Sfev. 18.
V LJnbllanl. v ponedeljek, dne 23. januarja 1911.
Leto XXXIX.
s Velja po pošti: s
Za oelo leto naprej . K 28'— za pol leta „ , „ 13'— za četrt leta „ . „ 6*50 za en meseo „ . „ 2*20 za Nemčijo celoletno „ 29'— za ostalo inozemstvo „ 35'—
V	Ljubljani na dom:
Za celo leto naprej .	K 24 —
za gol leta „ .	„ 12'—
za četrt leta „ .	„ 6'—
za en meseo „ .	„ 2'—
V	upravi prejeman meseCno K 1*C0
	T7|
.."•V''	
	
	L ^
m	J
Inserati: =
Enostolpna petltvrsta (72 mm): za enkrat . . . . po IS v
za dvakrat......13 „
za trikrat . . . . „ 10 „ za večkrat primeren popust.
Poslano in reki. notice:
enostolpna petitvrsta (72 mm) 30 vinarjev
; Izhaja:;
vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 5. uri popoldne.
fca" Uredništvo je v Kopitarjevi nltol štev. 8/UI. Rokopisi se ne vračajo; neirankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen iist za slovenski narod.
Upravništvo Je v Kopitarjevi nllot štev. 6. *sai Avstr. poštne hran. račun št. 24.797. Ogrske poštne bran. račnn št. 26.511. — Upravniškega teleiona št. 1U8.
Dannšnia števrka obseea 6 strani.
Oilo bobnenje.
Tržaško »Edinost« je zopet nekaj popadlo. Reva ima zmiraj hude skušnjave, kadar svobodomiselno časopisje pod kakšno pretvezo zažene vesoljno vpitje zoper katoličanstvo. Tako je bilo, ko je bil Ferrer obsojen, tako je zdaj, ko je škof Nagi na Dunaju izdal nek dekret glede katoliških društev. Za »Neue Freie Presse« in »Arbeiter-Zei-tung« je taka prilika kakor nalašč, da skušata izvabiti iz pepela iskro, ki naj bi v »klerikalni« Avstriji užgala kulturni boj. Koliko je bilo zadnji dve leti že takega pisanja! In vse skupaj ni bilo nič vredno, tako da se pameten človek samo ironično nasmehne, kadar zopet bere take fraze. Toda »Edinost« — ta pa smatra vse to za resno. Zato je tudi zdaj pricapljala za glasilom judovske velefinance in za notorično ateistično »Arbeiterico« in tlači posebno krvave antiklerikalne klobase.
»Edinost« je vsa iz sebe samega Veselja, ker se more znesti nad škofom Naglom, ki ji leži zelo v želodcu. Pravi, da ji je »prišlo veliko zadoščenje«. Ko smo ta naslov brali, smo mislili, da. jc vlada v Trstu ustavila magistratovo ljudsko štetje. No, tega bi »Edinost« najbržeje ne bila smatrala za tako veliko zadoščenje kakor to, da se »katoličani« na Dunaju puntajo zoper dekret škofa Nagla glede katoliških društev. Oglejmo si čisto mirno, kako stvari stoje in kaj »Edinost« fantazira.
Škof Nagi je, kakor smo že poro-| Kali, v nekem dekretu bistveno to odredil, da morajo vsa društva dunajske škofije, ki sc imenujejo »katoliška«, zaprositi za potrjenje svojih pravil ordi-narijat, nadalje morajo ordinarijatu vsako leto o svojem delovanju in premoženjskem stanju poročati, morajo svoje publikacije vedno poslati ordi-narijatskemu arhivu, se ne smejo brez dovoljenja ordinarijata razdružiti, vsak župnik mora katoliška društva v svoji župniji obiskovati in dekani imajo pri kanoničnih vizitacijah obračati svojo pozornost tudi na društveno življenje, društva imajo stopiti v dijecezanske zveze, vsa duhovščina pa jih ima podpirati, gojiti in, kjer treba, nova ustanavljati, zlasti za mladino.
Kaj pa je »Edinost« iz tega naredila? »Da katoliki ne smejo snovati nikakega društva, ako niso prosili or-dinaHjat za dovoljenje, brez dovoljenja
ordinarijata ni smeti tudi nobenega društva, ra.zpustiti!« To je pa nekaj čisto drugega kakor to, kar je škof Nagi odredil. Škof Nagi jc svoj dekret izdal v prvi vrsti gnan po razmerah, ki vladajo na Dunaju med krščanskimi socialci. Dunajske razmere so ta dekret rodile. Na Dunaju so se med krščanske socialce polagoma vštulili ljudje najrazličnejših teženj in nazorov. Krščansko-socialna stranka sama ni konfcsjonel-na, ampak le politična; kdor priznava njen politični program, srne z njo sodelovati in v političnem oziru stranka tudi ne sprejema direktiv od cerkvene oblasti, kakor je to tudi pri nemškem centru. Vse drugačna pa je stvar, če gre za nepolitična društva in za taka politična društva, ki se izrecno imenujejo katoliška in poudarjajo, da varjejo katoliške interese. Tu ima pa cerkvena oblast brez dvoma besedo. Če se osnuje kako politično ali nepolitično društvo, ki si izrečno prisvaja ime katoliško, tedaj jc gotovo, da gre tu predvsem za interese katoliške vere, za njeno obrambo, za. njena načela, skratka: društvo daje članom direktive v tej ali oni stvari na podlagi katoliških načel, v smeri katolištva, v zmislu katoliške vere in morale. Vse pa, kar se na katoliško vero in moralo nanaša, spada samo po sebi pod kompetenco cerkvene oblasti; to je odnekdaj veljalo; kar obstoji katoliška Cerkev, so škofje to oblast izvrševali in jo vedno bodo. Že iz tega stališča je bil škof Nagi opravičen svoj dekret izdati. Čc bi sc bil n. pr. pri nas tak dekret izdal, bi se noben človek ne bil razburil. Čc sc kakšno društvo imenuje katoliško, čc ima za. namen katoliško izobrazbo, ali pa če je politično, če torej hoče vplivati na zakonodajo v katoliškem zmislu in katoličane v to svrho politično organizirati, potem je vendar kot beli dan jasno, da se ima ravnati jto direktivah katoliške cerkvene oblasti, katere prva dolžnost jc varovati katoliške interese in katoličanom v tem oziru navodila dajati. Društva to tudi smejo, vendarle pod vrhovnim nadzorstvom ordinarijata. Društva se lahko popačijo in zgrešijo, cerkvena oblast je. potem dolžna društvo zopet na pravi tir spraviti ali pa katoličane posvariti, da to društvo ni več. katoliško. Verniki so se po tem tudi vsikdar ravnali.
Zakaj pa poieni na Dunaju tak vik in krik? Zato ker so sc izvestni elementi, ki korakajo s krščansko-social-no stranko — dejansko ali pa le navidez — polastili tudi nekaterih prvot-
no res katoliških društev, s o p a katoliško firmo obdržali, da bi s tem delali zase vodo in katoličane slepili. Ti elementi so: Schonererijanci, antisemiti, »krščansko-socialni« nemški nacijonalci, protičeški hujskači, liberalci, Vcrganijevci itd. V t a k o (1 r u ž b o se je z d a j t u d i »E d i -n o s t« postavila. Tem Vsenem-ecm, svobodomislecem in nacijonalcem Naglov dekret seveda ni ljub, ker nc bodo mogli več katoličanov na svoj ne-katoliški katoliški lini loviti. Naglov dekret je zato prava božja, dobrota za Dunaj in za vse krščansko-socialno gibanje. Zdaj šele bo mogoče potisnili iz katoliških vrst vse tiste koristolovce in temne elemente, ki so ostale korum-pirali.
Čemu se je zdaj »Edinost« postavila na stran schonererijanskih elementov. teh kričačev in aranžerjev prot islova nsk i I \ i zgredo v ?
»Edinost« jc, kakor smo že naglasih, dekret bistveno p o t v o r i 1 a. Katoličani lahko snujejo znanstvena, stanovska., zabavna in druga društva, kolikor se jim ljubi; le društva, ki se izrečno imenujejo katoliška in zasledujejo katoliške interese in imajo katoliška načela za podlago, so določilom dekreta, podvržena. To pa jc samo po sebi umevno. Drugič pa dekret nobenega »katoliškega« društva ne sili, da se mu podvrže. Ako noče, tedaj or-dinarijat, samo pribije, da to društvo ji o k r i vi c i nosi ime katoliško, tako društvo na potem tudi ne. sme računati ua podporo duhovščino in pravi katoličani so ga bodo seveda ogibali. Zato je neumno, če »Edinost« tuli za »Prešo«, da je škof Nagi »ogrozil razum in svobodno voljo.« Vsak po Naglovem dekretu lahko, kar sc tiče cerkve, tako misli in dela. kakor jo poprej; Če pa hoče v e 1 j a ti za k a t o l i č a n a , oziroma za katoliško društvo, so mora kakor katoličan podvreči cerkvenim naredbam v stvareh verskega in moralnega značaja. Če no, pa naj sc ne imenuje katoličana, društvo naj sname katoliško firmo, posamezniki pa naj izstopijo iz Cerkve, če jo nočejo poslušati. »Si quis ecclesiam non audierit . . Pisanje »Edinosti« glede razuma in voljo jo. torej le kvasanje.
Prav isto velja tudi glede toga da hoče škof Nagi duhovnike vzgojiti za »donuncijante«. Nadzorstvo v verskih in moralnih rečeh šo ni denuncia.nl-sl.vo. Sicer pa škof Nagi govori tudi o podpiranju društev od strani duhovščino in taka podpora vsled sodelovanja je. mogoča ie, če društvo ros v katoli-
P. L. Goloma:
juoii Miseii.
Povest. — Iz Španskega orevel E. T.
(Dalje.)
Naenkrat potrka nekdo na. vrata; Lopezinek se zdrzne, kakor da je od krogi jc zadet, a obstane nepremično in dja topo prati vratom. Odpreti si jih pa ni upal: zdelo so mu jc, da. preži «una.j smrt in hudič na dušo in telo lesrečnega bolnika. Hotel jo zavpiti na pomoč, a brezmejni strah mu je zaprl asta; šele ubiti glas majhnega zvonca, si ga je zaslišal s ceste, jc njegovo razburjenost nekoliko zmanjšal in zaslutil je, čegav bi bil ta pozni obisk. Naglo je stopil k vratom in odprl okence; zapa-«il je pri bledem svitu zvezd temne »brise tovornih oslov.
»Martin!... Martin!...« je zajec-jal Lopezinek; trepetal je kakor šiba la vodi.
»Dober večer, gospod Jožef,« se za-:uje hripav glas z ulice.
Lopezinka je minil ves strah, ko je :aslišal ta glas, namesto tega pa se ga c polastilo neko razburjenje čisto iruge vrste.
»Stopi notri, hitro!« jc zajecljal in v naglici je pustil okence odprto. »Ali so vreče že tukaj? ... Prižgi žveplenko, ampak pazi se ... pazi!«
V delavnico jc vstopil nato zamorec velikanske postavo in silnih mišic; ogrnjen je bil v plašč iz slabega sukna. V tistem času so se na vseh republikanskih prireditvah ž njim izkazovali, v dokaz bratovske ljubezni, ki jo začela družiti že vsa plemena v Španiji. Na lopezinkov migljaj je prižgal petrolejko. ki je visela, s stropa. Za njim je vstopil osi ar; ko ga je Lopezinek zagledal, je postal še bolj razburjen. Naglo jc ociprl majhno shrambo, ki jc bila zraven delavnice; v kotih jo bilo razmetano vse vprek usnje, stara kopita, podplati in krpe od starih čevljev; drugače jo bilo prazno, samo smeti jo bilo vso polno, kakor povsod, kjer leži stara ropotija dalje časa nakopičena.
»Kani odložimo?« vpraša, oslar.
»Semkaj,« odgovori Lopezinek. »Ali bo šlo?«
Zamorec pomoli svojo debelo glavo skozi duri, so ozre jio shrambi in reče na kratko:
»Bo!«
In začel je odkladati z oslarjom listi ječmen, vsega skupaj kakih petindvajset mernikov, ki so iih pripeljali na oslih v ravno toliko vrečah. Oslar ie
nalagal vreče zamorcu na rame, ta jih je prenašal notri, Lopezinek pa jc stal pri vratih mod delavnico in kletjo ter svetil. Ko je šol zamorec zopet enkrat mimo, jo Lopezinek hitro pokazal na osla rja in rekel:
»Ali kaj vč?«
»Ničesar ne!«
»In kapitan?«
»Se je precej vrnil z ! a' ' in bo zdaj že v Kadizu.«
»Ali kaj sumi?
»Ničesar.«
Stvar jc bila hitro odpravljena in oslar jo odšel z živalmi domov. Lopezinek jo varno zaklenil vrata od kleti in tudi od delavnice in prav nič se mu ni videlo, da kaj misli na umirajočega očeta, ko jo jo krenil z zamorcem v Široke ulico kjer je prebival krojač, ki jo bil tajnik republikanskega kluba.
