Mouv
PoJtnfn« phtm v gofovfaj
V LTubTjanT, v sredo, dne 28. Julija 1937
Stev. 169 i
Cena 1.50 Din
Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno % Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je y Kopitarjevi nI, 6/DI

Telefoni nredništva in uprave: 29-92, 29-93, 29-94, 29-95, 29-96 «— Izhaja vsak dan zjntraj, razen ponedeljka in dneva po praznikn
Ček. račun: Ljubljana št 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797
Uprava: Kopitarjeva ulica štev. 6.
»Nacionalna religija"
v Liberalna država, ki je v zatonu, je v pogledu verovanja svojih državljanov v teoriji vedno, navadno pa tudi v praksi zavzemala nevtralno, indiferentno stališče. Vzela je na znanje .versko pripadnost svojih podanikov, se pa dalje za njih verovanje ni brigala. Njena liberalnost 6e ie zrcalila v znanem izreku, naj se vsakdo zveliča na svoj način. — Versko indiferentno liberalno državo pa je že mnogokje nasledovala .vsemogočna totalitarna država, ki hoče popolnoma obvladati in uravnati vse panoge javnega življenja, tudi versko področje. Totalitarna nacionalistična država posega tudi na versko polje, zanima se za verovanje svojih podanikov in gre končno celo tako daleč, da jim celo predpisuje, kaj smejo in česa ne smejo verovati. Totalitarna nacionalistična dr/ava je ljubosumna na vsako religijo, katere kult ne bi bil poglavitno usmerjen v poveličevanje domače rase ali nacije, ali katera bi imela svoj izvor in svoje verske poglavarje izven nacionalnega teritorija, ki ga država more absolutno kontrolirati. Lz te miselnosti je nemški rasizem zabredel v spor z obema nemškima tradicionalnima religijama, hoteč izkonštruirati neko čisto svojo »nemško vero« kot nekakšno pritiklino narodnega socializma.
Toda poganski nacionalizem in njega pretiran kult ni doma le v fašističnih državah. Nje-
gove nastavke in prenapetosti na jdemo povsod. Tako je v povojnem času med Čehi nastala »češka narodna cerkev«, sicer brez vsake izvirne
ideje, ki kljub vsej oficielni in neoficielni podpori odločujočih krogov 6vojih prvotno zavzetih postojank ni mogla razširiti in je že danes na vpadanju. Skoraj v istem času se je med Čehi tudi skušalo zasidrati pravoslavje, češ da nje-
gova konfesija bolj odgovarja slovanskemu narodnemu čustvovanju, l udi ta pravoslavna misija ni uspela. Misel »nacionalne vere« tudi v gotovih jugoslovanskih krogih ni popolnoma tuja. Saj je minilo komaj nekaj tednov, ko so v neki nacionalni organizaciji padle na naslov katoliškega središča Vatikana besede o »tuji sili in tuji morali«, ki da hoče uravnavati življenje jugoslovanskih državljanov. Govornik je omenil, da si morajo Sokoli ustvariti svojo moralo, ne da bi se določneje izrazil, v okviru katere veroizpovedi je to mislil; da ne v katolicizmu, je bilo dovolj jasno izraženo. Kdor ima vpogled v naše javno življenje, ve, da to ni tako osamljen pojav. Po zgledu nemškega fašizma in podobnih pojavov drugod tudi neki jugoslovanski nacionalistični krogi gledajo v katoličanstvu neko »tujo« religijo in umetno spravljajo ljud-
sko vero v nasprotje z narodnostjo in državno pripadnostjo. Odtod vprašanje: Kaj je preje, višje, važneje, narodnost ali verska pripadnost?
-1 : - j_____... . r _ —. . 1.. J-------o
itod vprašanje: Kaj je preje
. .. ' " Jn« "
Kaj je drugotno, če pride do spora?
Vprašanje, ki je na ta način postavljeno, je gotovo napačno. Predfjostavlja namreč, da narodnost in vera morata priti v nasprotje, tako da je poedinec prisiljen, odločiti se ali za vero ali za narod. V resnici bo pa do takšne izbire le težko prišlo, ker bo v vsakem slučaju mogoče ostati zvest i svojemu narodu iu državi i svoji veri.
Po družini, ki nam da življenje, postanemo udje nekega določenega narodnega občestva, ne da bi si ga sami izbrali. Krvna in kulturna po-danost, ki jo dobimo z narodnostjo, določi pri mnogih zunanji okvir in miselni krog, v katerem poteče vse življenje. Pri večini narodov
Eripadnost k narodu že tudi določi pripadnost gotovi narodni veri, tako da je mogoče n. pr. reči: ker je Poljak ali Slovenec — je katoličan ali ker je Rus je pravoslaven, kot Šved bo protestant, i. t. d. Mogoče pa so v istem narodu tudi različne veroizpovedi, kakor pri Madžarih, Nemcih ..., kar gotovo ni v korist narodne skupnosti in je zato tem bolj želeti, da razlika ostane le na verskem področju, medtem ko je mirno sožitje in sodelovanje na mnogih drugih področjih vendar mogoče.
Kakor vemo, morejo primitivni narodi govoriti le o nacionalnih bogovih, le o nacionalni religiji. To je bil slučaj tudi skoraj v vseh pred-krščanskih državah starega veka. Krščanstvo pa nas je te ozkosti in ozkosrčnosti osvobodilo. Kdor je kristjan, mora ko stoji pred svojim nebeškim Očetom, zreti v vseh ljudeh brez razlike krvi, jezika in kulture — svoje brate in sestre. So to otroci enega Očeta, ki je vse odločil za večno življenje in pusti, da se na zemlji pripravljajo za ta svoj nadnaravni namen. To osnovno razmerje do Boga je in ostane za vse narode in vse čase neizpremenjeno. Za vse je na isti način Beseda meso postala in je božji Sin umrl.
Kdor drugače misli, ni kristjan in naj bi to tudi javno povedal. Za njega menda ni ničesar višjega kakor njegov narod. Narodnost ali nacionalnost mu je edino merilo za zemeljske vrednote. Vernemu kristjanu jjomenja narodnost veliko, toda ne najvišje vrednote. Nacionalnost ni zanj najvišje merilo vseh stvari, ker pozna še nekaj, kar je pred in nad vsako narodnostjo. Z ozirom na večnostni jx>klic in namen človeka je narodnost sicer izvor visokih zemeljskih vrednot, vendar pa le nekaj minljivega. Mi pa cenimo notranjo vrednost življenja po več-nostnem merilu, po našem odnosu do Boga. To jc nekaj trajnega, neminljivega, med tem ko je vse drugo le prehodno, minljivo. Tudi narod. — Kdor seveda ne veruje v večno življenje vseh ljudi, se bo končno zatekel k narodnosti, k nacionalizmu, da za svoj hitro živeči človeški jaz otme vsaj videz neke nesmrtnosti in da poveliča narod, ki živi vsaj nekaj stoletij ali tisočletij. Komur pa je drugo, večno življenje resničnost, pa mora odkloniti takšno vrednotenje svoje osebnosti, ki dela iz poedinega človeka le orodje naroda in ki z razpadom naroda — vsi narodi nosijo v sebi klico smrti — pusti, da tudi on sam propade in izgine. Vera v osebno neumrlji-vosl nam ne dopušča, da bi v narodu videli svoj najvišji cilj in da bi narodnost stavili nad vse druge vrednote. Pot poedinci ostanemo, kot narod, preidemo. Če hočemo biti in ostati kristjani, tega svojega gledanja ne moremo spremenili.	.	, . , ,
Bilo bi seveda idealno, ko bi cel narod pripadal eui religiji in tudi cela država. Toda če kie teca ideala ni, potem jc kulturni boj, kakor
Japonska zunanja politika:
„Preprečiti moramo prodiranje komunistov na vzhod" <Hirota)
Tokio, 27. juli ja. A A. DNB: Zunanji minister Hirota je danes dopoldne podal v parlamentu poročilo o ja[>onski zunanji politiki napram drugim državam.
Takoj v uvodu je Hirota rekel, da hoče Japonska kot velika država na Daljnem vzhodu utrditi svoj položaj na ta način, da utrdi mir na Daljnem vzhodu. Tako hi se tudi utrdil pravi mir na svetu. V tej smeri gleda tudi Japonska na svoje odnošaje napram Mandžuriji, Kitajski in sovjetski Rusiji. Ker so bila protijaponska gibanja pod zaščito, so nastali številni in neprestani spori med Japonsko in Kitajsko. Vsa pogajanja niso prišla nikamor zaradi pasivnega stališča vlade v Nankingu. Japonska hoče upostaviti stabilnost na Daljnem vzhodu in sicer na temelju pomirjenja med Japonsko, Mandžurijo in Kitajsko. Kitajska danes še ne razume dovolj tega hotenja.
Preprečiti pa moramo prodiranje komunistov na vzhod. Toda spor pri Lukn-očiju je pokazal, kako so na Kitajskem nerazpolo-ženi proti Japonski. .Iajxmska pa hoče še naprej izvajati politiko sporazuma, ki je bil sklenjen dne
11. julija. Japonska vlada upa. da bo ludi vlada v Nankingu pristala na izvajanje tega sporazuma. Toda eksplozija teh protijaponskih gibanj na Kitajskem je zmeraj možna in zato Japonska budno spremlja vse dogodke in priprave tako pri osrednji kitajski vladi, kakor tudi na Severnem Kitajskem, da bi si ohranil^ kontrolo nad jx>stopanjem kitajskih množic in da bi zaščitila .laponce na Kitajskem. Da bi zaščitila življenje ,la[X>nc.ev na Kitajskem je vlada vsekakor storila vse, kar jo bilo in je potrebno.
Toda ključ za rešitev vseh sporov je sedaj v rokah Kitajske.
Nato je Hirota govoril o dogodkih na meji med Mandžurijo in sovjetsko Rusijo. Posebno je omenil dogodek z otoki v Poamurju in nato nadaljeval:
Japonska vlada spremlja položaj na tej meji z največjo pozornostjo. Da bi se preprečili vsi spopadi, bi bilo treba v najkrajšem času sestaviti dve komisiji. Ena komisija bi naj določila mejo, druga pa bi naj reševala vse spore. Glavno pa je,
da se japonskim državljanom, ki love ribe v severnih vodah ali pa ki imajo koncesije v severnem delu Kahalina dajo popolne varščine za nemoteno delo. Japonska vlada je storila vse, da sn najde mirna rešitev vseh spornih vprašanj.
Prijateljske odnošaje med Jajx>nsko in An« g 1 i j n je poglobil nedavni obisk princa čičibuja v Londonu. Pogajanja, ki se bodo kmalu začela, bodo še razširila te prijateljske vezi.
Svoje odnošaje z Ameriko je Japonska v zadnjih tednih še zboljšala s podpisom gospodarskega sporazuma, ki je še zbližal obe državi.
Od sporazuma proti Komintertii, ki veže Japonsko in Nemčijo, si Japonska obeta velike koristi. Vlada bo storila vse, da še poglobi prijateljsko vezi, ki vežejo Nemčijo in Jn[x>nsko.
Ob koncu je Hirota rekel, da bo Japonska z vsemi silami sodelovala pri zboljšanju mednarodne trgovine, kamor naj se zopet vrne načelo čim večje svobode. Jajxmska bi sodelovala pri vsaki mednarodni konferenci, ki naj trgovini vrne njeno svobodo.

Bitka pri Peipingu
Kitajci poročajo o 1000 japonskih mrtvih
Tjencin, 27. julija, b. Okrog polnoči so bile prekinjene telefonske zveze s Peipingom, Zadnje vesti se glasijo, da so v teku hude borbe v notranjosti samega mesta ter da tako Japonci kakor tudi Kitajci streljajo iz topov. V poslaniškem okraju so straže posameznih poslaništev v strogi pripravljenosti, da takoj odbijejo napad, kajti z vseh strani se čuje streljanje strojnic in topov. Kitajci se borijo i izredno hrabrostjo ter so večkrat bile japonske čete v hudih škripcih. Izgube na obeh straneh so velike.
Dogodki na Kitajskem se razvijajo z veliko naglico. Vesti, ki prihajajo z obeh strani, so zelo protislovne. Res pa je, da so v neki veliki bitki Kitajci premagali Japonce ter jim prizadejali hude izgube. V borbi pri Sangfengu so imeli Japonci nad tisoč mrtvih. Med žrtvami je bilo tudi mnogo rivilnega prebivalstva. Vse kaže, da so bili pobiti tudi oni japonski vojaki, ki so imeli nalog, da pri vratih Čangrimen vdro v mesto. Japonci pa trdijo, da se jim je posrečilo prodreti v kitajski okraj. Res je, da so Japonci prodrli v kitajsko naselbino, toda Kitajci so jih obkolili in jih popolnoma uničili. Dalje poročajo Kitajci, da se je vdalo mnogo japonskih vojakov. Trenutno se vodijo ogorčene borbe jugozahodno in vzhodno od Pekinga. Japonci so zahtevali od vrhovnega poveljstva nove okrepitve.
Nova bitka
Tokio, 27. julija, c. Kakor poroča ob zadnji uri agencija Doinej se je med Tieneinom, Peipingom in Suntauom med japonskimi in kitajskimi četami razvila velika bitka, ki je sedaj v polnem razvoju. Japonski oddelki dobivajo stalna ojačtnja posebno v letalih.
Japonski ultimat
Peiping, 27. julija. AA. Reuter: Nad vsem mestom so proglasili naglo sodišče. Včeraj so se že razvile bitke za železniške postaje na zahodni strani mesta. Japonske čete, ki so hotele zavzeti te postojanke, so bile odbite in so se morale umakniti. V nasprotju s prvimi vestmi pri Vampingu ni bilo bitke, ampak so le malo streljali iz pušk. Japonske čete, ki so se hitro skrile v tempelj ob zahodnih vratih, so posebni vojaški oddelki japonske armade odvedli v vojašnice, od koder jih bodo odpeljali v Fenglaj.
Predsednik japonske posadke v Severni Kitajski polkovnik Macui je generalu Scnčujuanu izročil ultimatum, v katerem zahteva, da se mora divizija 29. armade umakniti iz pokrajine Peipinga in Vampinga do 27. julija zjutraj. Kitajski vladni
krogi so prepričani, da bo Senčujuan odklonil japonski ultimatum. Izjavil bo, da ni za to, da bi se kitajske čete umaknile od Peipinga, dasi je za to, da naj se umakne 37. divizija in nadomesti z drugo kitajsko divizijo.
... sprejet
Peiping, 27. julija. AA. (DNB) Japonsko poslaništvo potrjuje uradno, da je kitajski general Sungčejuan sprejel včeraj oba japonska ultimata. Če kitajski general ne bo izpolnil prevzetih obveznosti, bodo Japonci takoj nastopili z vojaško silo.
Ukrepi Japonske
Tokio, 27. julija, b. Japonska vlada je pooblastila poveljnike japonske posadke v severnem Kitajskem, da smejo samostojno izvesti vse ukrepe, ki so potrebni za obrambo življenja in premoženja japonskih državljanov. Japonska vlada je opozorila poveljnike, naj ne postavljajo nobenih zahtev teritorialne narave, vendar pa naj pazijo na med-
narodne interese na severnem Kitajskem. V Tokiu pričakujejo, da bo na severnem Kitajskem prišlo v najkrajšem času do hudih bojev.
Ministrski predsednik, knez Kanoje, je dal izjavo časnikarjem, ki so jo politični krogi že dolgo pričakovali z velikim zanimanjem. Knez Kanoje je podčrtal, da je bila japonska vlada prisiljena sprejeti važne sklepe, od katerih jih je že del izvedla. Največjo pozornost polaga japonska vlada okrepitvi narodne obrambe, istočasno pa tudi napredku vsega gospodarstva na Japonskem. Vsekakor morajo sedaj stopiti v ozadje vsa notranjepolitična nasprotstva in napetosti.
V Londonu vznemirjeni
London, 27. julija, c. V Londonu so zelo vznemirjeni zaradi dogodkov na Kitajskem. Vlada je sklenila stopiti takoj v stik s francosko in ameriško vlado, da se zadostno zaščitijo koristi teh velesil, ki 60 tudi podpisale sporazum devetih držav.
Angleškemu odpravniku poslov v Tokiju so naročili, da naj posreduje v japonskem zunanjem ministrstvu in pove, da želi Anglija, da naj ostane položaj mesta Peipinga nespremenjen.
Dogodki na Kitajskem so bili predmet debate v spodnji zbornici. Eden je odgovoril voditelju opozicije Atleeju, da Anglija tudi tod kakor povsod želi, da bi ostal ohranjen mir.
Opustošeno Dobrepolje
Strahotno razdejanje po nevihti, ki je trajala borih 20 minut
Aguirre napoveduje
pogajanja v Španiji
Dobrepolje, 27. julija.
Dobrepoljska dolina, ki je najrodovitnejša v kočevskem okraju, šteje okrog 4.500 prebivalcev, je danes le še gola in pusta planota brez zelenja in nasadov. Pridni Dobrepoljci stikajo glave in ugibajo, kako se bodo pretolkli po včerajšnjem strahovitem opustošenju skozi stisko in pomanjkanje, skozi jesen, ki jo bodo preživeli brez žetve in poljskih sadežev, ter skozi zimo na spomlad. Dobre-poljčani ne pomnijo take nevihte, ki je prišla nad to dolino z uničujočo 6ilo, kakor je bila včeraj ob pol 6.
Dobrepoljci niso bogataši in nimajo njiv, ki bi jih šteli po 10 ali 20, nimajo prostranih gozdov, iz katerih bi dobivali hlode in debla in denarja, ki se v gozdu zasluži z manjšo mujo kakor pri težkem poljskem delu. Pridni so, gojijo sadno drevje, obdelujejo polje in pazijo na svoje hiše. Ko stopiš v vas. ni hiše, ki bi bila krita s slamo. Le tu in tam se dviga samo gospodarsko poslopje s
Pariz, 27. julija, h. Ministrski predsednik Aguirre je prispel snoči v spremstvu svoje lene in hčerke ter pravosodnega ministra v Pariz. Dopoldne ga je sprejel zunanji minister Delbos. Popoldne je obiskal baskovski ministrski predsednik francoskega ministr. predsednika Chautempsa, po-
tem pa tudi podpredsednika Bluma. S seboj je prinesel spomenico valencijske vlade in pismo predsednika španske republike Azane. Govori se, da je Aguirre izjavil, da niso izključena pogajanja i nacionalisti v Salama n r i.
IS'
f;a je n. pr. izzval narodni socializem v Nemčiji, ioteč z neko nacionalno religiozno brozgo nadomestiti obe veljavni veroizpovedi, — gotovo najmanj pripravna pot, da se doseže edinost duš in src. Pač pa je tem bolj potrebno, da se v versko mešanih državah kotifesionalne razlike v dnevnem državljanskem življenju ne poudarjajo neprestano. Ni potreba, da se glasi povsod in v vsem prvo vprašanje, ali je kdo katoličan ali pravoslaven in tudi ni potreba, da jc vsak kcgljaški klub v državi opredeljen po konfesio-
nalnih vidikih. Toda versko prepričanje mora ostati spoštovano in nedotaknjeno. Kako nacionalno ali jugoslovansko krščanstvo ali katerokoli miš-maš religijo bomo odločno odklanjali. Ako je vera važna za narod in državo, potem gotovo le, — da se tako izrazimo, — originalna vera In ne nekakšen političen nadomestek. Za nas bo torej slej ko prej ostalo vodilo, da ostanemo zvesti državljani svoje narodne jugoslovanske države, pa tudi /veti verniki s\oi#» katoliške religije.	Dr in.
slamo krito. Svet prehaja v Kras in je veliko pomanjkanje vode, vendar pa narava še ni tako skopa, da ne bi pustila živeti poljem in senožetim, ki se razprostirajo med kraškim kamenjem v globelih. Hribovje obkroža od treh strani dolinico, le pri Velikih Laščah se pogled odpira. V tej dolini je 25 vasi, a samo ena občina v Vidmu. Vasi so raztresene in vsaka ima skoro po 70 hiš, vas Kom-polje pa celo nad 100 hiš.
Gorje — nenadejano
Ljudje so delali na polju in niti slutili niso, kakšno silno neurje se pripravlja nad dolino... Nepričakovano so se zbrali oblaki in prihrumela je huda ura z vso grozo in strahoto, s katero je zadnja dva meseca prizanašala tem vasem. Okrog 5. so se začeli zbirati oblaki od Turjaka proti Zdenski vasi in proti Vidmu. Nebo se je v nekaj trenutkih zagrnilo v neprodirne oblake in zdelo sc je, kot da je dolina odrezana od sveta. Dobrepoljci se še niso zavedli, da bo huda ura, ko je že strahovito za-grmelo izza hribčka Sv. Antona in nekaj strahovitih bliskov je presekalo obzorje. Sledil je grom in tresk in ta hip se je vsula 20—30 dkg težka toča. Oblaki so nizko viseli nad zemljo, nili 150 m niso bili oddaljeni. Ponekod se je vsipala toča tako gosto, da je v hipu pobelila zemljo.
Kakor na sodni dan
Blisk je švigal za bliskom. Kar prehitevali so se. Bliskom je sledilo treskanje, ki je pretresalo ozračje. Završalo je in nad dolino je zagrmel vihar s ploho. Odprle so se vse zatvornice in vlilo se je kakor iz ikala. Vsa polja in pašniki so bili v hipu pod vodo. Kakor da bi se voda dvignila iz tal, ali da bi vdrla iz kraških kotanj. Preko njiv in cest je drla po vetru gnana voda in vdirala v stanovanja. Vihar je divjal s strašno silo, metal s streh opeko, ki ie kakor toča padala na tla. Skozi preluknjane strehe je toča tolkla po stropih in voda jc drla v kuhinje in sobe. Kakor z drobnimi palicami se je vihar igral z debelimi drevesi. Upogiba! je, tresel ter ruval, klestil nedozorelo sadje. Od se-vernozahodne strani je ndarila še bolj debela toča. Toča se je strjevala v debele kepe in bila po oknih, da so se šipe žvenketaje drobile. Voda je drla
Nadaljevanje na 2. strani
(Nadaljevanje s i. strani)
v hiSc in shrambe. Vse je preplavila in do vrha napolnila kleti z blatom in kamenjem, ki ga je pobrala na poljih, cestah in vrtovih ter ga privalila s seboj,
Opusfošena polja in gozdovi
Po silnem viharju se je šele opazilo njegovo strašno divjanje na polju Proso je bilo popolnoma zbito v zemljo, o ajdi, ki je komaj pogledala iz zemlje, pa ni bilo nc duha ne sluha. Zemlja Dobre-poljčanov je izgledala, kot da je ne bi spomladi sploh posejali. Toča je tolkla in klestila po koruzi, ki je pričela zoreti in v njivah se še danes vidijo vdolbina ob vdolbini. Od koruze pa ni ostalo drugega kot prelomljena stebla brez listov. Hudourniki, ki so drveli po dolini, so odnašali zemljo in odkopavali krompir. Njive so danes prazne, kakor bi ostale od spomladi neobdelane. Na njih pa je kamenje in mastna ilovica. Tudi fižola Dobrepolj-čani letos ne bodo imeli. Tudi v gozdovih je vihar opravil svoje strahovito delo. Njegovemu divjanju se niso mogli upirati niti hrasti in bukve. Skupine smrek so se lomile in upogibale kakor bi bile drobna stebelca. Gozdovi okoli Vidma nudijo najbolj žalostno sliko. Videmci bodo morali najbolj misliti, kako se bodo pretokli skozi stisko, ki jih je zadela.
Groza gre po dolini
Ko je zadivjal vihar, ko so bliski klali nebo in se je vsula toča, so ljudje, ki so se mudili na polju, spoznali, da je prišla huda n r a. BežaU so začeli domov. Pritekli so vse obtolčeni in otekli od debele toče, le sestrici Slavka in Tončka Z r n č e v i iz Zdenske vasi štev. dve sta bili v stiski. Ko ju je toča začela obdelovati, sta začeli teči proti domu. Večkrat sta se onemogli zgrudili med potjo, a se zopet pobrali in bežali. Tončka je pod udarci toče obležala vsa onemogla in brez
zavesti. Sestra Anica, ld {e gledala iz grmovja, fe
naglo priskočila na pomoč ter jo prinesla domov. Slavka pa je bežala dalje in se onemogla privlekla do posestnika in gostilničarja Tiselja, nakar se je pred vrati zgrudila na tla. Tislovi so jo prenesli v hišo in jo položili na posteljo. Obe sestri sta ležali onemogli in polni oteklin. Tisti, Iu so stali ob posteljah, so z grozo uvideli, da sta dekleti v zadnjih zdihljajih. Prinesli so po stari navadi svečo, jo prižgali in molili ter prosili k Bogu, da bi obema rcvicama, kakor tudi Dobrepoljcem, prizanesel in pomagal v tej strašni uri. Pa je bila sila življenja v obeh deklicah močnejša. Prva se je na večer zbudila Tončka in začudena povprašala ljudi, kaj se je zgodilo. Slavka pa je prišla k sebi šele danes zjutraj in spregovorila par besed. Danes je še vsa Zrnčeva družina zbrana in z grozo govori o trenutkih, ki so bili polni strahote. Kaj takega do danes še niso doživeli.
