preglednika: tov. cand. iur. Fr. Lipold in cand. iur. Ivan Kavčič. je Stanič rekel: „Slabega mu ne smete storiti. Ce pa ni miren, — tu imate vrv. pa ga zvežite". — Torej nikakega obešanja, kakor poroča vPiccolo". Ljudje so prijeli Jaschija in ga odvedli proti mestu, kjer je bil začetek te epizode. Mej potoma so pa srečali redarja Ivana Furlana, ki je že tiral seboj Rizzija in njemu so izročili tudi Jaschija. Ni torej res, kakor trdi ..Piccolo", da je še le neki orožnik rešil Jaschija ..dalla turba inferocita1* (iz rok podivjane tolpe) ampak je Rizzija in Jaschija občinski redar Ivan Furlani odvedel v Dornberg in ju tam izročil orožništvu, in sicer na orožniški postaji v Dornbergu, kakor aretovanca; Rizzija zato, kjer je streljal z revolverjem, a Jaschia zato. ker je z revolverjem grozil. Ta povemo še, da je Kizziju vzel revolver iz rok oni Saksida, ki je bil prvi pri dogodku. Revolver je Saksida izročil redarju. In redarju je bil izročen tudi revolver, ki so ga ljudje vzeli iz rok Jaschiju. Prvaški župan, gospod c. kr. višji poštni kontrolor v pokoju Fran Furlani, je potrdil vse podatke, ki jih je bil naš poročevalec nabral že poprej. Da gre pa nam še bolj na roko — za kar se mu toplo zahvaljujemo — je dal pozvati občinskega redarja, že prej imenovanega Ivana Furlani, da je ta p r e d ponovil Naše gledališče. Jutri se uprizori narodna igra s petjem ..iievček Andrej čeky. Opozarjamo, da se ta igra ne bo ponavljala. Sodelovala bo na jutrišnji predstavi tudi godba in sicer ue vojaška, ampak civilna, t. j. privatni. 16 . . „ , .0../ 1,roječi orkester g. orof. Bettoscbija, ka- " a Š1 m J'„J „JrJrJJ ter. -h bo on osebno dirigiral. V i*ri nastopi s T 0 \e Ura,dn0 P0™'1.0" , tsv dramsko osobje, naslovno vlogo igra re-: . *osPod. Prla zupan. Je pa 0 fsl°rfU žišer Verovšek. Podrobnosti so razvidne ,z poročevalca naprav.1 naravnost dubo- olakiiiov vito opazko. „Piccolo pise namreč, da so liudje, ki so šli za orožnikom, ko je sprem- ffnrođnn đelnuskn orscnsznclin. Ijal Jaschi'a in Rizziia? gororni> oziroma vpili Službo iščejo: 2 težaka, 1 tesar. 1 pilar. v slovenskem jeziku (vociavano in isloveno). , , ... T . - | „Kaj je morda hotel rPiecolo" da ljudje v kovaca-strojmka. Interesenti naj se obr-; prva~.ini govore ali vpijejo v italijanskem Trgovino s pohištvom Peter Jernj Trgovina s pohištvom v Wv/W ulica Uincenzo Bellini 13 ter vogal ulica Sv. Kaferine Pohištvo od navadne do naj fine je vrste in po jako nizkih cenah. UMETNI ZOBJE Plombiranje zobov. Izdiranje zobov brez vsake bolečine v zobirsktsi Dr. J. Čermak * j. Jnsdw TRST ulica d (Da Cattrma itov. 13, H. Usaka ekonomična družina Tovarna pohištva ulica della Cesa š!. 46 ZALOGA: Piazza Rosario št. I Katalogi načrti in proračuni nakupi fERMOUTH v velikem skladišču v ulici San Nicolo 12 Buteljke ..lieklam* od 1 litra 55 krajcarjev. Nepremenjeni tip. — Znamka neprekosljiva. 2 ta- in iMemslifl m, špirita in liierJtT • in razprodaja na debelo in drobno TRST. — JAKOB PERHAUC — TRST Via dell'Acque Stv. 6. (naSprOtl KaffB CEltia 8). Velik izi>or francoskega Šampanjca, penečih dezertnifc italijanskih in avstro-ograkih vin. Bordeaui, Bmj gunder. renskih vin, Mosella in Cliianti. — Kam. konjak, razna žganja ter posebni pristni tropinovt)? ; slivovec in brinievec. — Izdelki I. vrste, doSli iz dotičnih kisjev. Vsaka naročba 8e takoj izvrši. Razpošilja se po povzetju. — Ceniki na zahtevo ic franko. — Razprodaja od pol litra naprej. ARISTIDE GUALCO Trst ulica S. Servolo 2. § X TOVARNA CEVI IN PREŠANIH PLOŠČ. « " X X X X X X £ >K X Nepremočljiva pogrinjala za voze. \X iK Nepremoeljiva pogrinjala in lanena pogrinjala za konje. PbAŠčl ZA DEŽ. Josip Sivitz, TRST, ulica Giorgio Galatii št. 6 TELEFON 1883. Pekarna in sladčičarna Vinko Skerk TRST, ulica Acquedotto št. 15 s podružnico v ulici Miramar 9. Prodaja kruh vsake vrste svež trikrat na dan. Postrežba na dom. Specijaliteta kruha zdravega ter pripečencev iz Karlovih Varij. Bogata izbera sladSčic erema a la glage, milanskega kruha, hlebov, dezertnih biškotinov, najfinejih fav, napravljenih z mandeljni, fondanta, Najfineja vina in likerji ter pivo v buteljkah. I in vsakovrstnih sladkarij nejo na urad „Narodne delavske organizacije ! fiziku'? Radoveden >em — je dejal g. župan — L-fli hi storili Tt Lavatoio 1. I Sestanek premikačev v prosti luki. V rsedcijo dne 10. t. m. ob 10. uri. predp. v prostorih ..Narodne delavske organizacije b > zaupni shod premikačev v prosti luki. Na dnevnem redu so važne zadeve. Ustop dovoljen proti izkaznici. kaj bi storili Italijani, ako bi Prvačenc v Trstu na Corsu streljal z revolverjem. Bi li morda upili za njim v slovenskem jeziku ?" • A kar je najlepše, je to. da se je naš d? ke obleke in drugo potrebno za bližnje praznike Vsih Svetih n Božič proti naračunu in plačilu na obroke. J H Ugodna prilika. tekom, bivanje precizno, uporabljivi za vsako delo. gld. 32. — Kupljeni so bili na dražbi. Trni, ulica S. Caterina i), dvcrišče, skladišče 1 a. 19f>7 RUDAN Prosto na dom. 8 Umetni fotograf ični atelje pri sv. Jakobu ulica Rivo št. 42 (pritličje) T B S T. Izvršuje vsako fotografično delo kakor tudi razglede posnetke, notranjost (lokalov,por-celanaste,plošče za spomenike, itd. itd. POSEBNOST Povečanje vsakatere fotografije. Radi udobnosti P. N. naročnikov sprejema naročbe In jih Izvršuj« u domu ali zunaj mesta. večer s petjem (omenjamo posebno znani sekstet iz opere „Prodana nevesta"), Šaloigro in plesom. Zanimanje za to prireditev je že sedaj precej veliko. C. kr. davkarija v Sežani. Pred menoj leži pobotnica, s katero mi c. kr. davčni urad potrjuje, da sem dne 5. t. m. plačal osebno dohodnino. Vsa pobotnica je sestavljena v slovenščini, le koncem iste se blišči lep črni pečat k. Steueramt, Sessana". To je res lepo. Na slovenski pobotnici pa tak tevtonski znak, posebno pa spaka j S e s s a n a. Nikjer drugje, le na postaji in ! pa tu se drznejo nekateri krogi s tem ozna* i čenjem na dan. To je že dovolj sramotno. Saj imajo' vendar v tem uradu tudi Blovenski pečat, ki ga pa pritiskajo najbrže le tedaj na papir, ko jim je slučajno prišel v roke. Javno vprašanje do naše davčne oblasti bodi : Kdaj misli slavnoista odstraniti samo nemški pečat in ga vreči tje, kamor spada : namreč v najtemnejši kot pozabljivosti ? V časih, ko bijemo tako težak boj proti nemški in italijanski hegemoniji, se ne puščamo več žaliti v narodnem pogledu od oblastnij. Tudi c. kr. davčna oblast v Sežani vedi enkrat, da so že davno prešli časi, ko smo le plačevali, pa krivili hrbet pred mo-gočniki. Vesti iz Istre. Razpisane službe. Pri c., kr. okrajnem sodišču v Puli je razpisano eno oziroma dve mesti sodnijskega kancelista v XI. čin. razredu. — Pri c. kr. okrožnem sodišču v Rovinju pa mesto sodnij skega sluge. Državna policija v Puli. Govori se, da se z novim letom ustanovi v Puli državna policija do 100 mož. Delokrog te policije se raztegne tudi na fiovinj, Vodnjan in bližnje kraje. _ Gospodarstvo. Proti podraženju premoga namerava nastopiti vlada in v to svrbo se sestavi posebna komisija iz zastopnikov mini-sterstev za notranje