Poffrtfnf fcfaTatil t co'ovinl uio ui. nw. 50. v munjom o sreao n. Rirnorlo 1928. ceno on r izbaja ?sak dao popoldoe, Uvzemii oedelj© to praznike. — loserati do ft"> petit | 2— Din. do 1OA vrst 2.50 Din. v©eji ioserati petit vrsU 4-— Din. Popust po dogovora In se ratni davek poaebej. - >SJoven«ki Narod« velja letoo * Jugoslaviji 240.—- Din, sa inozemstvo 420.— Din. GpravnlStvo: Knaflova ulica It S, pritiičfe. — Telefon 2104 - * Uredništvo: Knafiova ofica ft 5, L nadstropje. — Telefon 2034. Glavnjača pred Narodno skupštino Nujen pretilog KDK, da se napravi konec kultumsmu skandalu Današnja seja Narodne skuoščine, — Predlog o prehrani pasivnih krajev soglasno sprejet. Strahote zloglasne Glavnjače. — Beograd, 29. februarja. Seja Na* rodne skupščine, za katero je vladalo v vsch političnih krogih veliko zani* manje, je pričela danes s Četrturno za* mudo sele ob 10.15. Udeležili so se je skoraj polnoštevilno vsi narodni poslanci, navzoči pa so bili tuđi vsi ministri, ki jih je opozicija pozdravi* la z ironičnimi medklici. Po prečitanju zapisnika zadnje se* Je se je predsednik dr. Perić najprej spominjal umrlega radikalskega po* slanca Ljube Jovanovića ter imel lep nagovor, v katerm je povdarjal za* sluge pokojnika. Narodna skupščina je stoje poslušala njegov govor in za* klicala pokoiniku trikratni «Slava!» Nato je bil prečitan ukaz o ostav* ki prejšnje vlade in o imenovanju no* ve Vukičevićeve vlade. Sledib je Čitanje poročila glavne kontrole, ki je otklonila vizum za razne kredite, ki jih je potrošila vlada brez preclhodnega odobrenja. Tako med drugim glavna kontrola ne pri-znava 10 miiijonov za pasivne kraje, 1,249.933 Din za izplačilo nagrad sod-nikom višjih sodišč. nadalje 59,8^5.000 Din za izplačilo zaostalih penzij od 1. aprila 1927 dalje. Nato je prišel v debato nirni zakonski predlog vlade glscte preli rp.ne pasiv-nih krajev. Debato ;e otvoril poslanec KDK dr. Predavec. ki !e v oštrih hec-e-dah razkrinkal demagoštvo vlade. Govornik je povdarjal, da bi bilo gladujo-Čcoiu prebivalstvu že davno pomagano, če bi vlada izvedla predlog, ki ga je stavila KDK že pred 4 mesenci. Predlog je bil po vsem realen in je vseboval konkretne nacrte za rešitev tega važ-nega vprašanja. Stvarnost predloga KDK dokazuje tuđi dejstvo, da ga je Narodna skupščina sprejela. Toda vlada je izvedbo tega predloga zaviače-vala vse doslej in se hoče sedaj s svo- jim demagoškim zakonom resiti očitka. da ni ničesar storiia za stradajoče pokrajine. V enakem smislu sta nato Še govorila poslanca dr. Besarović in Novica šavlić, na kar ie minister za socijalno poliiiko Čeda Radović skušal bran ti vladni predlog in prosil, naj mu Narodna skupščina prizna nujnost. Z ozirom na to, da smatra KDK prehrano pasivnih krajev za najbolj perece vprašanje, je tuđi ona glasovala za nujnost. tako da je bil predlog soglasno sprejet. Nato je sledila debata o nujnem pred'.ogu KDK, ki zahteva parlamentar no ank»eto, da preišče razmere, ki vla dao v zloglasni beograjski Glavnjači Prvj je dobil besedo posl. Sava Koša nović, ki je v svojem govoru podrobno opisa] zločinsko oostopanje policijskih organov v beograisk.h policijskih za-porih, navajal poedine najbolj kričeče slućaje in jih s točnimi podatka dokumenti ral Celice so tako prenapnlnjene, da priđe na 1 kvadratni me ter 4 do 5 oseb. Mladina ie zaprta med najbolj pokvarjenimi zločinci, tako da mora popolnoma propasti. Otroci in žene so izpostavljeni na:hujši-*i rmikam in znano je v neštetih slučaj ih da so bili mla-dolentni dečki in zaprte ženske spolno zlorabljene Zatrhiie se ćelo. da je več aretirancev, ki so grozili, da bodo to nostopanje javno ožigosa'l. brez sledu izgtnil). Govornik zahteva. da Narodna skupščina uvede nepristran.^ko prelskavo, k*I naj ugotovi. koliko je na tem resni-ce in stavi primerne predioge, da se tej kulturni sramoti 20. stoletja napravi enkrat za vselej konec. Govor posl. Košanovića je napravil na vso skup-šč:no globok vtis. Seja je bila nato ob 13. zaključena in se popoldiic nadalju-je. Na popoldanski seji bo prvi govcril Stepan Radić. Nezadovoljstvo z Davidovićevo politiko Poslanci, ki so glasovali proti Davidovićevi resolucrj! nišo zadovoljni s politiko DS. — Davidović je napravil usodno napa-kof ki lahko rodi težke posledice za njegovo stranko* Beograd, 29. februaria. Včeraj po-pol-dne se je vršila do pozno v noč v stanovanju zunanjega ministra dr. Ma-rinkovića konferenca, ki so se je udeležili tako zvani proti resolueijonaši, ki so glasovali proti znani resoluciji g. Davi-dovića v demokratskem klubu. Med dru-gimi so bili navzoči poleg dr. Marin-kovića bivša ministra dr. Ilija Šumen-ković in dr. Grga Angjelinović ter dr. Ivan Ribar. Kakor se doznava od poedinih ude-Icžencev, so na tej konierenci razprav-Ijali o stališču, ki naj ga zavzamejo na-pram obnovljeni vladi g. Vukičevića in napram politiki. ki jo vodi z demokratsko stranko g. Davidović. Jedro razpra-ve je tvorilo vprašanje stališća napram splošni politični situaciji- predvsem pa plede dejstva, da v vladi nišo zastopani Hrvati. Zlasti dr. Ivan Ribar in dr. Grga Angjelinović sta se zavzemala za to, da bi bilo v interesu demokratske stranke in njenih pristašev nujno potrebno, da se nezadovoljneži v demokratskem klubu približajo Kmečko-demokratski koaliciji. O tem vprašanju se je vršila dol-jrotrajna razprava. ki je končala s tem. da je bila dr. Angjelinoviću in dr. Ribaru kot predstavniku prečanov v demokratskem klubu poverjena na'oga. da Stopita v stike z vodstvom KDK. V teh krogih naglasajo. da se v demokratski stranki jasno čuti, da je napravil g. Davidović s tem da se je od-daljil od akcije KDK in pridruži] g. Vu-kičeviću. veliko napako. ki iahko rodi za demokratsko stranko usodne posle- j diče. ker ni dvoma, da vpliv KDK stal- ; no narašča in bo prej ali slej prevzela i vodstvo državne politike v svoje roke. • Će bi demokratska stranka nadaljevala sedan>o Davidovićevo politiko, bi po mnenju teh krogov osta'a nekega dne ; izolirana. Smatrajo pa tuđi. da je v interesu naroda in države, da se demokratske sile čim boli strnejo v skupnera delu ker je edino v tem dana garancija za spreinembo sistema in režima v duhu demokracije. Konferenca demokratskih nezado-voljnežev je vzbudila v političnih krogih mnogo komentarjev in se n splošno pripisuje velika važnost za nadaljni razvoj situacije. Vlada forsira proračunsko razpravo — Beograd, 29. febr. Danes dopoldnc se }e vršila seja šefov parlamentarnih skupin. na kateri je vlada predlagala, naj bi se nadaljevala razprava o proračunu samo na dopoldanskih seiah tako. da bi imeli parlamentarni odbori popoldne priliko, da na-daljujeio svoie delo. Na popoldanskih seiah bi skupščina reševala zakonske predioge in druee zadeve, ki so na dnevnem redu. Šefi parlamentarnih skupin na to n*so pristali in se bodo danes popoldne vršile seje vseh parlamentarnih klubov. da sklepaio o Um predlogu. Disidenti se vračajo v HSS — Zagreb, 29. februarja. Kakor «^ doznava iz krojrov HSS, je v teku akcija za likvidacijo dteidentskega pokreta. Nedavno se je mudil v Zagrebu vod ja disidentov HSS bivši minister dr. Nikić, ki je pri tej prili-ki stopi! v stike z vodstvom HSS. Z ozirom na resnost notranjepoliUfcnega položaja in na potrebo «notn*ga nastopa prečanov v gploinem, oamerava likvidirati svojo stranko in se povrniti v matico. Vodstvo HSS je to akcijo simpatično pozdravilo Cetudi disidentsko gibanje stranki ni škdovalo In jp tuđi ni SteviTČno oslabilo, je vendar H-kvidarija disidentskega pokreta velikega moralnega pomena, ker bo « tem vrpostav-Ijpna enofnof«t stranke. Vsi JHani bivfce dr. Nikičeve frakHje bodo topet korporativno ^prejeti v stranko, kjer bodo uvreli svoja prejšnja mesU Okrnitev naše univerze neizogibna? Prosvetni minister pravi, da irnimo preveč fakultet. — Zagreb ška teološka fakulteta naj bi se priključila ljubljanski. — Famozna poučenost prosvetnega ministra. — Beograd, 29. fehruarja Komisija, ki ima nalogo proučiti vprašanje re» dukcije fakultet je