Direktor NT&RC d.o.o. Jože Cerovšek ST- 42 - LETO XLVI CELJE, 20. lO. '94 CENA 1 50 SIT Glovni in odgovorni urednik NT Branko Sfomejčič Čakanje na čudeže Vroča tema Kdo iBže na kozjanskem koncu? Stm 8. Reportaža Domvina, tisikakor... aliobiroktatskih ovirah pri urejanjudržavljanstva. Stran21. Stare šege in opravila Praprotnignojza devet pšenic. Stranžl Zdravo mesto Celje Vrtec v mreži petnajstih slovenskih "zdravih vrtcev". Stran 13. Zdravilišče Rimske Toplice Probiemisekopicijo. StranS. Kronikai HllakakrviPrivodnjaku.Stran 19. Pošpricane šole Hiirtom Mloibe pnh momkiobcifiL Strni Iluzija mesta Hipoteka nad delavskimi žepi H m___________1____JI_____L« -J I____• L_____•____1_______• Ml___« " Em ponuja r (H/bp s hipotMobtm&ijsm stimriji Slran I Spluspetnaminustr št. 42 - 20. oktober 1994 2; Poslance bodo zamenjali svetniki V občinah aoločall volNne enote za volitve ¥ občinske svete v nekaterih sedanjih obči- nah na Celjskem se še vedno ubadajo z določanjem volilnih enot in številom članov v ob- činskih svetih, drugod pa se že pogovarjajo o konkretriih ime- nih, ki se bodo potegovala za naklonjenost volivcev. Še ved- no pa ni jasno, kaj se bo zgodi- lo s sproženimi ustavnimi spo- ri zaradi oblikovanja nekate- rih novih občin, vendar to po mnenju odgovornih ne sme vplivati na potek predvolilnih postopkov. Šentjurske volilne enote Za občino Šentjur, ki ostaja v dosedanjih mejsii, so določe- ne štiri volilne enote. V prvi (ki obsega KS Center in Okolica) bodo volili 10 članov občin- skega sveta, v drugi (v KS Bla- govna, Dramlje ter Ponikva) 7, v tretji (KS Dobje, Kalobje in Planina) 5, ter v četrti (v KS Loka, Prevorje ter Slivnica) 5 članov. Rogaška bi rada več svetnikov Na območju dosedanje šmarske občine bosta v bodoči občini Kozje dve volilni enoti, pri tem pa bodo v eni od njiju volili 5 članov občinskega sve- ta, v drugi pa 8. V občini Podčetrtek naj bi bila ena volilna enota, volili pa bi 16 članov občinskega sveta. Do zapletov naj bi prišlo v zvezi z Bistrico ob Sotli, ki bo spadala v bodočo občino Podčetrtek (ne bo samostojna občina, kot so se tam odločili na referendumu) ter je niso vključili. Občinska volilna komisija v novi občini Rogaška Slatina volilnih enot še ni določila. Po zakonu o določitvi občin ter njihovih območij so za Roga- ško Slatino določili 19 članov občinskega sveta, v kraju pa so predlagali državnemu zboru popravek. Glede na to, da ima ta bodoča občina več kot deset tisoč prebivalcev, želijo več članov sveta. V občini Rogatec sta določe- ni po številu prebivalcev dve volilni enoti, glede števila čla- nov občinskega sveta pa je v stikih s prestolnico prišlo do zapleta. V bodoči, manjši občini Šmarje pri Jelšah bodo tri vo- lilne enote, pri tem pa bodo v eni od njih volili 5 članov občinskega sveta, v preostalih dveh pa po 7. V Mozirju še vedno negotovi Občinska volilna komisija v Mozirju je pretekli teden do- ločila število članov v občin- skih svetih v novih občinah. Tako bo v bodoči občini Mo- zirje, kjer bo proporcionalni sistem volitev, občinski svet sestavljalo 19 članov, 11 iz KS Mozirje in 8 iz KS Rečica. V vseh ostalih občinah, Ljub- no, Luče, Gornji Grad in Na- zarje bo večinski volilni si- stem, občinski sveti pa bodo šteli po 10 članov. V občinski volilni komisiji so določili, da bo iz Ljubnega 5 članov občinskega sveta, iz okolice 2, iz ostalih zaselkov pa 3 člani ljubenskega občin- skega sveta. V Gornjem Gradu bodo iz kraja izvoljeni 3 člani, iz okolice eden član, KS Bočna in Nova Štifta pa bosta prispe- vali po 3 člane gomjegrajske- ga občinskega sveta. V Nazar- jah z okolico bodo za nazarski občinski svet izvolili 7 članov, v Šmartnem pa 3. V Lučah bo občinski svet sestavljalo 6 Lu- čanov in 4 Solčevani. Sicer pa je bodoča teritori- alna razdelitev v mozirski ob- čini še precej negotova. Člani občinske skupščine so na če- trtkovem zasedanju postali nesklepčni, preden so se spo- prijeli s to problematiko, ven- dar pa je nekaj KS že poslalo ugovor na odločitve državnega zbora. Tako so se pritožili iz KS Nazarje zaradi Prihove, z občinske ravni pa so DZ po- slali priporočilo, naj tudi Do- brovlje priključi bodoči občini Nazarje. Oba kraja je DZ uvr- stil v bodočo občino Mozirje, prav tako pa so se pritožili tu- di v KS Solčava, saj niso upo- števali referenduma. Pobuda za spremembo zakona Ker so Celjani sprožili ustavni spor zaradi delitve se- danje občine Celje z oblikova- njem novih občin Vojnik in Štore, so v torek njeni pred- stavniki morali zagovarjati svoj zahtevek na ustavnem so- dišču. Medtem pa je poslanec v državnem zboru Ivan Verzo- lak iz Samostojne poslanske skupine vložil predlog za spre- membo z£ikona o ustanovitvi občin po hitrem postopku, s čimer naj bi Vojnik in Store priključili mestni občini Celje. KOMENTIRAMO Čakanje na čudeže Iz vseh zadnjih zasedanj, raznih sej ah sestankov, ki jim prisostvujemo novinarji, nova reorganizacija občin dobesed- no »šprica« na vsakem koraku. Žal zelo redko v pozitivnem smislu, nenehno je namreč sh- šati le dejstva, da v posamez- nih občinah nimajo pojma, kaj bo konkretno pomenila nova lokalna samouprava. Na to bi se že lahko pripra- vili, bi lahko rekli. Vendar je