Pobite ptičke ...
Ko 60 šli kmetje pogledat razdejanje po nevihti, ki je trajala komaj 20 minut, jih jc obšla velika skrb Med okleščenimi stebli koruze so ležale ubite od toče ptice pevke, vrane, vrabci, golobi in divje živali, ki so se v nevihti in neurju zatekle na polje. Uboga žival je bila vsa preplašena in je begala sem in tja po polju in nikjer ni mogla najti zatočišča. Tako se je divji zajček zatekel v hišo posestnika Stanka Novaka v Podgoricah 39. Toča ga je prignala v vežo in se je v strahu stisnil gospodarju pod noge. Uboga živalica se še potem ni umirila, ko je že bilo nevihte konec in je ostala v hiSi.
Dobrepoljci
prosijo za pomoč
Škoda gre v milijone. Po približni ocenitvi znaša škoda, ki jo je povzročila silna nevihta, preko
6 milijonov dinarjev. Ni ga človeka, ki bi mu nevihta ne prizadela gorja, vse je uničeno: žito, koruza, krompir, fižol, okleščeno je sadno drevje, ki si ne bo opomoglo najmanj dve ali tri leta. Prizadete so vse vasi, tako Ilova gora, Hočevje, Zden-ska vas, Videm, Predštenge, Podpeč, Ponikve, Cesta, Podgorica, Mala vas, Vodice in Zagorice, Vihar je poškodoval gospodarska poslopja in v Zden-ski vasi prevrnil kozolec Vsa električna napeljava je bila pretrgana, zlasti tista na prostem. Čim se je vihar polegel in so se videle strašne posledice razdejanja, je odhitel dobrepoljski župan g. Strnad v Ljubljano na bansko upravo in prosil pomoči. Danes proti večeru je prišla v Dobrepolje iz banske uprave komisija in si ogledala škodo na licu mesta. Dobrepoljčani so prepričani, da se bo oblast z vsemi silami zavzela, da dobijo poškodovane! nujno odpomoč. Tudi vsa slovenska javnost bo napro-šena, da pomaga Dobrepoljcem v tej stiski, iz katere sami ne vedo izhoda.
Huda ura v mariborski ofiolicl
Maribor, 27. julija. > i ,
Strašna vremenska katastrofa je zadela v oo-nedeljek kraje med Framom in Polskavo pod Pohorjem. Vihar z nalivi in debelo točo je divjal skoraj 15 minut in povzročil strašno razdejanje. Toča je klestila po polju in vinogradih in napravila ogromno škodo, v hipu so bili ,vsi vinogradi či6to pobeljeni. Ves letni pridelek je uničen. Strašen naliv je povzročil ogromno škodo tudi po cestah, kamor je voda nanesla grušča in kamenja.
Tudi po Hrvatskem
Zagreb, 27. julija, b. Po vesteh iz pokrajine je vladala nad Petrinjo, Križevci, Krapino, Čakov-cem in Varaždinom huda nevihta, ki je napravila na polju ogromno škodo. Med nevihto je padala debela toča. Hudourniki so porušili tudi številne ceste. Škoda je velika.
Razdejanje
v novomeškem okraju
Novo mesto, 27. julija.
V ponedeljek zvečer okrog 6 je nenadoma privršala nad Novo mesto in okolico nevihta. Temni oblaki so se privlekli iz liškogorskega gričevja in se z veliko naglico bližali mestu. Par bliskov je razklalo ozračje, slišalo se je grmenje in treskanje in nastal je vihar, med katerim je padala toča, gosta in debela, da je v hipu pobelila tla in je poljo izgledalo kakor pozimi. Padala je v mestu samem dobrih 15 minut med grmenjem in treskanjem, pa jc že v tem kratkem času napravila ogromno škodo. V okolici pa je toča padala debela kot jajce cele pol ure. Ze na vrtovih in nasadih v mestu samem je bilo vse okleščeno in uničeno. Strahovito pa je divjalo neurje v okolici skoraj v vsem novomeškem okraju. Zrna toče so bila ostra in so strahovito klestila sadno drevje in pridelke na polju. Proso je potlačeno in dobesedno zmleto na zemljo, prav tako fižol, pesa, buče, deloma krompir, da o vinogradih niti ne govorimo. Sadje, zlasti jabolka in hruške, ki je tako lepo kazalo, je okleščeno na tla. Ljudje bodo to sadje mogli porabiti kvečjemu še za kis. Toča je pobila tudi mnogo šip na oknih in strešno opeko. Tozadevna škoda je naravnost ogromna. Prizadejane so predvsem občine Žužemberk, kjer je toča pobila vse poljske pridelke, dalje občina Zagradec in Ajdovec. Popolnoma je uničena letina tudi v občinah Šmihel-Stopiče, Straža, deloma pa v občini Prečna. Okrajni načelnik g. Vidmar je danes v družbi banskega svetnika dr. Vebleta in načelnika okrajnega cestnega odbora župana Bruljca pregledal vso nastalo škodo na licu mesta. Obšli so vse občine, kjer je divjala nevihta in pobijala toča. Pogled na polja je bil naravnost porazen. Vse leži na tleh. Opeka na gospodarskih poslopjih je zbi-ta, šipe so pobite in ljudstvo gleda s strahom na razdejanje ter pričakuje pomoči predvsem od banovine. Gospodarski referent pri okrajnem na-čelstvu je po prvih podatkih, kakor jih je mogel zbrati, ocenil nastalo škodo na 5 milijonov dinarjev. Katastrofa, kakršna je zadela novomeški okraj, je tako občutna, da je nujno potrebno, da priskoči na pomoč ne samo banovina, ampak tudi vlada. Pomisliti je namreč treba, da so nekatere vasi, ki jim je toča pobila vse in da ljudje nimajo niti denarja, da bi si nabavili potrebno opeko in bi pokrili razbite strehe nad seboj. Vse opekarne so tekom današnjega dne razprodale vso opeko, seveda samo tistim, ki so lahko to opeko takoj plačali. Velika večina pa tega ni zmogla in sedaj čaka pomoči. Dobro je to, da je sedaj lepo vreme, kajti nemogoče si jc zamisliti, kaj bi bilo, če bi nastal dez. Hiše in gospodarska poslopja so razkrita in nesposobna za bivanje.
100.000 din — Znanstvenemu društvu v Ljubljani
Belgrad, 27. julija, m. Ministrski svet je na predlog prosvetnega in finančnega ministra odobril izreden kredit v iznosu 100.000 din kot podporo Znanstvenemu druitvu za humanistiine vedo v Ljubljani kol predhodniku snujoče se Akademiji znanosti tn umetnosti v Ljubljani
Iz Rusije
Žena obsojena na smrt ;8j950
I A
Moskva, 27. jul. b. Sodišče je obsodilo urad*
nico moskovske podzemske železnice gdč. Šata-jino na smrt, ker je poneverila 163.000 rubljev, Poneverjeni denar je baje uporabila za zboljšanje življenjskih pogojev delavcev pri tem podjetju, ki so mnogo trpeli in imeli izredno slabe do« hodke. Dve uri potem, ko je bila sodba izrečena^ so jo usmrtili.
Po bojiščih Španije
Madrid. 27. julija. AA. Havas: Uradno poro* čilo vojnega ministrstva pravi: Sovražnik če hudo pritiska v smeri proti Bruneti. Nacionalisti so s podporo topništva izvedli več napadov. Republikanske čete so se umaknile nekoliko proti severu od Brunete, pri Villanueva de Canada pa se odločno upirajo. Na ostalih frontah so republikanci odbili sovražne napade na andaluzijski fronti. Po hudi topniški pripravi so nacionalisti napadli Villa-nuevo del Pardiglio. Po dveurni borbi so se morali umakniti. Sovražnik je imel hude izgube.
1'erruel, 27. julija. A A. (DNB.) Pri Albara-sini so nacionalne čete prodrle od začetka protinapada čez mnoge površinske ovire in po hudem sovražnem odporu kakih 60 km proti zapadu. Sedaj prodirajo nacionalisti proti jugo-zapadu.
Iz verodostojnega vira poročajo, da je valen-cijska vlada poslala mednarodnim brigadam močne oddelke na pomoč. Na potu so tudi velike količine vojnega materiala. Več vladnih brigad koplje jarke in gradi utrdbe v okolici Huence.
Madridsko bojišče, 27. julija. A A. (DNB.) Napadalni boji nacionalnih čet so se danes razvijali proti Gijornu in Villanuevi de la Canada. Nacionalna pehota je davi zavzela z naskokom zadnje vladne postojanke pri Villanuevi de la Canada. Pri Gijorni so odrezali dva komunistična bataljona, skupaj okrog 1800 mož, od ostalih čet.
Drobne vesfl
Budimpešta, 27. jul. b. V nedeljo odpotujeta z rednim vlakom v Avstrijo madjarski ministrski predsednik Daranji in prosvetni minister Homan. V Avstriji se bosta mudila tri tedne na počitnicah. Po povratku sc ho ministrski predsednik Daranji ustavil na Dunaju ter so sestal z avstrijskim kanclerjem dr. Schuschniggom.
Berlin, 27. julija. AA. (DNB. Objavljamo je bilo, da je minister za prehrano s svojim odlokom predpisal, da morajo vsi proizvodniki rži in pšenice oddati državi ves svoj pridelek razen količine, ki jo potrebujejo za prehrano svoje družine. Pod najstrožjimi kaznimi je prepovedano krmiti živino t žitom.
Pariz. 27. jul. AA. (Havas) Francoz Chetz jo postal včeraj po devetih zmagali svetovni prvak v sabljanju. Drugi je Francoz Coutrcaux, s sedmimi zmagami.
London, 27. jul. AA. (Reuter.) Zedinjene države Severne Amerike so si osvojile v Wembledonu Davisov pokal. Parker je premagal Hera s 6:2, 6:4 in 6:2. Zedinjene države vodijo sedaj s 3:1.
Zagrebška vremenska napoved: Možno je naglo poslabšanje vremena z nevihtami in močnim deževjem.
Dunajska vremenska napoved: Spremenljivo in oblačno, krajevne nevihte niso izključene.
Zemunska vremenska napoved: Delno ohlapno vreme Ponekod morda še nevihte in ploh". Temperatura brez znatno spremembe. — Sonce vzhaja ob 1.18 in zahaja oh 19.09.
1Vadalnji razvoj
konhordatnega vprašanja
-»Obzor« od 25. t. m. objavlja uvodnik, ki ima nekatere zanimive misli in podatke. Dr. Stojadi-novič je sklenil, da konkordata še ne predloži senatu, ampak da počaka, kaj bo v tem vprašanju sklonil pravoslavni arhierejski sabor. S tem je predsednik vlade pokazal svojo veliko lojalnost in korektnost napram pravoslavni cerkveni hierarhiji, vprašanje pa je, kaj bo dr. Stojadinovič storil. če bi pravoslavni arhierejski sabor od njega zahteval, da gotove točke konkordata spremeni. »Obzor« je mnenja, da predsednik vlade tega absolutno ne bo mogel storiti in ne bo storil. Dokler se bo sabor zbral, bo preteklo precej časa, tako da konkordat ne bo senatu predložen prej nego v jesenskem zasedanju, mogoče pa še pozneje. Gotovo je, da Sv. stolica ne bo pristala na kakršnokoli spremembo določb konkordat^ ki je med njo in Jugoslavijo sklenjen in podpisan. — Vlada je že izdala dodatni zakon, da bo srbska pravoslavna cerkev lahko uživala vse pravice, katere so v konkordatu priznane katoliški cerkvi, in se more s pravoslavno cerkvijo dogovarjati samo še o tem, kakšne naj bodo te pravice in kako naj ne uveljavijo. 0 spremembi konkordata s Sv. sto-lico pa ne more biti govora.
Potem se »Obzort peča z dr. Janjičem in odkriva interesantno dejstvo, da je dr. Janjič, ki je govoril proti konkordatu in tudi glasoval proti njemu, imel že pripravljen govor za konkordat, ki ga je v posnetkih prinesla »Samouprava«, od katere dobiva 5000 din stalnega honorarja. Dalje pravi »Obzor«, da je Janjič v prvi vrsti nezadovoljen s tisto določbo konkordata, v kateri je rečeno, da se delokrog grško-katoliške križevske škofije razširi na vso državo. Dr. Janjič namreč smatra grkokatolike kot odpadnike od pravoslav-ja, ki jih je treba polagoma vrniti pravoslavju.
Nazadnje omenja »Obzor«, da sta poslanca Mirko Komnenovič in famozni časnikar Miloje So-kič utemeljevala svoje stališče proti konkordatu s tem, da v skupščini ni zastojmikov Hrvatske se-l.jačke stranke. Toda ta dva gospoda bi se morala spomniti, da so unitaristi, ko se je glasovalo o vidovdanski ustavi, niso niti najmanj ozirali na dejstvo, da v skupščini ni bilo hrvatskih poslancev. Prav tako se nikoli niso spomnili na to, da so bili vsi državni proračuni sprejeti brez Hrvatov, da ne govorimo o ostalih zakonih.
Gonja proti konkordatu
Belgrajsko »Vreme« poroča: »24. t. m., ko je bilo glasovanje o konkordatu, se je v belgrajski saborni cerkvi okoli 5 popoldne zbralo kakih tisoč ljudi. Službeni komunike trdi, da so svečeniki vernike obsuli z letaki sledeče vsebine:
»Pravoslavnega kralja more veljavno blagosloviti samo pravoslavni patriarh in pravoslavna cerkev, a nihče drugi. Zivio kralj Peter II.I«
»Izglasovanje zloglasnega konkordata je največja izdaja nase mukotrpne zemlje.«
»Mračnjaki in inkvizitorji, lotite se svojega razdiralnega poslal Vrata so vam na široko odprta!«
Razen tega so svečeniki delili slike Matere božjo, pod katerimi je sledeči napis:
»Presveta Mati božja, reši nas! Blagoslov svete srbske pravoslavne cerkve vsem Srbom in Srbkinjam na nesrečni dan glasovanja o konkordatu 20. julija 1937. leta.«
Posmrtnice za pohojnim patriarhom Varnavo
Srbska pravoslavna cerkvena občina v Srem-skih Karlovcih je izdala posmrtnico, v kateri med drugim pravi: »Vse, kar je srbskega duha, kar čustvuje « srbskim srcem, kar srbsko govori in piše in »rbsko svetnike slavi, vse naj zaplače in zakriii na današnji črni dan. Umrl je veliki Srb. Velikan je padel v borbi, toda srbski narod ve, da bo za njim gradil in dokončal njegovo veliko započeto delo.«
Ohridski škof Nikolaj (Velimirovič), ki je znan kot eden najbolj gorečih škofov srbske pravoslavne rerkve, ki zlasti dela na poglobitvi verskega duha. pravi v svoji poslanici med drugim: »Naš duhovni vodja je nosil svetosavsko zastavo prave vere, ro-doljubja in bratoljubja tako visoko, da jo je videl ves svet. Tega ee je radoval ves naš narod, tudi veliki ruski narod in vsi pravoslavni narodi aploh. Solze so nam bile zmerom najboljše zdravilo. Naj ludi solze za pokojnim patriarhom zedinijo srbski rod če nas drugo ne more. Naj nas operejo od jfirlia. naj nas približajo Bogn in brata bratu Pokojni patriarh nas jo zapustil na burnem poprišču -l jasno oporoko, kaj moramo varovati, čoga se ogi-
bati, za kakšen ideal živeti in trpeti. Gospod, usmili se srbskega naroda in ga ščiti!«
Kakor znano, je bil patriarh Varnava svojčas škof veleško-debarske škofije, ko je bila pod turško vladavino. Kot škof, ki je imel pod Turki gotove privilegije, 6e je brigal predvsem za srbsko cerkev in šolo ter srbsko nacionalno propagando v bivši Macedoniji, kjer je poleg srbskega elementa deloval tudi bolgarski. Od leta 1900 do 1912 je po vsej Macedoniji završalo proti turškemu gospodarstvu. Patriarhovega dela v tej dobi 6e je spominjal v nedeljo, 25. julija v Belgradu šef zem-ljoradnikov Joca Jovanovič na konferenci stranke v njegovem stanovanju. >Ko je prenehalo prosvetno delo v južni Srbiji,« je dejal, »sta imela besedo repetirka in bomba, škof Varnava je sam stal v rovih in na okopih kot komit v boju zoper turškega nasilnika. Bil je cerkven človek, obenem pa iz starega rodu hajdukov, ki 60 v Raški dvignili vstajo proti Turku.«
»Samouprava«, glasilo JRZ, prinaša zelo topei nekrolog, katerega zaključuje tako-le: »Koliko je pokojni patriarh Varnava bil zmožen, da ee prilagodi dobam, v katerih je deloval, to je stvar njegovih življenjepiscev in bodočih zgodovinarjev srbske cerkve, ker bi bilo sedaj prezgodaj lotiti 6e tega delikatnega predmeta. Danes se moremo samo pokloniti pred dostojanstvom te smrti, ki vzbuja te-kreno žalost in sočustvovanje po vseh krajih naše države, brez ozira na vero in brez ozira na politične razlike in prepričanja.«
Patriarh Varnava je bil štirideseti patriarh srbske pravoslavne cerkve. Njegovo truplo v krsti, ki stoji v 6aborni cerkvi v Belgradu. je odeto v naj-svečanejše patriarhsko odelo, na glavi pa ima mi-tro, ki 60 mu jo za življenja prcklonili Ru6i kot dar za velike nsluge, ki jim Jih je naredil v življenju.
V	desni roki ima križ, posebno pa gane vsakogar, da ima po svoji lastni želji na grudih malo sliko svoje matere. V knsto so mu položili tudi Evangelij. Vsi, ki se gnetejo okoli njegove krste, odkrito pla-čejo. Vsak čas spregovori kakšen škof. Med drugim je govoril tudi škof Sava, ki je dejal:
»Bratje, sestre in deca! Prosim vas, umirite se. Vem, da je vaša žalost ogromna, toda sedaj ni čas tak, da zlivate vso silo svojih čustev. To je cerkev.
V	cerkvi moramo samo moliti Boga. Svojo besedo bomo izrekli na drugem mestu. «
Po cerkvi se je nato razlegal vzklik:
»Tako je! Rekli bomo svojo besedo.«
Jutri pogreb
patriarha Varnave
Belgrad, 27. jul. m. Odbor za pogreb patriarha srbske pravoslavne cerkve Varnave je imel danes sejo ter izdelal program pogrebnih svečanosti. V četrtek ob 8 zjutraj se bodo v saborni cerkvi pričele slovesne zadušnice. Navzoči bodo vsi pravo-
slavni metropoliti, škofje in duhovščina, ki pride na pogreb. Po zadušnicah bodo pogrebne molitve. Preden se sprevod začne premikati, se bo od patriarha Varnave poslovil v imenu arhierejskega sabora in srbske pravoslavne cerkve član sv. sinoda. Pogrebni sprevod zavije nato na Terazije, kjer se spet ustavi, pri čemer bo govoril belgrajski župan Vlado Ilič. Sprevod se bo pomikal po ulici kralja Milana do <Slavije». Tu se bo ustavil. Od patriarha se bo poslovil zastopnik vseh na-rodnoobrambnih organizacij. Od tu bo šel sprevod f>o Svetosavski ulici k cerkvi sv. Save. Pred cerkvijo bo govorila zastopnica vseh ženskih organizacij. Nato bodo krsto prenesli v cerkev in jo položili v grobnico. Pričetek pogrebnih svečanosti v saborni cerkvi bo napovedalo zvonenje po vseh pravoslavnih cerkvah. Ker se je poleg omenjenih štirih govornikov prijavilo še več drugih, je odbor za jx>greb sklenil, da priredi v patriarhiji kome-nioracijo, na kateri bodo govorili vsi najavljeni govorniki. V teku današnjega dne je prišel kropit pokojnika tudi maršal dvora Colak-Antič in kra-jjev vzgojitelj senator Jeremija Zivanovič.
Obiščite VI. mariborski teden!
0d 31. julija do 8. avgusta 1937.
(50% popusta na železnicah in parobrodih od 29. jul. do 10. avg.) Velika gospodarska in kulturna revija! Industrija — Tekstil — Obrt — Trgovina
—	Kmetijska razstava — Prva fitopatološka razstava — Pokušnja vin — Zgodovina — Umetnost
—	Grafična razstava — Tujski promet — Akvaristična razstava — Kuncerejska, golobarska razstava — Razstava malih živali — Modna revija — Mednarodni plesni turnir — »Sen kresne noči« na prostem — Koncerti — Kongresi — Športne prireditve — Veselični park na razstavišču. — Mariborski otok, najlepše kopališče v Jugoslaviji, zeleno romantično Pohorje, vinorodne Slovenske gorice, gostoljubni, lepi Maribor — vas vabijo!
Osebne vesti
Belgrad. 27. jul. m. Z odlokom predsednika vlade in zunanjega ministra dr. Stojadinoviča je prestavljen za vice-konzula iz poslaništva v Tirani na generalni konzulat v Rotlerdamu dr. Jože Logar.
Belgrad, 27. julija, m. Iz VI. v V. skup. je postavljen za poveljnika policijske straže Janko j3edeuk pri ljubljanski policijski upravi. Iz VI. v V. skup. je postavljen za poveljnika mariborske policijske straže Franc Fiužgar. Za šefa policijskih agentov v VI. skup. je postavljen Matija Močnik pri ljubljanski policijski upravi.
Belgrad, 27. julija, m. Semkaj je prispel upravnik banovinske zaloge šolskih knjig v Ljubljani Blaž Pozuič ter je v zadevi banovinske zaloge posredoval na pristojnih mestih.
Belgrad, 27. julija, m. Danes dopoldne je bila seja v kabinetu finančnega ministra ministrskega finančno-gospodarskega odbora. Seja je trajala samo nekaj minut, ker je bila na željo članov tega odbora preložena na petek.
Ganljiv obred v Marseilteu
Pogreb ostankov 109 v Franciji umrlih srbskih vojakov
Paril, 27. julija. AA. Posmrtnim ostankom 109 srbskih vojakov, podoficirjev in enega letalskega kapetana, katerih kosti so prenesli iz raznih francoskih krajev in jih sedaj položili v grobnico v Tilleuxu v bližini Pariza, je izkazal čast eskadron mobilne garde.
Vsi ti bojevniki so umrli leta 1916 na znanem otoku Frioulu, ki leži pred samim vhodom v mar-sejsko pristanišče. Ko so ruski duhovniki opravili verske obrede nad krstami, ki so bilo pokrite z velikimi jugoslovanskimi trobojnicami, In z venci kraljevskega poslaništva in jugoslovanskega vojaškega odposlanstva, je fanfara mobilne garde zatrobila presunljivi »jiozdrav mrtvim«. Nato je povzel besedo predsednik bivših francoskih bojevnikov na vzhodnem bojišču Ilmeau, ki je obljubil, da bo s svojimi vojnimi tovariši hranil v največji pobožnosti spomin na svoje bivše srbske vojne tovariše, ki Bodaj počivajo v Tilleuxu. Zelo topel je bil tudi govor vojaškega odposlanca v Parizu generala Djordja Glišiča, ki je na koncu svojega govora obrnjen proti krstam bivših srbskih vojakov rekel:
Vojaki s Frioula! Oprostite, da smo motili vaš zndnii pokoj. S svnjjrfi poveljnikom, ki ko se mu peruti zlomile v francoskih višavah, se sedaj priključujete tovarišem v Tillcuxu, da z njimi vred
ostanete v Franciji na neprestani strani, kakor tisti francoski bojevniki, ki so umrli v Jugoslaviji.
Pred vami. dragi pokojniki, se klanja vsa jugoslovanska vojska in kliče iz globoke hvaležnosti: Večna vam slava hrabri vojaki, ki ste žrtvovali svoje življenje za naši domovini 1
Vsi navzoči, mod katerimi je treba omeniti odpravnika jx>slov gg. Stanoja Simiča, Popoviča in Radosavljeviča, ki sta zastopala jugoslovanskega pravosodnega ministra, dalje generala Vincentini-ja, ki je zastopal pri tej svečanosti francoskega vojnega ministra in francoskega ministra vojaških pokojnin, ter profesorja dr. Grgula Jakšiča, so izkazali bivšim bojevnikom čast z dolgim pobožnim molkom. Nato je konjenica mobilne garde med otožnimi zvoki fanfaro defilirala pred r>osnirtnimi ostanki nakar so jih položili v pripravljene grobove. Navzoča je bila velika množica domačinov. Jugoslovanska zajednica je prišla s svojo zastavo. Med vso svečanostjo so tvorili častno stražo poleg krst dva jugoslovanska oficirja s potegnjenimi sabljami in zastopnik Jugoslovanske zajednice. Odslej bodo na tem pokopališču počivali vsi tisti, bivši bojevniki, ki so med svetovno vojno umrli zaradi ran ali izmučenosti v raznih francoskih krajih. Med njimi počiva tudi veliki prijatelj Srbije, ki je padel kol žrtev slaroga srbsko-albunskega prijateljstva, Esat-paša.