zopet pričela z de* iom Na včerajšnji dopoldanski seji je obrazložil novi prosvetni minister g. Grol svoje stališče, pri Čemur je po* vdarjal, da se popolnoma strinja z na: zori svojega prednika dr. Kumanudija ter da smatra, da imamo mnopo rre; več fakultet. Se prav posebno je po> vdarjal, da je treba brezpogojno ukU niti nekatere teološke, medicinske in tehnične fakultete. To stališče ministra Grola je izne* nadilo ćelo komisijo, ker leži skoraj že mesec dni elaborat komisije v prosvet* nem ministrstvu. Izjava ministra Gro* la je Ie dokaz, da tega elaborata niti ni prečitel ter da rešuje to vprašanje popolnoma iz strankarskih vidikov ludi predsednjk komisije profesor beograjske univerze g. Popovič je bil vsled tega stališča ministra Grola skrajno razburjen in je s stvarnimi ar* gumenti zavmča! ministrove trditve. Svoj govor je zaključi! z izjavo, da bo moral g. Grol in še marsikateri druSi minister prej odstopiti, predno bi pru šio do izvedbe redukdjskega nacrta. Med drug m se je prosvetni mini* ster g. Grol dotaknil tuđi vprašanja teo'oških fakultet. Kakor znano, bi se imela po prvotnom nacrtu ukiniti Ijub* ■janska teološka fakulteta in pridružiti 'ji^rcbški, ktr je v Zagrebu stdež nads škofije. Očividno pa je sedanji pro» svetni minister pod pritiskom klcrikaU cev to svoje stališče sprtmcnil in se je včeraj na seji komisije izjavil za to, da se ukine teološka fakulteta v Zagrebu in priključi ljubljanski. To svo--je staliŠČe je utemeljeval s tem, Češ da znaša oddaljenost med Zaarebom in Ljubliano komaj par kilometrov. Proti temu ie najodločneje nastopil delegat za<2Tv bške univcr/e profesor dr. Zirmmrman, ki je na^la^al, da po* tem sploh lahko ukine vhida vsc drucje univerze razun beograj«-ke. če misli re* siti vstućiliško vprašanje na osnovi k'lometraže, ker imamo sedaj žc zrač* ni promet in je zato Beograd prav la* hko v najkrajšem času doseči. Kako neresno obravnava vlada to kulturno važno vprašanje dokazuje rudi izjava prosvetnega ministra drja. Grola, ki je na včerajšnji seji naglašal da pravoslavna teološka fakulteta v Zagrebu ni potrebna in da se zato la* hko ukine. Sele delegati so ga opozorili na to. da ta fakulteta že davno več ne obstoja in da je to znano vsem, ki se zanima jo za to vprašanje. Ie pros\'etni minisier tega Še ne ve. Tud. včerajšnja seja komisije je splošno napravila vtis, da je delovanje te komisije, ki se iz* rcka od'očno proti vsaki ukinitvi samo formelnega značaja ter da je vprašanje redukciie nekaterih fakultet v vladi sa* mi že sklonjena stvar. Radikali se prepirajo za oblast Akcija dr. Srsklva proti Vukiče/iću. — Centrumaši se pribli-žujejo pašićevcem. — Besede brez dejanj. — Beograd, 29. febr. Ce tuđi je radikal-ski klub za časa vladne krize nastopal složno in podpiral g. Vukičevića, se je takoi po sestavi vlade pokazalo, da je razcep-Ijenost v radikalskih vrstah po reš:tvi krize postala še večja. Borba za oblast in za mi-nistrske stoičke, ki se ie vršia za kulisaml je povzroćila med posameznimi frakcijami še večji razkol. Tekom zadnjih dni so padale iz vrst radikalskih nezadovoljnežev izjave, ki dokazujejo, da si g. VukiČević tu-di z malenkostnimi osebni.ni spremeinbami pri sestavi svoje dru^e vlade ni utrdil svojega stališča v radikaiskem khrbu. Zadnja izjava bivšega minisira in vodie bosanskih radikalov dr. Milana Srskića v kateri ie odloćno nastopil proti Vukićeviće-Vi vladi in se izjavil ćelo za revizijo ustave priznavajoč upravičenost zahtev KT>K, je zato vzbudila v vladnih krogih, zlasti pa med vukićevićevci pravcato konsternacijo. Vladinovci si z vsemi sredstvi prizadevajo, da zabrišeio vtis, ki ga je napravila ta iz-iava v vsej javnosti. V intimneišin krr>gih pa ne prikrrvaio, da lahko postane akciia dr Srskfća za g. Vukiče\ića skrajno ne-varna. Dr. Srskić je znan kot zelo resen in skrajno oprezen politik. Zato sodiio, da b se sigurno ne zalete! tako, če bi za svojo akcijo ne iiTiel že popolnoma realne pod-la&e. Fašćevci in centrumaši spremljaK) akcijo dr. Srskića z veliki.n odobravanjem. Po rešitvi vladne krize je sploh opažati zelo tesno zbližanie med centrumaši in pa-šićevci. G Vukićević in njegova oko4;ca si sicer prizadevajo. da bi to preprečili, ven-dar pa je mržnia proti njemu na obeh stra-neh tako velika, da se boda brez dvoma zeružili v borbi proti Vukičeviču. Vse kaže, da se bliža konec Vuklčcviće-vih manevrov, ki ie doslej spretno izigrava1 eno skupino proti drugi. Do obnove Vukičevićeve vlade so eni kakor drugi upali, da bodo dobili v vladi moćno zastop-stvo in se tako polagoma polasrili oblasti v radikalskem klubu Ker pa iih ie g. Vuk će-vić pri tem izigral, se nameravajo sedai očividno združiti da se venski poslanik v Rimu g. iMilan Rakič Se tekom tegna tedna vrn?l v Rim z novimi instmk-cijami za nadaljevanje pogaianj med Jtrso-slavijio in Italijo. V tukašniih krogih s<:dijo. da je situacija po zadnjih raz-govorih med dr. Marinkovićem m gemeralcm Bodrerom znatno razčiščena ter da bodo pogajanja hitro napredovala. SAMOMOR V ZAGREBU — Zagreb. 29. februarja. Daoes ijutraj je izvršila samomor 20 letna Melita SkalČiC, hčerka uradnika. Izpila je ve^jo količino veronala, nato pa je sedla h glasovirju in igrala žalostinke. Kmalu ji je postalo slabo, na kar so postali domači s>le pozorni. Dasi ravno je bila lakoj prepeljaoa v bolnico, je kmalu nato umrla. Vsrok sa mom o-ra ni znan. Mussolinijevi pogoji — Ria, 29 febrnarja. »Oiornale đ* Italia« prfaaSa danes poluradno r>oročik), v kateretn na-srfaSa, da Je izjava Mus^rHoiJa v poslanski zbornici odviisna od tega. ali bo avstrijska vlada nn-diki stvarne garancije za to, da tako} preneha pro^fitaHjansaka kampanHa v nemškem tivku in da se nem5.k« nacikvnalistfftn« orzairiaacije od-reko vsakemn nadalrnemu viplrvn na Nen>ce v Italiji kakor tuđi. da s« a-vstrrjska vlada of:cMel-no odreče vsatkemu nadaVjnemu vrnefavanin v itaJijanske notranje zai cd^ovarjal na to interpelacijo in da so te zuhteve Ie krinka za Mussnlinijev umik.) KEMAL PAŠA NA SMRTNI POSTELJI — Carigrad, 29. februarja. TukaJSnji listi objavljajo alarmantne vesti o zdrav-stevenem stanju predsednika turske republike Mustafa Kemal paše Ko je včeraj prišel v svoj kabinet, s-e je nenadoma zgru-di! nezave«tcn na tla ZJravnlki ?o uco'.ch vili popolno telesno izčrpanost kot posle, dico zastarele tuberkuloze. Njegovo stanje je zelo resno. DOBER PLEN ZAGREBŠKE POLICIJE r / — Zagreb. 29. februarja, V karami Esplanad so danes rjutraj nretirali nekega Andrijo MatašiČa, ki se je izda jal sa novinar ja Na policiji so ugotovili, da so napravili izredno dober plen Gre ta mednarod-ne^a sleparja. ki ga zasleduje s tiralicami berlinska policija radi 80 večjih groljufij. Berlinska trpovska druiba je razpisala 10.000 mark nagrade ta onega. ki ara aretira ali omogo^i njegovo aretacijo. Aretacija po najnoveiši modi obleženega gosta je izzvala v ka vam i sploSno senzacijo EKSPLOZIJA V RUDNIKU Newyork. 29 ffbru^ia. V nekem pre-mogovniku v Forthnrithu v državi Arkan« sas je eUplozij* zaivtevak 1S rudarskih življen^ Nesreće Iz Zasorja ob Savi poročajo: Danes dVv poldne, kmalu po 8. uri, so na Sli na želez-niški progri med Zagorje.