dejstvo, da bi bilo treba za bo- doče občine, preden so postav- ljene meje in določeno število članov občinskih svetov, vede- ti še marsikaj drugega. Pred- vsem načine financiranja, pri- stojnosti in ne nazadnje mož- nosti. Na to so v posameznih občinah itak opozarjali že pri- bližno dve leti, sedaj to pesmi- co znajo na pamet že ptički - spremenilo pa se ni nič. Jasno je sicer, da s prvim januarjem prihodnje leto sveta ne bo ko- nec in da se bodo konkretne težave morale reševati v ne- kem prehodnem obdobju, am- pak glede na dosedanje izkuš- nje z našo demokracijo lahko samo sklepamo, da bo to pre- hodno obdobje pomenilo en sam prepir in predvsem naza- dovanje vseh manjših občin. Za ilustracijo poglejmo kon- kreten primer gasilcev v Mo- zirju. Gasilska zveza je orga- nizacija, pred katero lahko sname klobuk marsikatero drugo združenje, nenehno jih potrebujemo, skratka so del našega vsakdana. Mozirski ga- silci so neposredno iz letošnje- ga občinskega proračuna iz postavke investicije v požarno varnost dobili 11, 8 milijonov tolarjev. V rebalansu proraču- na so jim dodali 294 tisoč to- larjev, kar je pri poslancih v občinski skupščini vzbudilo skoraj ogorčenje. Da gasilci nimajo sredstev za dokončanje dveh investicij, da so edini, ki imajo interes zaradi potrebe, ne pa interes zaradi interesa. Nato je predsednik vlade Ja- kob Presečnik pojasnil, da iz- pad dohodka ni nastal v ob- činskem proračunu, temveč na področju zavarovalniških pre- mij, mozirski gasili pa so bili ob 1,5 milijona tolarjev. Bistvo zgodbe pa je pravza- prav drugje - po navodilih, ki jih sestavljavci proračuna do- bivajo v republiških ministr- stvih, bi mozirskim gasilcem iz letošnjega proračuna pripada- lo le 5 milijonov tolarjev, torej so jim že v osnovi skupno vso- to dvakrat povečali! In kako bo s tem v novih občinah? Marsikdo da roko v ogenj, da bodo gasilci na slabšem, ne na boljšem. Podobno lahko sklepamo za druge proračunske porabnike, za krajevne skupnosti in za vse ostalo. Verjetno bo potreben več kot čudež, da se v novih občinah ne bodo pritoževali. Teh pa, čudežev namreč, po vseh izkušnjah ni pričakovati. URŠKA SELIŠNIK Gost večera Milan Kučan Gost prvega komornega ve- čera v Zdravilišču Laško je bil predsednik republike Milan Kučan. Prejšnjo sredo je pogo- vor z njim v salonu zdravilišča vodil moderator Jože Volfand. Pred prireditvijo je Kučan obiskal trinajst vojnih invali- dov iz Bosne in Herc^ovine, ki v zdravilišču okrevajo že od začetka leta. Tema pogovora je bil polo- žaj Slovenije v srednji Evropi, odiiosi s sosednjimi državami, predvsem z Italijo in Hrvaško. Obiskovalci, prišlo jih je preko sto, so predsedniku postavljali tudi vprašanja. Najbolj jih je zanimala problematika v zvezi z afero z orožjem, sodstvo naše države ter o pojem pravne dr- žave. Prireditve sta se udeležila tudi ožja sodelavca predsedni- ka, svetovalka Olga Jakhel ter vodja kabineta Peter Toš. Za vunirjeno glasbo sta poskrbela Peter Napret, ki je igral na ci- tre in violino, ter pianist Dejan Jakšič. »Večer je minil v pri- jetni družbi, predsednik nam je namenil presenetljivo veliko časa, saj se nam je pridružil tudi kasneje pri kramljanju ob svečah,« je izrazila zadovolj- stvo nemiestnica direktorja Zdravilišča Laško Cvetka Jurak. Takšni večeri bodo v zim- skem času redni, gostje bodo znani Slovenci s področja po- litike, kulture, umetnosti, vsi tisti, ki bodo za obiskovalce zanimivi. Naslednji komorni večer bo konec novembra. DAMJANA SEME Foto: SHERPA Odklopi velikili dolžnikov Terjatve labko ogrozilo delovanje JP Komunale Javno podjetje Komunala je s polletnimi rezultati poslova- nja seznanilo občinski izvršni svet, ki je med drugim sklenil, da naj Komunala velikim dolžnikom v industriji in go- stinstvu odklaplja vodo in ogrevanje, izjema je le Žele- zarna v Storah. Izvršni svet pa mora redno obveščati o dolž- nikih. Ti namreč Komunali dolgujejo več kot dvakratno mesečno realizacijo. Še bolj kritične so razmere v Vodovodu, kjer terjatve zna- šajo 3,4 mesečne realizacije, medtem ko naj bi v normalnih razmerah dosegle višino me- sečne realizacije. Ker lahko naraščajo terjatve ogrozijo de- lovanje podjetja, so izterjavi tudi sami posvetili posebno pozornost in tako dolžnike terjajo z opomini, telefonsko izterjavo, kompenzacijami in tožbenimi postopki, v določe- nih primerUi pa tudi z odklopi. Lani so vložili 1121 tožb v skupni vrednosti 31,6 milijo- na tolarjev, doslej pa so rešili le 770 tožb v vrednosti 20,6 milijona tolarjev. Komunala je v prvi polovici leta ustvarila 16,5 milijona to- larjev dobička. Pozitivno so poslovale enote Vodovod, To- plotna oskrba in Plinarna, medtem ko so imeli v CE-KA, Javnih napravah in Upravi iz- gubo. Zanimiv je pregled po- slovanja tržnih, netržnih in mešanih dejavnosti, pri čemer ugotavljajo, da je bil pri vseh enajstih tržnih dejavnostih ustvarjen skupen negativni re- zultat poslovanja, skupen re- zultat poslovanja v dvanajstih netržnih dejavnostih je bil po- zitiven, prav tako v mešanih dejavnostih. Iz tega izhaja, da bo morala Komunala organi- zirati tržne dejavnosti tako, da bodo omogočale pozitivno po- slovanje. TC Zimšek za župana Cellska LDS le predstavila svojega