Drzen nastop dveh pustolovcev
Maribor, 27. julija.
Včeraj proti večeru sta se pripeljala v Slovensko Bistrico v lepem avtomobilu v smeri od Konjic dva tujca. Eden je bil oblečen v kapucinsko kuto ter je imel mogočno črno brado, drugi pa je bil v elegantni civilni obleki. Avto se je ustavil pred sirotišnico, ki jo vodijo šolske sestre. Oba tujca sta izstopila, kapucinski pater pa je pozvonil pri vbodu, nakar je prišla 6estra vratarica odpirat. Tujca 6ta šla za njo v sprejemnico ter sta se predstavila kot revizorja samostanskih knjižnic. Dejala sta, da imata nalogo revidirati knjižnico v sirotišnici. Vra-tarici se je zdela ta zahteva nad vse čudna, pa je izjavila, da ju ne more poprej peljati v knjižnico, dokler ne pride prednica. Med tem, ko je vratarica odhajala iz čakalnice, je potegnil zaradi odprtih vrat prepih, ki je naenkrat omajal kapucinskemu patru njegovo brado, da se ie na eni strani odlepila
od obraza ter se obesila navzdol. Vsa prestrašena se je vratarica zavedela, da ima opravka z dvema drznima pustolovcema in da je eden samo preoblečen v kapucinskega patra, brado pa si je prilepil na obraz. Zbežala je po prednico ter telefonirala po orožnike, toda tujca jih nista čakala. Ko sta videla nagel beg vratarice, sta 6umila, da nekaj ne bo v redu, pa sta naglo planila iz čakalnice v avto in se z vso hitrostjo odpeljala. Civilist je v naglici pozabil celo svoj klobuk v čakalnici. Klobuk je bil kupljen v Innsbrucku ter ima znotraj pod usnjatim pasom kovinasto ploščico z vgraviranima črkama K. G. Oba tujca sta govorila slovensko. Odpeljala sta se v smeri proti Mariboru, orožniki pa so ugotovili, da sta zavila proti Ptuju. Namen te pustolovščine še ni povsem pojasnjen. Morda sta oba neznanca mislila, da imajo sestre v knjižnici kakšne dragocene stare knjige, pa sta 6i jih nameravala prisvojiti.
Smrtna nesreča zaradi „tunkanja
Maribor, 27. julija.
Grda razvada med kopalci je >tunkanje< so-kopalca pod vodo. Večkrat se konča to s smrtjo, če dotični slučajno ne zna dobro plavati, kakor kaže naslednji žalostni primer iz Ruperč. V Pesnici se je kopala na Lipuševem travniku v Ruperčah pri Sv. Marjeti ob Pesnici mladina. Med kopalci sta bila tudi 14 letni Feliks Lipušek ter 15 letni Mavrič Miroslav. Pesnica je na dotičnem mestu globoka do tri metre, pa si Lipušek, ki ni znal plavati, ni upa! dalje od brega v votlo. Mavrič, ki je videl, kako 6c
Lipušek boji vode, ga je našlo prijel za ramena ter ga potegnil za seboj v globino, kjer ga je potopil pod vodo. Mavrič je razigrano splaval k bregu, češ, »pošteno sem ga potunkalc, toda kmalu se je prestrašil, ko je videl, da se Lipušek bori s smrtjo. Skušal ga je rešiti z vejo, katero mu je molil nad vodo, toda Lipušek ni imel več toliko moči, da bi se oprijel, ter je izginil pod gladino, šele pozneje so odrasli spravili vtopljenca iz. globokega tolmuna na breg. Mavrič je iz strahu pred posledicami pobegnil ter ga dosiej še niso mogli najti.
Lep uspeh ZZD v Soteski
Soteska, dne 26. julija 1937. |
Delavstvo na žagi Jordana Karla je pričelo potoni svoje organizacije Zveze združenih delavcev gibanje za zvišanje plač in pa za sklenitev kolektivne pogodbe. V obeh smereh je uspela organizacija. Plače so se primerno zvišale, tako, da imajo gateristi in brusači po 4 din na uro: cirkularisti od 3.20 do 3.50 din; moški pomožni delavci od 3.10 do 3.30 din in ženske moči po 2.40 din na uro. Tudi ostale delovne razmere so se zadovoljivo uredile potom kolektivne pogodbe, o kateri je bil končni sporazum dosežen na pogajanjih dne 21. VIL 1937. Pogajanj se je udeležil za podjetje g. ravnatelj Vrtačnik, za centralo ZZD tovariš Viinar Draqo, za delavstvo obrata pa zaupniki tovariši Zajec, Volj in Pureber. Vodil je pa pogajanja za Delavsko zbornico tovariš Mariniek.
V kolektivni pogodbi je zlasti važnoe določilo, da se bodo pri sprejemanju delavcev prvenstveno
upoštevale želje in predlogi organizacije. Zavedamo se, da ni s tem še vse doseženo, vendar je pa to velik korak naprej in tak uspeh, s katerim bi se gotovo ponašale tudi starejše organizacije. Na drugi starni se pa mora tudi delavstvo zavedati, da je to sad njegove solidarnosti in njegove delavske zavesti. Nikoli se še ni po prvem gibanju vsega doseglo. Toda čim popolnejša bo organiza-zacija, tem večji bodo tudi uspehi.
Ne bi pa bili objektivni in pošteni, če ne bi poudarili, da je imelo tudi podjetje veliko uvidevnost, zlasti je g. ravnatelj pokazal, da je naklonjen delavstvu. Podjetje je obljubilo, da bo sedanje plače zopet reguliralo navzgor, kakor hitro bodo dovolile gospodarske razmere in da bo tudi ostalim željam delavstva po možnosti ugodilo.
Ves čas gibanja so se delavci zadržali disciplinirano in se niso nikjer kršili dobri odnošaji med delavci in podjetjem. Želimo in upamo, da bo tako tudi v bodoče.
Anhela na banshi upravi
Za določitev
V Ljubljani je bilo že več anket, kako naj se izvede uredba o minimalnih mezdah. V6e štiri delavske organizacije, bodisi katerekoli politične barve, so 6ložne med seboj, da izvojujejo za delavstvo vsaj osnovne pravice in vsaj častne mezde, nasprotno pa so strnjene tudi vse delodajalske organizacije, ki so mnenja, da ob določitvi višjih minimalnih plač slovenska podjetnost ne bo mogla konkurirati z južnjaškimi podjetji, ki bodo mogla plačevati delavce cenejše.
Odločujoča anketa je bila danes od pol 11 do pol 2 popoldne v palači banske uprave. Vodil jo je pomočnik bana g. dr. Stanko Majcen. Med drugimi so se udeležili ankete zastopniki Zbornice za TOI dr. Jure Koče, g. Konrad Elshacher, predsednik gostilničarskega odseka g. Ciril Majcen in predsednik obrtniškega odseka g. Ivan Ogrin. Zvezo induetrijcev je zastopal glavni tajnik dr. Adolf Golja, Inženjereko zbornico predsednik ing. Pirk-majer, dalje so bili navzočni za delodajalske skupine g. Karel Kavka, svetnik Zbornice za TOI, in ing. Franc Gorjance.
Delavski zastopniki so bili: tajnik Delavske zbornice g. Filip Uratnik in referent g. Stanko, g. France Preželj in g. Ivan Martelanc za Zvezo združenih delavcev, g. Peter Lombardo in Janez Pestotnik za Jugoslovansko strokovno zvezo, za strokovno komisijo gg. Niko Bricelj in Ivan Tome, za Narodno strokovno zvezo pa drJCovič in Drago Kosem. Rudarsko glavarstvo je zastopal ing. Ku-bias, inšpekcijo dela pa ing. Baraga.
Podban dr. Majcen je apliciral današnji sestanek na sklep ankete od 19. maja ter pozval zastopnike delodajalcev in delavcev, naj se zedinijo na kompromisnem predlogu, ki so ga vložile delavske organizacije. Ta predlog določa za zadnje kvalificirane delavce okoli 3 din mezde na uro, za kvalificirane pa več. Pojem delavstva naj se razširi tudi na rudarje. Gospod podban je naglasil, da zaenkrat med delodajalsko in delavsko skupino sporazuma še ni, vendar pa upa, da se bo ta sporazum našel, ki bo nedvomno boljši, kakor pa da bi bil dekretiran. Res je, da gredo interesi obeh
najnižjih plač
skupin narazen, toda po smislu uredbe ni potrebno, da se doseže sporazum med tajništvi in zastopniki zainteresiranih skupin. Prvi predlog o določitvi glede minimalnih mezd banska uprava umakne, ker ni sporazuma med prizadetima strankama .
Pomočnik bana g. dr. Majcen je nato otvoril debato. Prvi je govoril zastopnik Zveze induetrijcev dr. Golja in izjavil, da bodo po novi uredbi prizadeta predvsem mala podjetja, ki jih mora Zveza induetrijcev varovati. Po njegovi izjavi pravega sporazuma med delavci in delodajalci še ni bilo.
Dr. Jure Koče je v imenu Zbornice za TOI izjavil, da je socialno-politični urad TOI imel sinoči sejo, na kateri je odklonil posredovalni predlog za določitev minimalnih mezd.
Zastopnik Delavske zbornice g. Tlralnik je naglašal, da so delavske organizacije reducirale vprašanje o minimalnih mezdah na najnižjo možno stanje, 6 katerega se delavstvo ne more več umaknili.
Dr. Golja je zahteval, naj 6e iz osnutka uredbe izločijo kvalificirani delavci. Ozirali se moramo ludi na konkurenco s sosednimi banovinami. Govoril je o predlogu, naj bi bile najnižje delavske mezde po 2.50 din, lo pa le pod pogojem, da bi bila posamezne panoge izvzete. Delavski delegati na te pogoje industrijcev niso mogli pristati.
Podban g. dr. Majcen je naglašal, da mora banovina rešiti sedaj to najbolj pereče vprašanje in da iuia uredba o minimalnih mezdah prtdvsem namen zaščititi najbolj bedno plačano delavstvo. Zaradi enega ali drugega podjetnika uredba ne more zapustiti svojepa načela. Seveda pi se mora ta uredba ozirati tudi na razmere v sosednih banovinah. kjer so mezde nižje in prav tako je življenjski položaj na nižji stopnji. Gospod podban je nato odredil deselminutni odmor.
Ob pol 2 je po zaključku debate gospod podban zaključil obravnavo z izjavo, da bo banska uprava ponovno proučila uredbo o minimalnih mezdah ter da bo izdala takšno, ki ho v rocnict ustrezala splošni koristi in pa delu v Sloteniji.
ELIDA MILO ^/a/i^J^
Ze deset let ljubljenec vsoke lepe žene
Člani slovenske Kmetijske zbornice. V sredi g. ban dr. Natlačen, na njegovi desni strani novi predsednik Kmetijske zbornice g. Martin Steblovnik, na levi komisar Kmetijske zbornice g. ban. sv. Jože Dolinar. Slika je posneta pred magistratnim poslopjem
Foto f ran jo Dolcnc, Ljubljana. Stari trg
Telovadni nastop dekliških krožkov na taboru v Koroški Beli. (Včeraj sta bila pomotoma zamenjana podpiea pod slikama o taboru pri Sv. Gregoriju in v Koroški Beli.)
Foto IIolinsky
Člani fantovskih odsekov t sprevoda ob priliki prosvetnega tabora v Mengša. Na odru u* desni strani minister dr. Krek in ban dr. M. Natlačen
v
Duh. svetnik Anton Smidovnik hiseromašnih
Ljubka, od Novega mesta niti uro oddaljena Prečna bo obhajala prihodnjo, 11, pobinkoštno nedeljo, dne 1. avgusta, praznik svojega pastirja in očeta: biserno mašo duhovnega svetnika Antona Šmidovnika. Jubilant je bil rojen 7. novembra 1852 v Tunjicah, bo torej izpolnil letošnjo jesen 85 let starosti. Ljudsko šolo je pohajal pri frančiškanih v Kamniku, nakar so ga poslali v Ljubljano, kjer je dovršil gimnazijo. Odslužil je eno leto pri vojakih, nato pa je vstopil v bogoslovje ter bil 27. julija 1877 posvečen v mašnika. Na dan biserne maše bo torej že več kot 60 let duhovniki
Leto pozneje so ga poslali v dušno pastirstvo in sicer najprej za kaplana v Črnomelj. Zdrav in močan, kakor je bil, je svoji čvrstoeti le preveč zaupal ter je v Črnomlju močno obolel, da so se že resno bali za njegovo življenje, pa je božja previdnost ukrenila drugače, mu pustila življenje ter vrnila zdravje Iz Črnomlja je bil premeščen v Žužemberk, kjer je pod vodstvom in ob strani pokojnega dekana Tavčarja kaplanoval osem let, nakar je zaprosil vsled upokojitve župnika Janeza Bačnika za izpraznjeno župnijo Prečno, za katero ga je novomeški kapitel, ki je patron te župnije, tudi prezentiral, nakar je bil 26. septembra 1888 na to župnijo umeščen.
Ko zapustiš gozd, skozi katerega se vije okrajna cesta iz Bršljina proti Prečni jn dalje proti Luknji-
škem gradu, se ti nudi prijazen pogled: prostorno pokopališče, okusno šolsko poslopje, prelepa gotska cerkev z vitkim visokim zvonikom, prijazno župnišče, veliko gospodarsko poslopje — vse delo bisernega mašnika Šmidovnika.
Stopi v lepo župno cerkev, delano po načrtih stavbnega svetnika Vancaša, ki jc delal tudi načrte za zavod sv. Stanislava, nehote obstojiš: lepota, snaga, do zadnje potankosti V6e lično, okusno, dosledno izdelano! Kako lepi so kamniti oltarji, težko je reči, kateri je lepši, obhajilna miza, prižnica, krstni kamen, vse marmor, kameni Klopi, spoved-nice, veliki kip v svoj objem vabečega Srca Jezusovega, ura v zvoniku, bronasti zvonovi v farni cerkvi, snažne podružnice z zvonovi: vse Šmidov-nikovo delo! Delal je in skrbel, pa je delal in skrbel po očetovsko, da je župljane tem manj bolelo: z dobro voljo in prostovoljnimi prispevki, zbiral sam. V juliju 1. 1930 je bil še postavljen na lepem prostoru ob župni cerkvi spomenik padlim vojakom, ki hrani nad 70 imen onih, ki so šli, pa niso prišli nazaj, 16, aprila 1932 pa je Prečna s svojima podružnicama na Gor. Kamencah in Dol. Straži obhajala lep praznik: na močno ozaljšanih vozovih so pripeljali 6 bronastih zvonov ter jih naslednji dan po posvetitvi potegnili v line zvonikov v Prečni ter obeh podružnic. Sedaj so na vrsti še orgle, za katere se sklad že nabira.
Tudi gospodarsko je biserni mašnik vplival na svoje župljane. Kar so svetovali kmetijski in vinogradniški strokovnjaki: umetna gnojila, cepljenje trt itd., vse je uveljavil med svojimi ljudmi, še ni dolgo tega, pa je stopila v življenje tudi rajfajznov-ka. Da je svetnik Šmidovnik tudi v prosvetnem oziru storil vse, kar more župnijo dvigniti in ji omogočiti častno mesto v številu slovenskih župnij, je razumljivo samo po sebi.
Vse delo, žrtve in vsa požrtvovalnost ni60 ostali prikriti. Ljubljanski škof je vztrajnega delavca imenoval za škofijskega duhovnega svetnika (1910), z Najvišjega mesta v državi pa je bil odlikovan z redom sv. Save IV. stopnje, ki mu ga je vpričo dekanijske duhovščine po jesenski pastoralni konferenci 1929 v novomeški proštiji z lepim nagovorom pripel g. okrajni načelnik M. Kaki. Ob priliki zlate maše je občinski odbor občine Prečna jubilanta Šmidovnika izvolil za častnega občana.
Pred nekako dvema letoma je jubilant obolel, da smo bili že v skrbeh, kaj bo. Ostal nam je, hvala Bogu! Da se ga še bolj varuje, je v ta namen lani v juliju škof. ordinariat imenoval prečenskega g. kaplana Komljanca za vikarja-pomočnika, da je tako za vse lepo poskrbljeno!
Izrednega praznika biserne maše se prečenska župnija močno veseli ter se nanj v slovesnem razpoloženju pripravlja. Posebni sijaj bo dala navzočnost ljubljanskega nadpastirja škofa Rožmana, ki bo imel ob biserni maši cerkveni govor. — Gospodu jubilantu naj nakloni Bog še lepa leta polna milosti in Svoje ljubezni!
Drobne
Prosvetni tabor	j
na Izlakah pri Zagorju dne 8. avgusla
Vrsti sijajnih praznikov naše prosvete naj se pridruži tudi prosvetni tabor na Izlakah pri Zagorju ob Savi. Pomaknjeni v hribe med Savo, Savinjo in Črnim grabnom ter v kumsko gričevje na drugi strani, smo morali poteku dosedanjih velikih prireditev slediti le po časopisju. Prometne in gmotne razmere so pač le redkim dopuščalo udeležbo. Naš tabor ima zlasti tudi ta namen, da torej nudi temu delu slovenskega ozemlja možnost dati duška svoji vnemi in manifestirati za načela, na katera slovenstvo gradi svojo kulturo.
Program tabora je sledeč:
1.	Ob 9. uri dopoldne sprejem gostov in formiranje sprevoda.
2.	Ob 10. uri sv. maša na prostem.
3.	Po maši ljudski tabor.
4.	Popoldne telovadni nastop.
5.	Po telovadbi prosta zabava.
Pri vsej prireditvi sodeluje rudniška godba iz Zagorja.
Podrobni spored in potrebna navodila udeležencem priobčimo v nedeljskem »Slovencu«. Za zdaj naj velja: V nedeljo, 8. avgusta, vsi na Izlake, da se tako pridružimo onim vrstam, v katere pošten Slovenec in Slovenka spadata od davnine 1 Ven iz teme v veliko katoliško-slovensko skupnost k luči in ljubezni!
Ne odlašajte več s pri-l/^nn javo za izlet z moder-fpXt- i mUKI\ nim avtokarom od 14. /| A.%J T~RS1	do 15. avgusta na Gross-
glockner. — Prijave sprejema izletna pisarna
M. OKORN, LJUBLJANA, HOTEL »SLON«
Telefon štev. 26-45.
Koledar
Sreda, 28. julija: Viktor (Zmagoslav), papeži Inocencij, papež.
Novi grobovi
V spomin f župnika Janezu Hrometi
Skoro neopaženo nas je zapustil te dni blagi župnik Janez Hromeč, bivajoč v Stožicah pri Ježici. Rojen je bil 4. septembra 1861 v Kamniku. V maš-nika je bil posvečen 21. julija 1886. Eno leto je bil semeniški duhovnik. Prva njegova kaplanska služba je bila v Kočevju, druga v Borovnici. Kot župnik je služboval v Sf>odnjem Logu, v Novi Osehci, na St. Urški gori in od 1. 1905 do 1928 v Hotiču. Zadnjih devet let je bil v pokoju. Povsod^ kjer je dekv val, 6e ga ljudje hvaležno spominjajo. Pred tremi leti ga je zadela huda preizkušnja: popolnoma je ohromel. Kakor pa je poprej z molitvijo in delom služil svojemu ljudstvu, je sedaj zanj daroval svoje trpljenje, ki ga je prenašal z vzgledno potrpežljivostjo. Mesto daritve zlate svete maše, ki bi jo bil lani obhajal, je daroval Bogu kelih trpljenja. Dan po enoinjietdesetem jubileju svojega poevečenja v mašnika, dne 22. julija t. I., je mirno v Gospodu zaspal. V pogrebnem govoru je v izbranih besedah njegov sošolec dekan Janez Hladnik iz St. Vida pri Stični lepo povdarjal, da si je blagi pokojnik s svojim čedneetnim življenjem in velikim trpljenjem pridobil vse mnogotero plačilo, ki ga je Zveličar obljubil svojim služabnikom v pridigi o osmerih blagrih. Naj nam ostane blagi pokojnik — veliki trpin — kot vzornik v vednem spominu!
+ V Prigorici pri Dolenji vasi je v ponedeljek umrla gdč. Roza K 1 u n , 6estra rajnega državnega in deželnega poslanca, kanonika Karla Kluna. Pokojna je bila znana starejši generaciji v Ljubljani kot postrežljiva gospodinja stolnega kanonika K. Kluna, kamor so zahajale posebno politične osebnosti. Zato je poznala razne vodilne politike tistih časov in je v tem pogledu vedela marsikaj zanimivega pripovedovati. Z ljudsko domačo šolo le, pa 6e je tako izobrazila, da je sigurno nastopala v boljših krogih. Po smrti g. kanonika je nekaj časa imela dijake na hrani, pred 15 leti pa se je preselila na svoje posestvo v Pristavo. Zadnja leta je doživela bridka razočaranja, zato ji je bilo življenje močno zagrenjeno. Umrla je zadeta od možganske kapi v 89. letu starosti. Pogreb bo v sredo dopoldne na farno pokopališče v Prigorici. Naj počiva v miru!
+ Na Jezerskem je, kakor smo že poročali, umrla goapa Marija Š c n k , roij. Vole, vdova po veleposestniku Juriju Šenku, dolgoletna gospodinja pri »Makeku«. Številni letoviščarji in turisti, ki so se v teh letih ustavljali pri Makeku pod Kočno, se bodo epomnili vešče in postrežljive žene, ki jih jc vsakokrat z veseljem sprejela pod Makekov krov in jim bila 6ikrbljiva Marta. Navezala je tudi trem duhovnikom namesto matere culico v svet. Po dolgem, z zgledno potrpežljivostjo prenašanem trpljenju, na dobrih delih bogata, je odšla dne 25. t. m. v večni mir. Bog ji bodi botfat plačnik!
Osebne vesli
Francosko odlikovanje. »La Reinaissance Franyaise< jo bilo podeljeno g. Drag. Mariju Si-iancu, dirigentu Radio-Studia Ljubljana. Iskreno čestitamo.
= Iz sodniške sinih«. Sodnik okrožnega sodišča dr. Fran Kotnik, ki je doslej bil starešina okrajnega sodišča v Brinju (Dalmacija), je z včerajšnjim dnem nastopil svoje novo službeno mesto pri ljubljanskem okrožnem sodišču.
— Dolžnost vsake žene je, da pazi na redno stolico, ki jo doseže z naravno »Franz-Josefovo« grenko vodo, ako jo jemlje vsak dan v manjši množini Prava »Franz-Joseiova« voda deluje milo, prijetno, naglo in zanesljivo.
Ojft. rag. 8. br. S047I/SS.
_ Češkoslovaški minister Ervin Zajiček, ki v
vladi zastopa kot tretji nemški minister nemško krščanskosocialno stranko, se je v petek in «o-boto preteklega tedna s svojo družino mudil kot goet g. barona Wambolta na gradu Hmeljniku pri Novem mestu. Od tod se je odlični gost v naši deželi odpeljal v nedeljo, 25. t. m. zjutraj v Ma-karsko, kjer bo preživel svoje letošnje počitnice.
_ Uredništvo »Katoliških misijonov« sporoča
vsem interesentom, da ffis o slovenskih misijonarjih in misijonarkah na razpolago nad 150 krasnih novih barv, diapozitivov in tudi dobrega preda-
novice
vatelja. Preč. gg. dušni pastirji, Marijine kongrega-cije in prosvetna društva, ki bi hotela v sezoni leta 1937-38 prirediti ekioptično predavanje o teh naših rojakih in rojakinjah, ki se kot zastopniki vsega slovenskega naroda bore na Kristusovi misijonski fronti, naj nam to blagovolijo sporočiti do do konca meseca avgusta in naj zraven izTazijo eventuelne želje glede časa predavanja itd. — Predavatelj in diapozitivi se nudijo brezplačno — le proti povrnitvi potnih stroškov. Kjer pa bi hoteli sami predavati, jim je na razpolago tudi natančen tekst k diapozitivom. V tem primeru sc računa za vsak izposojeni diapozitiv pristojbina 0.50 din in eventuelna poštnina.
—	Zborovanje »Karitativnega krožka ljubljanskih bogoslovcev« se prične v četrtek, 29. julija na Zabrešk' planini. Udeleženci se pripeljejo v Žirovnico z jutranjim — ali vsaj z opoldanskim vlakom. Ne pozabite na odeje! — Odbor.
—	Velika sončna pega se je pojavila na severni sončni polobli. Skupina se razteza v smeri vzhod —zapad na 170.000 km, sever—jug na 60.000 km (eubmaiksimum). Na vzhodnem sončnem robu je vzšla dne 21. julija, zahajala bo dne 3. avgusta. Skupina se bo nahajala v centralnem sončnem me-ridianu dne 28. julija 1937. Ogromna skupina je še v razvoju in se jo lahko vidi s jyr06tim očesom — seveda skozi temno ali okajeno steklo.