-n in TrbovljamI popolnoma razmesarjeno truplo. Po orožni-5ki un formi so krralu uRotovili identiteta povoženega orožnika. Bil ie to orožni^kl kapral Ivan K a v 4 e. Povozil ea je tovor-ni vlak. ki ie okoli 8. vozi! v smeri proU Z;danemu mostu Ali ere za nesrečo ali sa-nrnmar, Se ni dognano. Ni izkl'učen samo-rr.or. V llubl'ansko favne hnli^co \e bil dan©» iz Litije pripcljan 31 letni posestnik Anton Znpančič, doma Iz Krke pri Lirijl. V'ierai popoldne je med vožnio na glavni cest; pade! pod voz ter dobi! težke notranje po» Skodbe. kakor tuđi po$kodbe na života Iz ljubljanske kronike Bilo je na solnčno pustno nedeljo popoK dne. Tam v globoki Zupanč»če\i jami ob Pcknpal;jki ulici so se kakor marrtnčki solnć.li trije brezposclni in sicei Janez il Vižmarij ter Žtepanjca Martin in Jože Po-zovarjali so se o vseh mocočih dogodim §činah ter tuhtali, kako bi se gostili na pust. no nedelio. Nenado*na pa je priskakljal i ;amo divji zajec, ki je b:l Že ves upehan. Skril se ie v kot. da bi počival. ZaglcdaB so ga in taknj napravili bojno fronto proti niemu. Začeli so ga bombardirati s kamenjem in posreč lo se Km ie ubi^i plaheta zaica. Svoj dobri plen so pobrali ter se ra-dostno napot li iz iame. Dogovorili so se« da poneso zaička k nekemu svo'-emu prija-tcliu. ki naj bi jim za pust pripravi! dobro pečenko. Nišo pa pr Sli daleč od ia.ne, ko so zagledali mf>ža postave. Skuhali so svoj plen skriti, a bilo je prepozno, stiažnik je za'Čka že zapazil Hoteli so sicer pobe^niti, *o<}& srraJ'v'k jim ie zaklical: — Stoite! Obstali so. Izroditi so morali ftraZnik* zaička, a sami bodo imeli sitnosti pri so-diSču. Stražnik je zaička irročil zakupniku !ova, a vse tri je zapisal v protokol. LJsoda tega zaička pa je tud v dru£ern oziru prav zanimiva. Zaiček se ie popoldne solnčil na Ijtrbljarskem pol]a. Izsledill pa so ca trije lovski psi, ki so sa začeli preganjati. Zajčck je teka! se*P in tja po polju in končno, da bi se reSil prejramalcev, 'o je ubral naravnost proti mestu. Po uli-cah je drvel in se knnčno zatekel na it. S-pati sta morali ni de^kafc Ktr $:>> ba ni «Ha zakuriena, sti s« cso noć trj*!t Oi! iniaza Poldka in Ou ;*; r*T Mii difj časa v Zagrebu, a sta se pred dnevi kot do 13.60 (13.5S5). Biidlmpc^ti 9.929-9.959 (9.94-4) Bruseli 0—7.93, Curh 1093.5—1006.5 (1095). Du-na.] S.0015—8.0315 (80165). London 277.13 A* 277.95 (277.55), Ncwynrk 0—56.55, Paril 223*2, Pr32» 168.2—169 (l6S.b). M:!an 300,16-^302.16 (501.16). Efekt!: Ćelija 164-4, Lltibljanslra kre-đltna 135—0, PraStediona 8RS—0, Kreditni tavo4 l65—O, Vevie 135—0, Kr. \n4. dr. 320—0. Ru»« 265—2V). Stavbna Sft—0. SeSir 125—0. L e s n i t r i : Temlenca nespremmjeot. Za-klttičeno 2 vagona desk, smreka, jelka, teroi«, fco vag C* • 295 v 1. 1927 » * ~ » 577 v 1. 1922 zaradi kazen. sporov v 102 v 1 1923 » • > 14<> v 1 1924 » 'ilf ;'» » 153 v 1. 1925 » » »154 v 1. 1926 » » » 134 v 1. 1927 » » '• % 168 slučajev. ■v.y>£ i *?n Zani-miva Je konJno statistica o re§!rvi sporov v preteklem letu. Od 577 vloženih civimopravnih spornih zadev ni še bilo reSenih rb sklepu leta 25. tore; priđe v poStev Ie 552 sporov. K razpravi pa nišo prišli toženci v 89 slučaifh in je teda? ostalo 463 sporov. od katenh Je bilo takoj po preiemu povabi! poravnanih izvenuradno 122 ter ie plaćalo 47 stran svoj dolg takoj. ostale pa so se poravnale na drug način Do razpra\e v uradu ie prišlo pa v 341 slučaj ih, od katerih samo pri 20 strankah ni dala doseci poravnava, izmed ostalih je zadostilo 19 takoi pri razpravi. druge pa so se poravnale i vpisom v uradno knjigo, to so portvnave, ki so izvršljive kakor **>d= ne poravnave ali sodbe. SI u ča je v razža ljenja časti je bilo javi je* nih direktno posredovalneimi uradu 168, od katerih se je resilo 10 izvenuradno. oziro* ma so se odstopile d rugam; ostalo te tore i 158, tn od teh je bilo poravnanih 127 nepo« ravnanih te pa ostalo 31. Od sodišča ie bilo doposlanih 238 tožb, da 9e poskusi poravnava. V 9 slučajih so ?c stranke poravnale izven uradno, 142 strank je izostalo, od ostalih tožb je bilo poravnanih 76 pri posredovalnem uradu. ne* poravnanih ie ostalo 31 V odstotkih znaSajo dose2ene poravna* ve v civilnopravnih zadevah 95 %, v kazen* skih ra, — ako ne vpoStevamo izostalih strank, — 71 — 94 odstotkov. ¥*-*' Zaupnik Stanovanjska beda in nova palača DZ v Ljubljani Čudna naglica bivšega vladnega komisarja Mencingerj* nti do-delitvi stanovanj v palači Delavske zbornice. — V mestua stanovanja spadsjo mestni uslužbencL — Klic po remedurL Iz krosov snanovaoi-jskih najemnikov nam pišejo: 2e svoj čas smo poročali, da )e bivSi vladni komisar na ljublians-kem magistratu g. Mencinger od-đal ob zvesti asistenci gg. Pusta in Pirea kar pod roko većino stanovanj. ki pr padajo po dogovoru mes-ni občini ljubljanski v novi palači De'.avske zbornice v Ljublhni na Miklo^ičevi cesti, in sicer že ob času, ko ie stalo od te stavbe, ki še đanes ni gotova, Ie golo z\-dovje in stavba Se sploh strehe ni Imela. Deležni so pa bili tega dodelievatija !e posebni »izvoljenci«, m«d nj i mi tuđi dva dvorna svetnika. Kako se Je tem zosipođom mudHo Z do. delitviio statiovani, razvidimo iz dejstva, da se je javnosti edino Ie odgovorni g. vladni komisar Mencinger, — kakor čiv-3\aio vrabei na rotoviki strehi, — še zadnji dan svojega bivanja na magistratu, Izven uradnih ur, pazno zvečer, dasi je imel na-stopiti že čez par ur drugo JutTO avtonom-ni župan g dr Puc, ie pečal z đodeljeva. njem stanovanj, s čemer ie prejudiciraj iz-voljenemu občinskemu svetu oz. mestnemu županu. Smo mnenia, da ga ni v Liub jani jurista. — ne izvzemši gospode pri veli-kem župansi\ru. kateri so se pravkar tako dvobro izkazali pri razveljavljenju volitev v razne odseke ljubljanskega občinskega sveta, ki bi si upal trditi. da <*p-ada doddie-vanje stanovanj v poslopju, katero §e strehe nima in katero Ni Sele bogve kedai do-grajeno o-z uporrbno, med one ros!e, o katenh pravi obč;nski red, da so kot »te" koči, nujnl, n^odložljlvi posli« stvar ad hoc postavljenoga vladfi»?a kom|s«rja. hn to tem manj, ker ie bilo natančno znano, da nastapi v najkrajšem času izvoljona ob-činski svet z žirpanom. Ce pri tak em deianskem stanju ti posli nišo bili stvar viad-ne^a kom i sari a. so vsi njegovi ukrepi Dopolnoma protlpoStavnl ht, ker iih je hitei vrSiti s tako čudno naglico in vnemo še zadcii večer pred odstopom, mora biti dovolieno naziranje, da so bili tu merodaVni dnijfi, «M*av posebni vzroki, 0 katerih bi na§a Javnost prav rada kaj več izvedela A ne ?fede na to protrposfavnost teh čudno nagUn komisarlevih ukrepov, je bilo dodeljevanje predmetnih srtanovanl docela nedopusrno tuđi iz drugih vzrokov Q. vladni kom'sar Mencinger đi njegovi kleroradikaln; sosvotovalci nišo mogli biti tako naivni, da ne bi bili vedeli, kaj se pripravlja v Ljubljani za 1 februar oz. 1. maj. VcdeJi so prav dobro in morali so vedeti. da proneha Mano vanjska zaičlta in da Ko podanih 1. lebruarja na stotine In stotine stanovanjskln odpovedU ki b^do povzročile. da bo na stotine ljubljanskih prebi valcev 1. maja brez strehe, »pod kosianji«, kakor se Stasi ljubljanski Izraz z* dcložTance, Ce In ker je to dobro vedei, je bila ko» misarJeva dolžnost — kakor že rečeno, da od«odi sklepanje o dodelitv] občins! ih stanovanj v palači Delavske zlornice aajmanj do srede meseca febrnarja, ob katerem ča su se bo že lahko vedcl-o za ob>eg 1. fe-bruarja podanih stanovatijskih odpovedi, — ne oziraje se na to, da U bo ob tem času nastopal ž> župa« ali pa ie vedno komisar Na ta nač'm bi bilo omogočeno ozirati se pri dodelievanju predmetnih stanovanj oa take stranke, katerim Je bio s 1. februar-lom odipovedano stanovanje. Vedeti in pomisliti je namreč treba, da »izvoljencem« Z. komisaria Mencingerja in njegovega kleroradikalnega sosveta za palačo Delavske zbornice ob času dodelitve stanovanja njih dosedanja stanovanja Se nišo bila hi tuđi nteo mogla Ntl odpovedaiuu ker od poved radi stanovaniske zaSčfte sp'oh ni bila tedaj možna. Ali z dru^lmi bese da mi: Dotičnrkom Ie Slo Ie ra premembo stanovanja, za prlđobltev morda nicodnejšesa ali tuđi cene)šetra stanovanja, skmtka lio flm je Ie *a luk mi z, ne pa za dejan^ko potrebo ▼ sin. In ravno to ie pri četi zadevl naiboll fzzlvafoče, Kaj se je zgodilo t. fehraarja? Vloienih je bilo pri sodišču nad 1200 stanovatijskih odpovedi samo za področje mestne občine ljubljanske tn med njimi je pnzadetih nad 100 občinskih nastavljencev in občinskih upokojencev, k* stanujeto v privatnih hiSah Vsi ti aspiranti na SarŽo »brezsitanovalca« letak) » be^aio 1» mestu. — kn ne morda samo revezj, tnđi prenožnejse osebe. kl M zmosle tudj zeto poviiaao Bajeanino, — ter love sianovania, a brez vsakega uspe. ha. Znan nam Je slučaj nefcega najemnika, očeta veččlanske rodbine, kj je ob'eta nad 80 hiširih iropodarjev. tako, da je moral vsled oncmog'osti ostati 3 pomoč vsem občan^m enako. Kajp. dandatves se je tuđi na stanovanj-sktm polju že uveljavilo načelo: »Svoji k vojim!