kandlilata Jože Zimšek, predsednik celjskega izvršnega sveta, je kandidat občinske LDS za bo- dočega župana mestne občine Celje. To so med drugim pove- dali na no\inarski konferenci občinskega odbora LDS. Predsednik odbora mag.I- van Eržen je ob tem dejal, da so se za Zimska odločili zato, ker ga cenijo kot strokovnja- ka, ki uspešno vodi izvršni svet in ga Celjani dobro poz- najo. Sicer pa je sprejeti zakon o občinah pomenil neprijetno presenečenje za občinski od- bor LDS, ki je račimal, da bo Celje ostalo občina v sedanjih mejah. Ocenjujejo namreč, da je odločitev o občinah Štore in Vojnik negativna za razvoj ob- močja, zato je po njihovem tre- ba zakon spremeniti oziroma s posebnim referendumom v obeh občinah popraviti odlo- čitev državnega zbora. V pri- meru Teharja pa občinski svet LDS meni, da je treba njihovo voljo spoštovati, sprašuje pa se, kako jo bodo uveljavili in če gre resnično za želje ljudi. V stranki računajo, da bodo imeli tudi po lokalnih volitvah možnost delovati na enak na- čin kot sedaj, kar pomeni, da očitno računajo na zmago. Po besedah mag. Eržena so rezul- tati vidni in jih ne morejo izni- čiti niti nasprotniki. Za bodo- če občinske svete bodo predla- gali ljudi, ki so sposobni prev- zeti odgovorne naloge. V Celju jih bodo predstavili 4. novem- bra na kandidacijskem zboru. Sicer pa naj bi poleg občin- skega sveta v Celju deloval še občinski odbor kot operativni organ, v katerega bi k sodelo- vanju povabili tudi sposobne predstavnike drugih strank. Ce bo občina ostala v sedanjih okvirih, bo občinski svet zlasti odgovoren za enakomeren raz- voj na vseh območjih, še vedno pa bo imel tudi precej nalog regionalnega pomena. TC izvolili 53 sodnikov LJUBLJANA, 18. okto- bra (Delo) - Poslanci drža- avnega zbora so po zaple- tih le izvolili 53 sodnikov s trajnim mamdatom. Janez Podobnik (SLS) je najprej predlagal ponovno splošno razpravo o tej točki, vendar je za njegov predlog glaso- valo premalo poslancev. Zavrnili so tudi predlog, da bi iz paketa začasnih uma- knili kandidature sedmih sodnikov, ker so občani o njih pisali poslancem. Višie pokojnine LJUBLJANA, 18. okto- bra (Delo) - Oktobrske po- kojnine in druga denarna nadomestila, ki jih izplaču- je pokojninski zavod, bodo višja za 2,5 odstotka. Upo- kojenci bodo prejeli še po- račim razlike za prejšnja dva meseca, saj velja zviša- nje od 1. avgusta. Ukrepi za podjetja v težavah LJUBLJANA, 13. okto- bra (Delo) - Republiška vla- da je sprejela projekt sana- cije slovenskega gospodar- stva v letošnjem in prihod- njem letu. Ta predvideva sveženj ukrepov, ki naj bi pomagali na zeleno vejo več podjetjem, ki se utap- ljajo, čeprav bi bila - z za- časno finančno pomočjo - sposobna preživeti. Naj- pomembnejši med temi ukrepi je predlog zakona o poroštvih države za ob- veznosti gospodarskih družb in restrukturiranje dolgov. Konec orožarske afere MARIBOR, 17. oktobra (Delo) - Po osemnajstih na- daljevanjih glavne obrav- nave se je končalo sojenje proti četverici, obdolženi zlorabe položaja v zvezi s skladiščenjem orožje med humanitarno pomočjo na mariborskem letališču. Pe- ter Čibej, namestnik mari- borskega temeljnega jav- nega tožilca je namreč umaknil obtožni predlog, potem ko je sodnica pre- brala, kaj je parlamentarni komisiji o dogajanju na le- tališču pričal Hasan Čen- gič. Po obrazložitvi Čibeja so štirje obdolženci - Silvo Komar, Milan Hmelak, Bruno Kermavc in Tomi- slav Špehar - ravnali v de- janski zmoti in v njihovem ravnanju niso bili podani znaki očitanega jim kazni- vega dejanja. ■NOVI TEDNIK- Glavni in odgovorni urednik- Branko Stamejčič. [ Pomočnica odgovornega ured' nika: Milena Brečko-Poklič. Uredništvo: Marjela AgreZ- Irena Baša, Tatjana Cvim, Ja' nja Intihar, Brane JerankOi Ksenija Lekič, Edi Masnec, Uf ška Selišnik, Ivana Stamejčič' Željko Zule. Tehnično ureja- nje: Franjo Bogadi, Robci^ Kojterer. Oblikovanje: Minj^ Bajagič. Tajnica uredništvi' Mojca Marot. Naslov uredništva: Prešernov^ 19, Celje. Telefon: (063) 29-431' fax 441-032. Št. 42 - 20. Oktober 1994 3 Pouk o religijah 1 Soli - da ali ne? fg skupno mizo v Žalcu so se kresala različna mnenja »Kakršno koli odločitev ^vezi s poučevanjem religije jolah bomo sprejeli Slovenci, ggj ta ne bo na škodo otrok, Predvsem pa naj ne povzroči ^jlikovanj med njimi.« Tako bi lahko na kratko str- pjli mnenje dokaj številnih jijeležencev pogovora na temo pouk o religijah v šoli - da ali je? Pretekli teden ga je v pro- 5torih Občinske matične ^jižnice v Žalcu organizirala (ibinočna organizacija Združe- ne liste socialnih demokratov. pomočjo patra Ivana Arzen- p iz Petrovč so organizatorji ^ skupno mizo zbrali dr. Iva- na Rojnika, po rodu domačina jz Braslovč, sicer pa župnika na Sladki Gori in predavatelja [a teološki fakulteti v Maribo- lU, dr. Staneta Gerjola s teolo- ike fakultete Ljubljana, mag. jjedagoških ved Alenko Šverc iz mislinjske doline, ki je med jrugim študirala teologijo do- ma in kasneje v Rimu, dr. Mi- lana Divjaka, psihologa s pe- lagoške fakultete Maribor, pogovoru pa so sodelovali še retovalec ministrstva za šol- Ivo in šport Janez Krek, razi- kovalec na Pedagoškem insti- utu Slovenije Zdenko Kode- ja, nekdanji