Proti jutru se je vrnil domov in jutranja svetloba mu jo dala toliko poguma, da se je upal iti v očetovo spalnico; a na pragu jc prestrašen obstal... Luč na mizi jo šo gorela, na postelji jc ležalo Lopozinovo truplo, oči izdrte od silne groze, usta skrivljena kakor za kletev in izpod razvlečene odejo so molele sključeno nogo.
Lopezinek ni mogel prenesti strašnega pogleda. M i že je .-topil k postelji, da bi zakril očetovo obličje; pa v smrt-
škem zmislu dela. To pa je seveda treba kontrolirati. Taka. kontrola sc vrši \ vseh društvih, od strani države, od strani društvenega vodstva itd. Liberalci, zlasti pa soc. demokrat je naj rajši pogledajo v lastna društva, kako tam vsak ječi pod terorizmom centrale!
Končno pa »Edinost« zopet milodO-nečo poje o »nesrečnem boju za. načela«. Prvič vprašamo, ali niso ravne načela in sicer liberalna njej la članek narekovala? Ali ni ravno ona šla s tem zopet v boj za vse tisto različne principe »svobodnega mišljenja«, za katere se v tem članku toliko ogreva? Drugič pa: kaj neki ta reč spada v premišlje-vanje o Naglovem dekretu? Jeli škoj Nagi s tem dekretom »spravil interes cerkve in vero v odvisnost, od politike?« R a v n o n a r o h e ! Pokvaril jo veselje tistim nekrščanskim »antisemitom«, vsenemccm in Verganijcvcim, ki so s katoliško versko firmo varali ljudi, da so jih politično izrabljali. »Verski čut trpi škodo!«, javka »Edinost«. Ali m ravno nasprotno res? Verski čut sc U okreplja in poglablja, če so katoliška društva tesneje, navežejo na cerkev. Seveda: katoliški verski čut, ne pa »verski čut«, za katerega gre v boj »Edinost«, sklicujoč sc na »Arbeitei Zeitung.«
Kar so »punta« zoper škofa Nagla tiče, naj sc »Edinost« lo pomiri. Pun-lajo so tisti, o katerih je cerkvena oblast dobro vedela, da se bodo in je dekret vendarle izdala. Je čisto pravda sc puntajo, Puntajo se sme ti \ krščansko-socialnih vrstah. Prišel je namreč svež veter, ki jih bo v zrak raz. pihal. Da jim to ne godi, je naravno, Če se pa »Edinost« punta, to pač nobenega človeka ne vznemirja.
Veliki prijatelji »Slovenskega kluba« okoli »Narodnih Listov« sovražijo čez vse »Slovenski klub«. Kakor kažejo zadnji pojavi Kramafovih »Narodnih Listov«, so pričeli mladočehi nasprotovati tudi kulturnim zahtevani Slovencev. »Narodni Listy« namreč pišejo med drugim:
»Ministrski predsednik baron Bio-nertli se je posvetoval z dr. Šusterši-čem in z dr. Korošcem očividno o tem, da se začasno ustanovi italijanska pravna fakulteta na Dunaju. Načelnik proračunskega odseka, dr. Chiari, jo obljubil Italijanom, da so ho o tem predlogu razpravljalo in da se bo poizkusilo ga rešili, prodno prične proračunski odsek razpravljati proračun;
nem boju so sc prsti trdno zagrebli v odejo in ko jo začutil, da se ta. ne da premakniti, je, hotel zbežali, ker je mislil, da ga je. razsrjeni mrlič sunil od sebe; pol nezavesten od strahu je omahnil in padel v naročje Salarnanki, ki je ravno stopila skozi vrata.
Očetje domovine so kmalu prišli obiskat Lopezinka; v delavnici zbrani so sklenili napraviti gospodu Lopezinu časten pogreb, kakor so spodobi za. tako junaško smrt. Vso cerkvene obrede so zavrgli, uc kakor da so nepotrebni, ampak kakor da so nečastna stvar, in eden izmed njih, ki pesteh čudovito p rekel:
»Lopezin mora kor republikanec! . . bijo nobenih bil j ... Ijani, kaj pravijo ti jejo pri pogrebu ? . .
In z norčavim oponašali slovesno pogrebno petje.
To je bil pogrebni govor za nesrečnega Lopezina; njegovo truplo jc ostalo in nihče ni zmolil zanj one same
je kazal v svojih repričevalnost, jo
biti pokopan ka« . Federalci no ra-Ali veste, držav-črnuhi, kadar po-
obrazoni jo začel
molitve, nihče
ni potočil one same
solze. Ko je prišla ura pogreba, so ga štirje očetje domovino položili v krsto, obrobljeno z rdečo barvo republike, in sprevod sc jo začel pomikati na pokopališče.
obenem je pa naglašal, da prej ne bo dopustil razpravljati o italijanski fakulteti, dokler se ne zagotovi mirna in gladka rešitev te zadeve, s katero so bavi državni zbor že nekaj let, in sicer tako, da se doseže pred rešitvijo spo-razumljcujp z vlado, z Nemci, s Slovenci in z Italijani. Bienerth dela zdaj na to, da sc doseže tak kompromis. Vse pa kaže, da nameravajo klerikalni Slovenci zopet diverzijo v proračunskem odseku in najbrže računajo na to, da jili bodo Čehi brezpogojno podpirali. Sodimo, da prav tolmačimo in-tcncijc narodno svobodomiselnih čeških poslancev, če zagotavljamo, cla ti poslanci iz splošnih in načelnih razlogov z ozirom na češke visokošolske zahteve niso voljni sodelovati pri ob-strukcionistični taktiki klerikalnih Slovencev v odseku ali v zbornici proti kaki visoki šoli in bodisi tudi italijanska visoka šola. Odkrito, odločno in jasno bodi to naprej povedano klerikalnim Slovencem, ker je zadnji čas, da se jim tozadevno zakliče odkrita beseda. Češki poslanci so siti, da hi služili dr. šusteršiču v njegovih akcijah. ('.c hočejo gotovi češki poslanci slediti klerikalnim Slovencem, jih ne moremo ovirati, da škodujejo koristim češkega ljudstva, osobito pa češkim visokim šolam in bi zelo obžalovali, če bi se še bolj utrdilo razmerje gotovih čeških poslancev s slovenskimi klerikalci, dasi jih loči široko morje naziranj in koristi.«
Umevno, da je tako pisarjenje »ve-likoslov anskih« »Narodnih Listov« vzbudilo splošno pozornost, nam pa pokazalo, da vodi »Narodne Liste« skrajno grda lastnost, ki ji pravimo sebičnost. Nočemo polemizirati s tistimi egoisti, ki diktirajo smer »Narodnim Listom«, ker se to, kar je grdo, obsodi satno po sebi. Navesti hočemo le, kaj da j>išejo o tem nekateri nemški listi.
»Reiehsposti pravi med drugim, da so napadli Slovence »Narodni Li-sty« zelo surovo in pristavlja:
»Spominjati sc moramo čeških Zmagoslavnih klicev ob ustanovitvi »Slovanske Unije«, da popolnoma ume-varno izpremembo. Kar so svoj čas na-zivali navdušen, skupen boj proti »zi-Btemu«. to je danes diktatura, škodo-vanje lastnega ljudstva in nekdanjo solidarnost loči danes široko morje naziranj in koristi . . .«
»Arbeiter Zeitung« piše: »Da, časi »Slovanske Unije« so že davno in popolnoma minuli.«
»N. Fr. Presse« pa objavlja pred Izvlečkom »Narodnih Listov« daljši članek, v katerem naglasa, da se mora boj proti Slovencem za laško fakulteto izvojevati, češ, da dr. šusteršič ne sme postati diktator državnega zbora.
Zanimivo jc, kako si zopet enkrat razni ljudje ubijajo glave — za nas. Naši poslanci sc še niso posvetovali o tem vprašanju po zopetnem sestanku državnega zbora, a gospodje okoli »Narodnih Listov« slišijo travo rasti in že oddajejo izjave, za katere jih ni nikdo vprašal in ki učinkujejo tem smešne-je, ker je evidentno, da sc vsebina teh izjav razume sama ob sebi. Jugoslo-
Prvi je korakal federalec z belo-rdečo-zeleno zastavo, na kateri so bile pod framasonskimi znamenji zapisane te besede:
Republika ali smrt!
Za njim so šli štirje federalci s krsto, ki je bila pregrnjena s pisanim prtom: krste je viselo čvetero rdečih tiakov, ki so Jili držali drugi štirje strankini poglavarčki; korakali so s smešno slovesnostjo in se ozirali zmagovito in grozeče 110 vse strani po osuplih sosedih.
Za temi so šli po štirje in štirje drugi republikanci; imeli so živordeče zavra t niče, znamenje stranke. Zadnji so šli tisti štirje strankarji, ki so celo stvar priredili: mogli bi jih imenovati sramežljive republikance. Korakali so prav pri uličnem hodniku, držali so se pol resno, pol na smeh, kakor da čutijo, kako smešna je vsa la norčija: to so bili pastirji, ki so gonili na pašo in izkoriščali ovčice, ki so stopale pred njimi.
Ta grozna maškarada smrti je prehodila več ulic in se je razšla na pokopališču.
Lopezinek je bil povsod zraven in Je vodil vso priredbo z neomajnim mirom. Samo enkrat ga je zapustila ta ponarejena hladnokrvnost: ko je šel pogreb tnimo one kleti, kamor je spravil ječmen; t je je vrgel neki federalec brezbrižno ravno pred vrata cigareten ogorek. Lopezinek je razburjen skočil nanj in ga hitro z vso močjo poteptal.
Nihče se ni zmenil za ta dogodek, ki je pa veliko nomenii.
vani niso bili niti trenutek v dvomu o stališču g. dr. Kramar a v tej zadevi in resnično ni razumeti, čemu se razburja njegovo glasilo. Jugoslovani se pa sploh to pot niso obrnili niti do enega samega češkega poslanca za podporo v fakultetnem vprašanju. Skrb » Narodnih Listov «, da bi se kljub temu pojavila taka podpora, daje tedaj misliti. A nočemo se dalje pečati s tužnimi mislimi » N a -rodnih Listov«. Hočemo le kon-statirati, da bodo po naših informacijah Jugoslovani odločili še tekom tega tedna v fakultetnem vprašanju in da celo slovensko in hrvaško ljudstvo pričakuje s polnim zaupanjem odločilni glas poslancev »Slovenskega kluba«.
žrlve med slovenskim dljašfvom.
Štajersko, 20. januarja 1910.
Kar smo že zdavno slutili, se je žal prerano uresničilo. Slabi sadovi pogubonosnega radikalnega dijašlva se pojavljajo na srednjih šolah štajerskih. Prve žrtve so dijaki iz ptujske in mariborske gimnazije. V Ptuju so izključili enega gimnazijca Skazo, v Mariboru pa osmošolca Kovačiča in seclmošolca Dečka. Zapeljani od radikalnega dijaštva, katerega prvak je slavni »Slovenec« in radikalni narodnjak mariborskega učiteljišča dr. Pifko, so smatrali mladi dijaki za svojo narodno dolžnost, da širijo med dijaško mladino lepe nauke narodnih radikalcev. »Rešujmo domovino« so klicali nerazsodni mladeniči in začeli sklicavati shode slovenskih gimnazijcev, da te pouče, kaj cla misli narodni radikalec o veri, o narodnosti, o klerikalcih itd.
Kovačič, Dečko in Skaza so sklicali tak shod v Ptuj; povabili so clru-gošolce, tretješolce itd. v gostilno. Ku-moval je shodu, morda namesto dr. Pifka, odvetnik dr. Fermevc, ki vedno poudarja, da stoji nad strankami. Nemški dijaki so jih opazovali in vse tiste zapisali, ki so se udeležili shoda. Kovačič kot delegat iz Maribora je imel glavno besedo. Govoril je o verskem vprašanju, o narodnih radikal-cih, zakaj so se ti ločili od Triglava in Slovenije itd., kar pa smo že slišali od Pifkovega šolanja sem pivkati med dijaštvom. Čudimo se le, kako je prišel celi govor v roke učiteljskega zbora mariborskega! Na podlagi tega govora so dijake izključili. Kolikor smo izvedeli, je bil Kovačič do zadnjega lota nepokvarjen, marljiv, vesten, izvrsten dijak, ki se ni vmešaval v take otročarije. Tovaršija ga je zapeljala in fant je žrtev razmer; zadeti so pa najbolje njegovi pridni starši in spoštovanja vreden oče.
Učiteljska zbora v Mariboru in Ptuju bi morala pač uvaževati dejstvo, cla so mladeniči zapeljani, a poklicati bi morali na odgovor druge. Ali jc mogoče v Mariboru celo slovenski profesor zahteval izključitev? Slabe izkušnje imamo.
Bilo je že baje več slučajev na gimnaziji, ko so prišli dijaki v sitnosti in kazni, ker so se vedli proti šolskim postavam. Narodni radikalci so jih
XI.
Razun časiilakomnosti, kateri je služil Lopezinek z vsemi svojimi močmi, sta gospodarili njegovim, mislim še dve strasti: lakomnost po denarju in maščevalnost.