« Vidimo, da n. pr oblastna skup. ^čicia ljubljanska kupuje privatne hiše in »dpoveduje strankam s.anovan^a v svrhe, da nastani v njih Svoje ura^e In svoje »nove« uradnlke, s čemer stveia, kakor smo >e enkrat grajali, povečuje sama s pravici lahk* pričakujemo od občin>kega sveta oz od župana, g. dr Puca, da vse dodeluve sia-novanj. katere je napravi g Mencinger, bf'd:si zadnji večer pred nastoi>om župana, bdisi poiprej. podvrže naJstrožii rev!ziji n jih kratkomalo preM će, v kolikor m vrda ne bi šio za kakega mestne^a uslužben-ca ali upokojenca. knteremu ie bilo morda med tem 5aso>m strnnva-rrje oJ.povtdan^o, ka-.»Ti do cbrez^ta-ot»valt^v> protizakonito. a tu«1i popolnoma nepotrebno ji vsiljenih. nezaželjenih in, kar \p glavno, ne ozira vrt^dnih najemnikov, v svrho, da vsaj m<»lo ori pomore «tanovamski be*ii. nastali po 1. Tebruarju To je sodr.a od poved. Administrativnim potom pa bi <1o-UČniki itak ne mo^li doseći ničesar, ker je vsak administrativno-instančni pravni pri-p- ^o 1 f -b-mrju ^e f ira bi n?m res manjkalo, da bi me«fna obfira zaradi nel©-calneera postopanja ter po krivdi njeneara «voje^n8«ra< ▼ §t. Vidu nad Ljubljane je imelo v nedeljo dne 26. t. m. redni letni občni zbor pri polno^evilni iKieležbi člnnstva. Tz obsirnejra ta.in^kega porobila, kateretra ie nodal sr- Jtirij Stanko, je razvidno, da je društvo v pretečeni setoni telo spilno de^ovnlo n^ ko]**«wirsko-«rortneTn polju. Otvoritveno dirko dne 1, maja 1927 fe priredilo društvo skumio z moto-koles-*r-sko Tlirijo in ie ta v emotneu kakor tuđi v •toortnem oziru izre^no dobro uspela, Dne 19. juni ja je priredilo društvo »Serac med-klubske in tndi klrbsko prvenstveno dirko na proei St. Vid — Krani — St. Vid. katere §to «e udeležili vsi kolesar«?ki klubi Sloveni-i»». Po komaj dveMnem -!?lovanju je vz?o-iil^ »Sora< zelo dobre dirfcn?*, ki so se ude-1»-Žili državnih prvenstvenih dirk, kakor tuđi vseh ve?ji*t kolesarskih prireditev v Sloveniji. Clani društva «0 tuđi korporativno natopili pri olimoiiskem dnevn. Klubsko nrvenstvo za leto 1927 si je nriboril agilni ITlan Karl Dolni?nr, ki je v drfevnem prvenstvu juniorske skupine dosearel fastno me-«to in juniorfiko prvenstvo dirkac*ev Slove-niie. — Tz blasrajni5keSora< je vcla-njeno v Koturaškem Savezu kraljevine SHS. pododbor Ljubljana mesto ter oamerava v bodovi sezoni razviti selo živahno sportno delovanje. Pisane zgođbe iz naših krajev Stara mesarjer na ragrebškcm letališču, — Nagrajenl orožnikL — KnraT družinski prepir v Nov em Sada. — Obupen čin mlade matere. Včeraj popoldne so napravili pravo senzacijo zagrebški mesarii, ki so se p^javiii v veiikem številu na aerodromu Borongaj pred odhođom r>otniškega aviona v Beograd. Zanimali so se, kako bo neki njih tovariš odletel z avionom v Beograd. Pred dnevi sta namreč mesarja Marković in Grasovac sta* vila, da bo Marković zlezei v avion in odletei v Beograd. Pri tretjem tovarišu sta oba mesarja položi'a vsak po 2000 Din. Za stavo so zvedeli vsi zagreb^ki mesarji in so Markoviću priredili svečan odhod. Ob 1. uri r>opoidne so dr-veli proti aerodromu mesarski vozićki raznih barv in napisov. Nekateri so se odpeiiali z avtom, drugi zopet s kolesi. Većina mesarjev je ime'a seboj tuđi žene in otroke. Na aerodromu je bila večja gneča kakor na dan svečane otvoritve letališća. B li so sami debeli liudje, rdečih lic in žareč'h obrazov. Bližaa se je odločilna ura. Markov ća pa se ni bilo. Ker je zvedel da ga na Šetalištu čakajo vsi zagrcbški mesarji, ni hotel na leta'išče. Mesarji so pa z usob;em letališča vred nestrpno prića-kovali Markovića. Nekateri so se cclo razjezili. — Kaj bu taj daše! ili ne bu došel? — Niti vrag bi ga ne priptljal, ta ima samo pogum pri čaši vina! — Kako pa nai leti, ko je predebd! Tedaj je zaropotal motor aviona in vse je bilo pripravljeno za odhod. V da'javi se pa nenadoma pokaže avto zavrt v oblak dima. drveč proti aerodro-mn. — To je on! so vzkliknili mesani. ^ef aerodroma je odredil, nai se z zastavo da znak avionu, nai se ustavi. Av:cn se je usta-vil. avto je pridrvel. mesarja Markovića pa ni bilo tn avion ie odletel brez njesa. — izgubil ie 2000 D n! so u^o-tavljali mesarji. — Zakaj je pa včeraj kupil kožnate hlače in dal zanie 350 Din, če noče letati? je vprašal hudomušen mesar. • Oroinikom zagrebškega omžniškega poi-ka pod vodstvom polkovnika Stojai.a Trnokopovića se je posrećilo ujeti zloglasno Prpićevo razboiniško toloo ki je morila in ro-pala po deželi ter dajala poguma vsem drug:m zlikovcem. Na deželi so predstavniki varnosti pred vsem orožniki in ko sta orožn ški narednik Lazar Kuga in orožnik Marićić ujela poglavarja Prpića Malega, so prišli po vrsti vsi osta'.i člani tolpe orož-nikom v roke. Ta uspeh orožnikov je vzbudil v javnosti veliko zadovoljstvo irt je vzpodbudil še druge orožnike. Tako so orožniki kmaiu putem ujeii v Zagorju zloglasno Blažićevo razbojniško tolpo in še številne druge zlojince. Pod-ročje zagrebškega orožniškega polka je bilo v kratkem času očišćeno raznih sumljivih tipov. PoveUnik zagrebškega orožniškega po'ka je predlagal notra-njemu ministru, naj podeli v znak zahvale orožnikom, ki so ujeli Prpićevo tolpo, posebno denarno nagrado. M'ni-strstvo k res odobrilo 20.000 Din za nagrado zaslužnim orožnikom. Včeraj se je izvršila svečana podelitev teh na-grad na dvorišču zagrebške orožniške vojašnice. Vsi orožniki so bili postavljeni v dvorede. Svečanosti so priso-stvovale odlične osebnosti zagrebške javnosti. Po nagovoru polkovnika Trnokopovića so stopili pred četo narednik Zvonimir Kuga ki je dobi! ovoj z 10.000 Din, orožnik Lazar Marićić, ki je dobil 5000 D-n. narednik Ilija Zobenica, ki je dobil 3000 Din in narednik Luka Šprajc ki je dobil 2000 Din. Nagraionim orožnikem so vsi prisrčno čestitali. • Predsnočnjrm so se odigrali v veslal-nici novosadskega veslaškega kluba «Danubius» nenavadni prizori. Vesla-nico je čuva! čuvaj Damjan Radin. Ta večer je Radin prišel pijan domov in je začel pretepati svojo ženo. Na obupne klice na pomoč je ženi pnhitel na pomoč šofer Vladimir Damjanović. Pijani Radin se je še bolj razjezil in potegnil je iz žepa samokres, ga nastavil šcyferju na prsi in mu grozil s smrtjo. Oddal je tuđi nroti šoferju en streL ki pa k sreči ni pogodil. Damjanović ni izgubil pnsot-nosti duha in iztrgal je pijancu revolver iz rok. Tedaj je Radin potegnil iz žepa drug samokres. &ofer se je zbal in po-begnii. Obvestil je vojaško poveljstvo, ki je poslalo v veslamo vojaško patru-Ijo. Vojaška patrulja se je umaknila. ko je videla. da ima opravka s civilisti. Pri odhodu je Radin še na njo streljai. Nato se je v veslamo odpravil šef kriminalne policije z dvema stražn;koma, da bi aretiral nasilneža. Že od da!eč so čuli strašno vpitje trpinčene žene. Srražnik je potrkal na vrata. Radin je pa odprl okno. ozmerjal poticaje in oddal na nje več strelov tako, da je bila straža v smrtni nevarnosti. Končno je Radin odprl vrata in so ga aretirali ter odvedli na stražnico. Kmnlu nato je prihitela njegova žena in prosi'a naj puste njenoga inoža v miru, češ. da ni nikomur storil žalega. Rad.n je policiji znan pre-tepač in nas:l:iež. Zato so ga zaprli in se bo moral zagovarjati zaradi nasilja nad ženo in oblastmi. • S'Užkinja Ana Konrad iz Velikcg* Btčkercka, stara 18 let, ie utopila svoje dcst/ttedcnsko m-zakonsko detc. Vrgla ga je v neki vodnjak v Vršcu. Te dni se je vršila razprava proti nra* di morilki svojeca otroka pred sodi« ščem v Novcm Sadu. Služkinja je iz« povedala, da je preživela mladost pri starš h v Bečkcrtku. Ko je bila stara 15 let, se je njen oče drugič oženil. Maćeha jo je pretcpaia, zato je zbe« žala od doma in postala tipkarica v neki veliki trgovini Tedaj se je tuđi seznanila z Aleksandrom Szabo. ki ji je obljubil. da jo vzume za ženo. Szabo se je prtselil v Vršec in za njim je prišla tuđi Ana. Ker ni dobila druge službe, je postala služkinja. Iz Beograda je prišla Ana z detetom in Szabo jo ni hotel več poznati. Vrnila se je k svoji maćehi, ki jo je tuđi spodila. Vr« nila se je v VrSec in živela v veliki bedi. Z otrokom ni mogla več dobiti službe. V obupu je vrg'a dete v vod* njak. Hotela je rudi sama skočiti v vodnjak. vendar so to mimoidoĆi prc* prcčili. PoVcija jo je kmalu nato are* tirala. Dete je bilo 24 ur v vodi. Nekft Marija Popovie je zaqkdala v vodi cu« lico in ko so jo dvignili iz vodnjaka, so našli v nji dete. Zdravniška komi« šija je ugotoviU. da je bilo dete za« davljeno in nato vrženo v vodo. Ano Konrad je sodi^če obsodilo, upošteva* joč različne olajševalne okolnosti, nt sedem mesecev ječe. Sobota 3. marca v «Kazini» «MODERNI PLESNI VEČER* z «Velikim plesnim turnirjem za prvenstvo Slovenije v 1.1928» Reklamacije v a h i I v 1. nadstropjm -------— kuvarne «Fmona».