ravnatelj žalske snovne šole Janez Meglic ter 'rane Tratar in Sonja Lokar iz Združene liste socialnih de- mokratov. Udeleženci so na kratko po- vedali svoja stališča do uvaja- nja pouka o religijah v sloven- ske šole, ki so bila podobno kot v celotni slovenski javnosti seveda različna. Dr. Ivan Roj- nik je nanizal vrsto razlik med veroukom oziroma katehezo, ki se danes odvija v Cerkvi, ter poukom o religiji, kakršnega naj bi uvedli v slovenske šole. Ta naj bi po njegovem zagoto- vil predvsem objektivne infor- macije o krščanstvu. Kateheza je namenjena tistim, ki se svo- bodno odločajo za verouk in prejemanje zakramentov, po- uk v šoli pa naj bi bil name- njen vernim in nevernim, bo- jazen pred diskriminacijo pa je po besedah dr. Rojnika pre- tirana. Dr. Stane Gerjol je bil prepričan, da bi pouk o religi- jah popestril šolski prostor in fa demokratiziral. Alenka vere je k temu dodala, da je za vsakega človeka pomembno poznavanje kulture, zato je poznavanje krščanstva po- trebno vključiti v šolski pro- gram, kar pomeni tudi sooča- nje različnih obzorij. Zdenko Kodelja in Janez Krek sta v Žalcu menila, da bistvena dilema ni v tem, ali pouk o religijah v šoli bo ali ne, temveč je osrednje vpraša- nje, ali bo ta predmet podoben ostalim oziroma kdo bo imel glavno besedo pri njegovi vse- bini, nameščanju učiteljev, pi- sanju učbenikov. Po njunem mora o tem odločati strokovni svet, ne pa cerkvene instituci- je. Milan Divjak se je kot psi- holog spraševal, kaj bi pouk o religijah pomenil za učitelje, otroke in starše. Po njegovem bi prišlo do ideološke delitve, delitev pa je v življenju že tako in tako dovolj. Janez Meglic, nekdanji šolnik, je prepričan, da je otroke treba seznaniti z verstvi, verouk pa naj ostane v cerkvi. In še stališče Sonje Lokar: »V šolah je premalo znanj in soočanja razhčnih po- gledov na vero, to pa ne pome- ni, da je potreben poseben predmet, vsebine, ki so sedaj pomanjkljivo predstavljene, je mogoče vključevati v ostale predmete.« In kaj so menili ostali udele- ženci tega pogovora? Nekateri so se spraševali, ali bo družba res kaj boljša, če bo v šolah verski pouk, koliko bi uvedba verskega pouka vplivala na ustavno določeno ločitev Cerkve in države in ali ni za- misel o obveznem izbirnem predmetu zgolj metanje peska v oči. Spet drugi pa so menili, da se je treba zgledovati po sosednjih državah, kjer je po- uk o religijah nekaj povsem normalnega že dol^ leta. Skratka, razprava v Žalcu je pokazala, da bo o tej temi še veliko govora in da so mnenja deljena. Ljudje imajo vsak svoje izkušnje, zaradi katerih podpirajo ali pa zavračajo uvajanje pouka o religijah v slovensko šolstvo. IRENA BAŠA Foto: TONE TAVČAR Spominska slovesnost na ^reti ; Združenje borcev NOV žalske in mozirske občine je pripravilo v soboto sre- čanje borcev in občanov na Creti na Dobrovljah. Sre- čanje, ki je tradicionalno, je posvečeno spominu prve frontalne bitke slovenskih partizanov z okupatorjem oktobra 1941. Na Čreti se [je v soboto zbralo več sto borcev in krajanov, tudi mladih je bilo veliko. Pri- sotne je pozdravil predsed- nik žalske borčevske orga- nizacije Janko Cvikl, osrednje govor pa je imel dr. Janez Zupanee, posla- inec v državnem zboru. Spregovoril je o pomenu te bitke ter opozoril na po- jmen ohranjanja spomina fla dogodke iz NOB, čeprav bi nekateri radi ta spomin izbrisali. Navzoče je poz- dravil tudi Ivo Zupane, pr- voborec in udeleženec bit- na Čreti. Kulturni pro- gram so pripravili učenci Oš Braslovče in braslovški Pevci. T. T. Kal za demografsko ogrožene? KantUHail so znani, denarja Iz LJubljane pa nI Pri delitvi denarja za demo- grafsko ogrožena območja ima razmeroma veliko besedo ob- čina. V šmarski občini so se po letošnjem razpisu prijavili za vlaganja v lokalno telefonijo, gradnjo magistralnega vodo- voda ter urejanje šmarske obrtne cone. Občina naj bi prejela za sofinanciranje go- spodarske infrastrukture 57 milijonov tolarjev, 24 milijo- nov pa za spodbujanje gospo- darskih naložb podjetnikov ter kmetovalcev. Denar so v ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj sicer odobrili, v šmarski občini pa ga še ni. O tem je bilo govo- ra tudi na zadnji seji šmarske vlade. Pri tem so omenili po- trebne zneske: predračunska vrednost za naložbo v lokalno telefonijo je 97 milijonov SIT, zahtevek za nepovratna sred- stva pa znaša 38 milijonov. Tretja etapa magistralnega vodovoda bo stala po predra- čunu 197 milijonov (zahtevek za nepovratna sredstva je 25 milijonov), ureditev obrtne co- ne pa naj bi stala 45 milijonov (zahtevajo pa dobrih 23 mili- jonov SIT). Pretekli teden so na seji pre- cej pozornosti namenili tudi obljubljenemu denarju za spodbujanje gospodarskih na- ložb. Posebna komisija občin- ske vlade je namreč ugotovila, da so občani za podjetniške ter kmetijske programe prijavili veliko odličnih programov, denarja pa ni dovolj za vse. Prav tako opažajo, da je pone- kod veliko podjetniške inici- ative, v nekaterih predelih pa je, žal, pravo mrtvilo. V občini so sicer pripravili številne po- djetniške delavnice - v regiji so po tem v vrhu - vendar pa na posebej ogroženih področjih ni pravega zanimanja. Tako so po majskem razpisu prejeli