stvari, za pravosodje, finance, trgovino, železnice in poljedelstvo. Razne vesti. Železničarji na Angleškem. — Iz Londona poročajo, da je prišlo med železniškimi društvi in železniškimi uslužbenci do popolnega sporazumljenja. \ Tragična smrt prijorja. Temešvarski POtTfiblljC dva dobra krojaška:: prior usmiljenih bratov, 75-letni starec Ivan Plačilo na mesec ali po kosu. pomOCMKa. s Trst ulico Ponterosso 10 Trst Laneno blago, tiištanj, robci, lanene in svilene rute, kožuhovine svila, lanene in platnene pletenine, pogrinjala lanena in prešita, zavese, posteljniki, pregrinjala Velika izbera perila in Marine. ■ar Cene, da se ni bati Miirencfi. + Giulio Reftlersen+ TRST, ulica Giosue Carducci štev 23 :: :: TELEFON štev. 813 :: ■.: Kirur?ieno orodje, ortopedirni aparati, Jloderci. umetne roke in noge, bergrlje, kiJni pasi, elastični pasi in nojrorice, elektroterapevl lene priprave, aparati /a ———— inhalacijo. - SKLADIŠČE potrebščin za hirnrgična zdravljenja. Potrebščino iz gumija in neprodirnega :::::::: blaga. Žrebanje nepreklicno danes zvečer obi. Starec je z najvećim trudom pobegnil iz dima in ognja v drugo :;0b0. ali tu se je zrušil na tla in izdabnil. Tele z. dvema glavama. Nekemu kmetu na Tirolskem je vrgla krava tele z dvema giavama. Živalica je slabotna, a bo živela. Iz tilnika 6e razvijata dve glavi, katerih vsaka vsprejema brano. Ušesi ima Bamo dve, oči pa štiri, notranji dve imata menda sla-heji vid in bosta s časoma najbrže popolnoma oslabeli. Splošen islamski kongres Izmail beg Gasprinski, ravnatelj lista „Terdzman",' ki izhaja v Babšiseraju na Krimu, ee nahaja že več časa v Kairu, kjer se bavi s Restav-ljaniem programa za splošni izlamski kongres. Kongres se bo bavil z upraSanjem, kateri so vzroki naglega propadanja muslimanskega živ-i,a, ter o načinu, kako bi se dosegla njegova regeneracija. Ta kongres Be ima vršiti tekom enega leta, a zanj se posebno zanimajo Angleži ter je to vprašanje zastopal v „Timesu" profesor Vamberv. Ogiasiti se je pri istem. Prodajalna lestvln Ulica Industria 653 (vogal ul. Vespuci) TRST Sveže blago. — Poštena cena. VELIKA ZALOGA praznih buteljk Trst, via tlelle Ombrelle št. 5 Guido e Ugo Cccn 100.000 buteljk od Šampanjca za refošk Prodajajo in kupujejo se buteljke vsake vrste za refošk, šanipanjc, bordeanx, rensko vino, konjak itd. VELIKA ZALOGA Buteljk od pol litra in 1 in pol litra. Damjane iz stekla opletene Prevzamejo se ioposiljatve na deželo. Kupuje se razbito steklo vsake vrste. •I ir ir -i r Patrizio Pittaro & Giovanni Bianchi Avtorizovana delalnica za električne napeljave TRST, Largo Santorio Santorlo št. 5 v začetku ulice Farneto napeljava elektr. zvoncev, brzojavov, telefonov in strelovodov. , Popolne napeljave električne luči. Motori in električna vetriia. — Postavljanje svetilk itd. Aparati baterije in potrebščine za električno zdra videnje. f Delo se izvršuje hitro in natančno. — CENE ZMERNE. — CENIKI ZASTONJ. ' j & & <£ (š a V pekarni s prodajo sladeie in likerjev M. StoppaiN Trst i ulica S. Giacomo štev. 7 (Korzo) s podružnico v ulici 6iuseppe ^ Caprin št. 9 (ex ulica Erta) ^ najde se veliko izbero sladčic in vsak dan svežih W Prepečene! (biškoti) za ladije, ® kakor tuđi sveži kruh 4-krat na dan. ^ ® Velika zaloga tu- inozemskih vin in likerjev. — Telefon 1464. g g hiSilenitnih biskotov. PEKARNA in SLADČ1ČARNA Dominik Milanič, Trst = ulica della Guardia štev. 24 = Prodaja: 3-krat na dan svež kruh, najfinejšo moko vsake vrste; vino v buteljkah in likerji. Bogata zaloga specijalne grenčice „T0RER0u.