—	Silovit vihar. V jionedeljek okoli 17. je prihrumel od kamniške strani silovit ciklon, ki je divjal dobre tričetrt ure. Od gorenjske in kamniške strani je vihar planil v smeri proti Ljubljani in dalje na Dolenjsko v Suho Krajino. Mnogi, ki so bili na prostem na Barju, so opazovali, kako so se vrteli deževni curki v velikih vrtincih in je Ljubljanica na mnogih mestih bila tako valovita, kakor da bi pljuskalo morje. Neki čoln bi se bil kmalu prevrnil, da se ni veslač pravočasno rešil k bregu. V kratkem času so padle velikanske množine dežja do 30 mm. Vihar je tu in tam na Barju metal s streh opeko. Toče ni'bilo. V dveh dneh je padlo že do 80 mm dežja.
—	V okviru drugega vseslovanskega pedološkega kongresa, ki bo v Ljubljani 26., 27. 28. avgusta 1.1., bo prirejena tudi razstava vseslovanskega mladinskega tiska. Za to razstavo prihajajo v po-štev vse mladinske knjige, razen šolskih, mladinski listi in revije, ki 60 izšle po vojni od leta 1918 dalje, torej vse publikacije, objavljene za mladitio osnov nrh, meščanskih in srednjih šol. Ker ie kongres zasnovan na široki osnovi in 6e ga booo udeležili mnogoštevilni pedagogi in pedagogi iz vseh slovanskih držav, je zlasti potrebno, da bo razstava čim popolnejša. Zato 6e pričakuje, da se bodo te razstave udeležile vse založbe z vsemi svojimi mladinskimi publikacijami, ki so izšle po zedinjenju. Vse potrebno gradivo je treba poslati do 10. avgusta t. 1. na naslov: Mladinska matica v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6/1. Po končani razstavi se bodo vrnile vse publikacije nepoškodovane.
Svoji k svojimi
Za pranje perila uporabljajte vedno le res
domače izdelke I To je
PERION
pralni prašek —* naš slovenski izdelek.
— Svetla pot — opisal dr. Franc Jaklič — 276 strani, založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani — cena vezani v celo platno 48 dim. Kako potrebna in aktualna nam je ta knjiga nam priča dopis odličnega vzgojitelja in dušnega pastirja, ki o knjigi takole piše: Ko sem prebral prvi oglas o tej knjigi, 6ein jo takoj kupil in začel brati. Prekrasna, nadvse posrečena knjiga. Pisatelj 6e morda 6aim ne zaveda, kako dobro je vso snov zajel. V njej eo vsa najvažnejša vzgojna vprašanja — a ne samo vprašanja, ampak tudi odgovori — pota in cilji. Kdor se količkaj peča z mladino, in to so predvsem gotovo starši, učitelji, duhovniki, voditelji društev in odsekov — posebno pa mladi ljudje sami — vsi bi morali to knjigo prebirati, študirati in uveljavljati te dragocene nauke pri sebi in pri drugih. Mnogi mladi ljudje gazijo v nečiste zablode in ostajajo v nijih, ker ni nikogar, ki bi jih pravočasno opozoril in poučil v teh vprašanjih. Dr. Jaklič j'e opomogel veliki vrzeli, ko je slovenski mladini podaril ta sipis. Te knjige človek ne more prej odložiti, dokler je ni prebral — tako živo, prepričevalno in z globokim poznanjem psihologije je pisana. Šolska in cerkvena oblast bi jo naj nujno priporočila kot pomožen učbenik ali kot obligatno berilo. To je biser slovenskega vzgojnega elovistva, ki bo za marsikoga res rešilna •svetla pot«. Zato mora priti knjiga v roke vse mladine in vseh vzgojiteljev, ker le čist, pošten rod bo zdrav in srečen.
DOLENJSKE TOPLICE
železniška postaja Straia-Toplice pri Novem mestu. Radioaktivno termalno kopališče. Sijajni uspehi pri zdravljenju revmatizma sklepov in mišic, bolezni živčnega sistema, ženskih bolezni, raznih težav v dobi mene, organičnih motenj srca in krvnega obtoka, raznih poškodb, zlomljenih kosti itd. Izredno nizke sezonske cene: za 10 dni 700 din. Polovična vožnja. Avto zveza iz postaje do kopališča. — Pojasnila daje uprava.
—	Javna borza dela išče naslednje delavce:
1 ključavničarja orodničarja, 3 hlapcc, 1 mizarja,
1 čevljarja-prikrojevalca, 2 navadna čevljarja za ročna dela, 1 osebnega slugo (komornika) z znanjem nemščine ali francoščine.
—	Tekma za naslov najboljšega rejca štajerske perutnine bo ob času »Mariborskega tedna« pod okriljem društva »Rejec malih živali« Maribor in s sodelovanjem Zveze društev rejcev malih živali v Ljubljani ter kr. banske uprave. Prijavilo se je veliko število priznanih gojiteljev, ki bodo razstavili svoje najboljše živali. Podeljene bodo tudi visoke denarne nagrade. Tej razstavi bodo priključeni kunci vseh pasem, predvsem snežnobeli an-gorci, ki dajejo fino angorsko volno, ki se plačuje v preji kg po 1200 do 1500 din. Seveda tudi lepih sanskih švicarskih koz in jezersko-solčavskih ovc ne bo manjkalo poleg raznih vrst golobov, malih papigic, eksotičnih ščinkavcev, kitajskih slavčkov, naših najboljših pevcev kanarčkov itd.
—	V divno log a rt k o dolino z modernim avtokarom »Putnika« ob priliki »Zabavne noči« v Lučah v soboto, dne 31. Vil. do nedelje 1. VIII. Ljubno, Luče, Solčava, Mozirje, Šoštanj, Dobrna. — Cena vožnje le 140 din za osebo. Informacije in takojšnje prijave pri »Putniku« Maribor.
—	Autobuini izlet na »Bojna polja« dne 7. do 0. avgusta. Gorica, Oslavija, Sveta Gora, Udine. Ccdroipo, S. Vito al Taglianiento. Oderzo, Ponte di Piave. S. Dona di Piave, Benetke, Kras. Doberdob, Fajti, Kostanjevica. — Prijave najkasneje do 4. avgusta. Celokupni ara?i?ms, prevoz, prehrana in prenočišče ter potni list 5(X) din. Prijave izletna pisarna M. Okorn, Hotel Slon, Ljubljana, tel. 20-45.
—	Prepovedan tisk. Službeno noviine št. 165 objavljajo, da je drž. pravdništvo v Zagrebu prepovedalo prodajati in razširjati knjigo »Jugoslavija i vatikan« od Sime Simiča, dalje it. 29 tednika »Danica«, knjigo »Pregled ekonomske histo-rije« od W. Reimes-a in št. 8-10 mesečnika »Omla-dina«. Vse je izšlo oziroma se tiska v Zagrebu.
—	Naplavljeno žensko truplo. V Središču ob Dravi je Drava naplavila truplo dekleta, starega okrog 20 let. Dekle je imelo »dečvo« obleko s črnini predpasnikom in bele čeveljčke. V vodi je bila kaka dva dni. Identitete ni bilo mogoče ugotoviti. Pokopana je bila na središkem pokopališču dne 25. julija.
—	Turistični avtobusni izleti v Opatijo-Sušak za 70 Din. Informacije Putnik, Gajeva 3, tel. 24-72.
—	Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Pran*-Joscf grenčice«.
Ljubljana
Cerkveni vestnih
CERKEV SV. JOŽEFA
Praznik sv. Ignacija Lojolskega, ustanovitelja reda Družbe Jezusove — 31. julija. — Pripravljalna tridnevnica: v četrtek, petek in soboto zjutraj ob 6 peta sv. maša pred izpostavljenim Najsvetejšim. — V soboto, dne 31. julija: Najsvetejše ves dan izpostavljeno. Razen običajnih sv. maš bo sv. maša tudi ob 8 in ob 9. Zvečer ob 'A8 litanije z blagoslovom, nato slovesna blagoslovitev vode v čast sv. Ignaciju. — Od sobote opoldne pa do nedelje opolnoči popolni odpustki kakor na por-ctjunkulo. — V nedeljo, dne 1. avgusta, slovesno obhajanje praznika sv. Ignacija. Ob 6 peta sveta maša s pridigo in skupnim sv. obhajilom. Ob 8 slovesna sv. maša. Zvečer ob 148 slovesni govor. Govoril bo g. kanonik dr. M. Opeka; nato pete litanije Srca Jezusovega, zahvalna pesem, blagoslov, darovanje za ubožno cerkev.
*
1 »Detektiv Megla« se imenuje veseloigra, katero bodo v soboto, 31. t. m. in nedeljo, 1. avgusta ob pol 9 zvečer vprizorili rokodelski igralci na vrtu Rokodelskega doma, Komenskega ulica 12. Navedeno veseloigro so pod vodstvom g. M. Puca naštudirali najboljši igralci Rokodelskega odra in zato bo res užitek gledati to predstavo, ki bo tudi vsebinsko zadovoljila vsakega gledalca in mu nudila obilo zabave. Zato naj ne bo nikogar, ki bi zamudil to predstavo. Vstopnice se bodo dobile v soboto od 5 popoldne naprej in v nedeljo od 10 do 12 dopoldne ter zvečer pred predstavo.
1 Predavanje o novem ljubljanskem kolodvoru. V ponedeljek zvečer je Združenje ljubljanskih trgovcev priredilo predavanje v Trgovskem domu, ki se ga je udeležilo članstvo in drugo občinstvo v tako velikem številu, da je napolnilo dvorano. Predavatelja in občinstvo je pozdravil podpredsednik združenja g. Roman Golob. Ing. Dimnik je v svojem predavanju navajal dokaze za potrebo čimprejšnje preureditve ljubljanskega kolodvora, o čemer so naši čitatelji že poučeni. Ta izvajanja je podprl tudi načelnik mestnega odseka za ureditev kolodvora univ. prof. inž. Horvat. Z gospodarskega stališča pa je potrebo preureditve ljubljanskega kolodvora utemeljeval predsednik zbornice za TOI g. Ivan Jelačin. Občinstvo je nagradilo vsa izvajanja s toplim odobravanjem ter se je izjavilo, da v polni meri odobrava načrt inž. Dimnika.
1 Za Vincencijevo konferenco sv. Cirila ia Metoda je daroval g. dr. Anton Kodre namesto venca za pok. dr. J. Puntarja 100 din. — Hvala lepa.
1 Klub ljubiteljev cvetlic priredi za čas letošnjega jesenskega velesejma od 1. do 12. ieptembra cvetlično razstavo. Vse posestnike vrtov in gojiteljev cvetlic, vrtnic, dalij itd. uljudno opozarjamo na to lepo in poučno prireditev ter naprošamo, da pristopijo kot člani kluba in s sodelovanjem pri razstavi pripomorejo do čim večjega usipeha. Članarine ni. Vse vabimo na sestanek, ki bo dne 6. avgusta ob pol 9 zvečer v gostilni pri »Sokolu« (pred Škofijo) v lovski sobi v I. nadstropju. Vse informacije istotam.
1 Mestne počitniške kolonije. Kolonisti mestnih počitniških kolonij v Mednem in Metliki se vrnejo v Ljubljano v petek, dne 30. t. m. Iz Mednega se pripeljejo ob 19.25, iz Metlike ob 20.39. Starše kolonistov vabi mestno poglavarstvo, da pridejo na glavni kolodvor k sprejemu svojih otrok.
1 V Savi utonil. V solioto je utonil v Savi pri Tomačevem g. Franc Puc, uslužbenec Mestne elektrarne iz Korytkove ulice 26, rojen v Idriji. Franc Puc so je hladil v soboto v Savi, kjer ga je najbržo zagrabil val deroče reke ter ga odnesel s seboj. Pekovski pomočnik Ivan Kaplan je našel na obrežju njegovo obleko. Trupla Franca Puca dosedaj še niso našli.
1 Posestne spremembe. Banska uprava dravske banovine je kupila od bratov Ilerberta in Wal-terja VVoschnagga v Šoštanju hišo št. 12 na Erjavčevi cesti v Ljubljani, kamor se bo preselil iz palače Dravske hranilnice v Knafljevi ulici oddelek za trgovino, obrt in industrijo banske uprave. — Kreditna zadruga uslužbencev državnih železnic je kupila od veletrgovca z lesom Vinka Kunstlja z Vrhnike posestvo vi. št. 154 k. o. Kapucinsko predmestje za 410.000 din. — Merliar Anton, posestnik in žena Marija, Koseze pri Ljubljani, sta prodala Mariji Štrukelj, posestnici v Dravljah, pare. št. 672/1 k. o. Zgornja Šiška v izmeri 689 kv. m za 13.870 din. — Lapuh Mihael, posestnik, Dobova pri Brežicah, je prodal Mariji Kaluževi, zasebnici v Ljubljani, Gosposka ulica št. 15-11, stavbno parcelo št. 81-1 k. o. Kapucinsko predmestje v Izmeri 1709 kv. m za 70.500 din.
1 Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvctska cesta 4 in mr. Bohince ded., Rimska cesta 31.
Teharje
Dvojni jubilej pri »Sv. Ani na Tcharjih. Anina nedelja na Tcharjih privablja vsako leto k Sv. Ani številno obiskovalce od blizu in daleč. Tudi letos je bil prijazen griček nad Teharjem, s katerega je lep razgled na Celje in Savinjsko dolino, poln častilcev sv. Ane. K Sv. Ani radi poromajo tudi Celjani, videli pa smo tudi Ljubljančane in Mariborčane. Poseben značaj pa je letos vtisnil tej proslavi še srebrni jubilej, t. j. 25 letnica mašni-štva in 50 letnica rojstva teharskega župnika g. P. Vesenjaka. Na god sv. Ane je g. župnik skromno proslavil svoj jubilej, katerega se je udeležilo tudi nekaj njegovih duhovnih sobratov. Pred cerkvijo so pričakale jubilanta Marijine družbenke v helih oblekah z zastavo na čelu, kakor tudi ostali farani. V imenu vseh je pozdravila jubilanta gdč. Rezika Pukmeistrova, mu k jubileju iskreno čestitala in podarila le|>o masno knjigo, ki so jo tvojemu dušnemu pastirju podarili farani. Za pozdrave in darilo se je g. župnik lepo zahvalil z željo, da bi povezanost med njim in laranl ostala tudi v bodoče taka kot doslej. V cerkvi je nato bral jubilant sv. mašo, pridigal pa je teharski i rojak g. p. RamŠak iz Ljubljane, ki je lepo orisal I |y>filmwtvo in v7vi^enr»^t duhovniškega poklica. Oo-I spodu župniku k obema jubilejema iskreno česli-1 lamo!
Maribor
m £m Išpsika v Kamnici je imenovati stolni vikar in vodja pisarne stolnega župniiča g. Vinko Munda. Novi, g. župnik bo instaliran na novo mesto dne 8. avgusta.
m Kako si izmišljajo. »Delavska politika« je nedavno prinesla vest, da je lastnica hotela Orla podarila frančiškanski in stolni cerkvi krasne preproge in druge dragocenosti, pa so ji katoliški akademiki kljub temu ob priliki Živkovičevega zborovanja razbili šipe na dvorani v III. nadstropje. Z veliko naslado sta seveda omenjeno vest ponatisnila »Veiernik« in »Jutro«. Včerajšnje »Jutro« pa mora že prinašati popravek, da nista niti frančiškanska cerkev niti stolnica prejeli od lastnice Orla ničesar.
m Koroški pevci n« Mariborskem tednu. Uprava Mariborskega tedna je povabila odlični vokalni oktet koroških Slovencev iz pllberškega okrožja. Koroški pevci bodo nastopili v soboto, dne 7. avgusta med promenadnim koncertom ter bodo zapeli koroške narodne pesmi.
m Poročila sta se mariborski zdravnik dr. Danilo Tomažič in učiteljica gdč. Darka Grudnik iz Birčne vasi pri Novem mestu. Novoporočencema najprisrčnejše čestitkel
m Premiera v mestnem parka. V soboto zvečer bo v mestnem parku premiera Shakespearjeve komedije »Sen kresne noči«. Prostor za vprizoritev je že preurejen in sedaj se s pospešeno naglico gradi velika tribuna za 1000 gledalcev. Predpro-daja vstopnic 6e vrši v pisarni Jadranske straže v Gregorčičevi ulici 28, tel. 29-70.
m Pisarna Mariborskega tedna posluje že od ponedeljka na razstavišču v običajnih prostorih, na kar se občinstvo opozarja. Pisarna ima telefon št. 23-87. V pisarni se sprejemajo do 29. t. m. prijave stanovanj
m Na mestnem vojaikem uradu so razvidni li« citacijski pogoji za popravilo več vojaških objektov ter za gradnjo konjušnice v vojašnici Kralja Petra I. Nadalje je razpisan konkurz za sprejem voj« no-državnih gojencev za študij medicine.
m Naknadna zaprisega vojnih obveznikov se bo vršila jutri v četrtek ob 10. uri v Gambrinovi dvorani v Gregorčičevi ulici.
m Pogrebno druitvo, reg. pomož. blagajna na P obrežju bo proslavila dne 1. avgusta, v slučaju slabega vremena dne 8. avgusta 10-letnico svojega obstoja. Dopoldne ob 9. se bo brala v cerkvi sv. Magdalene sv. maša za vse umrle člane. Ob 10. bo slavnostno zborovanje v dvorani g. Renčlja na Po-brežju. Popoldne se vrši na vrtu gostilne Webcr na Pobrežju veselica.
m Kdo je utopljenka? Pri Središču je Drava naplavila truplo mladenke, stare kakih 19 let. Identiteta še ni ugotovljena. Morda je utopljenka iden« tična z Marijo Lešnik, ki je 22. t. m. skočila z dravske brvi ter utonila v Dravi, ali pa s služkinjo Terezijo Muhič, ki jo pogrešajo že nekaj dni. Nekaj obleke in ročno torbico Muhičeve so našli na obrežju Drave pod moško kaznilnico, pa sumijo, da je šla prostovoljno v smrt.
m Organizacija hišnih posestnikov iz Delavske kolonije se je ustanovila v ponedeljek zvečer na ustanovnem občnem zboru. Namen društva je zastopati interese članstva, obenem pa nuditi socialno šibkim društvenikom podporo. Za novo orga« nizacijo vlado mad lastniki hišic delavska, kolonije veliko zanimanje ter šteje že sedaj 127 "članov.
ni Letne majice, jopiči, obleke, sandali, najugodneje v konfekciji Jakob Lah, Maribor.
Celje
c Pevsko društvo »Celjski ivon« ima v četrtek' zvečer ob 8 pevsko vajo. Vsi in točno! — Predsednik!
c »Jutro« in »Novo dobo« strašijo polzelski fantje. Polzelski fantje, ki so bili že pred leti znani kot naši izvrstni telovadci in izredno zavedni katoliški Slovenci so se začeli sedaj še živah-neje organizirati v naših katoliških organizacijah. Razumljivo je, da je nasprotnikom ta strnjena četa fantov trn v peti, posebno pa §e gospodom okrog »Jutra« in celjske »Nove dobe«. Dopisnik »Jutra« in »Nove Dobe« kar ne ve, na kakšen način bi so znesel nad temi fanti. Pred tedni je bil tabor fantov in mož v Petrovčah, na katerem so v resnici prav dobro telovadili tudi polzelski fantje. Isti dan se je vozila skupina otrok po cesti mimo St. Petra, pri novem Sokolskem domu pa je vrgel neki trinajstletni fant jajce v smeri proli domu in ga nekoliko omazal. Zadeva jo bila takoj jav-Ijena starosti Sokola, ki je drvel po orožnika v 8t. Pavel in zahteval, da mora tukaj vso noč etražili. Ker starosto orožnik ni ubogal radi tega, ker jo moral v Št. Pavel na sokolsko veselico, kjer je biia nevarnost spopada, je starosta Sokola postopal proti njemu nezakonito in je bil zato javljen okrajnemu načelstvu, ki mu je razložilo, da se tako no postopa z orožniki. Seveda sta tega protikulturne-ga početja takoj obdolžila »Jutro« in »Nova doba« polzelske fante in jih nazivala z miličniki. Svetovali bi g. dopisniku :Jutra«, ki mora biti kratkoviden, da 6i naj nabavi očala, da bo vedel, kje so polzelski fantje in kje niao. Ako jih pa ne pozna, pa naj gre v nedeljo na tabor na Polzelo, kjer bodo polzelski fantje nastopili.
c Od strelo oplazen človek v goreči hiši. V noči od nedelje na ponedeljek okrog pol dveh jo tudi nad Šmarjem pri Jelšah močno grmelo. Ljudjo so vstajali preplašeni iz postelj in prižigali svetilke. Prav tako je sloril tudi špiljak Vinko, posestnik v Dolu pri Šmarju. Ko sc jo ta dvignil iz posteljo in potegnil s šibico po škatljici, da bi prižgal luč, je udarila strela skozi okno in ga oplazila. Omamljen se jo zvrnil na posteljo, medtem pa je planila iz postelje njegova žena, kajti strela je udarila v notranjščino hiše in jo takoj zažgala. Najprej jo skočila k svojemu možu, ki je bil ves omamljen in jo lo težko dihal. Mislila jc, da revež že umira, zalo je takoj skočila k svojima dvema otrokoma in ju odnesla iz gorečo hiše. Zunaj jo začela klicati ljudi na pomoč. Med tem je bila hiša že vsa v plamenu in ljudje, ki so prihiteli, žo niso mogli skozi vrata v sobo. Odstranili eo mrežo z okna in eden izmed njih se je splazil skozi okno po nesrečneža, ki je pri polni zavesti ležal na postelji, vendar od strele tako ožgan, da ni imel moči se dvigniti in zbežati iz goreče hiše. Ze jo mislil, da bo sedaj, sedaj plamen ožgal tudi njega, zalo je vpil, kolikor je pač mogel na pomoč. V zadnjem trenutku je bil rešen strašne smrti v plamenih lastne hiže. Prepeljali so ga v celjsko bolnišnico.
c Kino Metropol predvaja danes zadnjikrat film »Kreutierjeva sonata« (Lil Dagover).
c Mestna občina celjska razpisuje nabavo betonskih cevi, premera 40cni za zgraditev delno kanalizacije v Trubarjevi ulici. Ponudbe jc vložiti v vložišče mestnega poglavarstva do 2. avgusta.
Poizvedovanja
Zlata verižna zapestnica ;c jc izgubila od Črnuč do Poštne hranilnice. Najditelj sc proti, da jo odda proti nagradi v upravi »Slovcnca«.
Delavstvo TPD
zahteva zvišanje plač
Preteklo soboto se jo vršila v Trbovljah po Delavski zbornici sklicana konferenca zastopnikov vseh treh delavskih strokovnih organizacij, v katerih je organizirano rudarsko delavstvo (Jugoslovanska strokovna zveza, Narodno-strokovna zveza, Zveza rudarjev Jugoslavije), II. skupine rudarske zadruge ter Zveze strojnikov Kr. Jugoslavije.
Iniciativa za sklicanje konference je prišla iz vrst rudarjev samih, ki so na sestankih in sejah svojih strokovnih organizacij in II. skupine raz-motrivali o vedno težjem položaju, v katerega je priilo vse delavstvo, posebno pa Se rudarji vsled naraščanja draginje v splošnem, zlasti pa porasta cen najvažnejših življenskih potrebščin od sklenitve sedaj veljavne kolektivne pogodbe dalje. Na konferenci se je ugotovilo, da je položaj rudarjev kljub trenotno večji zaposlitvi težji od položaja ostalih industrijskih delavcev, ker mora rudar poravnavati dolgove, v katere je brez lastne krivde zabredel v dobi brezplačnih dopustov. Te obveze na eni strani, na drugi pa dejstvo, da je draginja toliko porastla, da mora delati rudar 4 dni mesečno za to, da krije vsled draginje povečane izdatke, imajo za posledico nevzdržno stanje rudarskih družin, za katere je odpomoč nujno potrebna.
Polnoštevilno obiskana konferenca, katere so se udeležili tudi krajevni zaupniki in odposlanci
Zunanja trgovina z nehlirinškimi državami
Priobčili smo že podatke o naši zunanji trgovini, iz katerih je razvidno znatno povečanje našega izvoza v prvem polletju 1937. Ce primerjamo naš izvoz v klirinške države z izvozom v neklirin-ške države, potem vidimo, da se je izvoz v ne-klirinške države nasproti 1. 1936 povečal v znatnejši meri kot pa ostali izvoz.
Zunanja trgovina z neklirinškimi državami je bila v primeri z 1. 1936 v milj. din sledeča:
Izvoz uvoz
1936 1937 326.2 603.9 640.0 638.8
Naša zunanja trgovina z neklirinškimi državami je bila v prvem polletju lanskega leta pasivna za 313.8 milij. din, letos pa je pasivnost znatno manjša, znašale 35 milij. din. Izvoz v države, s katerimi nimamo kliringa, je letos za 90% večji kot leta 1936, uvoz iz teh držav pa ni narastel, ampak je celo nekoliko padel.
Narastel je predvsem izvoz v sledeče države: v Anglijo za 89.5 milij. din, v Zedinjene države za 62.1 milij., v Holandijo za 47.6 milij. in na Dansko za 36 milij.
Gornji podatki kažejo, da je naši trgovinski politiki uspelo preorientiranje izvoza v neklirinške države, ki plačajo z devizami. Seveda je razlog te spremembe tudi v izboljšanju konjunkture, a del tega razvoja pa so brez dvoma povzročili ukrepi, ki jih je naša država podvzcla s kontrolo uvoza.