-------— £BetezmcQ KOLEDAR. Dancs: Sre<1at *2i*. jnnuarja, katolifanli Roman; pravoslavni? 10. februarja, Parafil. Jiitri: čvlrtek, 1 marea ti>"2K, katoličanit Aibin, pravoslavni: 17. febraarja, Teodua DANAŠNJE PRIRFDSTVB. Drarra: >Nedt*lj»ki odtiih<. Opera: >FiGola zai>eljivfmtc. Kiuo Dvor: >V mestu ljubavi in Iju-beznit. Preda\an|a: V druStvu >Pravnik< ob 17.30: Prof. Bilimović predava o temi: Pro-ufevanje konjunktur in gospodarska VTO9 noža. DEŽIRN'E LKKARNE. Dane<»: Sušnik Mari;in tr^; Kuralt, G» sposvelska cesla Sontjakob-ki ph'đaHški oder pona^ lia t soboto. 3. marca, in ▼ nedeljo. 4. mar-i-a sijajno vesfloi^ro »Pred porokoc, ki j« uose^la pri premijeri in rć'jtrizi krasne uspehe. Kdor ljubi dobro. n**prisiljeno la-bavo, naj si ogleda to velezabavno veselo-isrro. Vstopnice so od petka dalje v prpruprtne sf>or«i<1p tuđi d«'la dornačib avtorjf^v V K*tosnfi sezr.ni imam.'* drugi pia-nistifni komori, ki nnrn tuđi prinaSa izvir-no s]ov*>n>'ko delo. tokrat skladbo Marija Kotjoja: Andflntino sosl^nuto Bret dvoma bo<1o dali ti zelo pogosti slučaj i našim kom-p>onistom ie n**ko posebno v^jiplje. da b<>do nišo li ne «amo zhorp in «:amnsjx»ve, temved tuđi razn^ in«tnjmpri*n1nn dela Z otironi na to je tuđi dol/nost ohčin*tva, da v obilnim 5tevilu pose?a koncert*1 domafih um**t-nikov. kier ima priliko «*rH>tnat' iivirna de-la Predpr đne 39. feBntmrJ« 192flL Stran X umevne vesti. — Zasedaele ljubljanske oblastat skn»~ ičlne Kakar nam poročajoM bo sklcana 5. marca ab 10. dopoldne ljubljanska oblast. na skupščima na kratko zascdanje, na ka. terem se bo pted vsem razpravljalo v» radnih poročilih kmetijskefca odseka in odjeka za javna dela. Ta po ročila so bila stavljena z đnevnega reda na zadnjem de* cemberskem zasedanjti. — Jusosioveoska delegacija v Prtft Jutftoslovenska delegacija, ki jo tvori ta generalni ravnatelj državne zakla-đmice jvi finainčnem mitiistrstvu dr. Jovanovič in sekcijski Sef finančnega ministrstva Milo-ra-d Tosič, i« posetila v pondeljek povodom službenoga bivanja v Pragi v sprem-stvu jugoslovenskega inspektori a vojaikih grobov M. Cvrčanina vojaške grobove češkoslovaških tegionarjev in jngosloven-skih vojakov na olšanskem pokopa lišču, kjer le položila Šopek svoiega cvetja. Sefu prczkiija češkoslova^kega ministrstva narodne obrambe generalu Weinerkti se je delegacija iskreno zahvalila za skrb, ki jo posveća češkoslovaška vlada grobov om vseh vojakov, padlih in umrlih med sve-e đopolnilo pravilnik o polaganju notar. sfcih izpitov. Ker so notarski izpHi v bist-vu enaki odvetniškim, bo v bodoče veljal žanje glede v&ine honorarja isti pravilnik, kakor za odvetnigke izpite. — Ustanovitev saveza odretnlkov. Letna skup-ščina udruženja odvetnikov se Je načelno izjavila za ustanovkev saveza odvetnikov kraljevine SHS. Zato s« bo na letošnjih zborovanjih zagrebške in ljubljanske od\*etniške zbornice razpravljak) med drag:m rudi o ustanovitv! saveza. — Trgovske nadaljevalne Sole, Na temelju zakona o obrtnih Solah te trgovinsko ministrstvo odredilo, da se v bodoce no-ben-emu trgovskemu pomoćniku ne srne Izdati dovoljenje za samostojno de!o, če ni-ma izpricevaK o absolviranl trgovski na-daljevalni Soli, — Glavna skupSčlna Aerokluba LetoS-nja glavna skupščina Aerokluba se bo vr-Sila po sklepu glavnega odbora v aprilu. Kraj in datum še ništa določena. Glavni odbor je naročil eblastnim odborom, naj čim prej določijo delegate za glavno skup-ščino. — LetoSnia Izmenjava zđravntkoT. V pondeljek je prispel v Beograd tajnik higijenske sekcije Društva narodov dr. Bou-dreau, da pripravi letoSnjo izmenjavo zdravnikov, ki se bo izvršila tekom maja. Izmenjani bodo franooski, beLgijski, ho-landski, danski, nemški, madžarski in jugoslavenski zdravniki. Minister narodnega zdravja dovi5 je spr-ejel delegata Društva narodov in mu izjavil, da bo sto-ril vse. da bo bivanje inozemskih zdravm. kov v naši državi čim prije;nejSe. Druga leta se je vršila zaključna seja zdravnrkov v Ženevi, letos se bo pa vršila v Ljubljani. Po končanem tečaju v naši državi se zbero mozemski zdravniki v Ljubljani na poslovilno zborovanje. Letos se bođt> pecali inozemski zdravniki v vrvi vrsti z rezultati hi-gijenskega dela na kme-■tih. V Jugoslaviji bo obsega! tećaj delo v okolid Slcoplja, Beo«rada m Zagreba. — Predstave v šolah. Nekateri ravna* teljd srednjih sol ro obvestiii prosvetrto ministrst\'Of da prthalajo pogosto potujoče igralske skupin-e, deklamatorji, pevcl Hd., ki prirejajo predstave za šolsko mladino v Solskih prostorih K**r se dogaja, da na-stopaio pri tak'm predstavah tud4 Ijvdje. ki z umetnostio nimaio ničesar opravrt*. Je prosverno ministrstvo odredilo, da lah-ko v bodoče prirejajo po šolah predstave samo oni, ki imajo za to dovoljenje pro-svetnega ministrstva Predstave se pa ne morejo vršiti v času, ko traja pouk. Ravnatelji srednjih Šol morajo strogo kontrolirati delovanje prirediteljev. — Razscava ćeškodovaške artaltektvre ▼ Zagrebu. Tuđi v Zagrebu priredi Češko. slovaška razstavo svojega moderne«a stavbarMva in arhitekture Razstava bo trajala od 27 marca do 1 maja. __ Zrefttoba 1& fTe*tob<». Predserlnik eel- ko»lovaške skupina za med parlamentarno unijo med CeftkoalovaSko in Jugoslavtjo dr Uhlif je poslal jugoslovenskemu protvetne mu ministru Milana Grolu bm>ja*ko, * ka teri mu čentita k imenovanju in izraza nado da bo podpirat akrijo wi posflobitev kulturnih Btikov meH obema narodoma. Prosvetni mi-n'ster se je brzojavno zahvalH za Čestitka in obljnbil. da bn gtoril vw, kar jf» v njegovih mrieh. da se kulturni stiki med obema na- j rod oma čim bolj poglobe. __Priprave aa revaUrisacJj« maim vmlate, Kakor porocamo na drugeru mestu, se mu* dita ta doi v Pragi dr. M. Jovanović in Milo-rad Tosić, ki hoteta proučiti finančne, zlasti pa valutame razmere na . CeJkoslovaSkem. Njuno potovanje je v svezi % nameravano revalorizacijo naSe valute. Iz Prage odpotu-jeta v Berlin in v Bruselj, da te seznanita % nemSkimi in belgijskim i valutnimi razme-rami. — SpftmonJea • desetlehiem rarroja na-i\h ielesnie. Na ieljo prometnega ministra bo sestavljena spomenica, iz katere bo raz-viđen razvoj naših Železnic od ujedinjenja. Vsaka oblastna direkcija mora zbra ti podatke o svojih progah. Ko bodo vsi podatki zbrani, jib ižroSi prometno ministrstvo Narodni obrani, ki jih bo uvrstila kot sestavni del v svojo veliko spomenico, katero izda povodom desetletnice ujedinjenja. — Predaranjc • slovenski knjiievnosti v Be^rradi. VCeraj se je vršilo v Ijudskem vseuČiliSču v Beogradu predavanje o Franu Levstiku in slnvenskosrbskih književnih od noiajth. Predavala je gdž. Ljubica Janković — Ratnički dam v Beograda. Udruženje r«5emiih eastnikov je sklenilo graditi v Beogradu Ratnički dom, ki bo stal na prostom, kjer je bil prej koleoarski klub in dr-sali&e. Oblina je dala stavbi&e proti pri nierni odŠkodnini na razpolago. Udruženje ima zdaj nad 6 mtlijonov Din gotovine, tako da lahko zafne graditi dom. Pred domom postavi velik spomenik hval«žnosti kralju Aleksandru. IstoČasno pokrene udruženje akcijo sa postavitev spomenika kralju Petru v Beogradu. — Strofcovno clasfto »Stenograf«. Prof Mijo Vamberger (Slovenec« izdaja v Za-gTebo ca s:enos:«rafe strokovni list »Stenograf«, ki izhaia 10-krat na leio. Doslei je izšlo 5 številk. List prinaša rudi slavenske se^tave io zgodovfno slovenske stenosrra-fije, ki Jo Je sesravil % R. Binter, višjf davč-nf upravitelj. Naročnina za ćelo leto znaša 30 Din. List se naroča pri prof. Ivo Dutko-viču. Zagreb Primorska ulica 11. — Smrtna kosa. Daties je umrla v Ljub. Ijani soproga inšpektorja mestnh nasadov ga. Ana Hejnic, roj. Pečinkova. Pokojna je bila izrešno priljubljena žena. Kot Čehinja le tako vzl.u-bila Slovenijo. da ii je postala druga domovina. Pogreb bo v sobnto ob dveh po-Poldme iz mrtvašnice splošne bolnice Blag ji spornim! Ugledni rodbini ob bridki izgubr naše iskreno sozaljel — Cirll Metodova ženska podružnica * Kamnikn priredi v soboto dne 3. marca vokalni koncert Iz prijaznosti sodeluje: pev-sko društvo »Ura« s pevovodjem g. Ciril VremSčakom, koncertna pevka ga. Fanči Cadeževa « Ljubljane, na klavirju sprem. lja gćC. Barica Janežičeva 199-ne — Pri Srlpi, bronhitisu, vnetju bezgavk, katarju pliućnih konic, za&lezenju nosu in Požiralniku, obolelos-rih u5es in oci skrbite za to, da želodec in črevo t rabo prirodne sretičice »Franc - Josef* veCkrat temeljito očistimo. Odlični sirokovnjaki za nego-vanje »dravja potrjujejo, da tuđi pri vro-čicnih nalezljivih boleznil voda Franz . Josef trpečemu ČloveSivu izkazuje velike dobrote. 26-T I? Ljubljane —lj Smrt itgledneca IJubliankega vele-trcovca. Sfloči je preminul v Ljubljani po daljšem bolehanju veletrgovec in posest-nik 2- Ivan Orobelnik. Nas> irgovstvo izgubi z njim enesa najmarkantneisih pred. stavnikov. Pokojni je dvignil svojo veletrgovino na Mestnem trgu na ono visino, ki se doseže samo z žilavo marljivostjo in izredno snosobnostjo. Kljub težki gospo-darki krizi, ki tare zlasti naše trgovce, je vodi] svoje podjetj* tako, da se Je usptšno razvijalo. V zasebnem življenju je bil sim-patičen, značaien mož. Ugledna rodb1 na je izgubila z njim najzanesljivejšo oporo Jutri ob tren popoldne za spremijo številni prijatelji in znanci Izpred hiše žalosti v Knafljevi ulici št. 13 k veCnemu počitku. Bodi mu lahka dom a ča zem ja! Težko pri-zadeti rodbini naSe iskreno sožalie! #—1] V novi mestei hisJ na Ahacljevi c. se takoj odda 1 trgovski lokal v najem. Tczadevn^ pojasnila se dobe v mestnem gospodarskem uradu (soba St. 13) med obi. čaj mm i uradnimi uri mi — U Pogreb Ivana Rozmana. Včerai so položili nenadoma preminulega šol^ke-sa slugo Ivana Rozmana k večnemu po. Čitku. Žalni sprevod se je pom;kal izpred realne gimnazije na PoJjanah proti pokopah Šču pri sv. Križu. Pogreb je pokazaK da je bil pokojnik priljubljen ne samo med dijaštvom, temveč tndi med ljubljanskim; meščani in osobito med lovci. Ob krsti je tvorilo Spali-r \2 lovcev v polni lovski opremi s pu^kami. Na čeki sprevoda so ko-rakati dijaki vseh razredov s profesorji, dalje ^tevitni č-Iani Slovenskega lovske^a drt&tva $ predsednikom g dT. Lovrenč*-čem na čelu, med lovci je bil tuđi podžupan g Josrp Turk. Pred lovsko povorko pa je koraka! lovce z lovskim rogom. Na po-kopališču se je v imenu SLD poslovil od pokojnika notar g. Hafner, nakar je 12 lovce vod vttsnjen^ na modrobelo barvan« ploeevino Alcvilke to v ti»oSinkah modre, v stotink.ih pa bele V »obi komi«arja. kt ima avtorefe rat, Je vladal dopoldne šivahen promet Vsi avtomobiH Imajo modro iUvtlko 15, kl naB ljubljansko oblast, bela itevilk« pa značijo evidenčno Jtevilko omiroma lastnika vocila. Vsa država je glede evidence avtomobilov razdeljena po oblastih. —lj Vreme. Danet je Tremo fto lepo, v<-odar se pa ie pojavljajo prvi maki spre-membe. Nebo ni vet* tako jaano kakor je bilo zadnje dni. Vremenski preroki sicer pra-vijo, da bomo imeli ie nekaj časa lepo vre-me, vendar se pa utegnejo unotiti. Barome-ler polagoma pada. Snoči ob 20. je kazal 774.1, termometer 1.2 ft C nad otelo, danes ob 7. zjutraj barometer 772, termometer 1^ st C nad ničlo. Najvišja temperatura je bila včeraj 6.2 st C nad oi^lo, a najnilja 6.4 pod ničlo. Solnce vzhaja ob 6.27, zahaja ob 17.82. — li Ćerllarska sadrnga ▼ LjnMJanJ naznanja in:eresen-tom, da se vrši pomoč-niška preizkušnja v nedeljo dne U. marca t. L Tozadevnc prijave se sprejemajo najkasneje do 7. marca t 1. v zadružni pi. sarni Hrenova ul. 4. — Nacelstvo, 200-n —Ij Razbijali so Sipe... Skupina Štirih ponočnjakov in veseljakov je snoči okoli 23.30 korakala po Trnovem in prepevala. Pritepli so se tuđi v Rečno ulico. Nekdo se ie domisli!, da bi zbudil neko vdovo, bogato posestnico. Pobral je kamen ter sa vrgel v Sipo tako moino, da je daleč na-okrog zažvenketalo.' Mladeničj so nato zbcžaii, a eden je med begom i izu bil lep šal. Policijsko porobilo pravi, da so po* nočnjaki razbili posestnici Sipo najbrž v svojem »vandalistCnem nagonu«. -lj Neprilike kmečkeca deklota. Tam od Krškega je doma Ančka. Ker ni oilo do. ma za njo primernega posla, si je pri Ju-panstvu preskrbela novo de!dvsko knjižico ter se odpeljala v Ljubljano, ker *! *e neki železničar obljubil, da ji preskr^l s'užb > pri županu An^ka se je s sno^ijin potniSkiin vitkom pripeljala v Ljubljana icr je na kolodvoru srečala znanca - lcx uzničar ja. Da bi si prihranila izdatke za ?renoc"5£e, je us dila ŽelezniČarjeveinu vab<'u ter ie Jla ž njim prenočevat v sobo t* vi'tk »spremno osrbje. Komaj je dekle leglo, tt te potr kal na vrata policijski agent ter io v l.nenu po-s'ave povabil v policijske za pore. Dants ,c p< siciia Ančka na po -ii* potolažila svoje gcT.-c na kar je bi'3 .^pnščcna —lj Hudobnl dećek. Včeraj popoldne ie neki hudrrbni deček v Hradeckega vaši vr-Ke' 8!etnemu učencu osnovne sole Maksu Pogačniku kamen v slavo tako. da mu je prizadejal težko rano. Ranjeni deček ie skal pomoči v javni bolnici, kjer so mu ra ambulančnem oddelku rano izprali in ob-vezal1'. nakar te od^el domov. —lj Drobii policijske kronike. Policija je zaprla štiri osebe, dve radi »uma vloma in tatvine, dve brez-poselni mladenki pa radi suma tajne prostitucije. Prijavljeni »ta bili 2 latvinh 1 slučaj talke telesne po^kodbe in 1 slučaj poškodbe tuje lastnine, Deki Jo-že radi razgrajanja in pijanolsti, 5 lastnikov psov radi pasjega kontumaca. 1 slučaj prekoračenja policijske ure in 7 avtomobilistoT in vozni kov radi prest opkor cestnopolicij-skega reda. Va^čkov večer v soboto 3. m. na Tabora za -------stare in mlađe.------- Iz Celja — c Zbornica za trSovina, obrt In Industrijo ima u radni dan v Celju v torek 6. marca od 8 do 12. ure dopohlne v ravnateljevi sobi Prevozne druibe na Savinj-skem nabre-žju — c Umri je Na okoplh ČevtlarskJ moi-ster Jurij Supanc N. v m. p.! — c Gozdfii požar. V pondeljek popoldne je gore' gozd na Sv. Jungerti v smeri od Smarrna proti cerkvt Požar se je prav !ahko opazoval iz Celja. Kako je o*enj na-stal. ni znano Afera s filmom o nemškem barbarstvu med vojno Kako je bOa astrelfena med rojno angleška usmiljenka miss CardL — Jnnaika smrt mlade An^ležinje in belg. inženjerja. Ansleška in netn$ka javnost sta ze-Io razburjeni vsJed afere s filmom, ki naj bi prikaza] trpljenje in smrt an-gleške usmiUenke Miss Cavellove, katero so nem§ki vojaki jeseni L 1915 ustrelili. Barbarska usmrtitev te Žene in njenih druže je bila ena najzanimi-vejSih epizod svetovne volne. Film >e bil na pritisk Nemčijc v Anglji r>re-povedan. Mis CavelI |e bfla plemenita an-glešJoa Žena. ki se je že pred vojno naselila v Beltfii. kjer je posvetila vse svoje moči human i tam em u delu. Spo-četka je bila pestunja v nekem otro§-kem vrtcu, pozrveje pa strežnica v bolnici. Takoj v začetku vojne je vstopila v službo Rdečega križa in kot usmi-Ijenka je požtrvovalno stregla belgij-jfrim, franeoskim in angleškim ranjen-cem. Toda nemSke vojaške oblasti z njenim človekoljubnim delom nišo bile zadovoljne. Ko se je nekaterim vojnim ujetnikom posrečilo pobegniti na Holandsko, je prišla Miss CavelI z ne-katerimi drugimi angle§kimi usmiljen-kami pred sodiSče, W io je obsodilo na smrt Razprava