Ko mu je oče umrl, je bil naenkrat popolnoma brez podpore: tisti zlati studenec, ki je vzdrževal njegovo rodoljubno poslavanje, je usahnil, ko so začela mirovati ona kopita, ki jih je tolikanj zaničeval. Lopezinek je opazil, da je skrival oče pod zglavje precej težek lonček, v katerem jo moral biti denar; toda če ga je hotel najti, bi mo>'al stopiti v sobo, kjer je oče izdihnil, dotakniti bi se moral one postelje, na kateri je umiral in gotovo tudi svojega neusmiljenega sina preklinjal, ker mu je odrekel mirno smrt; stikati bi moral po onem skrivališču ,ki ga ni oče nikomur izdal, samo da kaj prihrani za nehvaležnega sina. Že ob ti misli so se Lopezinku vsi lasje zjcžili, in kar zdelo se mu je. kakor da ga grabita dve koščeni roki za suknjo, da mu iztrgata zaželjeni zaklad. Tako je praznoverni strah vendarle premagal lakomnost, in Lopezinek se ni mogel napraviti, da bi poiskal očetove prihranke.
Potem je mislil, da bi se poprijel kakšnega dela, pa nobenega ni znal: samo nekdaj v otročjih letih je izdeloval mišnice in jih prodajal sosedom. Lopezinek je iskal sveta v zgodovini, a ni našel nobenega slovečega moža, ki bi se bil v prostem čašu pečal z naprav-ljanjem mišnic; to mu je vzelo pogum., ria io te nnklenp opustil.
vabili, dr. Pifkovi oprode so jih poučevali o veri; če jo prišla zadeva pred konferenco, je neki dr. Pifko zverižil hrbet in molčal, ne da bi našel sploh besedice v zagovor zapeljanih dijakov.
Iz teh vrst v lepem objemu z mariborskim liemškutarstvom je šla tudi hujskarija proti odločnemu slovenskemu prof. Majcenu. Majcen se je umaknil, na njegovo mesto na učiteljšče je prišel dr. Pifko. Kako veselje v kraljestvu Izraela! Zlasti Narodna stranka, učiteljstvo in radikalno dijaštvo se je bahato ponašalo z zmago nad klerikalnim zmajem. Mi smo bili tihi, ker smo vedeli, s kom bodo osrečeni učitelji. Predobro in prehitro so spoznali dr. Pifka! Razmere so postale na učiteljišču neznosne, kar dr. Pifko prav vestno sekundira slavnemu slovenskemu ravnatelju Schreinerju, katerega narodnost je pač že povsod znana. Samonemški napisi na učiteljišču so le njegovo delo. Schreiner in dr. Pifko pomagata sedaj spodrivati slovensko učiteljstvo iz naših slovenskih šol. O tej zadevi bodemo še govorili, za danes pribijemo le, da sta velika Slovenca na željo nemškutarjev vspo-sobila pri zadnjih izpitih dve nemški učiteljski moči za slovenščino, dasi niste ničesar znali, niti pismeno, niti ustmeno. Zanimivo je še povrh, da ti nemški učiteljski moči niste niti bili iz njihovega zavoda. To je tista pravičnost, to je isti narodni radikalizem, katerega zagovarja dr. Pifko!
XXX
Da smo clanes to napisali, dol/ni smo naši slovenski mladini. Dolžni smo slovenskim staršem, da opozorimo pravočasno na ta pogubonosni radikalizem, ki zahteva samo žrtve, obrodi pa le narodno mlačnost in osebni egoizem. Žrtve tega radikalizma so omenjeni dijaki; škodo imajo le slovenski starši, škodo bodo čutili pa dijaki še v poznejših letih. Dr. Pifko jih ne bo rešil iz zagato, ne boclc jim pomagal.
PREPREČEN NAPAD NA PRESTOLONASLEDNIKA. — ZAROTO VODIL PRINC JURIJ?
»Vossische Zeitung« poroča: Leta 1909. so se vršila pogajanja z Rumu-nijo, da jo obišče prestolonaslednik Franc Ferdinand. Zaupna poročila avstrijskemu zunanjemu ministrstvu iz Bukarešta so pa odsvetovala obisk, Češ, da se nekaj pripravlja proti prestolonasledniku. Koncem meseca marca se je pa dognalo, da je pisal bivši srbski prestolonaslednik Jurij nekemu Franccscu Deffelice iz Pariza pismo, v katerem mu nasvetuje napad na avstrijskega prestolonaslednika in 11111 svetuje, naj pobegne po napadu čez Ogrsko. Srbski princ mu je obenem nakazal 500 cekinov. Na Dunaju so zato sklenili,, da se prestolonaslednikov obisk preloži. Septembra leta 1909. so zaplenili neko pismo, v katerem se zahteva načrt krajev, kjer so se na Moravskem vršile takrat velike vojaške vaje, ki so jih je udeležil tudi nemški cesar. Pismo z dne 25. julija 1909, ki so je zaplenili, slove: »Ljubi G10-vanni! Pišem ti danes, da še enkrat
Toda sila, ki je šesti čut človeka, je Lopezinku poostrila um in mu vdihnila rešilno misel, ki je njegov lačni želodec kmalu podprla. Tisti večer je govoril v klubu o združevanju, in prosvetljeni poslušavci so mu navdušeno ploskali. Na koncu je porabil priliko za. to, da je poizkusil uresničiti svoj načrt, rekoč: »Zakaj trpi človeštvo? — Zato ker ne sliši mojega glasu in se ne združuje . . . Tako je, državljani, v združenju je moč: Vis unita fortior!«1)
Omikani poslušavci so vsi iz sebe ploskali in neki federalec je zavihtel svoj klobuk na govorniški oder in vzkliknil:
»Ta človek je v resnici velik!... Govori francosko tako kakor špansko! . . .«
»Tovariši,« je nadaljeval Lopezinek, »ustanovimo vsi federalci skupaj društvo za medsebojno podporo . . . Skrinjica bo sprejemala darove tovarišev in ključ bo varno spravljen v mojih rokah; v to skrinjico bodo padali doneski bogatinov in beračev. Torej kaclar pride kak federalec v stisko vsled bolezni ali kake druge nezgode, mu ne bo treba hoditi beračit za košček, kruha okoli ošabnih bogatinov, ki strežejo revežu vsi brez izjemo z brcami, ampak ta. skupni zaklad mu bo zagotovil življenje. Ravno tako, kadar zapusti kak federalec ta svet, da vrne svoje telo zemlji, iz katere je. narejeno, bo zagotovil ta skupni zaklad obstanek
') Latinsko: »Združeno moči so silnojše«.
vprašam, če nfsl nič o Francescu čul. Ne verujem, da je postal izdajalec, ker drugače bi ne bil več prost. A kam je izginil. Ali je pobegnil v Turčijo ali ^e dalje. Znali bomo držati svoje prisege. Soptembra bo zbranih več nemških svinj na Moravskem; tem bolje. Enega gotovo zadenemo, upajmo, da pravevja Kandlja. Tvoj Vincencio.«
Septembra 1909 je dobila avstrij. ska obmejna straža brzojav, po kate-rem naj bi se izvršil napad popoldne, ko do j de prestolonaslednik v Buka-rešt. Z avtomobilom sta se peljala Def, felice in neki Giovanni v Sinaj, kjer naj bi Deffelice usmrtil avstrijskega prestolonaslednika. Njegov tovariš naj bi ga bil čakal na cesti v smeri proti Prededlu. Takoj po napadu sta nameravala pobegniti čez mejo na Ogrsko. Ob 4. popoldne so aretirali Deffeliceja, našli so pri njen) nabit Brovvningov samokres, pisem ni imel nobenih. Njegov sotovariš je pobegnil, ker je čakal le malo časa nanj. Nadaljni zaplenjeni spisi dokazujejo, cla je imel vse niti zarote v rokah srbski princ Jurij . . .«
Tako piše »Vossische Zeitung«, ki nosi seveda vso odgovornost za istini-tost tega senzačnega odkritja.
Dunajska »Reichspost« pravi glede odkritij lista »Vossi«"he Zeitung«, cla je srbski princ Jurij svoj čas aranžiral atentat na avstrijskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda, da je bil »Reichpošti« ta matorijal že pred enim letom na ponudbo, cla se je pa prepričala, da se gre za čisto navadne potvorjene dokumente, kakor se jih v Srbiji veliko producira. »Reichspost« pravi tudi, da kompetentne oblasti o dogodkih, kakor jih »Vossische Zeitung« opisuje, nič ne vedo.
Dnevne novice.
Iz pravosodne službe. Pravosodni minister je premestil deželno-sodne-ga svetnika Rudolfa Persche iz Cerknice v Ljubljano, sodnika Ivana Šinkovec iz Ilirske Bistrice v Radovljico, sodnika Valentina Levičnika iz Ljubljane v Cirknico in imenoval avskul-tanta dr. Antona viteza Pantza za sodnika v Ilirski Bistrici.
+ Novi žakon glede gospodinj, Švica je sprejela postavo, ki določa, da pripada zakonski ženi tretjina moževega dohodka kot odškodnina za njeno delo v gospodinjstvu. Žena ima nadalje pravico do tretjine moževega premoženja in sme z njim poljubno razpolagati. Ta postava jc zategadelj tako važna, ker se je potom 11 ie vprvič v evropski postavodaji določilo, koliko je gospodinjsko delo žene v lastni ro-dovini vredno. Postava je z ozirom na posebne moderne socialne razmere primerna.
4- Korespondenca »Zentrum« je priobčila nesramne osebne, napade na dr. šusteršiča. Vsaka dostojna korespondenca bi take osebne napade vrgla v koš, cla pa jih je priobčila korespondenca »Zentrum«, je najslabše izpričevalo zanjo. Na take izbruhe sploh ni vredno odgovarjati, ker bruhajo ljudje, ki bi radi pili na naše stroške. Z nesramnosti sploh ne polemiziramo.
ubogi vdovi in sirotam, ki ostanejo zapuščene kakor vrabčki, ki jih je neusmiljeni pobalin oropal očetove ljubezni... Da, državljani! . ..Talila n-tropična ideja —ta človekoljubna misel ni nič drugega kakor medla senca falansterna one človekoljubne zadruge, ki jo mislim ustanoviti po naukih velikega Furieja, kadar plameneča baklja prosvete popolnoma razsveti vaše duhove.«
»Živio državljan Lopez!... Živio Falansperro!... Živio Furičl!« so vpili federalci v največjem navdušenju.
To človekoljubno idejo so sprejel vsi z rodoljubnim ognjem. Skrinjica se je nevidoma polnila in ključ jc uspešno opravljal svojo službo v rokah prosvit-ljenega ustanovnika te človekoljubne družbe: čez tri dni se je Lopezinek že postavil z novim gosposkim klobukom, lakastimi Čevlji in imenitnim širokim plaščem.
Za enkrat je bil zadovoljen s tem novim dohodkom, ki je za njegove potrebe zadoščal in šc več ko zadoščal. Zdaj je prišla na vrsto druga skrb: Kako bi izlil vse svoje sovraštvo nad Janezom in Marijano. Možje, ki vodijo veliko politiko, so po navadi tesno zvezani z malimi politiki; ta zveza je skovana pogostoma iz nepoštenosti, spletk in včasih tudi iz hudodelstev; taka jo dostikrat lestvica, po kateri so priplezali do svojih visokih mest. Tudi Lopezinek je imel med imenitnimi politiki več prijateljev in zato je prav lahko na Janezovo obravnavo tako olival, da je imela zadet nedolžne,. obtožonra
oa naj bodo potem izvirne ali pa ponatisnjene. Nesramnost je v vsakem slučaju smrdeča in z ljudmi, ki se ma-žejo s podlimi lažmi in zlobnimi zavijanji, jc najbolje, da sc nima nič opravka. Preziranje takih ljudi in njihovih bolnih izbruhov je najboljši odgovor.
+ škof Krapac proti »Poltretu«. Časniki zabeležil jejo vest, da je škof dr. Krapac proti uredniku »Pokreta« dr. Ivanu Lorkovieu vložil tožbo, ker je »Pokret« pisal, da je za znano Bat-thyanyjevo interpelacijo o imenovanju zagrebškega koadjutorja dr. Bauerja plačal Krapac 10.000 K.
+ Katoliška hierarhija. V Evropi fe po najnovejši statistiki po latinskem obredu 47 kardinalov, 2 patriarha, 114 nadškofov, 496 škofov, 17 eksemptnih opatov (dioeceseos nullins), 9 apostolskih vikarjev. Vštevši ostale kontinente šteje katoliška cerkev 50 kardinalov, 13 patriarhov, 297 nadškofov, 1257 škofov, 22 eks. opatov. Tej hierarhiji je podložnih: 285,912.838 katoličanov, od katerih jih jc v Evropi 182,437.522, in sicer 177,385.844 latinskega in 5,051.678 orientalskega obreda. — V Aziji jc 5,422.641 katoličanov, in sicer 4,559.865 latinskega in 862.776 orientalskega obreda. — Afrika šteje 2,681.740 katoličanov, 2,641.740 latinskega in 40.000 orientalskega obreda, Amerika pa 86,996.513 katoličanov, od teh 86,651.513 latinskega, 345.000 orientalskega obreda. V Avstraliji jc 8,371.422 katoličanov, vsi latinskega obreda.
+ Domoljuba« štev. 1 dopošljemo novim naročnikom zanesljivo koncem tega tedna.