Stanje Narodne banke
Izkaz Narodne banke za 22. julij t. 1. kaže naslednje glavne postavke (vse v milij. din, v oklepajih razlika v primeri z izkazom od 15. t. m.):
Aktiva: zlato v blagajnah 1.654.2 (+ 1.2), zlato ▼ inozemstvu 31, skupno zlata podlaga 1.685.2 (+ 1.2), devize izven podlage 757.2 (— 4.8), kovani denar 419.8 (+ 13.7), posojila: menična 1.315.9 (— 33.8), lombardna 248.4 (+ 0.3), skupno posojila 1.564.3 (— 33.6), vrednostni papirji 129.9, efekti rezervnih skladov 154.7, nepremičnine, zavod za izdelavo bankovcev in inventar 1.433.6 (+ 74.7).
Pasiva; rezervni sklad 168.7, bankovci v obtoku 5.413.3 (— 46.3), obveznosti po vidu: terjatev države 84.4 (+ 50.5), žiro-računi 1.369.6 (+ 86.4), razni računi 943.4 (+ 53.5), skupno obveznosti po vidu 2.397.5 {+ 82.2), razna pasiva 343.5 (+ 15.4).
Obtok bankovcev in obveznosti po vidu 7.810.7 (+ 35.9), podlaga s primom 2.165.5 (+ 1.5), od tega zlato v blagajnah 2.125.7 (+ 1.6), skupno kritje 27.72%, (27.83%), od tega samo z zlatom v blagajnah 27.21% (27.32%).
Trgovinski razgovori z Madžarsko
Madžarska je sprožila misel, da se ustanovi skupni prodajni urad podonavskih držav, ki bi reguliral prodajo agrarnih produktov. V decembru lanskega leta ob priliki sklepanja trgovinskega dogovora z Madžarsko je bilo govora o sodelovanju jia gospodarskem polju med Jugoslavijo in Madžarsko. Pri tem bi prišel vpoštev izvoz živine in živalskih produktov. Madžarska in Jugoslavija
iz Zagorja, Trbovelj, Hrastnika, Hude jauie, Kočevja in Kajhenburga, je potekla v popolni eno-dušnosti in soglasnosti. Po referatih načelnika II. skupine, ki je predsedoval konferenci ter predstavnikov vseh treh strokovnih zvez, so bile soglasno sprejete sledeče zahteve:
S posebnim dodatkom k sedaj veljavni kolektivni pogodbi od "31. 8. 1936, naj se:
a)	povečani draginji odgovarjajoče »višajo prejemki delavstva,
b)	definitivno revidira akordne postavke, kar ie itak predvideva f 6 kolektivne pogodbe, kar pa doslej ni bilo izvedeno,
c)	sporazumno izdelajo potrebna tolmačenja nejasnih, odnosno dvoumnih določb obstoječe kolektivne pogodbe.
Konferenca je končno sklenila predložiti Trboveljski premogokopni družbi v rešitev vsa še nerešena lokalna vprašanja (zidanje stanovanjskih hiš, postavitev kopalnic, ureditev razsvetljave in slično) na podlagi predlogov podružnic strokovnih organizacij in II. skupine iz posameznih krajev.
Poseben akcijski odbor, sestavljen iz predstavnikov prizadetih strokovnih zvez in II. skupine bo v okviru sprejetih sklepov izdelal spomenice in stopil v stik s predstavniki Trboveljske premogokopne družbe, da se ta pereča vprašanja Čimprej ugodno rešijo.
imata za glavne svoje produkte iste trge, tako za živino kakor za žito.
V svrho razgovora o teh vprašanjih se je sestala v Budimpešti konferenca naših zastopnikov in zastopnikov Madžarske, ki je razpravljala o gospodarskem sodelovanju obeh držav. Predvsem je bilo obravnavano vprašanje izvoza živine in živalskih produktov. Jugoslavija in Madžarska izvažata največ živine in živalskih produktov v Avstrijo, Ceho-slovaško, Nemčijo in Italijo. Namen razgovorov je, izločitev medsebojne konkurence na teh trgih.
Jugoslavijo zastopa na tej konferenci dr. Mi-lutin Petrovič, šef odseka za živino pri Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine. Poleg njega se konference udeležujejo tudi zastopniki izvoznikov živine, jajc in mesnih izdelkov.
Guverner Narodne hanhe v Ljubljani
Ljubljana, 27. julija.
Sinoči je prispel v Ljubljano z avtomobilom guverner Narodne banke dr. Milan Radosavljevič. Z njim je prišel v Ljubljano tudi podguverner dr. Ivan Belin. Oba visoka voditelja Narodne banke sta «e nastanila v hotelu »Union«. Danes dopoldne sta obiskala podružnico Narodne banke v Ljubljani ter se tam zamudila vse dopoldne. Guverner dr. Radosavljevič je ob tej priliik prekontroliral vse delo podružnice in pa bančne kredite. Namen njegovega potovanja je, da stopi v zvezo s predstavniki tukajšnjih denarnih zavodov, s katerimi se namerava posvetovati o normalizaciji razmer v našem denarništvu. Za to normalizacijo se je namreč zadnje čase Narodna banka zelo zavzela. Danes popoldne je dr. Radosavljevič stopil v stik s predstavniki tukajšnjih ljubljanskih bank in raznih samoupravnih denarnih zavodov.
•
Pravilnik o cepljenju. Minister za kmetijstvo je izdal pravilnik o cepljenju živine. Ta pravilnik ureja, na kakšen način 6e ima izvrševati cepljenje in katere osebe ga smejo izvrševati. Razen tega predpisuje sredstvo za cepljenje. Pravilnik je stopil v veljavo ter se imajo po njem ravnati vse veterinarske postaje v državi.
Neosnovani napadi na >Prizadc. V nekaterih listih je bila objavljena poslednje dni cela vrsta tendenenih napadov na Privilegirano izvozno družbo (PRIZAD), ki se niso ustavili niti pri tem, da obdolže to ustanovo, v kateri sodelujejo odgovorni državni organi, tudi zaradi komunizma. Da javnost ne bi ostala v zmoti zaradi stvari, o katerih razpravljajo ti članki, ee objavlja naslednje:
Privilegiranemu izvoznemu društvu je med drugim poverjeno tudi ustvarjanje kontingentov na podlagi trgovinskih pogodb, ki jih je naša kraljevina sklenila e posameznimi državami. To delo izvršuje društvo v sporazumu s pristojnimi ministrstvi za trgovino in industrijo, za finance in kmetijstvo ter pod popolnim nadzorstvom njihovih organov. Na enak način so bili izvršeni tudi posli, ki so po*<ta!i predmet omenjenih napadov v javnosti. Na podlagi vsestranske proučitve zadeve objavlja ministrstvo za trgovino in industrijo, da so bili ti posli izvršeni uspešno in v popolnem redu in da prevračajo trditve, navedene v omenjenih člankih, dejstva, ki jih nepravilno predstavljajo. (Iz kabineta ministra za trgovino in industrijo.)
Carinski dohodki v drugi polovici julija so znašali pri centralnih carinskih blagajnah 24 milijonov dinarjev, dočim so znašali v istem času lani
Kulturni obzornik
Mlada setev
Kulturno društvo »Setev« v Ptuju, — dijaška družina — je založila svojim osmim članom: Jezi Francetu, Mcletu Francetu, Šiftarju Ivanu, Remec Veri, Urbas Mariji, Toryju Tugomiru, Krivcu Jožetu in Museku Vitku — izbor njihovih del, s katerimi se žeta predstaviti slovenski javnosti. Knjigo je tiskala Cirilova tiskarna v Mariboru in stane broš. izv. 26 din, vez. izv. pa 36 din.
Kakcr vse udcjslvovanje, ki se pojavlja v današnjih dneh, mora tudi ta knjiga, ki obsega 149 strani, predstavljati skupino ljudi, ki imajo svoje nazore, svoje ideale in svoje cilje. V uvodu predstavlja osmorico Jeza France z besedami: »Mi mladi, ki smo jo napisali, bi želeli, da bi bila vkljub vsem pomanjkljivostim vesel 6olnčni žarek v naših težkih dneh. izraz in potrdilo naše vere v svetli idealizem in slovenstvo...« To kolektivno delce nam je nov dokaz, da med našo srednješolsko mladino živi močno zanimanje za vse probleme, ki stavljajo svetu toliko vprašanj in toliko dolžnosti, da nc more nihče ostati ob njih brezbrižen. V uvodu izpovedujejo svojo voljo do dela z besedami: »Pridružujemo se vsem onim, ki hočejo na delo. da zgradijo novo stavbo naše slovenske kulture...« Vsi sodelavci se, kolikor moremo soditi iz objavljenih prispevkov živo zavedajo, da je potreba, da zgrabijo danes za prenovitev naše slovenske kulture, ki nosi marsikakšen tuj vpliv, tihega in nesebičnega udejstvovanja in delovanja vseh Slovencev. Zato poklanjamo knjigo »...svojemu slovenskemu ljudstvu, zlasti še vsem onim malim in »kritim slovenskim ljudem, ki »o vedno brez hrupnih gest in molče ter z ljubeznijo izpolnili svojo človeško in slovensko dolžnost in nam tako ohranili
dvoje naših največjih svetinj: slovenstvo in krščanstvo.«
Najvidnejši iz te osmerice, ki stopa s to knjigo na delo z idealizmom, kakršnega moremo najti le pri mladini, ki noče in ne pozna mržnje in časti-hlepnosti, je Jeza France, ki je prispeval 10 prispevkov. Iz njegovih črtic spoznavamo človeka, ki je hodil z odprtimi očmi po svetu, ki je prisluhnil pesmi cest, saj se nam predstavlja kot večen potepuh, kot nemirni lovec-fatamorgan zemeljske puščave ...« (»To sem jaz«, str. 47.) S svojskim, izgrajenim in prijetnim stilom nam posebno lepo prikazuje košček slovenske zemlje v potopisu »Ka-rantanija v pomladi 1934« — Popolnoma se loči pa od svojih tovarišev v svojih pesmih, ki razodevajo mehkočuteče, toda često v neko daljo hrepeneče srce. Posebno ljubka, po mojem mnenju najboljša, je njegova pesem v prozi »Cerkev ob promenadi«. Zdi se mi, da je Jeza France mož, ki že ima 6voje začetniško mesto v slovenski književnosti. Dela, ki jih je lu priobčil, mu dajejo pravico do njega!
Po obsežnosti svojih prispevkov drugi je Krivec Jože, ki se je nekajkrat oglasil že v »Piramidi«. Veliko nasprotje, velik antipod Jezu Francetu. S svojim razvlečenim, često preveč »realističnim« slogom in nepotrebnim opisovanjem, ki je preveč enolično in sorodno v vseh njegovih prispevkih, odbija. To zmanjša brez dvoma tudi vrednost fabulam, ki jih razvija v svojih delih. Haloze, ki doslej niso imele svojega glasnika, so dobile s svojimi problemi in s svojim težkim in trdim življenjem v Krivcu človeka, ki jih bo lahko, če se bo pri nadaljnjem razvoju znal otresti dolgoveznosti, dovolj vredno zastopal v vrsti mladih. Brez dvoma mora svojim delom vtisniti mnogo več pestrosti, ki bo morala podati velik kompleks vseh zakladov, ki jih za književnika hranijo Haloze. Čilim »V življenje« priča o Krivčevih zmožnostih, ki jih mora izpopolniti v neprestanem opazovanju objekta, ki
16 milij. din in so bili torej večji za 7 milij. din ali ali 45.01%. Od 1. aprila do'2. julija t. 1. so znašali carinski dohodki 299 milij. din, v istem času leta 1936 pa 224 milij. din in znaša torej višek 76 milijonov din ali 33.50%. Po proračunskih pričakovanjih so carinski dohodki od 1. aprila do 2. julija t. 1. dosegli višek 33 milij. din.
Poravnalno postopanj« je uvedeno o imovini dolžnika Rudolfa Lukana, zasebnika v Žirovnici na Gorenjskem. Poravnalni sodnik Valentin Bidovec, starešina okraj. sodišča v Radovljici. Poravnalni upravitelj Dobravec Ivan, odvetnik, ietotam. Prijava terjatev do 28. avgusta. Poravnalni narok dne 4. septembra ob 9 v Radovljici.
Borza
Dne 27. julija 1937.
Denar
Angleški funt je notiral v Ljubljani 238 bi., v Zagrebu 237.20—238.80 (288) in v Belgradu 237.20-238.80.
Avstrijski šiling je notiral v Ljubljani 8.34 do 8.44, v Zagrebu 8.305—8.405 (H.355) in v Belgradu 8.30—8.40.
Na ljubljanski l>orzi je nemška marka beležila 12.67—12.87, na zagrebški 12.66—12.86, za 15. avgust 12.555—12.755, za ultimo avgust 12.55—12.75, za 15. september 12.475—12.675, za ultimo september 12.45—12.65 in za ultimo oktober 12.55 bi.
Grški boni so notirali v Zagrebu 29.80—30.50 (30.15) in v Belgradu 30.15-30.85.
Lire so nudili v Belgradu po 218.
Ljubljana — tečaji s primom.
Amsterdam 100 bol. gld. . . . 2396.66—2411.26
Berlin 100 mark...... 1745.53—1759.40
Bruselj 100 belg...... 730.45— 735.52
Curih 100 frankov..... 996.45—1003.52
London 1 funt.......215.73— 217.79
Ne\vyork 100 dolarjev .... 4307.25—4343.56
Pariz 100 frankov...... 162.32— 163.76
Praga 100 kron ...... 151.33— 152.43
Trst 100 lir........ 227.70— 230.78
Devizni promet je znašal na zagrebški borzi
I,699.788	din, na belgrajski pa 5,875.000 din.
Curih. Belgrad 10, Pariz 16.325, London 21.695,
New York 435.75, Bruselj 73.35, Milan 22.95, Amsterdam 240.45, Berlin 175.80, Dunaj 82.50 (82.06), Stockholm 111.85, Oslo 109, Kopenhagen 96.85, Praga 15.19, Varšava 82.70, Budimpešta 86.25, Atene 3.95, Carigrad 3.50, Bukarešta 3.25, Helsing-fore 9.58, Buenos-Airee 132.
m
Vrednostni papirji
Ljubljana. 7% investicijsko posojilo 89—91, agrarji 52—53, vojna škoda promptna 407—409, begluške obveznice 72—73, 8% Blerovo posojilo 96—97, 7% Blerovo posojilo 85—86, 7% posojilo Drž. hip. banke 98—100, sev. agrarji 51—53, Trboveljska 230—235.
Zagreb. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 89 bi. mali kom., agrarji 52.50—58 (53.50), vojna škoda promptna 406.75—407, begluške ob-ve znice 72 den. drobni kom., dalm. agrarji 71 den. srednji kom., 8% Blerovo posojilo 94 den., 7% Blerovo posojilo 84 den., 7% stab. posojilo 86.50 bi. — Delnice: Priv. agrana banka 196—196 (196), Trboveljska 240 den., Osiješka livarna 200 bi., Osj. sladk. tov. 190—200, Gutmann 55—60, Oceanija 280—300.
Belgrad. Državni papirji: vojna škoda promptna 406.50—406 (406), sev. agrarji 52 bi., begluške obveznice 76.25—76.75 (76.50), 7% Blerovo posojilo 84.25—85, 7% posojilo Drž. hip. banke 100 den. — Delnice: Narodna banka 7150 den., Priv. agrarna banka 197—198 (198).
Živina
Cene na zadnjih živinskih sejmih v Ljubljani, Kranju in Mariboru so bile sledeče:
Voli: Ljubljana: I. vrste 5.50—6 din,
II.	vrste 4.75—5.25 din, III. vrste 4—4.50 din. — Kranj: 1. vrste 6.50 din, II. vrste 6 din, III. vrste 5.50 din. — Maribor: debeli voli 4 do 5.50 din, poldebeli voli 3.50—4.80 din, delavni voli 3.25-4.25 din.
Biki za klanje: Maribor: 3.50—4.30 din.
Krave: Ljubljana: krave debele 4—4.50 di n, krave klobasarice 2.30—3.50 din. — Kranj: krave L vrste 5.50 din, II. vrste 5 din, III. vrste 4.50 din. — Maribor: klavne krave debele 3.60 do 4.75 din, plemenske krave 3—3.75 din, kravo klobasarice 2.25 do 3 din, molzne krave 3—3.50 din, breje krave 3—3.40 din.
Mlada živina: Maribor: 4—5.50 din.
Telice: Kranj: I. vrste 6.50 din, II. vrste 6 din, HI. vrste 5.50 din.
Teleta: Ljubljana: 7—8 din. — K r a ti j : L vrste 8 Din, II. vrste 7 din. — M a r i b o r : 4 do 6.75 din.
Vse navedene cene se razumejo za 1 kg žive
teže.
Prašiči. Ljubljana : prašički za rejo 1 tO do 240 din komad. — Kranj: pni; ' 9 din, prašiči peršutarji 8 din za 1 kg žive teže. — Maribor: 5—6 tednov stari prašiči 100 do
je predmet njegovega udejstvovanja.
Svojo črtico »Tila« je Halozam posvetil tudi Musek Vitko. Iz njegovih prispevkov sc uam kaže mlad človek, ki ima zelo čuteče srce, ki često močno sliči v svojem čustvovanju ženski duši. Posebno njegovi pesmi »Bele misli« in »Prošnja« to kažeta, pa tudi omenjena črtica, ki prikazuje zraven tega tudi vso tragiko življenja mladega haloškega dekleta — nezakonske matere in skuša na zelo zanimiv način opravičiti zločin, ki ga cesto zagreše takšna mlada dekleta. Tudi socialni problem mu ie v središču opazovanja, kar nam izraža predvsem kratka, toda bolj sliki podobna črtica »Grob štev. 123«. — V svojih črticah bo pa Musek moral zelo izpopolniti svoj slog, kar velja posebno za črtici, ki ju je v knjigi objavil.
V središču vsega razmišljanja in opazovanja Mele-ta Franceta je socialni problem. V črtici »Idealist« je prikazal v zelo skopih besedah duševno borbo mladega človeka — srednješolca, ki so mu razmere, ki vpijejo in zahtevajo rešitve, »odprle oči«. Knako tudi v črtici »V novo življenje«. Zelo moti bralca Melčlov slog. Njegov jezik je poln deležnikov in »lovničnih oblik, ki samo motijo zvočnost in blagoglasje »tila. Zdi se mi. da filozofski poudarek, ki ga skuša dati svojim delom, ne sme motiti jezika in škodovati slogu.
Prekmuiska raven, ki nam je dala že Miška Kranjca, je prebudila Prekmurca Šiftar-fa Ivana, ki je prispeval največ pesmi in črtico »Elekova pot«. Posebno lepa in mikavna |e pesem »Bele narcise«, ki razodeva vse domotožje, ki polni srce mlademu študentu, ki je prisiljen, da študira v »tujini«. Tudi socialni problem je Šiftarju nudil fabule za njegova dela. V nekaterih pesmih je pomanjkanje ritmike zelo očitno, kar močno moti in zmaj-šuje zvočnost pesnitev.
V«fa Remec je prispevala črtico »Prodajalec kipov«, ki kaže, da ima Remicva dar opazovanja, in pesem »Brezdomci«, ki ji jc snov vzela iz so-
" ■■
Zapomni!!!!
M osvežuje!
Bodi kjerkoli m povsodi!
140 din, 7—9 tednov stari 115—140 din, 3—4 mesece stari 180—195 din, 5—7 mesecev stari 245 do 360 din, 8—10 mesecev stari 400—500 din, 1 leto stari 730—850 din komad.
Cena za 1 kg žive težo je bila 6—7.50 din, za 1 kg mrtve teže pa 9—11 din.
Maribor, 27. julija.
Na sejem je bilo prignanih 16 konj, 10 bikov, 136 volov 406 krav, 25 telet, skupaj 593 komadov. Cene so bile sledeče: debeli voli kilogram žive težo 4.25—5.75 din, poldebeli voli 3.60—4.90 din, plemenski voli 3.40—4.75 din, biki za klanje 3.25 do 4.50 din, klavne krave debele 3.65—4.75 din, plemenske krave 3.10—3.75 din, krave za klobasarje 2—3.50 din, brejo krave 8—3.50 din, molzne krave 3.10—3.50 din, mlada živina 3.50—4.75 din, teleta 4.50—5 din. Mesne cene: volovsko 1. vrste 10 do 12 din, II. vrste 8—10 din, meso krav, bikov in telic 6—12 din, telečje I. vrste 10—12 din, II. vrste 8—10 din, svinjsko sveže 10—12 din.
Žitni trg
Novi Sad. Pšenica nova: bačka 178 do 180; srem. slav. 175—178; banaš. 174—180; bač. ladja Tisa in ladja Begej 188—190; vse po 78 kg in 2%. — Moka : bač., ban. Og Ogg 267.5—277.5, 247.5—257.5, 227.5—237.5, 197.5—207.5, 165—175, 120—125; srem.. slav. Og Ogg 262.5—272.5, 242.5— 252.5, 222.5—232.5, 192.5-202.5, 160-170. 120 do 125.
Som bor, 27. VIL Vse neizprem. Tendenca mirna. Promet majhen.
Bloke
Na Blokah živi med počitnicami že nekaj let precej dijakov iz ljubljanskih in drugih srednjih šol, ki pridejo k nam jadrat. Koristen š[>ort je brezmotorno jadralstvo, ker zahteva izdatnega gibanja na svežem bloškem zraku ter nauči dijake odločnosti, samostojnosti in neustrašenosti, in tudi lep šport, ker nudi jadralcu prijeten užitek, ko se z aparatom dvigne nad lepo bloško planoto. Telesno se dijaki okrefie ter si utrdijo zdravje, ki jim je med šolskim letom nujno potrebno. Kljub temu pa, da je jadralstvo dobra šola samostojnosti, so jadralci kaj malo samostojni. V nedeljo namreč, ko j>rido čas za službo božjo, gredo prav tako jadrat in nobenemu ne pride na misel, da bi opravil svojo nedeljsko dolžnost. Tri ali štiri leta hodijo na Bloke, pa smo v vsem tem času opazili lo enega ali dva enkrat v cerkvi, drugi jo še pogledat ne pridejo, čej>rav stanujejo dva meseca pet minut od nje. Ali starši vedo za to, ne vemo, vemo pa, da bi bilo lej)o, če bi trideset do štirideset dijakov slo v nedeljo k sveti maši in ne bi motili z jadranjem med mašo še drugih, ki jih gledajo. Letos l>o prišlo več dijakov kot običajno na Bloke jadrat in upamo, da bo v njihovem dnevnem redu tudi nedeljska sveta maša.
Radio
Programi Radio Ljuhtlanai
Sreda. :'S. julija: 12 Citraški koncert (ploiče) — 12.43 Vreme, poročila — 13 Cas, spored, obvestila — 13.1,I Narodni napevi v raznih priredbah (plošče) — 14 Vreme, borza — 19 Cas, vremo. porodila, »porod, obvestila — IS.:«! Nnc. ura: Glasbena kullura v slovenski pedagogiki (I)ragotin Cvetko) LJubljanu — 19.50 ftnh — 20 Ilatalajkc (plošče) — -.'0.10 Mladinska ara: Počitnice doma (g. Miroslav Zor) — 211.30 Prenos simfoničnega koncerta iz Itogaško Slatine. Dirigent A. Nef-fat — 22 (:as, vreinc. poročila, spored — 22.15 Cltrc sojo (g. Krnil Mozgolits).
Orugi programit
Sreda. juliju: Belgrad: 211.(10 Huski zbori 21.1*1 Humor — Zagreb: 20.30 IJubljaim l)uvaj: 19.25'Hoff-inannovo skladbe, 20.411 Dunajsko ljudske osebnosti, 21.10 Stara in nova češka glasba za dude, 21.55 Litovsko pesmi, 22.10 Zabavna in plesna glasba — Budimpešta: 19.00 Opereta .Aleksandra«, 21.30 Ciganska glasba. 22.85 Pianino, 2.1.211 Plesna glasil« — Tmt-Milan: 17 1« Plesna glasba, 21.00 Simfonični koncert, 32.15 Zbor — RimBaii: 21110 Opereta .Kolibri. - Praga: 19.20 l.abka glasba, 20.05 Narodno pesmi, 21.35 Plošče — 1'arSava: 21.00 Chopinov koncert. 22.00 Plesna glasba _ Berlin: 20.10 Zabavna in narodna glasba —• Kiinlgtbcrg: 20 00 Opera Nočni tabor v C.rnnadi« — Vratislava: 20.10 Stari in novi plesi — Kiiln: 20.10 Zdraviliški koneorl — Monakavo: 21.18 Romantična snila Beromiinsler: •JO.oo Švicarsko narodne 21.10 Zabavni koncert 40 Opereta - Stratsbnurg: 21.30 Pihalu.
cialncga problema. Drugošolka Urbas Marija sc je
predstavila z dvema sličicama »Kdaj bo že zvonilo?« in »Mati, spominek ti bom kupila«. Obe kažeta veliko spretnost mlade Urbasove, ki pa nas je predvsem prijetno presenetila z velikim darom opazovanja.