skupno 22 projektov za obrt in podjetništvo ter po 10 za osnovno kmetijsko proiz- vodnjo oziroma dopolnilne de- javnosti. Od nekaj več kot 24 milijonov tolarjev so jih 13 na- menili za podjetništvo, vse ostalo pa za kmetijstvo. Pri tem so izbrali 6 podjetniških načrtov samostojnih podjetni- kov oziroma v družbah z ome- jeno odgovornostjo, ugodili so šestim kandidatom, ki želijo urediti turistične kmetije (za dopolnilno dejavnost), ter osmim za posodobitev osnovne kmetijske proizvodnje. Na seji so povedali, da omenjeni kan- didati odločb ministrstva za ekonomske odnose in razvoj še niso prejeli, zato postajajo ne- strpni. V Kračunovem mini- strstvu so obljubili, da bodo to storili še ta mesec. BRANE JERANKO l^orodnl krči Celiskiii lekarn ^niarska vlada z aelltveno bilanco soglaša_ Status javnega zavoda ?^skc lekarne še ni dokon- Precejšnje težave so za- ^•Ji izločitve lekarn v žalski ^^ni, kjer podelitev želenih '•Jcesij ni bila mogoča, zato r so se poslužili možnosti ^^anovitve lastnega javnega rpda. Za dokončni status J'jskih lekarn ter izločitev Nnjesavinjskih lekarn ^''•'ebujejo še številna so- k njihovi premožen j- Hilanci. Aoblematiko, ki so jo že .''kokrat obravnavali na ^ličnih ravneh ter krajih, .pretekli teden predstavili ^ ^eji šmarske vlade. Člane občinske vlade je predstav- nica Celjskih lekarn Marija Vodeb seznanila s poročilom o njihovi premoženjski bi- lanci. Ugotovili so, da je bilo njihovo premoženje konec preteklega leta vredno 424 milijonov tolarjev, pri tem pa je najvišji delež premože- nja, nad 48 odstotkov, v ob- čini Celje. 8 16 odstotki sledi občina Žalec, z 11 odstotki konjiška, z 10 šmarska, s 7 laška, nekaj nad 6 odstot- kov premoženja pa pripada šentjurski občini. V skup- nem znesku je premoženja iz lastnih virov 306 milijonov tolarjev, kar predstavlja 72- odstotni delež. Podpredsed- nica šmarske vlade je še po- jasnila, da je premoženjski delež šmarske občine razme- roma nizek tudi zaradi manjših zalog v lekarnah, v Konjicah pa so, na primer. Celjske lekarne še lastnik objekta. Smarska vlada se je z bi- lanco strinjala brez posebnih pripomb, zdaj pa bodo poro- čilo obravnavale še druge občinske vlade. Tako so se namreč odločili na pogovoru med predstavniki Celjskih lekarn ter vseh občin usta- noviteljic pred mesecem dni. BRANE JERANKO Trije nobelovci za mir Dobitniki letošnje Nobe- love nagrade za mir so izraelski premier Rabin, zunanji minister Peres in vodja Palestinske osvobo- dilne organizacije Arafat, ki si bodo tako med sabo razdelili 933 tisoč dolarjev. Odbor za podelitev nagrad v Oslu je odločitev o nagra- jencih utemeljil z beseda- mi, da so trije bližnjev- zhodni državniki bistveno prispevali k zgodovinske- mu procesu, s katerim lah- ko mir in sodelovanje na- domestita vojno in sovra- štvo. Vendar pa je takšna odločitev Odbora sprožila številne polemike, eden od članov odbora je zaradi po- delitve nagrade Arafatu, po mnenju precejšnjega števila ljudi nekdanjemu teroristu, celo odstopil. Nasprotovanja pa so se še povečala, ko je dan po po- delitvi nagrad skrajna pa- lestinska organizacija Ha- mas ubila ugrabljenega izraelskega vojaka, ker Izrael v zamenjavo za nje- govo življenje ni hotel iz- pustiti 200 palestinskih skrajnežev. Rusija na strani iraka Rusija je z obsežno di- plomatsko misijo Irak uspela prepričati, da priz- na suverenost in ozemelj- sko celovitost Kuvajta. ZDA so na to takoj odgovo- rile, da iraško priznanje še ne pomeni ukinitve sankcij proti Bagdadu. Še več, ZDA so celo predlagale re- solucijo, ki so jo članice Varnostnega sveta potem enoglasno sprejele, in predvideva, da mora Irak takoj umakniti svoje enote z juga države in da vojska ne sme več uporabljati za grožnjo sosednjim drža- vam. Rusija, ki je pred tem grozila z vetom je opozori- la, da sprejeto besedjlo re- solucije 949 ne opravičuje uporabe sile, kar vztrajno trdi ameriška stran. Na ru- sko stran se je postavila tu- di Francija, medtem ko so Američani svojo zaveznico našli v Veliki Britaniji. V Perzijskem zalivu pa kljub vsemu ostaja še vse po starem. -1 Haitski predsednik ] spet doma Na Haiti se je vrnil zako- ] nito izvoljeni predsednik j Jean-Bertrand Aristide, ki < ga je vojska 30. septembra ^ 1991 strmoglavila v krva- vem državnem udaru po komaj .sedmih mesecih predsednikovanja. Aristide se je zatekel v ZDA, Ameri- čani pa so mu tudi poma- gali pri ponovnem prevze- mu oblasti. Nekdanjega duhovnika, ki so mu neka- teri celo nadeli ime »Hait- ski Nelson Mandela,« je ob prihodu pričakalo več mili- jon privržencev državlja- nov, osrednja slovesnost s častno stražo in himno pa je bila pred Narodno pala- čo v Port-au-Princeu. V slavnostnem govoru je Aristide svojim državlja- nom prisegel, da na Haiti ju ne bo nikoli več prelita kapljica krvi. Poudaril je še, da bo skrbel za spošto- vanje zakonitosti, se zavze- mal za narodno spravo, lju- di pa je pozval k zavrača- nju maščevanja. Heimut Koiii ostaja kancler Na parlamentarnih voli- tvah v Nemčiji je zmagala vladajoča koalicija kanc- lerja Kohla, ki je dobila 48,4 odstotka glasov, kar ji daje absolutno večino z de- setimi glasovi prednosti v bundestagu. Vladajoča koalicija, sestavljena iz