— K imenovanju tržaško-koprskega škofa vlč gosp. Andreja Ivarlina, izrekamo iskren čestitke vsi slovenski or-ganisti, bivši učenci orglarske šole v Ljubljani. — .losip Sicherl, tč. tajnik društva organistov.
— Krvavo dejanje se je v soboto zvečer, 21. I. m. zgodilo v Trstu v pisarni paroplovnc družbe »Dalmatia«, ki jo blizu poslopja c. kr. državne gimnazije. Okolu 6. uro zvečer so bili vsi uradniki v pisarni pri svojem posivi. V toni jo vstopil v pisarno Emilij Robba, nadzornik težakov prekladavcev omenjene družbe. Šel je mimo uradnikov v drugo sobo, kjer jo bil ravno Hektor Peric, ravnatelj agencijo omenjeno družbe, pri telefonu. Uradniki v drugi sobi so slišali, kako jo vzkliknil Peric: »No, no igraj so! Odloži samokres!« Komaj jo izrekel I o besede, kar poči par strelov. Uradnik Gi.no Carlini steče proti kraju, odkoder so zadoneli streli. Komaj jo bil na vratih drugo sobo. kar zopet počita dva strela. Uradniki so videli nato kako so jo Gino Karlini vos prepaden obrnil nazaj proti njim, se zaletel v stekleno pregrajo, skočil čez njo in stekel vun na cesto, kjer se je zgrudil na tla; bil je ustreljen v leva pljuča. Vsi uradnik so nato prestrašeni zbežali vun na cesto. Takoj so poklicali zdravniško pomoč. Ko jc policijski nadzornik vstopil v pisarno k telefonu, našel jo Perica in Robba mrtva v krvi na tleh, Peric s prestreljenim srcem, Robba pa š prestreljeno glavo. Obe. trupli so prepeljali v mrtvašnico k sv. .Justu, ranjenega Carlini-j a pa v VI. oddelek mestne bolnišnico. - Vsem se zdi čudno, kako jo mogel pokojni Robba storili kaj takega. Bil je sicer udan pijači, a vendar ni bilo mod njim in
smrtna sodba. Ivo je bilo njegovo grdo sovraštvo s te strani sito, je začel slikati za Marijano, ki je bila v samostanu dozdaj varna pred njegovim preganjanjem.
Da bi svoj namen dosegel, jo rekel Lopezinek v klubu: »Ako hoče napredek človeštva storiti korak naprej, mora iti čez razvaline teh samostanov, ki niso nič drugega kakor brlogi liinav-ščinc in zagrizenosti.« Z drugo strani pa je napol v rovolucijonarni zvezi vso svojo moč, dokler se mu ni posrečilo izsiliti sklep, da so podero trije samostani, mod temi tudi oni, v katerem je živela Marijana.
Soptomborska revolucija je zopet dokazala, da tisli, ki ne znajo zidati, iščejo časti v tem, da podirajo: tako sc jo zgodilo, da so izginila ta tri poslopja, tako velika in tako lepa; ostali pa so trije obširni prostori posuti s kamenjem in opeko. Na prvem prostoru, tam kjer se jo povsod kazal oni rakov napredek, s katerim so se soptombor-«ki uporniki I a ko bahali, tam so postavili drog z napisom: Trg napredka. Na drugem prostoru, tam kjer so uro-pali tujo imetje, kjer so se pregrešili proti pravici združevanja in oskrunili tuj dom, tam sc jo bralo: Trg svobode. N"a tretjem stavbišču, tam kjer je moč .»romagala pravico, lopovstvo pošlc-lost. in nered red, tam so postavili ču-lovilo točni napis: Trg revolucije.
(Konce prihodnjič.)
pokojnim Pericem nikakoga sovraštva. Splošno mnenje je, da je Robba po nesreči zadel Perica, potem pa v zmešnjavi ustrelil Carlinija in sebe. Morda bo preiskava rešila uganko. Hektor Peric je bil star 40 let in jo živel sam s sestro; bil je zaročen. 24-letni Carlini zapušča mlado žono in enega otroka; pokojni Robba pa ženo in štiri sinove.
—	Nadučitetj izginil. Iz Kota v Zilj-ski dolini je izginil daleč na okrog znani nadučitelj A. M ti r t i n j a k. Marti-njak je bil kljub svojemu slovenskemu imenu strasten Neinčur in se jo v toni slučaju jasno pokazalo, da imajo precej prav oni, ki trdo, da so najboljši mate-rijal za renegatstvo slabotneži. Marti-njak jo vzel namreč s seboj razen svoje mesečne plače, šo denar iz hranilnice »Sudmarke« in najbrže šo več tujega denarja, ker jo bil kot »zaupni mož« v več društvih. Nešteti upniki so zarubili njegovo zapuščeno imetje. Martinjak je bil tudi v občinskem odboru in zastopnik deželne zavarovalnice proti požarom.
—	Celovec šteje po zadnjem ljudskem štetju 25.865 civilistov in 2500 vojakov, skupaj 28.365 oseb. Lota 1900 so našteli 21.630 civilistov. Prebivalci so sc torej pomnožili za 4235 oseb.
—	Stalni pokoj je dovoljen č. g. Ludoviku Škufca, župniku v Kranjski gori.
—	Iz zdravniških krogov se nam
piše: Na prihodnjem občnem zboru društva zdravnikov na Kranjskem v soboto, 28. I. m., bo prit na ri j dr. Gro-gorič stavil predlog, da so ustanovi podporna zaloga za bolne in onemogle zdravnike. Ker je stvar zelo važna, jo pričakovati obilne udeležbe.
—	Pozno je začeli Minole dni so iz Pisarovine v zagrebško bolnišnico pripeljali nekega 103 leta starega kmeta, ki dosedaj šc nikdar ni imel opraviti ne s sodnikom ne z zdravnikom. Sedaj pa so jo stepel s sosedom in bil pri tem ranjen ter so na sivo starost seznanil z zdravniki in sodniki.
—	Čudno obnašanje generala. V Varaždinu jo minole dni general baron Wauer inspiciral 10. domobranski liu-zarski polk. Pri hrvatskem domobran-stvu je službeni jezik hrvaški in so se tudi častniki v službenih prijavah nasproti generalu posluževali hrvaščine. Toda ta jih je pričenši s polkovnikom surovo nalirulil: »Kaj ne znate mažar-sko ali nemško? Ali mislite, da jaz vaš hrvaški jezik razumem!« Na pripombo. da jo hrvaščina službeni jezik, je zarobantil, cla to njega no briga. Čudno!
—	Aretirali so na Reki tržaškega vlomilca Jurija Brandstatterja.
—	Velik požar je izbruhnil v so-boto v Korminu. Začeli so goreti različni skednji, napolnjeni s slamo, in velika mizarska delavnica Ribarila Colugnatti. Ogenj je šla gasit najprej domača garnizija, poklicali so na pomoč tudi goriške ognjcgasce, ki so pa prišli strašno počasi in so, ko so hoteli začeti gasili, zapazili, cla brizgalna — ne funkcionira. Ogenj se je kljub temu saj lokaliziral.
—	Slov. katol. altad. društvo »Dan« v Pragi. Danes se vrši, kakor nam javlja danes došla clopiniCa, v veliki dvorani društva Arnošta. z Pardubic. (Vor-šiloka ulica) tretji redni občni zbor katol. a kad. društva »Dan«.
ŠiajersKe novice.
š Socialni tečaj v Št. Ilju v Slov. goricah so je pričel v nedeljo, dno 22. januarja v tamošnjem »Slovenskem Domu«. Predavanja so se pričela ob 3. uri popoldne; otvoril jih jo g. clr. Ilohnjec z razvitjem kršč. soc. programa. Ob 4. do 5. ure jo predaval nadrovizor gosp. Pušenjak o točki: »Kmečko vprašanje«; ocl 5. do 6. ure pa g. clr. Ilohnjec o »veri in narodnosti«. Dvorana »Slov. Doma« je bila natlačeno polna šentiljskega slovenskega ljudstva in zastopnikov iz drugih obmejnih župnij. Za danes, ponedeljek 23. januarja, so na sporedu sledeča predavanja: Ob 9. uri predpol-dno: Ustava, politično življenje, dr. Korošec; ob 10. uri: sadjarstvo, profesor Majcen; ob 11. uri: zadružništvo, Pušenjak; ob 2. popoldne: vinarstvo, profesor Majcen; ob 3. popoldne: naseljevanje Slovencev in dol zgodovine, prof. dr. Kovačič: ob 4. uri: krščanska organizacija; ob 5. tiri: sklepni govor.
Tečaj jo priredila Slov. kršč. soc. zveza.
š Pazite Slovenci! Sveta Kungota zg., Svcčine, Sv. Kungota spodnja in drugi kraji, ki so severno od Maribora s Št. lijem še v slovenskih rokah, vzbujajo Nemcem posebno veliko slast, da bi jih čim preje Slovencem požrli. Zdaj skušajo celo v Zg. Sv. Kungoti za popolnoma slovensko prebivalstvo ustanoviti Sudnutrkino podružnico. Glavni na-
men jim je pokupiti slovenska posestva. 15. t. m. so zborovali v Kungoti pri do nosu zadolženem gostilničarju Mayerju, ki so časih tudi Slovencem prijaznega dela. Vodil jo zborovanje Lah Pascolo, ki bi pač no imel preveč povoda svoje maslo na solnce nositi. Drugi junak jo posestnik llercog, človek, ki jo noč in dan pijan. Članov imajo že 150. Slovence opozarjamo, naj se v leni že zelo denioralizirancni kraju ustanovi kakšno društvo!
š Deželni šolski svet jo odobril otvoritev slovenskega otroškega vrtca v Kozjem in od »Slovensko Straže« ustanovljenega otroškega vrtca v Šmarjah pri Jelšah.
š Deželnosodni svetnik Marlinak v Mariboru jo imenovan za nadsvet-nika v Gradcu.
š Umrl je v soboto 21. I. m. v Fran-kolovom 85 lotili Tomaž Bozenšek, ki je bil nad 55 let cerkveni ključar in ob 50 letnici te svoje častno službo dobil višjepastirsko pismeno priznanje. Blagemu možu sveti večna luč!
š Ljubeznjiva hči. Maria Belina iz Slak je posestvo prepustila svoji omo-žoni hčeri Počivavšek, toda pod pogojeni, da bo gospodinjstvo še vedno ona naprej vodila. Ker jo pa hči oblastno nastopala, jo prišlo do prepirov. Hči so je naposled polastila popirjev, ki so materi zagotavljali gospodinjstvo v lviši. Mati jo hotela hčeri popirje iztrgati, hči jo je pa hudo ugriznila. Morala, bo za lo seveda odgovor dajati precl sodnijo.
š Umrl jo v Radgoni posestnik Kavčič, oče mariborskega kanonika Jakoba Kavčiča.
š Na cesti iz Celja v Laško jo neznanec napadel posestnika Ivošca iz Št. Ruperta pri Laškem. Potepuh so mu jo pridružil, nato pa ga zgrabil za vrat, potegnil nož in pretil, cla ga zakolje, če mu no izroči denarja. Košec se mu je pa iztrgal iz rok in zbežal. Neznanec jo tekel za njim, pa se jo potem splašil, ko so ga. zagledali delavci na drugem bregu Savinje. Orožništvo ga še ni izsledilo.
ODSTOP NAČELNIKA GENERALNEGA ŠTABA.
Nasproti poročilom, cla namerava odstopiti načelnik generalnega štaba, baron Konrad pl. Ilotzendorf, izjavlja »Reichspost«, da so dotična poročila izmišljena.
NOVI NEMŠKI POSLANIK V REL-GRADU.
Nemški poslanik v Belgradu jo po-slal logacijski svetnik v. Griesinger.
ČILSKI DREADNOUGHTI.