pred vojnim sodi-SČem je bila seveda samo komedija, kakršnih pozna zgodovina vojnih gro-zod«jstev nešteto. Miss CavelI se je držala pred sodišćem zelo junaško in na besnente vojaSkih sodnikov je ve-činoma molčala. Junaštvo plemerfite angle^ke žene se je pokazalo v polni veličini v trenutku njene smrti. Njene zadnje ure pop i sujeta župnik Seur in nemšM pes-nik Benn, ki je prisostvoval ju>tifika-ciji kot voja§ki zdravnik Miss Cavello-vo so ustrelili skupno z belgijskim »i-ženjer'em Rrocquejem. Ju-stifikacija se je vršila na strelišču v predtnestju belgijske prestolice. V tla so zabili uva toola, na katera so hoteli privezati oba obsojenca. AngleSka usmiljenka in belgijski inženjer sta šla na moribče tako neus-trašeno, da so ju obć'iJovali ćelo nemški vojaki. Inženjer Brocque je stopli veselega obraza pred skupino vojakov, ki so bili doloceni za ekse* kucijo, ocKkril se ;e in jih prijazno po-zdravil rekoč: «Dober dan, tro-poda! Pred smrtjo smo v«=i enaki % Mis CavelI je stala fisti hip nekaj korakov od kola, h kateremu so jo hoteli privezati, in se pogovarjala z duhovnikom. Raz« puščenr lasje so obdajali njeno clavo in zdelo se je, da stoji na morišču svet« nica. Mirno se je dala priverati h ko!u. Zadnje njene besede so bile «Pozdra» vite mojo mater in brate, ki se bore v angleški armadi. Rada umrem za An« glijo!» Mučen prizor fe traja! samo neka} minut. Četa nemških voiakov, stojtča par korakov pred koloma, je nabasnla puSke. VoiaSki sodnik je prečital smrt« no oh^odbo. Ohsoiencema so zavezali oči z b%lim rohcem. Znču'o se je po« velje: «Pali!» in inženjer Brocque se je zgrudil mrtev na tla. Mis CavelI je bila samo težko .ranjena. Stala je in se opirala na kol. Pristopil je vojak, ki ji je nastavil puško na čelo in sprožil. Ko ji je zdravnik odvezal oči, je opa* zil, da je bil robec ves premočen s sol« zami. Z eksekucijo miss CavelI pa nemško barbarstvo §e ni bilo kan^a-no. Njeno truplo so namreč odpdjali in pokopali na nekem kraju, za kate« Tfza Anirleži Se zdat ne vedo. Nnibrž jih je pekla vest. bali so se, da bi bil njen grob večna priča niinovec^ bar* barstva. In tuđi zdaj, ko je hotela film* ska umetnost pokazati svetu barbarski čin nemSkega militarizma, so se Ncm* ci ustrašili in napeli vse sile, da pred« vajanje filma preprečijo, kar se jim jf tuđi posrećilo. Bridka usoda dr. Voronova Parižane je presenetiU vest, da se namerava žena znamenitega pomlaje* valca dr. Voronova ločiti. Dr. Voro» nov je v Parizu eden na\popularnejših mož in zato ni čuda. da se Parižani ta* ko zanima jo tuđi za njegovo zasebno življenje Nihče ni pričakoval, da bo zapustila žena moža, ki je posvetil vse svoje moči pomlajevanju priletnih za« koncev, da oi tako preprečil razporo« ke. Ironija usode je, pa hotela, da 2a« dene usoda. katere je hotel obvarovati druge, baS njega. Voronovt teorija, da je pomlajevanje nov vir zakonske sre* če, se je izjalovila v njegovem zakon« skem življenju. Mož, ki je pomagal drugim prenaSati krize in težave za« konskega jarma, ne more pomagati sebi. Voronova žena zahteva namreč ločitev zakona. V Parizu sicer krožijo vesti, da je pravi vzrok disharmonije med zakoncema Voronov ta, da je mož tuđi praktično učil svoje pacijen* te, kako je treba utrditi zrahljane za« konske vezi. Baje se je Voronov rad oziral po lepih Francozinjah in ker je skakal čez zakonski plot, mu hoče že* na pokazati hrbet. Opica se je osvetila človeku, pre« nos žlez je pomladil Voronova v toli* ki meri, da je začel mož presedati svo« ji boljci polovici — takQ hudomušno pišejo franeoskt listi, ki imajo sedaj dovolj hvaležnega gradiva, da lahko zhtjajo na račun dr. Voronova Sale. Voronova možu z ločitvijo gotovo ne bo storila posebne usluge. Priletni za« konski možje si bodo v bodoče dobro premislili, predno se bodo dali pomladiti, ker se jim lahko pripeti isto, kar se je pripetilo Voronovu, da jih nam« reč boljše polovice zapuste. Ni dobro, če je zakonski mož v izvrševanju svo« jih dolžnosti preveč agilen. Lopov naj dela... Po Nemčiji je te dni potoval nfga* nistanski kralj Aman Ullah. Povsod je bil sprejet z velikim pompom in na« vduienjem in republikanski Ncmci so kar tekmovali, da kralja čim dostoj« nejie sprejmejo. O vsem tem pompu, zlasti pa o ceremonijah v Berlinu, so listi že opetovano poročali. Toda v Nauenu se ie prip^til tuđi zanimiv in« termezzo, o katerem poročajo sele da« nes. Ko se je kralj v Naučnu vozil z avtomobilom po mestu, je voz obko* lila skupina komunistov z rdečimi za* stavami in kričali so nanj: «Doli z lo« povom, naj ta postopač tuđi dela! Naj se nauči poštenega rokodclstva in naj ne krade bogu časa, ljudem pa denar« ja.» Kralj, ki ni razume! nemško, je me« nil, da mu množica prireja ovacije. Ukazal je avto ustaviti in smeje se je zahvalil množici. Ko so se pa nekateri preveč podjetni komunisti popeli na voz, je pridrvela policija na konj ih in je demonstrante razgnala. Z iskreno hvaležnostjo se bomo spominjali vseh onih, ki so nam ob prerani smrti naSe srčnoliubljene, nepozabne h.erke, sestre, nećakinje, tett in svakin)e, gospodične Margarete Sevčik lajšali dneve nepopisne boli s Stevilnimi dokazi iskrenega sočutja, vseh onih, ki so predrago pokojoico obsnli z nailepšim cvetjem in vseh, ki so počastil njen spomin s tem, da so jo spremili na njeni poslednji poti. Srčna hvala pevskemu društvu Krakovo-Trnovo za prekrasne {alostinke. < V Ljubljani, dne 29. februarja 1928. Žalujoče rodbine: Sevčik, Kos, Bluaauer, dr. Fakin Strtn 1. •StOVENSKI NAROD. «ne ». feEru«rI* 1921 Stev. 50 Petr SoHJurg: kJSolisevisKi vohun i Avtomobil ie šviffnil mimo, toda Mac Lean se dolgo ni moRel otresti neprijet-nega občutka. Nenadno srečanje oči mu ni šio iz spomina. — To je bil pogled! To je bil pogled! — je ponavljal Mac Lean in se nehote ozrl. da pogleda, kam drvi avto-tomobil. Ali je bilo to naključie? Tuđi mož v avtomobilu je vstal in se ozrl na Mac Leana. Takoj nato je avtomobil izginil za. skupino dreves. Mac Lcanova misel je bila kakor fo* tografičen aparat. Vtisnila si je podobo avtomobila, okolico in obraz moža s srepim pogledom. Vse to je spravila, kakor spravi fotograf nejrative. Kadar bo treba. Če bo sploh kdaj treba, si Mac Lean pokliče v spomin pozitiv. Park v Hanvestu ni velrk, toda raz-jrled na okolico ie krasen. Na severu se vzpenja pod nebo 4000 metrov visoka gora z zasneženim vrhom, na zapadu in jugu so pa tako slikoviti in števijm gorv ski grebeni, da jih čk>yek z veseljem gleda, kajti razne modrikaste, vijoliča-ste, zelene in temne barve vplivajo zelo blagodejno na oči. Mac Lean, lovec vlomilcev. slepar- iev, razbpjnikov in pustotovcev, je strastno ljubil naravne lepote. Zasledoval je grofa Engelmanna iz južnih držav in zavil spotoma v Puebk) samo zato, da se odpočije in nasrleda krasot South Parka. Veroval je y usodo in v svoio srečno zvezdo, kajti tu ie srečal včeraj po naključju Georga Clo-wyja, ki mu je dal zelo zanimive informacije, da ima grof Engelmann svoj sedež v Clevelandu. kjer mu pomaga vplivna prijateljica odnosno sestra gospa Kingheadova. Mac Lean mora zveđeti ođ srčkane Betsv, kako se godi miss Luisi in za kaj se je od'očil bankir Kmghead. da bo mogel pomiriti Georga, ki v Pueblu ne-strpno prićakuje vesti o svoji izvoljenki. Za to uslugo bo Georg nedvomno pripravljen storiti vse. kar bo zahteval od njega simpatični detektiv. Mac Lean je pozabil na zakusko in se je vrnil v hotel sele opoldne. V hotelu si je privoscil dober obed. potem ie pa ndsel na balkon in se zleknil v naslanjao. Prečital ie vse časopise, ki rrm iih ie pri-nesel natakar. njegova radovednost ni poznala mej. Zanimal se je za vsako malenkost, o vsem je razmišljal in vse si ie zapomniU kar bi mu ateznEo pomagati pri detektivskih poslih Po vseh industrijskih krajih, po vseh državah je vrelo. Nekaj se je kuhalo, toda nihče ni vedel. kaj. Nekdo je za-mešal v človeško testo nekak poseben kvas tako, da je shajalo. Neka nevidna roka je sejala seme razdora med poedi-ne stanove in nihce ni vedel, od