Krščansko-demokratske unije, Krščansko-soeialne unije in Liberalne stranke, ki je na oblasti že dvanajst let, je dobila 341 poslan- skih mest, medtem ko bo opozicijo zastopalo 331 po- slancev. Socialdemokra- tom s kanclerskim kandi- datom Scharpingom na če- lu zamenjava v Bonnu ni uspela, čeprav so na vče- rajšnjih volitvah v primer- javi z letom 1990 pridobili okoli 4 odstotke. V novem parlamentu bosta imeli svoje zastopnike še dve stranki: Zeleni, ki se tako s 7 odstotki glasov vračajo na politično prizorišče in Stranka demokratičnega socializma, naslednica nekdanje vzhodnonemške komunistične partije. Kancler Kohl in vodja libe- ralcev, zunanji minister Kinkel sta se že dogovorila, da bosta verjetno zmanjša- la število ministrov v novi vladi. Finci za Evropsko unijo Na Finskem pa je pote- kal referendum o priključi- tvi države v Evropsko uni- jo. Na vprašanje: Ali naj se Finska v skladu z doseženi- mi dogovori priključi Evropski uniji? je 57 od- stotkov ljudi odgovorilo pritrdilno, medtem ko jih je bilo 43 odstotkov proti. Volilna udeležba je bila 74- odstotna, izid referenduma pa mora zdaj potrditi še parlament. Finska se z vstopom v Unijo skuša iz- kopati iz dolgotrajne rece- sije. Njen sistem zunanje trgovine je razpadel, brez- poselnost pa se je povzpela na 20 odstotkov. Gospo- darstvo je začelo ponovno okrevati šele v zadnjih me- secih. Finski »da« bo tako dober kazalec za ostali dve nordijski kandidatki za vstop v EU Švedsko in Norveško, kjer je razpolo- ženje do dvanajsterice še vedno odklonilno ali nego- tovo. V teh dveh državah bo referendum o članstvu v EU potekal 13. oz. 21. no- vembra, pričakuje pa se, da bo šlo precej na tesno pred- vsem na Norveškem. Neuspešne makedonske voiitve v Makedoniji so poteka- le predsedniške in parla- mentarne volitve, na kate- rih so volivci izbirali nove- ga predsednika države in 120 poslancev enodomnega sobranja. Za mesta v so- branju je bilo volivcem na voljo 1766 kandidatov, ki jih je predlagalo 38 politič- nih strank, okrog 300 pa je bilo neodvisnih kandida- tov. Po neuradnih podatkih je bila volilna udeležba ko- maj 41-odstotna, za izbor predsednika države pa je v prvem krogu potrebna večina glasov volilnega te- lesa, torej več kot 50 od- stotkov. Tako je zelo ver- jetno, da se bosta oba kan- didata, sedanji predsednik Gligorov in prvak stranke VMRO-DPMNE Georgiev- ski ponovno pomerila 30. oktobra. To se bo zgodilo pod pogojem, da bodo voli- tve razglašene za neregu- larne. Svoje bo moralo po- vedati še 150 mednarodnih opazovalcev iz Sveta Evro- pe in KEVS-a. Št. 42 - 20. oktober 1994 v Rogaški bodo gradili terme zaravNIšče se hoče uveljaviti tudi kot termalno kopališče Rogaška Slatina slovi po mineralni vodi, zdaj pa vse bolj izkoriščajo tudi njeno no- vo bogastvo - termalno vodo, po balneološki oceni precej mineralizirano ter ugodno ocenjeno. V pokritem bazenu hotela Donat ter v letnem ko- pališču se je bilo pretekla leta mogoče kopati v navadni vodi, od letos poleti pa v termalni. V zdravilišču imajo s termalno vodo velike načrte, saj naj bi v prihodnjih tednih začeli gra- diti velike, najsodobnejše ter- me, ki po načrtih spominjajo na tiste v Atomskih toplicah. Gre za veliko obogatitev do- sedanje ponudbe. Novo odkri- ta termalna voda ima pri vrti- ni 60 stopinj, nato pa jo ohla- jajo na kopalno temperaturo. V zdravilišču so že lani začeli snovati načrte za gradnjo veli- kih term, na svetovni ravni, a ne v znamenju množičnega turizma. Pripravili so idejni projekt, poskrbeli za prostor- sko- urbanistične uskladitve in načrte gradnje v podrobno- stih ter pridobili potrebna so- glasja. Priprave so v zaključni fazi, pravijo v zdravilišču, kjer trenutno pokrivajo le še fi- nančno konstrukcijo. Gre za naložbo v vrednosti 13 milijo- nov DEM, investitorju. Zdra- vilišču Rogaška Slatina, pa bodo pomagali sovlagatelji in poslovne banke. I*ri tem raču- najo na veliko poslovno pri- vlačnost načrtovane naložbe. Za lokacijo novih term so si izbrali staro slatinsko letno kopališče iz 1. 1935, ki ga bodo podrli, pri tem pa upoštevali nekatere zimanje značilnosti starega objekta. Gradnjo na- meravajo začeti v mesecu dni, končali pa bodo pred začet- kom prihodnje poletne kopal- ne sezone. Po obstoječih načr- tih bodo terme obsegale 4250 kvadratnih metrov skupne po- vršine, od tega 600 kvadratnih metrov notranjih vodnih povr- šin ter 240 kvadratnih metrov zunanjih. Poleg gostinske po- nudbe bo tudi savna, turška kopel, fitness center, servisni prostori ter trgovski lokali, prostorsko pa bo povezana z bližnjim poslovnim centrom. Terme bodo seveda odprte vse leto, namenjene pa bodo tako hotelskim kot dnevnim go- stom. BRANE JERANKO Zakilučen šesti natečaj Razvoju obrti In podjetništva dodatnih 30 milijonov tolarjev Konec minulega tedna se je iztekel rok za prijavo na šesti natečaj za dodelitev sredstev za pospeševanje razvoja drob- nega gospodarstva, ki ga je pred časom razpisal žalski Sklad za razvoj podjetništva. Med prosilce bodo tokrat raz- delili 30 milijonov tolarjev. Sklad za razvoj podjetništva je v žalski občini kot samostoj- na pravna oseba začel delovati pred dvema letoma. Sklad de- luje v okviru Podjetniškega