Ocene In poročila
POUČNA RAZSTAVA
Razstavo sodobnih učbenikov in učil, francoskih in angleških, smo si mogli ogledati tudi v Ljubljani sredi novembra minulega leta. Organiziral jo je inšpektorat za tuje jezike pri Svetu za prosveto in kulturo LRS. Naslov razstave je bil preskromen, ker je v resnici nudila mnogo več kakor učbenike in učila za tuje jezike. Z nje so marsikatero plodno spodbudo lahko odnesli tudi predavatelji drugih predmetov: zgodovine, zemljepisa, matematike in prirodopisa. Pokazala nam je na splošno, kako se drugod zavedajo važnosti pomagal za sodoben in nazoren pouk in koliko na tem področju žrtvujejo, delajo in imajo.
Tudi predavatelju slovenščine, ki se je nekoliko dalje pomudil zlasti pri francoskih knjigah in učilih, je razstava posredno marsikaj tehtnega povedala. Vzgoji jezikovnega čuta Francozi od nekdaj posvečajo izredno skrb, pri vsem tem pa pri njih skorajda ni več sledu o kaikšnem suhoparnem pre-dalčkarskem gramatiziranju. 2e najmlajši v predšolski in osnovnošolski dobi si bogate besedni zaklad s prikupnimi in razgibanimi slikanicami, ki otroke
139
urijo tudi v logičnem mišljenju in smiselnem pripovedovanju. Za srednje šole imajo namesto abstraktno sistematičnih slovnic življenjsko zanimive jezikovne vadnice za študij pravorečja, pravopisa, oblikoslovja, zlasti pa pravilne in pristno francoske stavčne skladnje, ki jo ilustrirajo obilni primeri iz mojstrov njihovega leposlovja. Med jezikovnimi pomagali so važne tudi praktične stilistike, ki francoskega izobraženca neposredno navajajo k jasnemu in lepemu, jedrnatemu in slikovitemu izražanju v govoru in spisju.
Za slovenskega slavista pedagoga je zanimiva tudi ureditev njihovih beril. Pred vsakim leposlovnim tekstom so najnujnejši 'podatki o avtorju, pred odlomki iz proze pa tudi zgoščena vsebina celotnega dela. Tekstu sledi stvarna razlaga manj znanih besed in nejasnih mest, nato vprašanja o značaju nastopajočih oseb in idejnem jedru umetnine, pa tudi o njenem slogu in zgradbi, torej dobrodošli metodični napotki za profesorja, končno pa še naloge iz berila ali ob njem za dijake. Nekaj podobnega smo po francoskem zgledu Slovenci že imeli v predvojnih Čitankah in prvih povojnih Berilih, je pa vprašanje, koliko tovrstna navodila pod tekstom pri pwuku ne odvračajo pozornosti dijakov od profesorjeve razlage. Očitneje koristna so takšna navodila, kakor je pokazalo mohorjansko Cvetje, pri šolskih izdajah klasikov, ki za dijake predstavljajo obvezno domače branje.
Tako pri Angležih kot pri Francozih je skrb za načrtno izdajanje domačih klasikov za potrebe šol in široke javnosti posebno vidna. V ta namen objavljajo leposlovne mojstrovine v najbolj značilnih, med seboj povezanih odlomkih in opremljene s poljudnimi uvodi ter potrebnim komentarjem. Naše Klasje je obetalo najboljše, toda založnica ni kazala potrebnega razumevanja; zdaj je menda to njeno nalogo prevzela Mladinska knjiga.
Našo pozornost so na razstavi pritegnile in nam vzbudile skomine tudi vsebinsko bogate in tehnično brezhibne mape slik, črno-belih in barvnih fotografij — ponazoril za pouk umetnostne in kulturne zgodovine, dalje istemu namenu služeči diafihn s projektorjem in pa gramofonske plošče za jezikovni pouk.
Pri Francozih preseneča že samo število založb, ki se ukvarjajo z izdajanjem poljudnoznanstvenih del ter šolskih priročnikov in z izdelovanjem učil (Belin, Colin, Garnier, Hachette, Hatier, Larousse, Nathan itd.), da ne omenjam Pedagoškega muzeja v Parizu, ki je znanstveno središče njihovega pedagoškega tiska.
Upajmo, da tudi Slovenci v tem pogledu ne bomo ostali le pri začetkih in poskusih (Državna založba, Mladinska knjiga. Tovarna učil, Zavod za poučni film) in da bomo tudi predavatelji slovenščine v bližnji bodočnosti vendarle imeli pri roki: moderno jezikovno vadnico in slovstvena berila za višjo gimnazijo, popolno šolsko izdajo naših klasikov, bogat in okusen lite-rarnozgodovinski album in atlas, gramofonske plošče za študij narečij in umetniške recitacije ter filme za pouk literarne in splošnokulturne zgodovine, pa tudi po sodobnih načelih in na osnovi tehtnih skušenj napisano metodiko pouka slovenskega jezika in Imjiževnosti. Nedosledno in jalovo početje bi bilo, če bi venomer teoretizirali o sodobni šoli, v praksi pa ostajali pri starokopitnih sredstvih in oblikah poučevanja. j, m. /^y^.
140