kod piha ta veter. Glasom časopisnih vesti, ki jih je razumei Mac Lean bolje nego kdorkoli, je prišel en val od juga iz New Orlean-sa in se je bliskovito širil proti severo-vzhodu tako, da so bili industrijski Alleghanv že povsem okuženi. Drugi val je prihajal očividno iz San Franci-sca in se je širil n*-oti vzhodu. Ameriški delavec z.ia in mora znati delati, da si služi vsakdanji kruh. Ameriški delavec si pa zna pravično mezdo tuđi priboriti, če ne gre drugače. Toda ta pokret ni stremi] za zaščito pridob-Ijenih ptavic. za pravično razdelitvijo dela in jela. za dosego višjih mezd in blagostanjem vseh stanov. marveč pod gesli, ki naj bi maskirali pravi vzrok, se je skrival rafiniran, dobro oborožen in žilav sovražnik družabnega reda ki je skušal oma jati in izpodk opati temelje človeške družbe in izglodati korenine kot termit v nadi. da bo zadostoval naj-manjši pritisk. da se stoletno deblo poruši in razleti na drobne kosce. Šio je za uničenje državnega aparata, za demoralizacijo človeške družbe, za za- strupljenje družabnega in rodbinskega življenja. Državne oblasti so zaman na-penjale vse sile, da izslede sejavce tega plevela. Povsod so se poznali sledovi njihovega razdiralne^a deia, toda nihce jim ni mogel do živega. Državne oblasti so bile že opetovano opozorjene na pogubno delovanje tujih termitov, čijih tajnega gnezda ni bilo mogoče namah razdreti, toda že-lezna roka je bila že iztegnjena nalik levji taci. da zmečka termita, čim ga zasači. Mac Lean je bil tuđi krempelj in prepričan je bil, da je grof Engelmann termit Toda doslej se mu se ni posrećilo zasačiti ga pri delu. Mac Lean se je zanašal na svojo vztrajnost. Da. priznal bi ćelo, da se je zanašal tuđi na svojo srečo in da se je treba zanimati za vsako malenkost. Mar slučajno srečanje z Georgom Clorwyjem ne dokazuje, da je treba imeti povsod odprte oči? Nobenega dvoma ni, da je grof Engelmann v zvezi z dr. Mordetom. V vili je Mordetova žrtev, miss Luisa. Tu sta pa tuđi komornica Betsy in dr. Pratt. Ne! Mac Lean ne more odpotovati v Pueblo. dokler ne dobi od stanovalcev vile točnih informacij in zato mora na vsak način v vilo. Mac Lean je prišel ^opoldne in hodil je tako dolgo okros vrta, da je zasleđal vratarja in mu namignil naj odpre vrata. Komaj je pa stopil na vrt, ie ^jaletel na dr. Pratta namesto na Ijubko miss Betsy. s katero bi bil tako rad pokrara-ljal. — Priporočam se, — je dejal dr. Pratt, ko ga je Jackson prijazno po-zdravil. — imamo vainejše opravke in zato se z vašimi vzorci ne moremo ukvarjati. — Ah, skrbi in težave imamo vsi. — je dejal Jackson smeje. — Najbolj čudno pa je. da vsak človck misli, da so njegove skrbi največje. Na svetu je pać tako, da vidi ćlovek samo svoje nad-loge. — Gospod, gospod — kornornica Betsy je težko bolna. Priznajte sami, da vaš poset, — se je hitel izgovarjari dr. Pratt, ki je komaj krotil svojo jezo. — Bože moj. dražestna miss Bersy da je bolna! — je vzkliknil Jackson presenećeno. — £e včeraj je bila zdrava kot riba, a danes pravite, da je težko bolna. Zares, presenećen semf gospod. Ali smem v^m ali prav za prav nji ponuditi pomoč? — Vi. gospod? Ne. Saj sern saro zdravnik. Zbogom, Jackson se je nehal smejari. — Grem gospod. ker me pođite, toda povem vam. da ta nenadna bolezen ni naravna. Ce odklanjate pomoč trgov* skcsa agenta Jacksona, bi morda spre-jeli uslugo Mac Leana. — Mac Lean? Detektiv, kl je zasaćl! \r San Franc:scu tolpo ponarejalcev in ki je ujel v Ne\v Orleansu z'oglasnega bandita Jacka Muraya? — Prosrm, ne omenjajte vseh njegovih junaštev. Mac Lean je vesel dečko in še vedno prevelik idealist. No- Ccte, da vam pomaga? — Oh, seveda. Nihce bi mi ne bil ta hip tako dobrodošcl, kakor on, — je vzkliknil dr. Pratt. — Torej povabite Mac Leana. da sede in napravi požirck dobre kapljice, kajti mož nerad stoji. — Kako? Vi da ste Mac Lean? — Nu da. samo tiho, da naju kdo n« sliši, — je odgovoril Mac Lean smcje. — Včeraj sem preživel nekaj minut v prijetni družbi dražestne miss Betsy v pavilknu tu na vrtu in priznati moram, da mi je dck'e zelo usra:alo. Pa tuđi paviljon ni napačen. Pojdiva tja. če vam je drago. Dr. Pratt je čutil da mora nekomu razodeti svoie skrbi in glej, usoda mu pošilja najboljšega pomočni^ka. Brez ovinkov je pripovedoval detektivu, kaj se ie zgadilo v vili. lzrazil je bojazen, da naiđe dr. Ibralrm Mordet Luisu tu v vili tuđi drugič, ko jo je našel prvič, in da izvrši svoj zločin. Mac Lean je poslušal zdravnika do konca in sele potem je dvignil glavo, rekoč: Damite za spomenik kralja Petru Osvoh^'Mui! Me*tsl pogrebni uroa V naigloblji Žalosti naznanjamo vsem so-rodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da nas je naša neizmerno ljubljena o-proga, predobra mamica, bistra in babica, gospa Ana Bi jok foi. Pelina soproga inspektori a mestnih nasadov dne 29. februarja t. 1. po dolgem in mučnem trpljenju za vedno zapustila. !TVT*i' Blago, nepozabno pokojnice spremimo k večnemu počitku v soboto, dne 3. marca 1928, ob 2 uri popoldne iz mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana-Karljevi Gradec, 29. febr. 1928. Vaclav Hejnic, soprog; Marianna Janošfk roj. Hejnic, hčerka; general dr. Jaromir Pečirka, brat; inž. Josip Janošfk, zet; Nad^žds in Igor, vnuki in vse ostalo sorodstvo. Strojni ključavničar irurjen v večji tovarni, zrno* žen slovenskega in nemškega jezika — išče stalno službo Nastopi lahko takoj. — Ponud* bc pod «Siguma moč/379» na upravo «Slov. Naroda*. lMMMIM>tH>MMMMM>IHt| Opremljena soba v sredini mesta se od da solid« nemu gospodu. — Naslov v upravi «51ov. Naroda». 377 Avtolaoetnika sprejme takoj Bruno Belantič, Siska, Sv. Jerneja cesta 29. 381 Trbov. premog, drva« POGA^NIK, Ljubljana, Boho riceva ulica 5. — Telefon 2059 Makulaturni papir orodaia uorava „Slov. Naroda0' ii Znižgne cene -■> Cen^ zn žane i Vplika l^Kira- ^epnlli robcev, rokavic, OiOOAV C r-LOR ni VOL fClllva \LU\\a. NEN1H, triko perlla «a dame In eospode. Srajce ovratnike, kravate, DIšEčA MILA — K »mplelne potrebšt ine za divile kroiaće, ćevlarje In tape^nike. - Vezenin in čipke. ,/ pr, Josip Potelinc, Ljubljana ;; , Dlizu ^rešernovega spomenika *ob vodi*. ..i —— Ogle'tr s* zaloe^ In se noste prepričali ——_ Sgoijaili! se lahori! Potrti neizmerne žalosti javljamo, da nas je danes zapustil naš najboljši oče, soprog, tast itd., gospod Ivan Grobelnik veletrgovec in posestnik ** -■ Po dolgem, mučnem trpljenju je zatisnil oči, previđen s tola-žili sv. vere v 64. letu svojega delapolnega življenja. /. n^^vj s Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v četrtek, dne *; 1. marca 1.1. ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti Knafljeva ulica 13. V Ljubljani, dne 28. februarja 1928. Žalujočt ostali. Mcstni pogrebni zavod v Ljubljani DRI 2BA .ILIRIJA. Premog, drva, koks iMjhe — Dunaiska cestu 46, polet; Iv Zokotaika — 1 clc# tuo 2820 106/L Kupim ieđllnico Ponudbe pod »Kompletna 360» na upravo «Slov. NarocLi*. Najfinejše čajno maslo dobavlja po Dio 35.— im kg po povzetju od 4 kg naprei — Fran K.olltTitsch. Apače pri Gornji RadgunL 29 T Enonadstropna hiša z dvorišćem v Toplicah pri Novem tnestu — na"prodajt or. «•€ zamenja za majhno prijazno hi§o za eno družino v večjera mestu. Hi^a se nahaja v nepo« sredni blizini kopališča in je v zelo dobrem stanju. Parketi in vodo-vod. — Priporočcnc po* J nudbe na naslov: PtaČek, Toplice pri Novem me^tu št 39. _________________________3% Inkasant vesten in zane&ljiv, položi !ah# ko tuđi kavcijo — išče službo, cvent gre tuđi za vratarja ali nočnega čuva ja. — Dopise na upravo «Slov. Naroda*, pod «Zanesljiv/365». Lcsni trgovci pozor! Prevzamem večjo količino drr za izsekanje m kuhanje oglja. — Ponudbe z navedbo plaćo poslati na naslov: Matevi ICmc« tič» Gabrijele, Kartnelj, DoL _____________________ 3t« Hišo z več stanovanji v Ljubljani kupim takoj proti takojšnjtmu plačilu — Posre* dovalci isključeni. — Pctiudbe pod «So!nčna lega/374» na upr. «Slov. Naroda-*. 374 Postrcžnica za B^>poldanske ure iščt **el