Čilska vlada naroči meseca aprila v Londonu dva 26.000-tonska dread-noughta.
liiljtinske novice.
lj S- K. S. Z. ima jutri, ob pol 8. uri zvečer se jo v »Unionu«. Od borovi člani naj lo na znanje vzamejo.
lj Opozarjamo na. jutrišnje predavanje g. dr. Jos. Mala. Predavanje so začne ob pol osmih zvečer v S. K. S. Z.
lj Lep večer je priredilo delavstvo tobačne tovarne ljubljanskemu prebivalstvu preteklo soboto. Letošnja precl-pustnica jo bila vredna, sovrstnica predpustnicani prejšnjih lot in izborno obiskana. Časopis belgrajskih manir je hotel priredbi škodovati, pa sc mu ni posrečilo. Pokazalo se jo le, cla nima nobenega vpliva. S svojim napadom na pošteno delavstvo pa je ogorčil marsikoga, da je pribito! na zabavo in se med veselimi ljudmi imenitno zabaval. Delavstvo je zopet spoznalo svojo prijatelje in neprijateije. O priredbi smo culi ocl vseli strani splošno livalo ter tobačnemu delavstvu na tej sijajno uspeli prireditvi prav odkritosrčno čestitamo.
lj Društvo katoliških delavk nam
jo napravilo včeraj v »Rokodelskem domu« prav zabaven večer. Najprej nas jo spravil v dobro voljo g. društveni predsednik L. Smolnikar, ki nam jo povedal par »predpustnih«. Nato nam jo zapel društveni zbor par pevskih točk s znano vztrajnostjo in spretnostjo, katero smo pri tem zboru navajeni. Posebno zadnja, pesem »Dekleta in gospodične« jo vzbudila veliko življenja mod občinstvom zaradi svoje komične vsebine. Nazadnje so uprizorilo članice igro »Lahkomiselna Min-ka«. Igra se jo prav dobro igrala; da, lahko rečemo, v društvu je nekaj igralk, ki bi delalo čast marsikakemit mestnemu gledališču.
lj Shod c. kr. državnih uradnikov in učiteljev, se jo vršil včeraj dopoldne v »Mestnem Domu« ter bil precej dobro obiskan. Otvoril ga je in mu tudi predsedoval g. Lillcg. kot predsednik akcijskega odbora drž. uradništva. ki sc jc osnoval 11. I, m. in ki ima nalogo
zastopati in braniti zadeve in pravice c. kr. drž. uradništva. Pozdravil je navzočega državnega, poslanca Josipa Gost i n č a r j a , z deželo prišlo kolego in ostalo ter predlagal, da so da duška zvestobi do cesarja s trikratnim slava,-klicotn vladarju, kar so je I udi zgodilo. Referirala sta o zahtevah uradništva clr. Marti in profesor Reisner. Referenta sta bila jako nesrečno izbrana, ker sta zagrizena liber. strankarja. Pri takih zadevah naj hi nastopali gospodje, ki se odlikujejo po trezuejšem mišljenju in imajo nekoliko večji ugled. S takimi strankarskimi referenti se stvar morda nehote napravlja tako, kakor bi bila inseonirana strankarsko agitatorično, kar pa nikdar biti no smo, ker jo prizadeto vse uradništvo. Drugič želimo referentov, ki niso eksponirani na tako žalosten način, kakor sta včerajšnja referenta. To naj se drugič vsekakor rosno uvažuje! Na shodu sta bili soglasno sprejeti sledeči resoluciji: 1. V »Mestnem Domu« zbrani državni urad-niki in učitelji nujno prosimo odsek dr. žavnili uslužbencev v avstrijskem parlamentu, da izvrši čim prej zakonski načrt o uredbi časovnega napredovanja, izenačenje aktivitetnih doklad, veljavnih za mesto Dunaj, s stranskimi prejemki na Dunaju službujočih vojaških gažistov in te načrte predloži v parlamentu, ki ga, prosimo, da le predloge nujnim potom obravnava in upli-va na visoko vlado, cla vse te zakone v najkrajšem času predloži v najvišje odobrenjo. 2. V »Mestnem Domu« zbrani državni uradniki in učitelji opozarjamo vlado na dejstvo, da je po ljudskem štetju z dne 31. decembra 1910. v Ljubljani brez vojaštva veliko nad 10.000 prebivalcev in da ji zakon ia leta 1907. o ureditvi aktivitetnih doklad odmerja z novim lotom v desetletju, ko je imela pod 40.000 prebivalcev, Z ozirom na neznosno draginjske razmero v Ljubljani, ko jo uradništvo nujno potrebno gmotne pomoči, prosimo vis. vlado, da v najkrajšem času uvrsti Ljubljano v L plačilni razred aktivitetnih doklad v. veljavnostjo od 1. jannu-, arja 1911. Na to so jo oglasil k besedi navzoči državni poslanec Jožef G o. s t i 11 č a r . ki jo izvajal: Ko je vlada predložila v državnem zboru službeno pragmatiko, se jo mislilo, da se bo rešila in da ho nastal končno red. Stva* pa se vleče in videti je. kot bi vlada sama zavlačevala vso zadevo. Poslanec Prochaska je v državnem zboru predlagal, da se časovno napredovanje izloči iz službene pragmatiko ter da stopi že s 1. januarjem 1911. v veljavo. Odsek za državne uslužbence, čegar član je govornik, je začel takoj tozadevno razpravljati. Odsekovih soj se je udeležila tudi vlada in tedanji notranji minister, Haerdtl pa je izjavil, da brez službene pragmatiko ni mogoče odobriti predloga Prochaske. Kljub temu je odsek prešel v podrobno razpravo, nakar se je delo odkazalo pododsokom. Mogoče je, cla bosta sedanji notranji in finančni minister bolj naklonjena kot Haerdtl. Če pa bodo pri novi vladi nastale iste težkoče, potem ne kaže, drugega kot kolikor mogoče hitro rešiti službeno pragmatiko. Haerdtl se jo skliceval tudi na slabi finančni položaj države ter na razne državne potrebščine. Toda ureditev uradniškega vprašanja spada ravno tako mod državne potrebščine. Mnenja, da so mora rešiti to vprašanje, jo tudi »Slovenski klub«, ker ni lepo za vlado in je tudi mučno za uradništvo, da mora vedno prositi. Govornik izraža na to mnenje, da bi so aktivitetne doklado no določevalo po številu prebivalstva, temveč po draginjskih razmerah posameznega, kraja, kajti gotovo je, da se v marsikaterih manjših mestih živi dražje kot v večjih. Uradniška organizacija naj bi napravila statistiko o draginji v posameznih krajih, kakršna so jo n. pr. pri tobačnem delavstvu izborilo obnesla. Dotični zakon je treba revidirati in gotovo bi so vršila revizija, ako bi se od uradništva samega storilo omenjeno. Kar so tiče uvrstitve Ljubljano v 1. razred, bodo slovenski poslanci gotovo za to, kot so bili takrat, ko je bil fin. minister Koritovvski, in jc Ljubljana prišla v II. razred. Glavna opora vsem toni zahtevam pa je brez-clvomno solidarnost uradništva. V parlamentu se lahko sklene kar hoče, brezuspešno pa jo vse, ako gosposka zbornica ni za to in vlada zakona ne predloži v sankcijo. Poslanci »Slovenskega kluba« so za ureditev uradniškega vprašanja. I oda vlada ho bržkone nasprotovala, sklicujoč so na fin. razmere. Toda do uredbe državnih finančnih razmer mora tudi končno priti. — Izvajanjem državnega poslanca Gostinčarja je sledilo živahno odboravanje. na kar jo predsednik prebral šc brzojavne in pismene pozdrave iz Kranja, Kočevja, Trelmja., Kamnika in društva račun, uradnikov v Ljubljani. Na to sc jc shod zaključil.
lj Pesek so metali v oči včeraj popoldne v gostilni pri Čcšnovurju na Dolenjski cesti. Bili so to liberalci, ki so imeli tamkaj svoj volivni »shod«. Pri-Slo je v gostilno nekaj ljudi, ki so šli na izprehod z rodbino ter par znanih liberalnih agitatorjev, pa je bil shod. ProfesoijgReisnor jc prosil navzoče, naj uvažujejo trud liberalnih govornikov, ki hodijo po Ljubljani in odkrivajo »resnico«. Rekel jc, da bo Ljubljana imela tako mestno gospodarstvo, kakršne može bodo poslali volivci v občinski svet. Temu iz srca tudi mi pritrjujemo. Prebral je tudi odstavek oSlovenčevcga« poročila o dr. Šuster-šičeveni govoru na shodu v »Unionu«, o osuševanju ljub. barja. G. prof. prosimo, naj le večkrat na shodih volivcev Sita »Slovenca«. Uspeh ne bo izostal. Sicer pa ni nič povedal, kako misli li-oeralna stranka gospodarsko delati na magistratu. — Dr. Trjller se je nato že naprej jezil na klopotce, ki jih bodo dobili liberalci med piruhi pri velikonočnih volitvah. Cestni zakon, melioracijsko posojilo itd. itd., vse tiste reči. o katerih zabavljice ljudje že i. težavo poslušajo, ker so vedno ene in iste. Obrtna šola, dekliška šola itd. itd. Na očitek, da prejšnji občinski svet ni ničesar storil za mestne usluž-oence, je odgovarjal, da jc v zadnjih 'treh letih dvakrat reguliral plače (pa tako, da so to čutili višji). Ni sc sicer ilalo vse narediti, čemur pa jc kriva splošna draginja. (In splošna liberalna lenoba.) Čc bi pa obstal šc nadalje prejšnji občinski svet, bi pa šc marsikaj koristnega storil. (Dr. Tavčar je nedavno rekel, da jc mestno gospodarstvo bilo — zavoženo.) Pogreval je priljubljeno pravljico, da bi »Kreditna oanka« zidala palačo na zemljišču bivšega vojaškega oskrbovališča, za katere načrte jc že plačala 5000 kron [upravni svet tega ni dovolil!), ako bi ae nasprotovala Štefe in Kregar. Pre-rnleval jc samo stare stvari. Navzoči so se temeljito dolgočasili. — Nato jc Bergant izrazil mnenje, da liberalci niso kužni, ker so jedli argentinsko meso. Mi pa smo radovedni, koliko za reveže namenjenega argentinskega oiesa je dobil ta petični izkuhar in čc je ta »narodni gospodar« porcijone argentinskega mesa kaj ceneje računal. Jezil se je tudi nekaj zaradi »to-ienkamre«, ki bi jo morala sezidati na novem pokopališču cerkvena uprava, ae pa mestna občina, kakor meni Bergant.. No, za. liberalce, se bo pravočasno preskrbela ob bodočih občinskih volitvah poštena »totenkamra«, ki bo mestni občini le donašala koristi. Shod se je aato končal.
Ij Samoumor pod Rožnikom. Z Vi-5a-Glinc. nam pišejo: Včeraj jc neki deček našel pod Rožnikom v snegu ležečega mladega žc zmrznjenega ustre-tjenica. Dognalo se je, da je ta nesrečnež tukajšnji župljan Alojzij Selan, tapetnik, star 24 let, član viškega Sokola. Pred nekaj dnevi je žc uganjal razne nerodnosti in je v Rožni dolini Streljal skozi okno za nekim dekletom. Radi tega ga jc orožništvo zasledovalo. V; žalostno smrt ga je gnala nesrečna ljubezen in kar je ž njo v zvezi. Tako je imel napisano na oporoki, ki so jo našli tik njega spisano na. listku. Prepeljali so ga v viško mrtvašnico, ker se ni vedelo, da je prostor žalosti že na šišenskem svetu.
lj Ljubljančan pozvan na vseučilišče v Heidelbergu. Privatni doccnt dr. Ernest Moro jc sprejel mesto ravnatelja otroške klinike v Heidelbergu. Bojen jc bil profesor dr. Moro v Ljubljani in je zdaj v \0 letu. Bil jc asistent dvornega svetnika Eschericha v Gradcu in na. Dunaju, zdaj jc višji zdravnik na kliniki profesorja Pfaundlcrja v Mona-kovem.
lj Vaja ljubljanske posadke minulo soboto sc je sledeče izvedla: Belgijci in njim prideljeni vojaki so markirali zjutraj do Laverce, kjer so dobili ukaz, naj zasedejo neki most pri Medvodah. Belgijci so na lo korakali nazaj proti Ljubljani, popolnoma nepričakovano so zadeli pri Dravljah na sovražnika (ljubljanski brambovski polk v. dvema topovoma,i, ki je bil žc razvit in je sprejel vzhodno armado s hudim brzostrcljanjem. Belgijci so sc morali hitro umakniti rta celi črti proti ftiški, k jer sc jc vaja od trobila. Ob povratku v Ljubljano j«' vzbujala splošno pozornost hram bovška, godba, ki jc svirala večinoma domače koračnice.
Ij Umrl je na Valvazorjevoni trgu št. i gootncliT g. Henrik Swalla.
lj Slovensko deželno gledališče.
Jutri prvič nova Albinijeva opereta »Baron Tronk«. V četrtek se opereta ponavlja.
I j Sumljiva ura. Dne 9. 1. m. je'prišel nek postaran mož k neki starinarici prodajat srebrno uro. Ker se jc starinarici zdela zadeva sumljiva, je ovadila lo policiji. Ko jo prišel stražnik na lice mesta, jo jc bil neznanec žc popihal, na kar jo policija uro zaplenila. O zadevi jo policija poizvedovala in dognala, da je tatvino izvršil 58 let stari Ivan Ver-bič iz Loga v ljubljanski okolici. Areto-vanec jc bil žc 13krat predkaznovan zaradi različnih deliktov in so pa izročili sodišču.
I j Javno nasilstvo. Ko je minuli teden v neko šupo prišel 50 let stari va-ganl Anton Kovač in pričel tam prižigati užigalice, sc jc med toni posestnik zbudil in postavil neprevidneža pod kap. Kmalu pa se je Kovač zopet povrnil in začel zopet po šupi svetiti. Posestnik boječ so, da mu ponočnjak šupo no zapali, je šel to naznanit policiji. Takoj sta so t ja podala dva policijska stražnika. Ko sta šla po (»oljski poti proti šupi. so iznonada začele padati po glavi stražnika pesti. Ko sta stražnika napadalca zagrabila, jo pričel bili okoli sebe v. nogami in rokami in jc tudi enega stražnika na nogi telesno poškodoval. Izročili so ga deželnemu sodišču.
lj Novi poljanski most se bode jutri v torek cel dan in v sredo dopolnilno z obremenjen jem preizkušal in ostane zaradi tega za vozni promet ta. čas zaprt, na kar občinstvo opozarjamo.
lj Jadranska banka v Ljubljani. Te dni se jo mudil v Ljubljani ravnatelj Jadranske banke. Vršila so so pogajanja z vodstvom Trgovsko-obrtnc banke v Ljubljani v ta namen, da bi so Trgovsko-obrtna banka združila z Jadransko banko. Pogajanja so vodila do uspeha in sc v kratkem pričakuje, da prevzame Jadranska banka Trgov-sko-obr1.no banko kot svojo filijalko ter takoj započne v istih prostorih svoje poslovanje. Poznavajoč trgovsko poslovanje Jadranske banke, moremo ta korak smatrati kot novo ero v razvoju naše trgovine. Dosedanje delovanje Jadranske banke na denarnem trgu je našlo splošno priznanje t in jo dokaz spoštovanja, ki ga ta zavod uživa, dobil izraza v tem, da jc trgovski minister imenoval ravnatelja Jadranske banke, gospoda Maksa Nntiča za predsednika parobrodne družbe »Dalmacija«.