centra, ki ga sestavljajo še Zbornica zasebnega gospodar- stva, samostojna svetovalna organizacija Izvir ter žalski iz- vršni svet. Doslej je bilo v ob- čini razpisanih že pet nateča- jev za dodelitev sredstev, pri vsakem razpisu se za sodelo- vanje dogovorijo z eno izmed bank na žalskem področju. Tako so doslej sodelovali z Banko Celje in Banko Hme- zad, kdo bo nosilec sedanjega natečaja, bo znano v kratkem. Zanimanje za dodelitev teh sredstev je vedno veliko, na primer v petem natečaju so bi- la sredstva razdeljena 33 pro- silcem, za denar pa je prosilo preko 60 interesentov. Podob- no je bilo tudi pri vseh prejš- njih razpisih in v Skladu pri- čakujejo, da bo tako tudi v to- kratnem primeru. Prednost pri dodelitvi denarja imajo v žal- ski občini predvsem tisti, ki se odločajo za razvoj deficitarnih dejavnosti. Tako so na primer pri zadnjem razpisu zavrnili vse vloge, ki so prišle s področ- ja trgovine, gostinstva, avto- prevozništva, pekam, cvetli- čarn in frizerskih lokalov, saj v občini ocenjujejo, da so te dejavnosti na žalskem območ- ju že dovolj razvite. Poleg tega pa od interesentov med dru- gim zahtevajo potrebno grad- beno dokumentacijo, zavrača- jo pravne osebe z blokiranim žiro računom, prav tako fizič- ne osebe, ki nimajo poravna- nih davkov in prispevkov pri davčni upravi ali firme, ki ni- majo zaposlenih oziroma bele- žijo slabe poslovne rezultate. Vsi tisti, ki se prijavijo na na- tečaj, morajo sedež obratoval- nice imeti v žalski občini, svo- Sklad za razvoj drobnega go- spodarstva naj bi se iz občin- skih prostorov v kratkem pre- selil na novo lokacijo in sicer v prostore bivšega Zavoda za načrtovanje v Žalcu. Zaposliti nameravajo tudi poslovnega sekretarja, ki bo obrtnikom in podjetnikom na voljo z vsemi potrebnimi informacijami. Na prvi razpis za poslovnega se- kretarja se je sicer prijavilo 14 kandidatov, vendar nihče iz- med njih ni ustrezal zahtevam upravnega odbora. Zato bodo v kratkem razpis ponovili. je mnenje pa doda tudi banka, še zlasti v primerih, če imajo prosilci že preveč kreditov. Skupno so doslej v petih nate- čajih interesentom razdelili 85 milijonov tolarjev oziroma do- ber milijon nemških mark, v prihodnjih tednih pa bodo razvoju in pospeševanju drob- nega gospodarstva v žalski ob- čini namenili še 30 milijonov tolarjev. Koliko interesentov se bo potegovalo za ta sredstva in s katero banko bodo tokrat sklenili dogovor, pa bo znano v teh dneh. IB 60SP0 DARSKI Lastninfenje Cinkarne v celjski Cinkarni, kil po približnih ocenah vre^ na 90 milijonov mark, so konca septembra s certij] kati zbrali za 15,7 milj nov mark kapitala. S tej, imajo po oceni vodstva (io, bre možnosti, da skupa, z vrednostjo neizplačani plač odkupijo 20 odstotkoj družbenega kapitala z iu; temo razdelitvijo. Obenen so v Cinkami že razreš| zahtevke za denacionalizj, cijo na področju celjske^ dela Cinkarne, še vedno poteka denacionalizacijsj postopek v PE Kemija ^^ zirje. 11 Trdnjava v Velenju] Družbam za upravljanji investicijskih skladov seji pridružil tudi Fingoren ij Velenja, ki je za vpisovanji certifikatov in denarja a vplačilo delnic prve izdaji ustanovil pooblaščeni družbo Trdnjava. Ta ponij ja 5 milijonov delnic po noi minalni vrednosti tisoč W larjev in prodajni vrednosi 1053 tolarjev. Doslej so pi vsej Sloveniji zbrali 6.7(11 certifikatov. Za delnic družb bodo namenili d odstotkov naložb, v vred nostne papirje in nepn mičnine pa bo šlo predvj doma 20 odstotkov nalož Avtoprevoz na dražbi Minuli torek je bila celjskem sodišču razpisan prva javna dražba, na ka teri so morebitnim kupcei ponudili dva in pol hektai ja zemljišč ter poslovn stavbo bivšega Avtoprevo za. Izklicna cena je bila mi lijon 200 tisoč marl V kratkem naj bi bila raz pisana tudi licitacija kami onov, ki se še vedno naha jajo bodisi na tovamiškeii dvorišču ali pa doma pi nekdanjih delavcih Avto prevoza. Zamisel o tem, d bi na tej lokaciji v Semp« tm uredili transportni cen ter z avtomehanično delav nico za potrebe graditelj? avtocest se kot kaže v9 bolj odmika, saj ni zaniffls nja med kupci, ki bi bil pripravljeni odkupiti celf ten kompleks. Pojavlja)' pa se interesenti, ki bi ^ pili posamezne dele nekdJ njega Avtoprevoza. ,. Strojna naj bi zaživela v strojni, prav ti enem tistih žalskih pod tij, ki je moralo v stečaj, doslej našli kupce za 3 nezazidana stavbna z* Ijišča in upravno stav s prodajo so iztržili P bližno milijon mark, s W denarjem pa nameraval poplačati tretjino terjat Za nakup proizvodne B Strojne pa se zelo resnoi nimata dve večji podj« pi-vo iz žalske in drug< velenjske občine. V vsal primeru namerava stec< upravitelj Lojze Poseda letos najti kupca in predvsem iz dveh razloj Preko zime je treba pro^ re ogrevati, sicer bo šk* še bistveno večja. Poleg ga pa je za tistega, k* morebiti nadaljeval s I izvodnjo kmetijske nizacije sedaj že skf* rok, da se loti dela^ 1^ sicer je boj na tržišču prihodnje leto že izgubi PO ČEM SO DEVIZE? Tečaji deviznih valut na dan 19. 10. 