Tory Tugomir je odmaknjen s svojima črticama »Čakanje« in »Ledene rože« daleč od vseh ostalih sodelavcev. V njegovih ČTticah je mnogo ljubezni, pesmi srca in čustvovanja. Često se razneži žc do pretiranega ženskega čustvovanja, kar daie njegovim prispevkom neprijeten prizvok. Mele 1'rancč je objavil kot dokaz vsestranskega udejstvovanja mladih srednješolcev podeželske gimnazije v Ptuju, prevod Chcstertonovega »Saint Tho-ma» Aquinas — Udarec s pestjo po mizi«. Prevajal )e iz nemškega prevoda, kar sicer nekoliko zmanjšuje doslednost prevoda, toda brez dvoma nam jc dokaz živahnega vsestranskega udejstvovanja mladih.
Knjigo so srednješolci-fotografi (med njimi tudi sodelavci) opremili s prav lepimi fotografijami iz 1 tuia in najbližje okolice, kar pestrost knjige le poveča in ji daje tudi nek zunanji lepotni okras. L veseljem moramo pozdraviti to delo mladih dijakov, čeprav je zares »nekoliko jecljajoč«, pa zato »veder odraz« volje, ki jo imajo do dela in živ-
l'enl»-	.	Jan. Man.
Izila je študija »Dr. Ivan Lah , ki jo je napisal
Čeh V. Mirka. Nitra, 1937. Založba B. Ffdler nas!.
Sir Wnlter Citrine. vodja angleškega sindikali-lizma, je po drugi vrnitvi iz Rusije izgubil nekdanje navdušenje zanjo ter prav tako kot Glde in še mnogi drugi dal porazno oceno razmer v nji v svoji knjigi »A la recherche de la Včrilč en Rua-«ie< (založba Pierre Tisnč).
Giovanni Papini jc napisal prvi zvezek svojo ••Zgodovina italijanske literature«. Izdal Vallec-rhi. Florence.
Najsamotnejši otok na svetu
(Čudovita zgodba o Tri stanu da Cunhi)
Usoda prebivalcev.
Usoda prebivalcev Tristana da Cunhe, malega otoka, ki izgubljeno leži v južnem delu Atlantskega oceana skoraj v 6redi med Kapstadtom in Buenos Airesom, je nedavno jako zanimala ves svet. Od tod so prihajale vznemirljive ve6ti, ki so jih pa spet zanikali. Neki sotrudnik li6ta »Times« 6e je obširneje bavil s temi vestmi in 6 pismi prebivalcev tega otoka in je sestavil popis Tri6tana da Cunhe. Ta opi6 vsebuje dokaj zanimivega tudi za znan6tvo, zdravstvo, gospod are t vo in družabništvo.
Kaj pove zgodovina?
Zgodovina otoka Tristana da Cunhe še ni stara. Začela se je tedaj, ko je bil Napoleon ujetnik na otoku Sv. Heleni, ki je malo bolj proti 6everu. Tedaj so na otok Tristan da Cunho postavili 6tražo. Ko je potem umrl ujetnik na Sv. Heleni, je nekaj stražarjev prostovoljno cetalo na otoku. Kitolovci so so j>ripeljali tjakaj _svoje ženske 6 Sv. Helene in ko
6voji poti v Indijo, so dobili na otoku 9 družin. V 16 letih 6e je prebivalstvo povečalo na 80 glav in dobili so tudi že svojega kaplana. L. 1881 jih je
bilo že 107 in že tedaj se je neki kaplan odpravil na posvfet z vlado, da bi prebivalce z otoka odpeljali kam drugam, 6icer da bodo od lakote pomrli radi podgan ,ki so ondi vse požrle. Cez tri leta nato je bilo na Tristanu da Cunhi le še 100 prebivalcev, »večinoma vdov in sirot«, ker 60 skoraj vsi odrasli moški pri nekem brodolomu utonili. Kasneje je bilo tem ljudem bržkone že bolje, saj je tedanji duhovnik prosil vlado, naj bi vsaj po enkrat na teden poslali kako jadrnico tjakaj, da bi ljudje zamenjali za 6Voje ovce, zelenjavo in izdelke kaj drugega blaga. A ker so jadrnice izginile z oceanov, so otočani polagoma popolnoma osameli, tako da 60 zdaj navezani večina le še na milodare.
Kako je zdaj?
Zdaj je na Tristanu da Cunhi 138 06eb, 41 družin in kakor poročajo, so vsi krepki, čvrsti brez vsakršnih bolezni, le naduho ima ta in oni. Tudi
Urne roke
350 letnica stenograliie
V teh dneh 60 začeli v Londonu zborovati ste-nografje iz vseh delov sveta. Otvorili 60 v ta namen tudi razstavo stenogralske zgodovine, kjer so pokazali svetu število stenografskih del vseh vrst.
Letos je minilo 350 let, odkar je dr. Timotej Bright (1586) iznašel stenografijo in ki mu Angleži pravijo
oče stenografije.
Dalje je zdaj tudi 150 letnica stenografskega sestava Samuela Taykwa, ki je prešel 6koraj v vse evropske dežele; slednjič je letos tudi jubilej Pit-manovega sestava.
V6i angleški listi pišejo v znamenju teh obletnic in se spominjajo
zgodovine stenografije.
Iz te zgodovine zvemo, da je Bright uporabljal stenografijo za zapisovanje pridig; puritanci so si stenografično ohranjali govore 6vojih najboljših pridigarjev. Vendar so se ljudje zgledovali, ko 60 v cerkvi stenografirali. V državi, ki se imenuje domovina parlamenta, je razumljivo, da si je Brignt tudi stenografiral govore v parlamentu. Tako si je tudi slavni angleški stenograf Rushworth stenografiral obravnavo zoper Strafforda v Westminstru in ko je čez leto nato obdolžil Karol I. pet poslancev spodnje zbornice veleizdaje, je stenograliral kraljevi govor.
Drugi 6lavni stenograf, John Hinde, si je 6teno-gTafiral govore obsojencev na 6tnrt. Tudi poslednje besede umirajočega nadškofa Lauda je ohranil potomcem. — Prvi. javno priznani stenograf je bil Thomas Gurnev, ki je postal 1748 stenograf sodišča
velik
Old Bri!eya. Njegov sin 6i je zapisal veliko slavnih eodnih obravnav, od teh je obravnava zoper War-rena Hastingsa pač najbolj znamenita (1787—1794 je bil Hastings guverner Indije). Za zvezek zapiskov Gurneya je Charles Dickens tedaj plačal deset šilingov, da bi se naučil stenografije. Leta 1856 je Dickens pisal prijatelju Collinsu: »Mislim, da sem zdaj najboljši stenograf na 6vetu«.
Mogoče je bil Dickens res izurjen stenograf in brez dvoma je ta izurjencet koristila njegovemu pisateljevanju.
O stenografiji je odveč reči kako besedo. Umetnost tesnopisja pač ne bo nikoli izginila iz našega življenja Brez stenografije si niti ne moremo misliti novinarstva, parlamenta, trgovstva, 6odišča in 6ličnega.
»Kaj pa premišljuješ.« je nagovorila Graparca svojega moža. ki je sedel nepremično za mizo.
»O nič. Pravkar 6em ugibal, kakšen napis bom dal napraviti na tvoj nagrobni kamen.«
Graparca, še popolnoma zdrava, je bila nekoliko užaljena: »Kaj boš premišljal, čisto enostavno zapišeš: 2ena zgoraj napisanega.«
'Ahil Jatvinen. eden najznamenitejših finskih lahko-atletov. je nedavno zbolel, pretrgala se mu je mišica in ne bo nit več tekmoval. Finska izgubi z njim prav nadarjenega športnega bojevnika
slabih posledic radi porok v sorodstvu ni videti Prebivalci živijo v hišah, ki so kar na surovo sestavljene iz kamnov, tla so iz desk zabojev strehe pa iz slame. Večina hiš ima le en prostor z manjšimi predeli za moške. Poglavitna hrana so ribe in kronmir, ki jih jedo opoldne in zvečer. Le ob nedeljah si morejo privoščiti meso, kolonialno blago J™ PO.enkrat na teden razdelijo iz skupnega skladišča, časih jedo ludi zelenjavo, ki jo pridelajo iz semen, katere jim je Anglija poslala. Imajo tudi nekaj goveje živine, ovac m perutnine. Podgane so še zmeraj huda nadloga, vendar jih uspešno zatirajo s strupi in pastmi. Nogavice, bluze in volnena oblačila izdelujejo iz volne lastnih ovac, a glede na druga oblačila in orodje, kolonialno blago olie sveče itd. morejo dobiti le z milodari drugih' ljudi' ker nimajo toliko, da bi dali kaj v zameno.
Verno ljudstvo. Šege in navade.
c„ V?.1' W Pf dejo ta otok pogledat, pravijo, kako so ti ljudje globoko verni in jim je cerkev središče vsega. V cerkvi je tudi izvor za splošno življenje ju daje kaplan navodila za delo med tednom in Jim bere poročila iz časopisov. Delajo samo do mraka, ker morajo imeti luč za kake izredne dogodke Po enkrat na teden imajo gramofonski koncert. Oramofon jim je podaril rajni angleški kralj Jurij V. in enkrat na mesec plešejo starodavne plese. Ob nedeljah ima vsak moški cvetko v gumb-mci m nobena ženska ni brez nakita.
Bolnišnica z dvema posteljama.
V poslednjih letih se je že marsikaj storilo za te otočane. Postavili so tudi majhno bolnišnico z dvema posteljama. Predvsem pa so začeli obdelovati
TVfclia «14	1/m	__>	.. .
' ,	----- —	jvv^, oc jc uuuru
obnese I, ker ta otok nima podgan. Najrajši bi bili pa otocam v zvezi s Kapstadtom, da bi 6i blago zamenjavali, a zato bi že morali imeti kako ladjico. Potem bi 6e mogli otočani sami preživljati, brez tuje pomoči.
Najmlajša mati sveta je tale 13 letna »ženica« iz Texasa, Danijela Gonzales, ki ie srečno porodila svojega drugorojenca. IVvi otrok je prišel na svet, ko ji ni bilo niti še 12 let. Njen mož je delavec v petrolejski čistilnici
Od povsod
Najmanj dežja na svetu ima južnoalriška pokrajina Bečuana. Neki misijonar je pisal amsterdamskemu listu: »Povsod okoli nas dežuje, le tukaj ne. 2e Livingstone je napisal, da je ta dežela nerodovitna in že on je zapazil, da v Bečuani vsakih 12 let enkrat pošteno dežuje. Tedaj je vse veselo, po va6eh plešejo in rajajo od 6reče, ker dežuje. V6i domačini 6o prežeti le od ene misli: kako bi dosegli kaj dežja. Njih vera vsebuje le take vraže, 6 katerimi hočejo privabiti dež in 6em spada tudi 6troga prepoved, da črnci ne smejo nič delati.
Strašno borbo na življenje in smrt je moral fe dni prestati neki domačin6ki fantek, ki ga je na obrežju Njellele Rivera napadel krokodil. Zverina je otroka zgrabila za noge in zavlekla globoko v vodo. Deček pa se je tako obupno branil, da se mu je posrečilo obvladati krokodila: porinil je pnste tako globoko v nosnice zverine, da je ta popustila in se je deček, dasi močno ranjen, vendarle rešil.
4000 vagonov kruha. Nemci 60 izračunali in s tem računom opozarjajo ljudi na štednjo. — Pravijo: Ce bi v vsakem gosjx>dinjstvu v Nemčiji enkrat na teden vrgli proč en 6am košček kruha, je to na leto 45.000 ton kruha — ali 3000 do 4000 vagonov zavrženega kruha — (kar bodi tudi nam v opomin).
Obletnico gledanja v daljavo so te dni slavili v Angliji. Aparati za to gledanje 6tanejo še vedno po 60 do 120 funtov (od 15.000 din dalje). Navzlic temu pa ima gledanje v daljavo vendarle dosti obetajočo bodočnost. Posebno 60 bili zadoščeni oni, 3000 jih je v Angliji, ki imajo te aparate in so letos tako lepo videli kronanjske slavnosti v Londonu: sedeč doma na stolu, 60 mogli vse lepo videti. Prav tako 60 z aparati za gledanje v daljavo opazovali letošnje teniške tekme v Wimbledonu. Kmalu nc bo za nobeno reč nobenih meja več.
Nevarni rešitelji življenja
V Angliji so imeli velike letalske manevre in so prevažali čete — po novem — z letali. Vojaki so se pravkar izkrcali in se koj postavili v bojno črto, da ščitijo prihajanje čet
Nov sovjetski koledar
Sovjetska znanstvena akademija v Moskvi je dobila naročilo, naj napravi nov koledar namesto krščanskega, ki je doslej v rabi. Leta naj 6e nič več ne štejejo po Kristusovem rojstvu, ampak po oktobrski revoluciji 1917. V6a leta po Kristusovem rojstvu dotlej naj se zovejo »Kapitalistična doba«. Iz koledarja morajo izginiti vsa imena, ki spominjajo na svetnike. Sobota naj 6e imenuje »Lenin«, nedelja pa »Stalin«, drugi tedenski dnevi pa naj dobijo imena po drugih sovjetskih veljakih, kar jih niso ali ne bodo pomorili kot protidržavne elemente.
Meseci naj imajo vsi enako po 30 dni in 6e bodo nazivali po velikih revolucionarnih dogodkih. Novo lelo bo 7. novembra vsakega leta; na ta dan je iz-
bruhnila boljševiška revolucija.
Ali strelovod zadosti varuje?
Strokovnjaki so se nedavno lotili vprašanja varnosti strelovodov in dognali, da strelovod veliko manj brani pred 6treIo, kakor 60 dosedaj povsod sodili. Izkušnje učijo, da udari strela največkrat v visoke 6tavbe in drevesa, katerih korenine segajo globoko v zemlji do gladine talne vode. Dalje privlačijo strelo zbiralci vode (pa tudi 6trešni žlebovi) na strehah stavb. Ti zbiralci in rezervoarji, kljub temu da 60 vzemljeni. privlačijo 6trelo, katera udari v oje ter uniči skoro vedno tudi streho.
Radi tega sestavljajo sedaj v inozemstvu nove predpise za zavarovanje pred 6trelo visokih zgradb in tehničnih naprav, katere 60 največkrat železne, pa tudi visokih dreves, ki stoje v bližini človeških bivališč in jih ogrožajo.
Gospa Veri je bila sicer premožna, (oda skopa. Imela je v službi vrtnarja, kateri pa se je, kadar so bili g06lje v hiši, prelevil v lakaja. V ta namen je moral obleči kratke hlače, katere pa so bile ne njegova, ampak hišna last.
Nekega večera, ko je bil salon poln izbranih gostov, je pomolil glavo 6kozi vrata, rekoč: »Go6pa, ali naj nocoj nosim 6voje, ali vaše hlače?«
Zemljepisna zlogovna križanka
V vsak prostorček vstavi po en zlog.
Vodoravno: 1. frančiškanski samostan na šta-i jerskem blizu Mozirja, 3. vas blizu Slovenske Bistrice na Štajerskem, 5. severno italijansko mesto ob reki Bacchiglione, 7. kraj ob potoku Učji na Primorskem, 9. večja voda na Primorskem, 10. hrvaška pokrajina, 11. kraj ob cesti med Kočevjem in Črnomljem, 12. sedlo v Karavankah, 14. vas oa Sor-škem polju, 16. kraj nad Kranjem, 18. kraj blizu
28. večji kraj pri Kranju, 30. planinski kraj nad
Tale konj, last italijanskega dirkalnega zavoda Tesio-Inita, se imenuje iDonatello II.« in je bil le enkrat premagan na dirkah. Prodali so ga Angležu Esmondu za 45.000 angleških funtov (približno za 10 milijonov dinarjev)
Bohinjskim jezerom, 31. večji kraj v zahodni Istri, 32. večje mesto ob reki Addi v severni Italiji, 33. kraj v pogorju Ivatiščice na Hrvaškem, 35. ruska reika, ki se izliva v Baltsko morje, 37. kraj blizu Rajhenburga, 39. kraj pod Donačko goro v Halozah, 40. vas blizu Tolmina na Primorskem
Navpično: 1. večja primorska voda, 2. naj-, višji in najznamenitejši vrh v zahodnih Karavankah, 3. kraj pri Celju, 4. vas blizu Bohinjske Bistrice, 6. vas ob Dravi pri Vrbskem jezeru na Koroškem, 8. nekdanja evropska dežela, 9. severnozahodno slovensko ozemlje v Italiji, 12. večja vas na gornjem ptujskem polju, 13. italijanska vas zahodno od Cer-vinjana, 15. največje štajersko mesto ob Dravi, 16. vas pod Sv. Trojico pri Domžalah, 17. vas blizu Ravne gore v Veliki Kapeli na Hrvaškem, 19. glavi no mesto Albanije, 21. večja vas blizu Makol na Štajerskem, 22. znano zdravilišče blizu Celja, 23. znano zgodovinsko najdišče pri Litiji, 24. kraj severno od Mokronoga, 25. vas blizu Grebinja na Ko* roškem, 27. kraj blizu Škofje Loke, 29. kraj blizu Vrbskega jezera na Koroškem, 30. vas pri Begunjah na Gorenjskem, 33. studenec blizu Starega trga ob Kolpi, 34. vas ob Blejskem jezeru, 36. vrh blizu Velikovca na Koroškem, 37. vasica zahodno od Slovenjgradca, 38. severni zgornji del Trbovelj.
Rešitev šesterokotniha
1—2 komad, 1—3 Kobdo, 1—4 kolek, 1—5 kn-rat, 1—6 kakao, 1—7 katar, 1—8 kalij, 1—9 kanja, 1—10 kepen, 1—11 Kozje, 1-12 kosez, 1—13 kliše, 1—14 Kolev, 1—15 krava, 1—16 koran, 1—17 Konig, 1—18 kopje, 1—19 kozel, 1—20 krogi, 1—21 ko-los, 1—22 komat, 1—23 košek, 1—24 kurir 1—25 Kette. Obrobna polja: Doktor Janez Evangelist Krek.

Nedavno 60 pri Hospicu na St. Bernardu ob-grizli p6i neko deklico, tako da je umrla. Ta dogodek je tem bolj čuden, ker so vprav li p6i lani
_ * ■ - - * * _	* i____* ' — -	^ « /A nI. 1! rtrt
pozimi že več turistov rešili. Oče deklice pravi, da sedanji bernardinski psi niso več čiste pasme. V Hospicu je bilo prej malo psov, zdaj pa jih je cela tolpa in vprav življenje psov v tolpi vzbuja v njih divje nagone. Bernardinske pse imajo zdaj ondi prav za prav le še radi spomina na nekdanje čase. Vodstvo Hospica jih noče odstraniti, a skrbelo bo, da bodo bivale živali v posebnem oddeije-nem prostoru.

Za najbolj lene ljudi.
Rt mu 7
Dodatek k Pismom iz Mostarja
V Ljubljani, 27. julija 1937.
I.
Mor ni bral »Jutra« z dne 24. julija t. 1., se bo čudil, kako da skoraj po dveletnem molku o Mostarju zopet pišem o tem mestu — posebno še v dobi, ko uživam svoj (za moj okus) kratki dopust in nto res vso prej mika kakor pisanje. Stvar je tale:
V omenjenem »Jutru «je priobčil vseueiliški profesor dr. Fr. llešič listek »Iz mojega Mostara«. Gospod profesor je bil letos na mostarski gimnaziji ministrski odposlanec pri tečajnem izpitu in je napisal za »Jutroc člančič, v katerem omenja razne zanimivosti o Mostarju. Med drugim omenja tudi mojo službovanje v Mostarju in pripoveduje, da je glede tega slišal »nekaj, kar je za mene bilo nezaslišano, nečuveno: g. Ivan Dolenc je bil v Mo-staru vnet Sokol; udeleževal 6e je v odlični meri sokolskega življenja ter je na šoli sami prevzemal sokolstke naloge. V Ljubljani g. Dolenc pač nikoli ni bil v sokolskih vrstah.
Zal mi je, da moram gospoda inšpektorja pozivati, naj nam pojasni to razliko.
Kdor stoji v prosvetnem življenju tako visoko kakor g. Dolenc, se ne sme izpostavljati eumnji, da ima pripravljam dve zastavi, eno pravo in eno lažno, da potem nosi eno ali drugo, kakor so pač »razmero.
Če ne g. Dolenc sam, pa poreko gotovo oni, ki ga bodo branili, češ, ne maramo Sokola v dravski banovini, drugače pa je s Sokolom v drugih delih države. Ne morem sprejeti obrambe: zakaj, kar je na Sokolu za cerkvene kroge glavni kamen spotike, so sokolska načela, a ta so v vsej Jugoslaviji ista; ista so torej v Mo6tarju kakor v Ljubljani. Kdor se jim protivi v Ljubljani, jih ne more odobravati v Mostaru. Res je tudi, da ima Sokol v Mcetarju protivnike baš v onih krogih, ki odgovarjajo slovonskim nasprotnikom Sokola ...
Gospod Dolenc je prepešačil ves m06tareki okraj, proučil nedvomno natanko tudi njegov katoliški del — in vendar je kot mostarski profesor eokoloval! Bila so to pač leta 1932—1935 .. .<
Dobro me je torej zgrabil gospod profesor, in zaključki, ki jih mora bralec izvajati glede mojega značaja iz podatkov gospoda profesorja, leže pač na dlani in 60 za mene VBe prej nego laskavi... K sreči so pa ti podatki napačni in jo res samo eno: da jaz tudi v Mostarju nisem bil Sokol in da nisem nikdar in nikjer prosil za sprejem v to organizacijo.
Gosp. profesor llešič ima dovolj 6red6tev na razpolago, da ugotovi, kdo ima prav: on ali jaz. Saj članstvo pri Sokolu ni nikalca tajnost kakor na primer pri loži; tu so seznami članstva, tu je arhiv s prijavami za članstvo, tu je množica članov.
Gospodu profesorju torej ne bo težko, da to stvar preišče in neeporno ugotovi.
n.
Listek g. Ilešiča hočem porabiti v ta namem, da povem nekatere stvari iz svojega bivanja v Mostarju, ki sem jih itak nameraval napisati ali vsaj povedati v ožjem krogu poslušalcev, ki sem jih celo že pričel pisati, a je spis ostal le pri uvodu, ker eo me ovirali službeni posli. Ker sem bil pa n lifitku»gospoda profesorja prisiljen, da sem vsaj m en dtm znova vzel v roke počivajoče pero, naj povem, da sem pripravljal za »Slovenca« — spis o mostarskejn Sokolu 1
»""Mleti moram tam, kjer sem s svojimi Pismi ff^mtftja prenehal. Takole sem pisal v »Slovenca« z dne 22. oktobra 1935:
»Začel sem se truditi, da bi v novih razmerah ne bil — tujec. Hvala Bogu, dobil sem dobre ljudi, ki so me potrpežljivo uvajali v skrivnosti zemlje in prebivalstva. Videl sem: glavna 6tvar ni pokrajina, glavna 6tvar so ljudje, ki tam prebivajo! In dobrih ljudi, dragocenih značajev najdete povsod. Ne izključuje jih ne zemlja, ne vera, ne narodnost, ne politična pripadnoet. V Mostarju sem jih našel obilno.«
Ser sem hotel v Mostarju dobiti sliko o tamoš-njih ljudeh kar mogoče povsod iz prvega vira, sem obiskoval prireditve vBeh ver in raznih organizacij: nisem šel samo na vsakoletno prireditev Napredka, ki je podpiral dijake katolike, ampak sem na povabilo obiskal tudi 6lično prireditev društva za podpiranje dijakov muslimanov; ko je javno predaval v Mostarju o verskih vprašanjih ohridski episkop dr. Nikola Velimirovič, sem tudi jaz poslušal predavanje slovitega pisatelja knjige Besede pod gorom; ob priliki nekega narodnega praznika sem si na povabilo ogledal tudi slovesno prireditev mostarskega Sokola. Še danes sem vesel, da sem študiral razmere v Mostarju kar mogoče neposredno; mislim, da eem videl marsikaj, kar mi je omogočalo kar mogoče objektivno presojo tamošnjih razmer. Mislim tudi, da nilcdo, ki hoče proučavati razmere v kaki pokrajini, ne more postopati drugače.