NOVI DUNAJSKI NUNCIJ.
Uradno sc nam poroča, da je postal dunajski nuncij sedanji brazilski nuncij, naslovni nadškof Alessando Bavon-na, ki je bil rojen leta 1856 v Rocci di Cambio. Posloval jc kot delegat v Boliviji in v Peruu, od leta 1906 je nuncij v Braziliji.
Telefonska in Urzojavno poročilo.
NOVI TRŽAŠKI ŠKOF.
Dunaj, 23. januarja. Danes ob 11. uri se je vršil v tukajšnji nunciaturi kanonični proces in običajna »Proies-sio fidci« z novoimenovanim tržaškim škofom dr. Andrejem Karlinom. Proces jc vodil uditorc msgr. Rossi-Stock-alpcr. Kot priči sta bila dva doktorau-da iz Avguštineja: čč. gg. Ivan Tu) in Giovanni Marsich. oba duhovnika tržaške škofije.
NEMCI MED SEBOJ.
Komotav, 23. januarja. Tukaj so sklicali za nedeljo svoj shod Vsencm-ci. Prišla sta na shod tudi spodnješta-jerski poslanec, smešni Malik, in znani urednik lista »Alldcutschcs Tagbl.« ter glavni agitator vsenemštva, dr. Ur-sin z Dunaja. \a shod so pa prišli v velikem številu tudi nemški radikalci, pristaši Wolfa, in drugi Nemci. Ko je dr. Vrsin otvoril shod, so začeli radikalci ropotati, da ni mogel govoriti. Dr. t rsin je /aklical, naj sc oglasijo lisli, ki odobravajo spravno akcijo s Čehi in hočejo kot »c. kr. radikalci« svoj narod na ta način »izdati«. Nato pa so jc večina oglasila za spravno akcijo in /a politiko radikalco.v. Ker Vsenomeem to ni bilo všeč, se je zopet začel prepir in so nastali viharji, vsled česar je vladni komisar shod razpustil. Nemški radikalci so zapeli »VVacht um Rhein«, ilr. i rsin pa jim jo zaklical: Zapojlo rajši: Bog obvari, Bog ohrani, vi hocli-sfuplorji! Policija je konočno nemško brate razgnala. Nato sc j(. vršil shod \ senemcev po S 2. in sla govorila dr. (rsin ter neizogibni Malik. Gospodje -o sklonili resolucije zoper
nemške »izdajalce naroda«, zoper ra-dikalee in njihovega večnega kandidata za nemško krajansko ministrstvo, Pacherja, in se izrekli za neizprosen boj. Nato so priredili demonstracijo in obhod po mestu, pa jih jc policija razkropila.
CESAR POTUJE V BUDIMPEŠTO.
Budimpešta, 23. januarja. Tukajšnji listi pišejo, da bo cesar mod 6. in 8. februarjem odpotoval v Budimpešto in se ondi dalj časa, več tednov, po-mudil.
REFORMA VOJAŠKEGA KAZENSKEGA REDA.
Budimpešta, 23. januarja. Pri ministrskih konferencah so jo glede reforme vojaškega kazenskopravnega reda doseglo sporazumljenje v vseh točkah, razun v eni. Upati pa jo, da so tudi glede to točko že v prihodnji konferenci doseže popolna edinost.
NOV PREDSEDNIK CENTRALNE STATISTIČNE KOMISIJE.
Dunaj, 23. januarja. Včeraj je naučni minister grof Stiirgkh sprejel v avdijenci graškega vseučiliškega profesorja Pichlerja. Govori se, da bo ta postal naslednik finančnega ministra dr. Mayerja v statistični centralni komisiji.
SESTANEK MED NEMŠKIM CESARJEM IN AVSTRIJSKIM PRESTOLONASLEDNIKOM.
Dunaj, 23. januarja. Govori sc, da bo nemški cesar Viljem H., ko bo potoval skozi Trst na Krf tekom meseca marca, obiskal avstrijskega prestolonaslednika nadvojvodo Franca Ferdinanda na brionskih otokih.
DOBIČEK LOVSKE RAZSTAVE.
Dunaj, 23. januarja. Danes je bilo načelstvo lovske razstave pri cesarju v avdijenci in mu poročala o uspehu razstave, isti dobiček znaša 700.000 K, ki se bodo porabili za ustanovo za otroke lovcev po poklicu.
POSLANEC UGRON UMRL.
Budimpešta, 23. januarja. Tu jc po kratki bolezni včeraj umrl poslanec Gabriol Ugron, znani opozicionalec in košutovski šovinist.
POSLANCA DR. FUNKA ZADEL MRTVOUD.
Dunaj, 23. januarja.. Danes zjutraj jo poslanca dr. Funka zadel v Litomefi-cali, kjer jc bival, mrtvoud in sicer po desnem delu telesa. Dr. Funke, ki je star 75 let, jc bil v petek še čil in zdrav v zbornici. Njegovo stanje je opasno, dasi se je zadnji bi)) nekoliko izboljšalo.
HOMATIJE NA BALKANU.
Solun, 23. januarja. Iz Djakova sc poroča, da jc 3000 Arnavtov zbežalo v Črnogoro. Na njihovih domovih so turške oblasti našle in konfiseirale orožje, ki so ga dobili bržkone iz Črnegorc.
DVA UMORA NA KOROŠKEM?
Govorice, da je v Podkloštru na Koroškem lastnik neke barako umoril več delavcev in meso umorjenih porabil za hrano delavcem, so sedaj pojasnjujejo tako, da sla bila v Podkloštru izvršena
dva umora, ne more se pa govoriti o
tem, da bi morilec rabil meso za hrano ljudem. Meseca avgusta lanskega leta je videl 18 let stari strojni kurjač Jožef Knaffl v gozdu, kjer sta so pred dnevi izvršila tudi dva roparska napada, kako je nek mož vlekel za seboj neko mrtvo moško truplo in s truplom izginil v gozd. Deček jc molčal, ker se jo bal poti k sodniji, ko je pa nedavno izginil delavec Angelo Bosso je stvar naznanil. Kot sumljivega, da je izvršil ta roparski umor so aretirali lastnika barako za delavce nekega Žnidariča, ki pa taji in pravi, da se je Bosso pri njem napil potem pa odšel. Truplo Bossovo so v soboto našli ter je bodo preiskali, da doženejo, ako so je zgodil umor ali nc.
Žalostnim srcem javljamo tužno vest, da je naša nepozabna, iskreno ljubljena hčerka, oziroma sestra, svakinja in teta
tV ,. 4/M k.)j i
učenka VIII. razreda
danes ob pol 5. uri zjutraj v 11. letu svoje starosti, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, po dolgi in mučni bolezni blaženo v Gospodu zaspala.
Pogreb predrage rajnice bode dne 2H. januarja t. 1. ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti, Salendrova ulica št. 4 na pokopališče pri sv. Križu.
Sv. maše zaduSnice se bodo brale v stolni cerkvi.
Blago rajnico priporočamo v pobožno molitev in blag spomin.
Ljubljana, dne 23. jan. 1911.
249	Žaluločl ostmi.
rr Mi^rsfi«; < i V
Cene veljajo za 50 kj. Budimpešta, 23. januarja.
Pšenica za april 1911.....11.35
Pšenica za oktober 1911 . . . .	10 74
Rž za april 1911.......8 09
Oves za april 1911......8"76
Koruza za maj 1911......5-71
ki jc stal nov 300 K, se ccno proda. Kje, pov3 upravništvo „Slovenca".	194 o
tri do Štiri .sobe, kuhinja, vodovod in poraba vrta se išče za majski termin. R. pl. Eyberger, Ljubljana, Zvezdniška ulica 1.	"J46
no pod 20 let staro, stanujočo v Ljubljani sprejme A D O L F HAUPTMANN, tovarna barv, Ljubljana.	223 >
žafc
Potrti globoke žalosti javljamo pretužno vest. o smrti našega velecenjenega dragega strica in ujca. blagorodnega gospoda
V5»k _ ♦ "fl _ . ^ ^ _
c. k. poštnega tajnika v p.
ki je danes, dne 23. januarja t. 1. ob 5. uri zjutraj po kratki mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere mirno zaspal v Gospodu.
Pogreb sc vrši v torek dne 24. t. m. ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti Knaflova ul. št. 4 na pokopališče k sv. Krištofu.
Sv. zadušne maše se bodo brale v sredo, dne 25. t, m. ob 10. uri dopoldne v cerkvi Marijinega Oznanjenja.
L j u b 1 j a n a. dne 23. januarja 1911.
Žalujoče rodbine: Zehal, Hirschmann-Pdtzl, Zanoni.
V Ljubljani se posebni parte ne razpošiljajo.
I. 'irutijfiki pogi-cliul znvort Kr. l>o1terlcl.
ve^eriom.a^ kil®
Slovensko mefln.
TUJEC.
Dandanašnja legenda s prologom, igro in epilogom. — Spisal Jerome K. Je-rome. — Poslovenil Etbin Kristan. — Režiser H. Nučič. Nekaj čisto izrednega je bila predstava, katero smo videli v našem gledališču preteklo soboto. Malo natančneje podana vsebina utegne zanimati tudi širšo javnost.
V	Londonu ima penzijo (stanovanja s hrano) za tujce zadirčna in bev-skajoča gospa (ga. Danilova), ki po malem svoje goste slepari prav tako, kakor ti njo. Čudno življenje vlada v tej hiši. Služkinja (gdčna Wintrova) je malomarno dekle v zanemarjeni obleki, poštena in natančna komaj takrat, ko jo vidi gospa. V penziji stanujejo zanimivi tipi: iOletna koketa (gdčna Šetrilova) s pobarvanimi lici, umetnimi plavimi kodri in v kričeče neokusni obleki; bahav major izven službe (g. Bukšek) z ženo (ga. Bukše-kova), s katero se vedno prepira, in s hčerjo (ga. Iličičeva'), katera ga zaničuje in išče bogatega moškega; pohoten starec (g. Bohuslav), kateremu ta zakonski par vsled njegovega bogastva ponuja svojo hčer; reven mlad slikar (g. Šimaček), ki ljubi majorjevo hčerko kakor tudi ona njega, a še ne upata vzeti se vsled strahu pred revščino; baš namerava začeti slikati por-nografične slike, da si opomore z malim trudom v kratkem času. Nadaljni gostje v tem brlogu so: rezervirana plemkinja (gdčna Thalerjeva), ki nosi vsled puhle konvencijonelnosti črno obleko vsled smrti menda italijanske kraljice; Žid (g. Skrbinšek), ki slepari svojo okolico, in aspirant za igralca v varieteju (g. Povhe), ki se odlikuje po posebni neotesanosti. — Kakšno je potem življenje v tej penziji, si je lahko misliti. Dostaviti moramo še to, da ti ljudje niso kaki pretirani tipi raznih napak, ampak vzeti iz vsakdanjega življenja, kakršne je videl že vsakdo v več eksemplarjih. Do lepega Življenja jim ne zapira poti toliko principijelna hudobnost kakor pa velika slabotnost značaja, odvisnost od puhlic in blaziranosti modernega življenja.
Neprijazno vreme, ki je vladalo že dalje časa, se umakne solncu — v našo plitvo, robato in zraven nesrečno družbo pride — Kristus in se naseli kot tujec, popotnik v baš izpraznjeni sobici te penzije. Na ^nadvse zanimiv način nam slika pisatelj že koncem prologa in zlasti v igri, kako Kristus (seveda kot nepoznan tujec) prenovi to družbo. Z vsakim izpregovori nekaj besed, ki zapuste v dotičnem želo in spravijo njegovo dušo čisto iz ravnotežja. Pri vsaki osebi postopa metodično: pokliče ji v spomin njen boljši del, njene ideale, in jo vname za to, da *e jih iznova poprime. Vsakemu pokaže idealni cilj in namen njegovega Življenja v zvezi s srečo, ki jo doseže na ta način. Starcu, ki si hoče kupiti «a denar dekle, katero ljubi drugega, svetuje, naj pokaže svojo ljubezen napram dekletu na ta način, da ji omogoči poroko z ljubljencem in si zasluži, ila bodo dekletovi otroci izgovarjali njegovo ime s spoštovanjem in hvaležnostjo. Žida, ki ga hoče baš oslepariti, Dpozori, naj gleda na to, da dela čast svojemu narodu, ki je tako razupit, ki pa šteje mnogo plemenitih zastopnikov. Nališpani koketi dokazuje, da je vsak človek lep in v vsaki starosti; slikarju, da je naloga umetnosti pokazati, kar jc na ljudeh lepega; spevo-Komiku, da je vsak umetnik človekoljub, ki sladi soljudem življenje. Ari-stokratinji, ki se dolgočasi v svojem nimbu brez življenske naloge, naloži skrb za padlo sestro; služkinji, ki nosi s sramoto plačane uhane, pripoveduje, rla je poznal njenega očeta kot vrlega moža, gentlemana. Preveč bi bilo, omenjati vse; to je treba videti in slišati.
V	epilogu se zbere vsa družba pen-Kije v jedilnici in mi opazujemo na nji tzpremembo, nastalo vsled tujčevih besed. Nudi se nam čisto drugačen prizor kot v prologu: ljubezniva gospa ima v penziji ljudi, ki se kljub temu, .ia plačujejo, počutijo kot dragi gostje. Pomaga ji ljubka, vestna služkinja. Prejšni starec-ženin plača veliko nagrado za slike mlademu slikarju, ki sc poroči z majorjevo hčerko. Žid opusti svoje goljufije. Prejšni neotesanec je ljubezniv koncertni komik, ponosna plemkinja postane skrbna, ljubeča se-
tra in nališpana koketa nastopi zopet Kot skromna dama. Nato tujec odide mirno in tiho kot je prišel.
Nemogoče je seveda, podati vsebino dela v obliki, ki bi res malo pred-Dčila original. Mislim, da je naredila predstava na marsikoga podoben vtis i kot na Zupančiča Bilekov »Kropilnik«
(gl. zbirko »Čez plan«!) in da je ta in oni zdihnil sam pri sebi: »Naj bi prišel ta tujec tudi k nam, naj bi prišel tudi -- k meni . . .!«
Z napeto pozornostjo je pričakovalo vse zlasti nastopa g. Nučiča kot Kristusa in spremljalo z napeto pozornostjo vsako njegovo besedo, vsako najmanjo kretnjo. Vloga je gotovo izredno težka. Ena napačna gesta, en napačen naglas — in iluzija pade v vodo. Pri g. Nučiču se to ni zgodilo. Skozi in skozi je ostal sebi strogo kon-sekventen. Njegov glas je bil sedaj mil in ljubeznjiv, sedaj resen in odločen, kakor je zahtevala situacija. — Kaj naj porečemo o drugih igralcih? Pisec teh vrstic ni bil nikdar med onimi, ki bi sodili o igranju na našem odru splošno neugodno. Da ni vse tako dovršeno kot v velikomestnih gledališčih, se razume samoobsebi. Saj so igrajo tam iste igre dannadan in se igralcu izplača, zamisliti se v vlogo do dovršenosti. Poleg tega imajo že vsa boljša dela takorekoč svojo zgodovino, kako naj se igrajo, in ima vsakdo priliko, opazovati slavne interprete glavnih vlog po raznih odrih. Pri nas pa mora biti vsaka vloga zamišljena več ali manj samoniklo, in kljub temu smemo biti ponosni na način, kako se uprizori pri nas marsikaka igra, dasi se igra morebiti v celoti samo parkrat. — Ga. Danilova je ugajala vseskozi, prav tako kot ropotajoča voditeljica penzije kakor pozneje kot, prijazna gospa. O gdčni VVintrovi velja isto; svojo precej veliko in ne lahko vlogo je rešila naravno in ljubko z znano svojo spretnostjo. Užitek je bil, gledati g. Bohuslava in njegovo klasično meta-morfozo iz odurnega starca v ljubeznivo dobričino, istotako izpremembo gdčne šetfilove iz zoprne nališpanke v solidno priletno damo. Fino zadeta je bila blazirana plemkinja gdčne Tba-lerjeve. Pri igri g. Skrbinška se je poznalo na vseh kretnjah, da je s pridom opazoval Žide. Tudi v maski je bil podoben »tolovaju«, kot ga imenuje gledališki list. Vlogo osivelega, a šc mladostno živahnega majorja je igral 'dobro gosp. Bukšek, istotako njegovo ženo ga. Bukšekova. Ga. Iličičeva je bila dober tip razvajenega dekleta. Gg. Povhe in Šimaček sta bila primerna.
V prologu se je enkrat opazilo, da je bil oder predolgo prazen; a to je malenkost, ki celotnega vtisa ne moti.
Končamo z željo, da se o opravičenosti naše pohvale prepriča vsak bralec osebno pri reprizi. I. Dolenec.

OSUlCi
Pristna le s (n znamko - ribičem — kot garancijskim 2nakom SCOTT-ovega ravnanja.
je glavna stvar, da se moči zopet zelo hitro ponove in s tem odstranijo nevarne komplikacije. Scott-ova emulzija je za ta namen materi najboljši prijatelj. Scott-ova emulzija obstoji v glavnem iz najčistejšega in najboljšega ter najbolj učinkujočega norveškega ribjega olja in je kljub temu skozi in skozi slastnega, lažje prebavna in bistveno bolj učinkujoča kot navadno ribje olje.
Scott-m emulzija
je zelo zanesljivo, gotovo in izborno krepdno sredstvo, ki Vam bode gotovo prineslo zanesljiv uspeh.
Cena Izvirni steklenici 2 K 50 vin. Dobi sc v vseh lekarnah.
249
Južnim srcem javljamo cenjenim sorodnikom, prijateljem in znancem pre-žalostno vest o smrti naše preljubljene soproge, oziroma matere in sotodnice
Katice Habjan
katera je v noči 19. prosinca 1911 ob polu 12. uri v 27. letu starosti, previdena s svetotajstvi, po dolgi mučni bolezni na veke zaspala.
Truplo nepozabne pokojnice se je položilo materi zemlji dne 21. prosinca popoldne, na pokopališču Anabihl pri Celovcu.
Celovec, 20. prosinca 1911.
Marija in Ana 3aliar, mati in sestra. — Rudolf, c. kr. rač. podčastnik, soprog. — Danica, hčerka. - Fsrdo, c. kr. orožniški stražmojster, svak.
poštenih starišev, 10 lot, staro, s primerno šolsko izobrazbo, želi vstopiti knt učenka v kako trgovino z mešanim blagom v mostu oli na de-židi Mimlnv love iinrnvniStvn listu	"!*•>
Perutnina! Meso! Maslo!
pošilja se povsod franko po povzetju, vse po 5 kg po pošti; 1 gos ali :) do 4 race, oskubljene kokoši ali kokoši za juho, mehko, tolste, sveže zaklane, oskubljene K 6-50; goveje in telečje meso, sveže, zadnji del K (i-—, kravje mleko, naravno maslo K 10-50; kokoši ki sedaj že pridno neso jajcu, italijansko pasmo, I. 1010 zgodnji rod, poljubno barve, zajamči se, da pride vse živo, franko povsod: II kosi s petelinom K 7—; 6 kosov s petelinom K 14- ; 1L' kosov s petelinom K 24-—. 251 (1)
B. MARGULES, BUCZflCZ.
Zaradi smrti trgovca se takoj odda dobro založena in dobro idoča
trgovina s papirjem
galanterijo in šolskimi potrebščinami
ca velikem trga z zelo živahnim promotom v središču Ljubljane, — Kaslov povo npravn. ..Slovenca".
Rabljeni
pisalni stroj
sistema REMINGTON
se proda po zelo nizki ceni.
Vprašanja naj se izvolijo nasloviti na poštni predal st. 76 v LJubljani.	190 3
Poročni prstmi
močni v zlatu, na tr-pežnosti ncprekosljivi, 1 par od ? K naprej v modernih fasonah, graviranje brezplačno
urar in trgovec
y"Hi samo Prešernova ulica stev. I.
Največja ztdorja stenskih ur. - Ceniki zasloni tudi po posti. 121
V najem se dapod el°usodnim
pogoji dobro idočii
trgovina
t mešanim blagom
v lepem kraju na Gorenjskem, oddaljeni 4 minute od kolodvora. V kraju samein jt tudi tovarna s kakimi 400 delavci. Odda st lahko takoj oziroma s 1. februarjem 1911
Ponudbe naj se pošiljajo oziroma naslov st izve pri upravništvu »Slovenca". 236 (3
15
RS
R
RS
RS
RS RS RS
RS C:
a
RS
Vsak dan sveže
priporoča
Jakob Zalaznik i
pekarija in slaščičarna
Stari tri štev. 21.
Podružnice:
iolodvDrsKa ulica JL6 Mestni tri! št 1
Izf-
RS
R! £ £ £ £ £ £ R!
£ £
£ £
R! R! R2 R! R! R! R2 £ R!
z večmesečno prakso, zmožen slovenščine, hr vaščine in nemščine, nemške stenografije tei deloma laškega jezika	226
s^s išče službe.
Ponudbe pod J. K. na upravo tega lista.
Opr. št. NcVII/III
Po javni dražbi in iz proste roke se bode prodalo dne
laniiaila 391f
dopoldne ob 9. uri v Ljubljani: v skladišču Tomanova ulice, v pisarit Trdinova silicašt. 3, v skladiščih pri Perhovcu in pri Anžoku v Sp. Šiški ir
sicer: razne moke, otrobi, vreče, sodi, razno orodje, steklenice, 1 pisaln. stroj, električne svetilke, trgovske knjige Journal", papirni material, razni sobna pisarniška in skladiščna oprava, dvigala, tehtnice, ročni voziček itd. Reči se smejo ogledati pol ure pred prodajo.
.218
C. kr. okrajno sodišče v Ljubljani
oddelek V, dne 14. januarja 1911.
243
Dražbeni oklic.
Al 811,10. Al 14/11
Prodalo se bode dne:
26.	januarja 1911 v Ljubljani, Cesta na loko
hiš. št. 18,
27,	januarja 1911 v Novem Udmatu hiš. št. 9,
vsakokrat ob 9 uri dopoldne
razna sobna oprava, obleka, zlata ura in dr.
Reči se smejo ogledati pol ure pred prodajo v navedenih hišah.
C. kr. okrajno sodišče v Ljubljani
oddelek XI. dne 21. januarja 1911.
242
Dražbeni oklic.
E 73/H ~ 1
Prodalo se bode dne 3. in 4. februarja 1011 dopoldne ob 9 uri v Ljubljani, Šelenburgova ul. 6. na javni dražbi :
prodajalna miza, predpasniki, bluze, otroške obleke, no* gavice, različne spodnje hlače, srajce, rokovice, robci, eno staro kolo in ena srebrna ura z verižico.
Reči se smejo ogledati pol ure pred prodajo v navedeni hiši. Na dan 19. januarja 1911 določena prodaja teh stvari sc vsled zadržka ni vršila.
C kr. okrajno sodišče v Ljubljani,
oddelek V. dne 16. januarja 1911

NOVOSTI MANUFAKTURNEGA BLAGA!
Sul no, kairgarn, damsko blago, delen, baiist, zeiir, kreton, platjo, šifon, gradi, garniture, preproge, zavese, odeje, pleti, šerpe, rute v veliki izbiri.
SOLIDNE CEiE.

Vzorce pošiljava franko!
Cr 31 Mi K IME A RT
Ljubljana, Stritarjeva ulica 4.
za trgovino se odda s 1. sve-
enonadstropna s šestimi ?obami v Rožni dolini ča.nom zravcn tr90vine 1atlk° CeŠ" št. 217 pri Ljubljani se proda. Leži nasproti , nika, Lingarjeva ulica, pekarije.	108 I Natančneje se poizve istotam.
is
V deželni bolnici v Ljubljani je popolniti dve flužbe sekundariev. Službena doba sekundarija v deželni bolnici traja dve leti, lahko pa se podaljša za eno ali dve leti če sekundarij za to prosi.
Adjutum, ki ga dobiva sekundarij je odmerjen v prvem službenem letu z 2000 K, v drugem letu z 2400 K in od tretjega leta dalje z 2800 K. Poleg adjuta ima sekundarij prosto stanovanje v deželni bolnici.
Sekundarij ne sme biti oženjen in tudi ne sme izvrševati zunanje zdravniške prakse.
Prosilci za razpisane službe predlože naj svoje s krstnim listom, z dokazili o usposobljenosti in o znanju slovenskega in nemškega jezika podprte prošnje
^^ do 20. februarja
vodstvu deželnih dobrodelnih zavodov v Ljubljani.
Od deželnega odbora kranjskega
v Ljubljani, dne 20. januarja 1911.
240


I stik prve največje slovenske svečarne ¥ Gorici
ulica sv. Antona štev. 7.
1
- VV"-

Priporoča prečastiti duhovščini, slav. cerkvenim oskrbni-štv m in p. n. slavnemu občinstvu	3315
npsiplnn-vnšnnrp mn itirc j| \\l

Ka' ovest zdelKov in nizko csin izključajejo v:al.o konkurenco.