Duša vsega dela pri mostarskein Sokolu je
Čedo Milič, premožen zasebnik (trgovec), ki je bil
mod vojno v takozvanem banjaluškem procesu obsojen na smrt in pomiloščen. Milič je opustil vsako delo v trgovini in je ves svoj čas posvetil narodnemu delu v okviru Sokola. 2 njim sem se nekoliko podrobneje seznanil na način, ki nima s sokoJ-stvom kot takim nikake zveze. Dobil sem namreč povabilo, naj — napišem zgodovino Mostarja, in sicer na osnovi spominov Jeftana Milišiča. O tem Milišiču sein nekaj malega pisal v »Slovencu« z dne 19. aprila 1934. Bil je to 75 letni starečk, ki je imel neverjeten spomin. Naštel mi je n. pr. na pamet vseh 70 pravoslavnih in 13 muslimanskih trgovcev, ki so imeli svoje trgovine v Mostarju ob času, ko so »24. julija 1878 po starem koledarju— bilo je v ponedeljek ob treh popoldne« vkorakali Avstrijci v Mostar. Pomnil je ne samo dogodke, ki jih je 6am doživel, ampak ohranil je v spominu tudi pripovedovanje svojega očeta in deda, tako da je_ poznal zgodovino Mostarja vsaj za 150 let nazaj. Užival sem v Mostarju nezaslužeuo slavo, da poznam zgodovino in zemljepis Hercegovine bolje od rojenih Mostarcev, pa se je v krogu, ki se je zbiral okoli Miliča, sprožila misel, naj bi jaz napisal in redigiral Milišečeve spomine ter rešil dragoceno zgodovinsko gradivo propada. Povabljen sem bil k Miliču, ki je bil dober znanec Milišičev, da bi me pri Milišiču uvedel. Tako sem prišel v marcu ali aprilu 1934 v mostarski Sokoteki dom, kjer dela Milič takorekoč vsak dan dopoldne in popoldne. Med vhodom v sokolske prostore sem bral tale napis:
»Svemoguči Bože, pomiluj nas Sokole i blagoslovi naš rad!«
Gosp. MiJič je znan kot zelo pobožen, iskreno veren in pošlen mož r. globokim socialnim čutom. Poklonil mi je 315 strani obsegajočo knjigo z naslovom: Rad sokolske župe, Mostar 1933. Naslovna stran ima isto geslo, ki 6em ga zgoraj citiral kot napis nad vhodom v sokolske prostore. V uvodnem članku pravi Milič, da morajo imeti voditelji tri vrline, ki so v V6eh časih odločilnega pomena: vero v Boga, vstrajnost pri delu in majhne potrebe. S tem stavkom je Milič označil tudi — samega sebe.
Naj tu na kratko omenim, zakaj ni bilo nič z mojo izdajo Milišičevih spominov. Ko sem se seznanil z Milišičem, je zaradi oslabelosti srca moral že ležati v postelji in glas mu je bil tako nejasen, da ga često sploh nisem mogel razumeti. Poleg tega 6em videl, da ne poznam številnih oseb iz sedanjosti in preteklosti, ki jih je Milišič omenjal. Delo bi bilo torej zelo naporno za Milišiča in zame. Nečloveško bi bilo pričenjati obširno in zamudno delo z možem, ki je bil — to je lahko vsakdo videl — že na robu groba ... Njegovo ogromno poznavanje domače zgodovine je res nedolgo nato leglo nenapisano z njim v grob.
Z zgodovino Mostarja torej ni bilo nič, pač p« sem dobil s knjigo in z osebnim razgovorom i. gospodom Miličem nekoliko bežnega vpogleda v delo mostarskega Sokola. Če ee danes spomnim na mostarskega Sokola, je v moji duši e tem imenom neločljivo zvezana ena predstava: mostarski Sokol se jo sistematično trudil za zasajanje drevja (snd-nega in gozdnega) po hercegovskem Krasu in je imel celo lastne drevesnice. Kdor je bral moja Pisma iz Mostarja, je gotovo pazil, kako je name porazno učinkovalo golo kamenje hercegovsko. Vedno sem bil prepričan, da tisti, ki bočo tej deželi dobro, ne more storiti koristnejšega, nego če začne med prebivalstvom širiti zinisel za sajenje drevja. Sadite drevesa! — to bi moralo biti geslo Hercegovine. Mostarski Sokol je to storil. Nič ne rečem: to moje gledanje na delo mostarskega Sokola je gotovo enostransko, ker se sam v prostem času najrajši bavim s sajenjem in gojenjem drevja. Kdo drugi bo morebiti kaj drugega v prvi vrsti cenil pri mostarskem Sokolu — meni je najbolj ugajala njegova skrb za hercegovskega kmeta, za »delo na vasi«. »Rad u selu« — to je nekaka posebnost mostarskega Sokola, ki v tem oziru pred-njači vsem 6okolskim organizacijam v državi; vse prihajajo v Mo6tar študirat to panogo sokolskega dela — tudi iz Slovenije so bili nekajkrat taki obiski v Mostarju.
In še nekaj je pri moetanskem Sokolu vzbujalo mojo pozornost: kadar so se vršili v Mostarju kaki sokoleki tečaji za okolico, si !ahko*videl, kako so Sokoli katoličani v nedeljo lepo v vrstah kcrrpora-tivno korakali k 6v. maši v cerkev. Kajti »najvece zlo što nam ga gradovi šalju jast bezboštvo««, tako pravi sokolska knjiga »Stopama naših djedova« (str. 23).
Prav ta knjiga mi je bila dala povod, da sem pričel pisali za »Slovenca« pismo o mostarskem Sokolu. Ko sem bil že v Ljubljani, eem dobil iz Mostarja v aprilu 1936 omenjeno knjigo, ki opisuje na 72 straneh velikega formata delo mostarskega Sokola na vasi v teku desetih let od 1925 do 1935, s prošnjo, naj o stvari kaj napifem v slovenske liste. Knjigo mi je poslala sokolska župa Mostar. Prebiral sem jo t veseljem. Začenja se s »sokolsko I molitvijo«: Svemoguči Bože, pomiluj Sokole i bla- »
goalovi naš rad.« To besedilo je uglasbil Tihomil Vidošič, kapelnik vojaške godbe v Mostarju, in so note menda prvikrat objavljene na posebnem listu v omenjeni knjigi. Iz ostale vsebine sem si podčrtal n. pr., da je sokolska organizacija po vaseh zasadila v 10 letih 82.548 sadnih dreves poleg lepega števila gozdnega drevja .
Pričel sem za »Slovenca« pisali poročilo o tej knjigi, a ga radi obilice drugega dela nisem dovršil in bi hil brez Ilešičevega listka vso stvar bržkone za vedno odložil. Tako pa gre gospodu profesorju zasluga, da sem se ljubeznivemu vabilu mostarskega Sokola vendar vsaj v skromni meri odzval, odzval vsaj toliko, da sem opozoril na dve knjigi, iz katerih si lahko vsakdo ustvari precej jasno sliko o mostarskem Sokolu. (To velja zlasti za drugo knjigo.) Pri tem si bo lahko vsak sam ustvaril sodbo o vprašanju, ali je kaj razlike med Sokolom pri nas in Sokolom v Mostarju.
Značilno za ljubeznivo družabnost Mostarcev je dejstvo, da so sicer V6i vedeli, da nisem Sokol, a me ni nikdo niti nagovarjal, naj vstopim v sokolske vrste, prav kakor bi bili vedeli, da je v takih stvareh moja najljubša pesmica: Mi pa ostanemo, kakor smo b'lt. Vedeli so pa mnogi Sokoli, da so zanimam za njihovo delo, in kakor vidim, nekdo sedaj celo misli, da sein bil tudi jaz Sokol, in je tako informiral g. Ilešiča.
Upam, da mi bo sedaj tudi g. prof. Ilešič priznal pravico, da pojem ono lepo pesem še nadalje.
PaČ! Ena stvar bi mogla pri tem gospoda profesorja motiti: ko pravi ,da sem »na šoli sami prevzemal sokolske naloge«, misli bržkone na mladinsko sokolsko prireditev, ki se je vršila menda dober teden dni ali par tednov pred velikim sokol-
skim zletom v Sarajevo v juniju leta 1934. Takolo je bilo: \'6»m dijakom iz Hercegovine, ki so 60 prijavili za udeležbo na omenjeni mladinski prireditvi, je bila obljubljena brezplačna vožnja i/. Hercegovino v Sarajevo in nazaj, brezplačno prenočišče in prehrana za vws čas bivanja v Sarajevu (približno tri dni) proti neznatni odškodnini. Prijavilo so je ogromno število dijakov iz višjih razredov, tako da se je pouk v višjih razredih za tiste dni moral skoraj popolnoma ukiniti. Nikdo ni vprašal dijaka, ali je Sokol ali ne. Smel je iti vsakdo, ki je hotel. In siromašni Hercegovci so v obilnem številu uporabili priliko, da so mogli videti lep kcw 6veta in čudovito mesto Sarajevo takorekoč zastonj. Treba je bilo samo še najti profesorjev, ki bi hoteli dijake spremljati in prevzeti vodstvo vsega zleta — seveda brezplačno. Taka stvar je pa zvezana z naporom in s stroški in ko je direktor med nami profesorji iskal »prostovoljcev« za to delo, 6e spočetka ni nikdo javil. Nekaka mučna tišina je nastala. Tedaj sem se pa prvi ponudil jaz, da boni šel. Mislil sem si: kjer so dijaki, tam mora biti tudi profesor, in ne smemo izpustiti lepe prilike, da mostarski dijaki, ki tako malo potujejo, vidijo skoraj zastonj precejšen kos svoje domovine, iti senior učiteljskega zbora mora dati zgled! Kot tisti, ki sem razmeroma najbolje plačan, moram tudi prvi prevzeti kako gmotno žrtev.
Odločitev mi je bila lažja tudi iz tega vzroka, ker sta bila takrat v Sarajevu — dr. Natlačen iu dr. Kulovec. Ko smo se sešli, ni bilo treba dr. Na-tlačenu in dr. Kulovcu prav nič pojasnjevali, kakšni posli so me privedli v Sarajevo, pa mislim, da bo tudi g. profesor llešič z mojim pojasnilom zadovoljen.	Ivan Dolenc.
Speti
Od vseh strani
Švicarji so sklenili, da ajihovi nogometni klubi ne bodo več sodelovali v tekmovanju za srednjeevropski pokal. Bržčas so vzrok temu neprestani porazi v vseh zadnjih letih in pa dejstvo, da so njihove tekme na tujih igriščih precej slabše obiskane kot pa doma.
Po švedski gostujeta dunajski Rapid in Vienna. Prvi zmaguje z visokimi rezultati, druga pa zaporedoma izgublja.
Samo 17 let ima novi srednji krilec budimpe-štanskega Ferencvaroša, ki si bo prejkone letos osvojil srednjeevropski pokal. Pa igra že v prvem moštvu.
Sindelar in Toldi, znani nogometni zvezdi ka-
nita postati filmski zvezdi. Sedaj sta v bližini Budimpešte, kjer bosta nastopala v filmu z naslovom »3:1«.
Z 2:1 že vodi Amerika proti Angliji v teniškem dvoboju za Dawisov pokal. Američana Budge in Maho sta premagala s 6:3, 7:5, 7:9, 12:10 angleško dvojico Tuckey-Wilde. Zmago je spet odločil Budge, ki bo tudi po vsej gotovosti zmaga! proti Au-stinu in s tem pokal po petih letih spel vrnil Ameriki.
Nov svetovni rekord v hoji je postavil Šved Mikaelssen v Karlsstadtu. 3000 m je prehodil v 12 minutah in 24.8 sekundah. Prejšnji rekord je imel njegov rojak Joenning z 12:35.9.
S 66:54 je na stadionu Colombes v Parizu premagala Anglija Francijo v lahko atletskem dvoboju. Rezultati so bili ti-le: 100 m Holmes (A) 10.8, 200 m Holmes (A) 21.6, 400 m Roberts (A) 47.5, 800 m Hanslay 1:52 4, 1500 m Wooderson (A) 3:51, 5000 m Ward (A) 14:48.2, 110 m zapreke Thornton (A) 15; krogla Drecque (F) 14.5 m; disk Noel (F) 47.3; skok v višino Mantran (F) 1.85 m, skok v daljavo Breach (A) 7 09 m, skok v višino s palico Ra-madier 3.85 ra. V skokih bi se torej tudi mi mogli meriti z njimi.
Prvenstveno pravico, da izzove Louisa, je ameriška boksarska zveza vendarle priznala Nemcu Schmelingu Drugi, ki pride za njim v poštev, je Braddock, prejšnji svetovni prvak.
Znani rekorder v teku na 1500 tn, Italijan Bec-cali, se bo poslovil od športa. Inženjer hoče postati. Največ uspehov v bodočnosti prisoja na tej progi Američanu Lashu. Cunnigham in Lovelock sta pa po njegovem mišljenju že prestara.
Caracciola je na Mercedesu zmagal pri avtomobilskih dirkah za veliko nagrado Nemčije, Varzi pa na Maserattiju dirke za nagrado San-Rema.
Šc vedno sc praška Slavija bori za Bičana, odličnega igralca dunajske Admire, ki še ne more nastopati za svoj novi klub. Pa navzlic temu že nekaj meseccv prejema mastno plačo okrog 6.500 din mesečno.
Ti-le so prvi rezultati italijanskega lahko atletskega prvenstva v Floridi: Skok v višino Gasti 1.85 m, skok v daljavo Maffei 7.28 m; krogla Biancani 13.62 m; kladivo Cantagalli 47.15 m; kopje Testa
63.12 m; skok v višino s palico 3.90 m: 100 m Ma-riani 10.7, 110 m zapreke Caldana 15.1, 1500 m Marchini 4:03.8, 400 m Lanzi 48.4.
Šport v Mariborskem tednu
I. avgusta: Jubilejna kolesarska dirka I. delav-»krča kolesarskega osrednjega društvu tu Druvsko banovino (40 letnica obstoja društva). Start ob 5. uri pred pokopališčem na Pobreiju — proga 1'obretje— Sv. Martin—Viirberk—1'tuj—grad riornnva- Sv. Lovrenp v SI. gor.—Sv. tlolfenk—Sv. Lenart—Sv. Marjeta —Košuki — Maribor, eilj ob eea 8.30 pred carinarnico liu Alcksun-drovi cesti. Dolžina proge 10(1 km. Po dirki odhod 7, godbo v restavracijo (JatnhriiiiiN, kjer je razdelitev daril. — Ob 9: Teniški turnir: medeonski finale driuv-nega prvenstvu moštev dnin in gospodov na igrišču SK Rapid. Koroščova ullen med SK liupid, Mnribor in Itelgradski tenis klub. Belgrad — Ob !•: Iiihko-atli-tskl mec-ting nn stadionu SK Zrtlelozničar, Tržaška cesta: medkluhskl meeting ter dvoiuač SK Maratbon, Zagreb : SK Železničar. Maribor. — Ob 1.1: Motocikti-stična dirka na krožni progi Maribor— Kaninica—Maribor, prireditelj Motoklub Maribor«. Start in eilj pred gostilno Kosič. kjer jc ob IS razglasitev rezultatov in razdelitev daril. — Ob 16: na stadionu SK Zelemifar, Tržaška cesta. nogometna tekma reprezentance nogn-motnih sodnikov Maribor : tiraz; oh IS mednarodna nogometna tekma: SK Železničar, Maribor : UAK Graz.
I. avgusta: Oh 19: Propagandni štafet ni tek lahko-atletov skozi mesto za prehodni pokal Mariborskega tedna: Start Koroščeva ulica—Maistrova ulica—Zri n j-ski trg-Kolodvorska ulica—Aleksandrova centa—eilj Trg Svobode.
*.. 7. in H. avgusta: Na teniSkih igriščih ISSK Maribor. Čopova ulica in SK Raplda, Koroščeva ulica teniški turnir zu prvenstvo Slovenije in mednarodni teniški turnir za prvenstvo Maribora.
7. avgtista: Ob IS na stadionu SK Železničar, Tržaška cesta, nogometna tekma SK Rapid, Maribor : SK Ortont, Stišak.
K. avgusta: Ob 15 na kopnltščn Mariborski otok velika mednarodna ckshiblolja nmetnih skokov v vodo z desk tn stolpa; ob 17 mednarodna gorska dirka avto-mobillsfov In motociklistov za prehodni pokal Mariborskega tedna: Reku—Pohorje (nova eestu do odcepa 7 km): ob IS na stadionu SK Železničar, Tržaška cesta, nogometna tekma: ISSK Maribor, Maribor : ^K Oricnl, Sušak.
Razpis
Razpis nacijonalnega lahkoatletskcga mitinga, katerega ho priredila dne 1. avgustu 1937 v proslavo I" letnega obstoja kluba lahkoatletska sekei ia šport nega kluba Železničar, Mnribor. Naeijonnlni miting ho na stadionu SK Železničar ob Tržaški cesti z začotkom ob 8.3H dopoldne v sledčlh disciplinah: tek lotim 3(Hi m, Wflm, »»m. 1.W0m flOOil m. 4 krat loom; meti kroglo diska, kopja in kladiva ter skoki v višino, daljavo, troskok in palica. — V okviru nacijonalnega mitinga bo labkoatletski dvomač med moštvom SK Maratbon (Zu figrob) in moštvom SK Železničar, ta pa v sledečih disciplinah: tek lfl m, 8011 m, SOflflm in 4 krut 100 m; met krogle diska in kladiva ter skok v višino, daljino in troskok — Štetje točk pri dvoinaebu: prvo mosto 4 točke drugo :| točke, tretje 2 točki in čet rto mesto 1 točko. \ vsaki disciplini sme postaviti vsak klub po dva etkmovalea. Štafeto samo po eno. Štafeti štejeta-prva 8 točk druga B točk. Zmagovalno moštvo bo prejelo v prehodno posest pokal. Pravico do nastopa imajo Sr*5mo-, .v<'^r"',r'1"i lahkoatieti klubov, včlanjenih v , n . >rij»ve " prljavnlno 3 din pošljite nnjkusnejc do S4. Julija 19,17 do U na nustov .MK Železničar De. lavnlca drž. žel. Mnribor«. Tekmovanje bo nu tokiillSC-u ki je dolgo 428 m, ima dva nedvignjena zavoia iu io poanto r. ugaski. Tekmovanje ho po pravilih in pravit-nikih .TLA Z-c Nagrade: prvo, drugo in tretjo plaši-rani v vsaki disciplini bo prejel diplomo
Ne spakujte se!
Ne delajte jeziku sile!
Govorite naravno, pilite res slovensko!
Piše Nestrokovnjak.
(Nadaljevanje.)
Fino hočejo ljudje govoriti. Nc vem. kaj drugega bi bilo vzrok, du so — kakor opažamo šele zadnja leta — skoro med sturo šaro jx>slali do sedaj večinoma rabljeno obliko »bi nc« in »bi ne bil« ter skoro izključeno rabijo -no bi« in »ne bi bil«. Zakaj stara oblika ni več dobra? Ker se jim zdi »ne bi« in »ne bi bil« gotovo »finejše«. Da bi ne bili moderni, pišejo danes že Štajarci »ne bi«, dasi tam nihče tako ne govori. Štiri petine naroda, vsa Gorenjska, štajerska. Koroška in Primorska z Ljubljano vred, kolikor še govorijo neprisiljeno, govori »l>i ne«. Le v nekem delu Dolenjske in Notranjske, čigar središče jc menda Ribnica, ljudje pravijo »nab reku«. Gorenjci pa pravimo: B"nc reku (dvakrat)«. Vsa čast Ribtiičanom in njihovi suhi robi! Ne vidimo pa razloga,zakaj l>i se vsa ostala Slovenija morala sukati okoli Ribnice, svojo domačo izgovarjavo zametavati in jo z drugo zamenjavati, kakor da bi bila ta kaj boljša. To je nekaj kolikor toliko prisiljenega. Tudi dr. Breznik mi' jc rekel, dn je v tem ufektacija (pri onih. ki zdoma tako ne govore), /aknj Plestenjak polaga na jezik >ne bi« loškim kmetom, ko nihče izmed njih tako ne reče? In smešno je, da je neki drug pisec v 2. izdaji svoje knjige prejšnji »bi ne« prcvrgcl r »ne bi«. Čemu neki?! Svojčas so takole atestirano pisali in besede premešavali: »potem šel jo odtod«, »potem vzel sem v roko«. To nfokti-rai
<U
o odtod«, »potcin vzel sem v roKO«. to ntoKii-ano pisanje ali spakovanjc jo prenehalo. No-ii j podobnega jc /daj »nc bi bil«. Nočemo reči, la lo ni pravilno. Toda So b o 1 j pravilno jc »bi
ne«, ker je najbolj naravno, da nikavnica stoji neposredno pred besedo, ki se zanika: »bi ne rekel«. Imenitno pa je, kar smo že nc-katerikrat brali: »bi ne bi bil« (!). Najprej zapiše, kakor jc slišal mater: »bi ne«. Potem se spomni: Stoj! »Nc bi bil« jc »moderno«! Torej: »bi ne bi bil«! — Le nobene sile jeziku I Govorimo naravno! Matere so nas prav učile, kaj jih bomo popravljali! Vsaka afektacija je zoprna. Govorimo pravilno, j>odomačc, pa bo dosti fino!
Kako Slovenci slovensko malo znajo, priča med drugim zlasti, ker ne znajo ločiti »saj« in »vsaj«. Ko sta to dva čisto različna pojma! Ker si moramo z nemščino pomagati, da se slovensko naučimo, je treba povedati, da »saj« pomeni »doeh«, »vsaj« pa »wcnigstcns«, kar je nekaj čisto drugega.
Tudi »notri« in »noter«, »doli« in »dol«, »gori« in »gor« zamešavajo. Ker hoče fino govoriti ali pisati, pa naredi napako: »notri« jc Šel, »doli« jc padci.
Besede »svčt« v sklanjavi ne znajo izgovarjati. Ne »svčta«, ampak »sveta«.
»Potrebščine« ne ločijo od »potrebe«. In ker se jim »potrebščina« zdi bolj napredno, jo rabijo namesto »potrebe«.
»Planinka čisti krv.< »Krv« je seveda finejše kakor »kri«! Prav tako, kakor čc bi namesto »brv« pisali »brit.
»Hči« in »hčer« zamenjavajo, kakor da jc »hčer« imenovavnikf »Hči« se sploh zlepa več ne piše. Če ne »hčer« pa »hčerka«. Hčerka pa jc nežno ime in pomeni nežno ljubko deklico. Danes po hoče biti vse nežno in ljubko. »Hčerka je očetu držala, ko ga je sin e sekiro pobijal«, /ares nežna in ljubka hčerka!!
Duljc ne znajo ločiti določenih od ne-d oločen i h pridevnikov. Redno se zdaj piše: »Kdo_ drugi«. Kdo jc ta »drugi«? Kdo ga poznn? Kdino pravilno: nekdo drug«. Knkor iudi nc »vsaki dun«, umpak »vsak dan«. »Kr-
vav pot potil«, ne »krvavi«. — Določna oblika sc zdi pravilnejša. finejša, pa jo rabijo tudi tam, kjer ni prav. »Tn sc dobi vsak dan sveži kruh«. Napačno! Pravilno: »svež«. »12 letni fant zgorel«. To sc pravi: (2 leten fant jc sam6 eden (določen) in ta edini znani fant jc zgorc!. Pravilno: »12 leten fant zgorel« (ker ga nc poznamo).
Večkrat ne poznajo in ne ločijo časov. Skoro redno se zdaj v pogojnih stuv-kih o preteklosti piše v sedanjiku: »Ko bi to vedel, hi nc šel.« Pa govori o preteklosti! Seveda: »bi« in »bil« sta si podobna; torej dosti, čo sc zapiše enkrat! jezikovne napako so, se zdi, kakor kužni bacili, ki sc širijo od človoka do človeka. Kakor bi sc bili ljudje med seboj domenili: odslej lx>mo začeli v preteklosti »bil« opuščati! A edino prav je in ostane: »Ko bi bil vedel, bi nc b i 1 šel«.
Kako ljudje malo mislijo, priča, ker skoro rodno pišejo: »polovična vožnja« Vožnja in voznina jim je vseeno. Polovična vožnja sc pravi, čc hočeš y> r 11 i v Maribor, je dosti, da sc pelješ do Celja, pa si v Mariboru.
Lepo narodno besedo »davi« poznajo, pa je no znajo rabiti, ko pišejo: »davi ob devetih«. Ob devetih šc ni bilo nikoli »davi«. »Davi« pomeni zgodaj zjutraj. »Jc pa davi slanca pala«. Ob devetih se začne slanca žo tajati.
»Odrekati sc svoje pravice«. Od kdaj se tako govori?! Odrekati sc čemu! A kar samovoljno ti piscc sklone premetava. — Tudi »nasproti pošto« jc napačno; prav »»nasproti pošti«. »Nasproti« zulitcva kakor »kljub« tretji sklon.
Tudi sklanjati nc znajo, »čemur«, »čemer«, »čimer«. Seveda tudi nc »komur« in komer«. To jc /c »višja maicmiiiikn«. Res jc, da so si te obliko podobno, Inda pošten Slo-vcncc m«>ru znati vs cto dobro ločiti. Komur, pri
komer, s komer. Čemur, pri čemer, s Čimer. — Gotovo v nobenem drugem jeziku ne pišejo javno ljudje, ki no znajo sklanjati in spregatil
»Ampak« se pogostokrat napačno rabi, kakor poudarja loininšek v svojem Antibar-baru. Latinski »sed« pomeni slovensko »ampak«, »toda« in »pa«. »Ampak« jc na mestu sam6 pri živem (kontradiktoričnem) nasprotju: »ne belo ampak črno«; sicer pa »toda« ali »pa«. Torej' »Gospod, nisetn vreden, pa reci le besedo«, »ne«'-»ampuk rcci«!