'IIIIIII1IIIII!IIIIIU!IIIIII1III1IIIIII!IIIII1MIIIIIIIIIIIIII!IIMII lir -T|IllftllI1l1lll1II1IlfllllllllflIIIIIIIIIIIIIIlIIIIIIIIIIIfllllllllllIlllllI!:tl11IIIIIItfllllllII!ltIIIIIIilflIlllfl
D-j^V-* ^	Povest iz Neronove dobe. 13. zvezek ljudske knjižnice. K 2-20,
c&ii- rJ > »5 A« vezano K 3-20.— Navedena povest je istinito biserna povest, ki bo bravca privezala nase z neodoljivo silo in se mu po svoji krasni vsebini ne-v.bi.sno vtisnila v spomin.
Krmni! tt lp«CM511 irorlprs"« Spisal Urb n nus- K 3' > elegantno vezano Xliiiya 'J AvSL?va£l V i/ a X, ilj 5,4, k 4'—. — Že dolgo smo občutno pogrešali
točnega navodila za olikano in oglajeno vedenje v družbi, kajti ne le naše ljudstvo,
temveč tudi izobraženec mora imeti vočkrat pri roki zanesljivega svetovalca, kako mu
je pri tej in oni priliki v družabnem življenju nastopati, da se ne zameri in ne pride
v zadrego. Tej potrebi bo ta knjiga v vsakem oziru odpomogla.
v^- Spisal dr. A. Ušeničnik. K 8-50, vezano lv 10-80. — Celo ve-k3U '.;iUiUi|l. liki narodi nimajo dela, ki bi se moglo po znanstveni temeljitosti in obsežnosti ter po strokovni popolnosti meriti z navedenim delom našega domačega učenjaka. Dr. Ušeničnikovo sociologijo smemo s ponosom uvrstiti med najodličnejša dela svetovne znanstvene literature,
eezijc finian ftledved-
c e.

I. del K 3-8.), elegantno vezano K ')■—; — II. del K 4-—, elegantno vezano K o-40. Poezije Medvedove, ki je pač ena naših najkrepkejših in najizrazitejših pesniških individualnosti, so v kras vsakemu slovenskemu domu.
lli:iiiiiiiiiii',iiiiiitiniiiiiii!i)iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii:iiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiMtii)iiiiiiiiiiniin iitiiimiiiimiiiinmmiiitiiiiiMitimiiiiiiiuiiiiiiiiiimiiii
1
I,os1 o v j? a knijiž ^cm:
zvezek: liaiforoka. Pavel Bourget. — Kalan.
Komati. —, vezano K 3-—.
2.	zvezek: fcieyni •• al Lear. Ivan Turgenjev bei-gjejevič. Povest. liiša ob Volgi. 8. Step« n,,ak. — Josip Jurca. K 1-20, vezano K 2-20.
3.	zvezek: ivira^a. I ran Virant — Bolesiav Prus. Povest. K 2-40, vezano K 3*40.
4.	zvezek: Ponižem >.n razgaljeni F M. Dosto-jevskij. — Vladimir Levstik. Roman v štirih delih in z epilogom, k o-—, vezano K 4-20.
C. zvezek: ..ob/ar- Taras Sevčenko. — Josip Abram. Izbrane pesmi. Z zgodovinskim pregledom U.rajinc in pesnikovim življenjepise n. K 2 40, vezano K • •.;).
6.	zvezek: JSimons. Cbampol. V. Levstik. Roman. K , vezano K 3—.
7.	zvezek: Ln.dnnifl'.' . Taras Sevčenko. Josip Abr,"u. Poom z zgodovinskim uvouom o haj-damiMini. (..ob ar II. del.) Broširano K 1-5U. (VI. m \ II. zvezek skupno K o-4(, vez. K 450.)
8.	zveze:,: jjo na srvi. (Glenanaar.) A. Sheehan. — Fran Brc ar. Povest iz irskega življenja, I< 4-2i. vezano K 5 w .
Racijanar. Anton Medved. Tragedija v petib de-janjib. u 140. vezano K 2 4'.
Roma. .Silvin SarJenko. Poezije. K2-—, vez. I<3-20.
Andrej ,-iOier, tirolski junak. Fran Biliar. Ljudska igra v petih dejanjih s predgovorom in sklepno sliko (1« moških, 4 ženske vloge). K —v0, deset izvodov K 5- .
Črni žena. Po\est iz domače zgodovine. K 1-40 vezano K 2 —.
Ljudska knjižnica:
1.	zvezek: Znamenje štirih. Conan Doyle. Londonska povest. K —'60. skupaj vezan z II. zvez. K P80.
2.	zvezek: Darovana. Alojzij Dostal. Zgodovinska povest, iz dobe slovanskih apostolov. K —60, skupaj vezan s I. zvezkom K 180.
3. zvezek: .Jernač-Zmatjovač. Henrik Sienkie-wicz. — Fran Viratlt. Povest. — Meti plazovi. Artur Achleitner. Povest tirolskega gorskega župnika. K —-00, skupaj vezan s VI. zvezkom K 1-40.
4.	zvezek. Malo življenje. Dr. Fran Detela. Povest. K 1-—, vezano K 1-1)0.
5.	zvezek: Zadnja kmečka vojska. Avgust fte-noa. Zgodovinska povest iz leta 1573. K 1-00., vezano K 2-60.
0. zvezek: Gozdarjev sin. Fran S. Finžgar. Povest. K —-20, skupno vezano s III. zvezkom K 1-40.
7.	zvezek: Prlhajač. Dr. Fran Detela. Povest K --tO, vezano K 1-70.
Splošno priljubljeni ljudski pisatelj nam tu slika v krasni povesti življenje no kmelih z vso svojo resnobo in težavami ter nam predočuje ljudstvo resnično tako, kakršno je.
8.	zvezek: Pasjeglavci. Alojzij Jirasek. Zgodovinska povest. — Kristusove legende. 1. Vodnjak modrih mož. — 2. Betlehemsko deleče.
3. Sveta noč. — 4. Beg v Egipet. — 5. V Na/.aretu. — 6. V templju. — 7. Taščica. —
8. Naš gospod in sveti Peter. K 2-20, vezano K 3-2U.
Velika zgodovinska povestkmečkegapunta na Češkem.
9. zvezek: Alešovec, Kako sem se jaz likat. 1. del. K 1-20, vezano K 2-—.
10.	zvezek: Isto II. del. Iv 120, vezano I< 2-—.
11.	zvezek: Isto III. del. I< 120, vezano K 2—.
12.	zvezek: Dolžan, lz dnevnika malega porednega. K 1-40, vezano K 230.
13.	zvezek: Haggard, De tle z biseri. I< 2'—, vezano K 3-20.
Povesti slovenskemu ljudstvu v pouk in zabavo. Andrej Kalan. Nova zbirka. I. zvezek. K —-,'-.0.
Zadnji dnevi Jeruzalema (Lucij Flav.) J. Spill-mann J. D. Zgodovinski roman. 2 dela. K 3-80, vezano K 6-40.
Za križ in svobodo. Igrokaz v petih dejanjih (6 moških in 1 ženska vloga). K - -50, pet izvodov in več po K —-35.
Posebno za mladeniška društva pripravna igra polna navdušenja za krščanska načela.
Slovanska apostola. Sardenko. Zgodovinska igra. Ob 1025 letnici Metodove smrti (885—1910). I< 1-20.
Slomšek o sv. Ciriln in Metodu. Ob 1025 letnici Metodove smrti (885-1910). K 1-—.
Krek. Turški križ. (Igra v štirih dejanjih.) — Tn sestre. (Igra v treh dejanjih.) I\ 1-—, 10 izvodov K 8'—.
Vsebina obeh, za mešane vloge prirejenih iger, je tako zanimiva ter za oder tako sijajno prirejena, cla. se bodeta radi svoje lahke uprizorljivosti gotovo kmalu osvojili naše ljudske odre.
Zbirka ljudskihjger; dosedaj 11 z v. po K —-80.
Ta zbirka je zlasti za naša izobraževalna društva, pa tudi za druge odre ljudskega, in diletanškega značaja neobhodno potrebna; igre se dajo vse brez posebnih pripomočkov lahko uprizoriti.
Vsebina:
1.	zvezek se začasno ne dobi.
2.	zvezek: 1. Vedezevalka. Gluma v enem dejanju. (<i moških vlog.) — 2. Kmet-Herod ali gorj6 mu, ki pride dijjikom v roke! Burka s petjem v dveh dejanjih. (5 moških vlog.)
—	3. Župan sardamski ali Car in tesar. Veseloigra v treh dejanjih. (10 moških vlog.)
—	4. Jeza nad petelinom in kes. Veseloigra v dveh dejanjih za dekleta. (5 ženskih vlog.) Iv —-80.
3.	zvezek: 1. Mlini pod zemljo ali zadnje ure poganstva v Rimu. Igra v petih dejanjih. (10 moških oseb.) — 2. Sanje. Igra s petjem v petih dejanjih. (U moških vlog.) —3. Sveta Neža. Igroka z v d veli dejanjih. (12 ženskih vlog.) K —-80.
4.	zvezek: 1. Dr. Vseznal in njegov sluga Štipko Tiček. Veseloigra v dveh dejanjih. (8 moških vlog.) — 2. Vaški skopuh. Igrokaz v treh dejanjih. (5 moških vlog.) — 3. Novi zvon na Krtinah ali srečna sprava. Selška igra v treh dejanjih. (8 moških vlog.) — 4. Zakleta
soba v gostilni pri ..zlati goski'-. Burka v enem dejanju, ((i ženskih vlog.) I< —'80.
5. in G. zvezek: 1. Garcia Moreno. Žaloigra v petih dejanjih. (Iti moških vlog.) — 2. Krč-mar pri zvitem rogu. Burka v enem dejanju. (5 moških vlog.) — 3. Kukavica modra ptica ali boj za doto. Veseloigra v štirih dejanjih. (8 ženskih vlog.) — 4. Sveta Cita. Slika iz njenega življenja v treh dejanjih. (9 ženskih vlog.) — 5. Pri gospodi. Šaloigra v dveh dejanjih. (5 ženskih vlog.) — ti. Črev-ljar. Veseloigra v treh dejanjih. (6 moških vlog.) — 7. Krnet in lotograf. Komičen prizor. (3 moške vloge.) — 8. Kovačev študent. Burka. ((> moških in 1 ženska vloga.) I< t-GO.
7. in 8. zvezek: t. Sinovo maščevanje ali spoštuj očeta. Igrokaz v treh dejanjih. (8 moških vlog.) — 2. Za letovišče. Burka enode-janka. (12 moških vlog in 2 otroka.) — 3. Občinski tepček. Veseloigra v treh dejanjih. (13 moških vlog.) — 4. Dve materi. Igrokaz s petjem v štirih dejanjih. (12 ženskih vlog.)
—	5. Nežka z Bleda. Narodna igra v petih dejanjih. (19 ženskih vlog.) — 6. Najdena hči. Igra za ženske vloge v treh dejanjih. (9 ženskih vlog.) K 1-60.
9.	zveze'.i: 1. Na Betlehemskih poljanah. Božična igra v treh dejanjih. (9 moških vlog.)
—	2. Kazen ne izostane. Igra v štirih dejanjih. (5 moških vlog.) — 3. Očetova kletev. Igra v treh dejanjih. (16 moških vlog.) — 4. Čašica. kave. Veseloigra v enem dejanju. (8 ženskih vlog in dva otroka.) K —-80.
10.	zvezek: 1. Fernando strah Asturije ali iz-preobrnjenje roparja. Igrokaz v treh dejanjih. (11 moških vlog.) — 2. Rdeči nosovi. Burka v enem dejanju. (7 moških vlog.) — 3. Zdaj gre sem, zdaj pa tja. Burka v enem dejanju. (5 moških vlog.) — 4. Poštna skrivnost, ali začarano pismo. Burka v enem dejanju. (7 moških vlog.) — 5. Strahovi. (3 ženske vloge.) K —-80.
11.	zvezek: 1. Večna mladost in večna lepota. Igrokaz v treh de.anjili. (14 ženskih vlog.)
—	2. Rcpoštev, duh v krkonoških gorah ali vsega, je enkrat konec. Čarobna burka v petih dejanjih. (9 moških vlog.) — 3. Prepirljiva sosecaali boljša je kratka sprava kot dolga pravda. Bur'ia v enem dejanju. (4 moške vloge.) K —-80.
12.	zvezek: (Za moške vlogo: Izgubljen sin. V ječi. Pastirci in kralji. — Za ženske vloge: Ljudmila. Planšaric.a.) K —-80.
13.	zvezek: (Za ženske vloge: Vestalka. Smrt Marije Davice. Marijin otrok.) K —.-bO.
14.	zvezek: (Za ženske vloge: Junaška deklica. Devica Orleanska. — Za moške vloge: Sv. Boštjan. — Za otroške vloge: Matorin blagoslov ) / —-80.
15.	zvezek: ("/a ženske, vloge: Fa.biola in Neža,
—	Za moške vlogo: Turki pred Dunajem.) K —80.
Navedene igre so si vsled lahke uprizorljivosti in krasne vsebine v najkrajšem času osvojile vse naše domače odre.
U v. uz u Ka o: tu BuK^ml«lM\m, u Knjisarn^ I irila' uftr n;u ln Urejec ncsl. u iio^m mestu.
izdajatelj: Dr. Innacii Žitnik.
Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
Odgovorni urednik: I v a a štele.