Če govorimo vsesplošno »od smrti vstal« nevem. zaknj bi morali pisati in moliti pn nemškem nI i latinskem »od mrtvih«? Naš je/.ik ima svoje posebnosti in svoje pravice, /akuj bi ga vproguli v tuj jarm?
»Eni delajo, drugi ne« ni slovensko. Eni = einige. Prnv: »nekateri delajo...«
Večkrat pišejo »Zagorje nn Savi« (an dor •>avc) mesto »ob Savi«.
»^n visokem morju« (auf dor hohen Sce); pravilno: »Na širokem morju«.
»Smo na delu« (nn der Arbeit); prav: »Pri delu«.
12 »po številu« je nemško: >an der Zahl«
»Jc narediti« (ist zu mnclien); prav: »Se ima narediti«.
»Izgledati« je skovano tudi po nemškem. Slovensko: »Jc videti« (lep), čc zgoraj »jc narediti« ni prav, jc pa v toni pomenu »je videti« prav. Toda staro pravilno obliko so zavrgli, novo nepravilno uvajajo. Ni čuta za to, kaj jc domače. kaj tuje.
Tudi »naravnost« jo. pogostokrat nemški. Slovensko: »kar«. »Moramo naravnost občudovati«. Prav: »Moramo kar občudovati«.
V leposlovni (!) knjižici beremo >pckar«(H) namesto »j»ok«. Seveda: »Biickor«!
Tudi »štimungo« smo žo tirali! torej sturn pošfena »postava« no volja; novu »štimunga« ta iml
r.
Brezje
40 letnica mainistva. Pri Kraljici Slovencev je v nedeljo obhajal 40. mašniški jubilej mož molitve in dela p. Bonaventura Resman, definitor in dolgoletni gvardijan na Brezjah. 2e 40 let orje in seje ta blagi mož na njivi božji! In kako dela! Kdo bo preštel vse dolge ure, ki jih presedi v spovednici! Kdo ne pozna njegovih izklesanih govorov, s katerimi tolaži in bodri duše Slovencev, ki prihite pred Njen tron prosit milosti? Težko je to delo in Bog je vedel, komu ga je naložil. P. Bonaventura je prava gorenjska korenina, kot iz granita — pa vendar mož blagega srca. To zadnje vedo povedati premnogi, ki jim je pomagal z duhovnimi in telesnimi dobrotami. Mi mu čestitamo in prosimo Boga, naj mu da obhajati še 50. in 60. jubilej!
Šmartno pri Litiji
Dinamitna eksplozija sredi Šmartna. V noči od ponedeljka na torek, 10 minut pred 11 je zbudila Smarčane iz spanja močna eksplozija, tako da so 6prva mislili, da je zletela v zrak zaloga streliva v skladišču industrijalca Ivana Razborška. Ko so pa prišli na trg pred Robavsovo gostilno bližnji prebivalci šmareke vasi, 60 bili priča prizoru, kako so 6e pred gostilno vinjeni domačini prepirali, kdo je užgal dinamitno patrono, ker je eden glavnih 6tebrov takozvanega »naprednjakarsfva« v Šmart-nem dolžil domače fante, ki so ravno mimo gostilne šli proti domu, da so oni povzročili to eksplozijo. Ugotovljeno je, da je neki brezposelni krojaški pomočnik na pobudo nekega P. užgal dinamitno patrono, vsled česar je popokalo več šip na šmarski cerkvi ter na hiši trgovca Razborška. Ne glede na to, ali je bila dinamitna patrona užgana iz šale ali ■>a zlonamerno tik cb mogočni šmarski cerkvi, abso-utno ne gre, da bi vznemirjali mirne Smarčane s takimi eksplozijami sredi noči neodgovorni elementi. Zato pozivamo merodajno oblast, da ta primer prav eksemplarično kaznuje, da bodo ti gospodje v Smartnem vedeli, da zakon sedaj tudi zanje v polni meri velja. Litijski orožniki so zadevo na licu mes!a preiskali in ugotovili krivce, od katerih je eden priznal, da je vžgal dinamitno patrono.
Trbovlje
Higijenski zavod v Ljubljani je sklical anketo za graditev Zdravstvenega doma. ITstanovil se je kuratorij, kateri bo na podlagi svojih pravil pričel z delom. V tem kuratoriju bodo zastopane vse že obstoječe zdravstvene ustanove, katerim predseduje šef Higijenskega zavoda g. dr. Pire iz Ljubljane. Ta kuratorij ima nalogo zbrati pol milijona din, kolikor bo pač stala zgradba zdravstvenega doma. Prva seja bo 14. avgusta. Zgradba bo stala poleg občinske kopalnice, tam, kjer je bil zamišljen park. V tem domu bodo združene vse zdravstvene ustanove razen bratovske skladnice in ORZD. Bo tudi poliklinika, dispanzer in posvetovalnica za matere. Delokrog bo obsegal Trbovlje, Hrastnik in Zagorje.
Osebna vest. Premeščen je v Celje g. kaplan Ksaver Korban. Na cerkvenem in kulturnem polju zaslužnega gospoda, kakor tudi izvrstnega pridigarja bomo Trboveljčani težko pogrešali.
Mladeniii se naj javijo. Mladeniči, stari od 14 do 20 let, to so letniki 1917, 1918, 1919, 1920, 1921, 1922 in 1923, ki stanujejo v občini Trbovlje, se morajo zanesljivo zglasiti v občinskem uradu v ponedeljek, torek ali sredo, dnevno od 7 do 12 dopoldne in od 1 do 7 popoldne v svrho sestave spiskov obveznikov, ki so po zakonu obvezni telesni vzgoji in pouku. S seboj mora vsakdo prinesti rojstni in krstni list, domovnico in zadnje šolsko spričevalo. Mladeniče, ki bodo v dneh poziva slučajno odsotni, so dolžni pravočasno prijaviti starši ali njih oskrbniki.
Radeče pri Zidanem mostu
Smrtna kosa. Zadnji teden so odšli k večnemu počitku kar štirje. Radin Ignacij, orožniški straž-mojster v pokoju, v 81. letu starosti. Bil je zelo učen, zlasti zemljepis in zgodovino je dobro poznal. Sveto pismo pa je bila njegova najljubša knjiga. Zapušča hčerko — učiteljico in mnogo prijateljev, ki si jih je v teku življenja nabral. — Za pljučnico je umrla Likon Frančiška v 66. letu starosti. — Kovač Marijo s Starega dvora pa je v nedeljo opoldne zadela kap. 57 letna vdova zapušča dva sinova. — V Brežicah je v bolnišnici umrla komaj 55 let stara Marija Miiller, ki jo bodo domači zelo težko pogrešali. Saj je prav zgledno skrbela za svoje tri otroke, od katerih je bila hčerka Mici pred kratkim diplomirana. Dobro mater so ljudje velikokrat videli v cerkvi, bila je v več družbah, naročene je imela dobre liste. Naj počivajo vsi v božjem varstvu, njihovim sorodnikom pa naše iskreno sožalje!
Ko bo imela radeška prostovoljna gasilska četa svoj praznik, proslavo 65 letnega obstoja, bo zastopal zajednico dr. Kodre, starešina zajednice.
V četrtek ob pol 9 zvečer ima Fantovski odsek kakor navadno svoj sestanek.
Triperesna deteljica
Splaal M. Kunčič. — Ilustriral M. Sedel.
V preglušujoči vik in krik je zdajci zagrmel ukazovalni glas ciganskega poglavarja Murija:
»Jezik za zobe, gobezdala!«
Nemir med cigani se je pri priči polegel. Videti je bilo, da ima poglavar svoje ljudi trdo na uzdi. Niti besedice si ni upal nihče več ziniti. Odurni obraz ciganskega poglavarja se je razlezel v prijazen smehljaj, ki pa je bil vse prej kot iskren, kajti v očeh se mu je prav ta čas nekaj prekanjeno in zavratno zabliskalo. Sklonil se je k dečkom in jim s sladkim glasom prigovarjal:
»Ne bojte se, niti lasu vam ne bo nihče skrivil! Mi smo dobri, pošteni ljudje. Ostanite pri nas, čavo." Imenitno se vam bo godilo. Potovali boste z nami iz kraja v kraj in videli boste mnogo sveta.«
Cigani in ciganke v gruči so živahno prikimali z glavami, dvignili roke kot k prisegi in priredili v zboru:
»Tako je! Poglavar Muri ne laže! Kaznuj nas dev5, če ni res!«
V mnoge slovenske drujjine
prihaja	neprekinjeno že nad 50 let
lo je dokaz dvesfobe do starega prijatelja
i
zaupanja
o njegovo zanesljivost.
Zahtevajte „Slovenca" na ogled tudi Vi in pišite na naslov: Uprava Slovenca, Kopitarjeva ulica 6. Ljubljana.
Peter se je ohrnil k Nandetu in Jožku ter ju vprašal:
»No, kaj pravita? Ali bi ostali,«
»Pa dajmo!« je po kratkem omahovanju predlagal Nande in dodal: iBomo vsaj varni pred policijo!«
»Če je vama prav, je tudi meni,« se je udal tudi Jožek, ko sta se tovariša vprašujoče obrnila k njemu. Poglavarjeve besede o potovanju po svetu so ga navdušile tako, da je pozabil na vse druge nevšečnosti, s katerimi je združeno življenje med cigani.
»Dobro, ostanemo!« je Peter po tem kratkem posvetovanju s tovarišema moško rekel poglavarju.
Njihova odločitev je ciganom in cigankam spet razvezala jezike. Vsevprek so se začeli dregati s komolci in si mežikati, kakor bi hoteli reči: Pa so nant šli na limanice, tički neumni!
Cigan s kosmato kučmo na glavi je iztegnil roko in zakričal: »Asuso!« (Živio!)
»Baruh thijik je v zboru zagrmelo iz ciganskih grl.
Naši trije junaki so se s temi slovesnimi vzkliki čutili na vso moč počaščene ...
»Zdaj pa spat!« je ukazal poglavar Muri in se obrnil k ciganki zraven sebe: »Pokaži dečkom, kje bodo spali.«
Ciganka je dečkom pomignila s kazalcem ln jih odvedla k ciganskemu šotoru, ki je bil pokrit s staro, umazano plahto.
Pol ure na to je bilo v ciganskem taborišču vse tiho in mirno. Samo zvonko prepevanje čričkov in uspavajoče šumenje v vrhovih dreves je še odmevalo v jasno poletno noč.
Drugo jutro je ciganski poglavar svoje pod-ložnike na vse zgodaj spravil pokoncu z oblastnim klicem:
»Ala, gremo dalje!«
V taborišču je zavladalo živahno vrvenje. Kmalu je bilo vse pripravljeno na odhod. Po cesti, ki se je vila mimo sončnih pobočij in gostih bor-štov, se je uvrstil dolg, slikovit sprevod. Mladi cigančki so ostali v vozovih, njihovi očetje in matere pa so šli zraven njih peš. V sprevodu je počasi in dostojanstveno racal tudi velik kosmatinec in par drobnih, srčkanih opic.
1 »Čavo« pomeni v ciganskem jeziku toliko kot — otroci.
s »Dev« je ciganska beseda za Boga.
»Sloventeva" podružnica
Llubljana, Turševa cesto
(palača Poštni dom)
MALI OGLASI
V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1'—; ienltovanjskl oglasi Din 3'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10-—. MaD oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se račnna enokolonska S mm lisoka petitna vrstica po Din 2'SO. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priloZiU znamko.
Službodobe
Stavbni delovodja
za gradbo ceste se sprejme. Ponudbe upravi pod »Delovodja«, St. 11852.
Mizarskega pomočnika
za furnirano pohištvo sprejme Anton Trebar. mizarstvo, Zadraga St. B. Križe, Gorenjsko. (b)
Pekovski pomočnik
s svojim kolesom, mlajši, in vajenec, so sprejmeta. Naslov upravi »Sloven.« pod št. 11851.	(b)
Žitna veletrgovina
v Zagrebu Išče za takojšnji nastop resnega, solidnega ln dobro uvedenega zastopnika za dravsko banovino. - Ponudbe na upravo »Sloven.« pod št. 11844.	(b)
Knjigovodkinjo
z daljšo prakso, veščo tudi srbohrvatske ln nemške korespondence event. stenografije ln btlancira-nja. Izurjeno strojepisko išče podjetje na Gorenjskem v lepem kraju ob železnici. Nastop 1. septembra t. 1. Plača po dogovoru. Lastnoročno pisano ponudbe z navedbo prakse upravi »Slovenca« pod »Knjlgovodkinja za Gorenjsko« 11.801. (b)
Korespodentinja
Tekstilna tovarna v okolici Ljubljane sprejme ko-respodentinjo z večletno prakso, perfektno v slovenščini, srbo-hrvaščinl, nemščini, stenografiji ln strojepisju, nadalje gospodično z znanjem jezikov, stenografije, strojepisja, hitro računarlco, za takoj ali 1. oktober. Pismene ponudbo na upr. »Sloven.« pod »Tekstilna« št. 11838.	(b)
TEL.
21-24
MATICA
Prekrasno filmsko delo
POSLEDNJI POGAN
V glavni vlogi lepa MALA ln LOTUS Predstave danes ob 19.15 ln 21.16 url
UNION
Zaprto
(1
Pohištvo
Spalnice
1
od 1800 din naprej; kuhinjo od 800 din naprej, vam nudi mizarstvo Josip Goljar, Florjanska 1.
Denar
Hranilno vlogo
Ljubljanske kreditne banke v Mariboru do 350.000 Din kupim. Ponudbe na upravo »Slovenca« Maribor pod »Takojšnja gotovina«.	(d)
Hranilne vloge
vseh denarnih eavodov, terjatve ln vrednostne papirje
vnovčim
najkulantneje po najvišji ceni
takol v gotovini
AL. PLANINSEK. LJUBLJANA, Beethovnova ulica 14. telefon 86-10.
BANČNO KOM. ZAVOD in MENJALNICA
MAR1BOB Aleksandrova ulica St. 40 vnovčuje
HRANI D>NH) VLOSE bank ln hranilnic, kupuje
vrednostne papirje, valute ln zlatnike po najvišji dnevni ceni.
Vrednostne papirje
vseh vrst kupuje Slovenska banka v LJubljani, Krekov trg 10, tel. 87-62.
Glasba
*ega ne zmore nlhCev
Zamenjavamo stare plošče, gramofone, radio aparate za nove proti primernemu
doplačilu.
V Brežicah
ln okolici eo naprodaj hiše, krasna »tavblšča. vinogradi, sadovnjak! ln gozdovi ter zaokroženi deli Attemsovega vele-posestva. - Pojasnila pri Inž. Mlklau Otmar, Brežice.	(p)
Lepe parcele
za obrt ln trgovino — naprodaj. Polzve se Viž-marje 100, St. Vid nad LJubljano.	(p)
Nova zgradba
4 stanovanja, vrt, 75.000 Din, potrebno samo Din 55.000. - Hiša, 2 lokala, centrum, 170.000 Din. Pisarna »Rapid«, Maribor, Gosposka 28.	(p)
Oglašujte v edino uspešnem dnevniku »Slovencu«!
II
Obrt
Gumbe, plise, entel, ažur
p r e d 11 s k In monograme hitro Izvrši Matek & Ml-keš. Ljubljana, poleg hotela Štrukelj.	(t);
itanoianja
ODDAJO:
Trosobno stanovanje
takoj oddamo. Sv. Jakoba trg 8-11.	,(«)]
IJfflSfffll
Sode
jako dobro ohranjene s prodam. Ponudbo upravi »Slovenca« pod »Sodi 11« št. 11856.	(1)
Buret,
tlster ln vsa letna oblačila nudi v elegantni Izdelavi ceneno Preskert Sv. Petra cesta 14. (IX
MAUN0VEC
pristen, naraven, s čistim sladkorjem vkuhan — se dobi na malo ln veliko v lekarni dr. G. PICCOLI. Ljubljana, nasproti »Nebotičnika^ Q8
111 ■ — 2 železni blagajni
ena majhna ln llka, naprodaj, {{a ogled v pisarni »Ljudske samopomoči«, Maribor, Grajski trg 7.	(l);
VINA
dolenjska, štajerska in sploh vseh vrst kupite pri
Centralni vinarni v Ljubljani.
TELEFON ŠTEV. 25-73
Agnes Giintlier:
49
Dušica - Rožamarija
Medtem je Rožamarija že sprostila svoji kiti. Neprijetno občuti njih breme na svojih ramah in okoli njenega mladega, bledega obraza zvalove mehki, zlati lasje. Nato pristopi k oknu ter zre v temni park. Vse tiho! Niti list se ne zgane! — Kar zažari 6vetel, modrobel blisk, ki objame s svojim plamenom vso njeno visoko, belo postavo, da je videti kot slika na zlatem ozadju.
»Rožamarija,« krikne kneginja vsa prestrašena, »nevihta se bliža!«
V prihodnjem trenutku pretrese ozračje hru-menje in tuljenje. Temni zastori zlete kvišku, kot peruti orjaških tujih ptičev, žvenkeče, šumi. buči, kot bi bil oživel vsak košček lesa v tem starem poslopju in 6e hoče še enkrat udejstvovati v divjem turnem plesu. — Potem hipoma zopet popolna tišina!... Je nevihta že minila?... Po divjem trušču vpliva ta mir še bolj vznemirjajoče. — Zunaj pa opreza noč kot strahotna pošast!
Zdajci vstopi knez, da želi 6voji soprogi lahko
noč.
»Oh, Rožamarija, ali še bediš?... Si kakor kip iz marmorja! — Pojdi nemudoma spat! — šar-lota. saj je ne potrebuješ več nocoj!«
»Samo za trenutek še naj ostane! ... Moj Bog! Vobče ne vem, čemu je tako dolgo tod postajala. Danes me je prav zmerno zabavala. Ali že greš spat?«
»Da. Nocoj menda ne bo poteklo brez motnje. Hočem si poprej malo odpočili. Rožamarija, v desetih minutah moraš biti v svoji spalnici!«
»Tvoje besede me vznemirjajo. Frid. Nocoj že de bom zatisnila očesa. O. te strašne nevihte v Braunecku!«
»Ni se ti treba ničesar bati. Sarlota! Pomisli, kako dolgo že ta stari grad 6toji in koliko neviht
je že prestal. Ce bi se kaj zgodilo, dajte me, prosim, poklicati!«
2e odhaja knez. Toda pri vratih 6e še enkrat ozre. Kakšna je danes Rožamarija! Kakor iz kakšne stare slike. In vendar še ni nič 6ličnega videl. Kar 6e spomni tehle vrstic:
»Je snela z glave kraljičina svojo zlato kronico...«
Kako, da mu ravno to prihaja na um? Iz katere pesmi sla te dve vrsti? In zdajci s? spomni pesmi, l<i opeva dvojico. Nista se mogla dobiti, ker ju je ločila pregloboka voda. Kako čudno blodijo nocoj njegove misli!
Rožamarija že zopet 6edi ob postelji kneginje. Neizmerno je utrujena tn vendar ne sme mame zapustiti. Predobro pozna neizmerno svetlikanje v njenih lepih, rjavih očeh. Rahlo jo gladi po glavi in hrbtu, toda danes je V6e zaman. Ne more je uspavati. Strah pred nevihto je premočen ... Morebiti jo vznemirja tudi tajna, ki tiči za ono rožnato 6teno? ... Stoka in vzdihuje, ko se obrača po postelji. — Iz gorske višine se vidi daljno obzorje. Podoba je, kot bi nebo ob vseh temnih obronkih obzorja izstreljalo cele 6nope svetlobe. Smrtna tišina je zavladala. Nemirni, bleščeči bliski pretresajo nočno temo Zdajci se prikaže v daljavi žitno polje v rumeni svetlobi in brž zopet izgine. Nato se vidi kakšna vas, kak cerkven stolp in znova vse temno! Obgozdeno gorovje se prikazuje v modrih plamenih. Zastorov ne morejo zastreti. ker sicer ne morejo dihati. In če jih je Rožamarija za trenutek zaprla, da se skrije pred pošastno nočno razsvetljavo, že zavpije kneginja: Mene duši! — In mora jih znova razstreti.
»Ali smem iti spat, mama?... Pošljem (i gospodično Bergmann.«
»Moj Bog. moreš li spati v tej strašni noči? Druge deklice plešejo vso noč in so ob dveh zjutraj še prav sveže. Ti pa že zdaj jx>vešaš glavo! Res 6trašno si neumna in dolgočasna in imaš celo spro-
ščene kite, toda gospodična Bergmann je še bolj dolgočasna. Nagla, nepremišljena beseda zadostuje, da se zjoka. Kaj pomaga, če bi jo tudi odpustili! Kaka spretna, uporabljiva 06eba, ki ima tudi nekaj okusa, bi v tem gozdnem zakotju vendar ne hotela ostati. Kdo sploh ostane tu? Koga vobče imamo tu? — Z edinim pametnim človekom v okolici. ki nas je rešil dolgočasja, ko je začel govoriti, smo se radi tebe morali spreti... To se pravi, da ne pride več, ker ima 6voje vzroke.«
»Mama. govori o čem drugem, magari o tneni!«
»Moj Bog, saj vem, ti si mu še vedno naklonjena. Smejal se je tvojim otroškim zamislim... Ta zadnji prizor!... Kako si mu bila nadležna!... Moratn se smejati, če se tega le spomnim. Sreča, da se še najde kaj smešnega v hiši, kjer 6e skrivajo za omarami okostja in krste... Kako 6e te je otresel kot kakega mrčesa! In njegov obraz! Oka-menel je bil od groze radi prismojene goske!«
Rožamarija je kot kip iz zlata in marmorja. Ne more se braniti! Domneva, da sloji ob sramotnem stebru, da ji trgajo obleko raz telo, da zro krute oči v njene skrite rane... Njene oči niso več sive. Črne so kot žamet in okoli njenega obraza vzvalove njeni plavi lasje, kot bi jih razgibala sapica. In vendar vlada popolna tišina! Kneginja jo pogleda in njen posmeh, ki bi naj izrazil vse, je hipoma zamrl!
»Ti si zelo čudna. Rožamarija.«
»Ne vem tega. mama. Morda zato. ker neznosno trpim. Čutim hud pritisk na 6rce.«
»Tega občutim tudi jaz in vendar ne delam obraza kot kakšno strašilo. Rožamarija. tebi pristoja ona stara omara in hodnik, ki se skriva za njo. Moj Bost! o tebi imam dojem. kot bi bila že v grebu ležala. Oh. kako mrzim ta Brauneck! Zdaj je moja usoda dokaj tužna! Ležati moram in č.nka'i vaše milosti. Da bi vas nikdar ne bila videla! Umrla bom na tem in vi se beste radovali. — Ne, tega ne! Živeti hočem, sglišite. živeti! Otresti se
tega strašnega bremena in znova postati človek' Prezgodaj ste se veselili, ako mislite, da sem vaša 6uznja!«
»Mama prosim te, pomiri se vendar! Jaz mo-ram oditi. Veruj mi. da ne morem dopustiti, da tuj človek 6uši tvoje govorjenje!«
Blesteč ognjen blisk! — Strahovit tresk, kot bi se stresla zemlja! — Dvigne se hipoma strašen vihar ter znova zdrvi čez pokrajino. Temni zastori ob oknu zlete proti stropu. Z orjaško silo se zaganja veter v grajske stolpe, kot bi jih hotel zrušiti v globino. Toliko let so mu že kljubovali! Okoli galerij šume, hrume, besne in stokajo razbrzdani vetrovi. Po dimnikih tulijo in ječe, ako ne najdejo brz izhoda. Blisk sledi za bliskom in grozotno odsevajo črni oblaki v tej strašni razsvetljavi! — Stra-hovit žvenket stotero oken! — Neznosen hrušč in trušč!
V tej veličastni borbi sproščenih elementov se je kneginja s presunljivim krikom skrila v blazine: »Rožamarija, okna!...« Ta steče k zidu, pritisne na gumb električnega zvonca. Toda ta ne deluje, pojavijo se le modri plamenčki! — Rožamarija ne more zapreti oken. Zunaj stoji orjaški mož, ki se krohoče in piha na vso moč svojo mokrotno sapo v sobo — Kaj premorejo slabotne roke Roža-marije proti temu orjaku? — Ta zapiha v njene v njene dolge, sproščene lase, da sc razprše na V6e strani ter jih podi znova okoli njene glave, da je popolnoma zavila vanje in zopet jih razprši! —
V divji grozi zavpije kneginja: »Kaj delaš tako dolgo. Rožamarija? Zapri vendar že! Pokliči ljudi, tebe ne maram več videti! Ti si strašnejša od vseh! Strašilo si s svojimi živimi lasmi. Oh, kako te mrzim. k3ko vas sovražim kako mi je zoprn ta grad, ki bo še moja smrt! Pojdi že, pojdi!... Jaz 6e ne bojim ničesar, ako le tebe ne vidim več. Ti si vsega kriva! Ti tičiš za vsem tem! Ti si zli duh tega prokletega gradu, ki me trpinči in opreza za mojim življenjem!«
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Kirel Cei
Izdajatelj: Ivan Rakovec
Urednik: Viktor Cenili