1994 Dr. Jože Mencinger v Žalcu Na povabilo žalskega kluba Manager bo v četrtek, 27. oktobra v Žalcu pogovor z znanim slovenskim ekonomi- stom dr. Jožetom Mencingerjem. Gospodarstvenikom naj bi spregovoril o letošnjih gospodarskih gibanjih v Slove- niji ter predvidevanjih za prihodnje leto. Kot običajno je žalski klub Manager tudi tokrat povabil k sodelovanju na tem srečanju gospodarstvenike s širšega celjskega ob- močja. PONUDBA IN POVPRAŠEVANJE Ponudba: - Podjetje Inpo d.o.o. Ljuto- mer nudi v odkup ali najem različne nepremičnine v Lju- tomem. Informacije: tel. 069/ 82-487 in fax 069/83-026 (Ani- ca Ivanič). - Podjetje Mineš Team d.o.o. Kobarid nudi iz lastne proiz- vodnje nojeve mladiče ter plodna nojeva jajca. Informa- cije: tel. 065/87-802 in fax 065/81-461. -Podjetje CRI d.o.o. Celje nudi proste kapacitete na stro- ju za širinsko lepljenje lesa. Max dimenzije lepljenih ele- mentov: dolžina 2400 mm, ši- rina 800 mm, debelina 90 nun. Nudijo tudi proste kapacitete na stroju za pakiranje izdel- kov s termoskočljivo folijo. Max dimenzija izdelka je 550x550 mm. Informacije: tel. 27-813 in fax 21-937 (Martina Lipičnik). - Podjetje Triton d.o.o. Celje nudi balon hale iz umetnih mas za tenis igrišča priznane nemške firme Seil-Baur. Se- stavljene so iz sider, pocinka- ne mreže in jeklenih vrvi za večjo odpomost proti vetrn in snegu ter za preprečevanje od- mevanja v hali, zunanje - dvoj- ne izolacijske osnovne folije, grelno vpihovalne enote, raz- svetljave, vrtljivih vrat in do- datne opreme po željah nardč-- nika. Možen nakup z leasin- gom. Informacije: tel. in fax 24-128 (Dušan Zupane, Skočir Oslar). -Inštitut za elektroniko in vakumsko tehniko Ljubljana nudi mikroanalize sestave po- vršine in profilov materialov (AES, SEM), vakumsko-teh- nološke meritve netesnosti, hermetične spoje kovin s kovi- nami, steklom ali keramiko, steklopihaške (tudi Kremeno- vo steklo) ter servis lastnih in tujih izdelkov. Informacije: tel. 061/12-31-207 in fax 061/ 263-098 (Vito Varjan). - Podjetje Masnen d.o.o. Ma- ribor nudi originalno kitajsko svilo v metrih in oblačilih. In- formacije: tel. in fax 062/225- 619 (Sun Ying). Povpraševanje: - Podjetje Aklej d.o.o. Mari- bor išče za zastopanje in pro- dajo v Sloveniji proizvajalce kmetijske opreme in repro- dukcijskega materiala (umet- na gnojila, škropiva, semena, priključni kmetijski stroji). In- formacije: tel. in fax 062/104- 764 (Andrej Badjanič). - Intemova les - Borza lesa Ljubljana povprašuje po žaga- nemlesu dimenzij 76x76x3050 mm, 76x76x4050 mm, 24x Xl05x3050mm,24xl25x3050 mmin24 x 125 x4050mm.Kvali- teta: ostrorobno, zdrav les, ne- očeljeno. Informacije: tel. 061/ 12-64-100 in fax 061/217-602 (Barbara Kavšek). Center za informacijski sistem Gospodarske zbornice Slovenije Št. 42 - 20. oktober 1994 Vse podrobnejše informacije dobite pri Centru za informa- cijski sistem Gospodarske Zbornice Slovenije, telefon 061/12-50-122, int.290, 292 in 293 in fax 061/219-536. {dravje iz narave giem Zdravo tlvllenle Iz narave Senlor si Je v Celju ogledalo skoraj 15 tisoč jilskovalcev y 0edeljo so se zaprla vrata jpja Senior, ki ga je Celjski letos pripravil pod vodi- ^ Zdravo življenje iz narave ga posvetil zdravi družini. oceni organizatorjev je se- zdravja presegel podobne ^ditve iz prejšnjih let tako 'poslovni kot tudi kakovost- ravni. Veljalo bi izpostaviti, meni- organizatorji, predvsem ^Icovni del, zelo bogat zara- številnih poučnih in zanimi- ^ predavanj ter prireditev, so jih vodili dobri strokov- jjd. Zdravniki so predavali 'tem, kako naj bi živeli zdra- 1^ kako naj bi zdravje ohra- ^ in marsikdo je lahko na li predavanjih izluščil kak- g koristen napotek za svoje vljenje. Zadnji dan sejma sta iznamovali dve večji preda- mji, prvo je pod naslovom [cni potni list knežjega mesta [Ije vodil dr. med. Janez Ta- ■ drugo, namenjeno naravni ^ani in degustaciji, pa dr. led. Marjanca Hari Novinšek. liter pa je bilo v času sejma Celjankini osrednji dvorani strokovnih predavanj, po-. fetov in degustacij, ki se jih je ieležilo okoli 1300 obisko- ilcev. V manjši dvorani pa je predavanjem prisluhnilo tibližno 200 ljudi. Precej odmevno je bilo tudi srečanje slovenskih sester splošne medicine, ki so sejem- sko prireditev izkoristile kot priložnost za redni strokovni seminar, tematsko vezan na zdravje družine. Seminarju je prisluhnilo okoU 150 sester iz vse Slovenije, presenetljivo velika pa je bila udeležba na srečanju upokojenih medicin- skih sester. Zbralo se jih je kar okoli 420, najstarejša med nji- mi pa je imela 88 let. Tudi razstavljalnemu pro- gramu, menijo organizatorji, ni kaj očitati, saj je bilo letos moč zaslediti višjo strokovno raven tudi v tem delu, v kate- rem je sodelovalo 118 razstav- Ijalcev. Razstavni program so po oceni Celjskega sejma letos dobro dopolnili predvsem s predstavitvijo predelovalcev in pridelovalcev zdrave hrane. Uspešno so se predstavila še nekatera društva in organiza- cije, ki po svoje skrbijo za ohranjanje ali promocijo zdravja. Med drugim so na Se- niorju predstavili tudi projekt Celje zdravo mesto, v okviru katerega se je predstavil zdrav vrtec, organizirali pa so še ne- katera predavanja, kot na pri- mer posvet o postpenalni po- moči. Sestala se je tudi lokalna akcijska skupina za prepreče- vanje zlorabe drog, druga sku- Celjski sejem je podelil priz- nanja Celeia naslednjim raz- stavljalcem: zlati znak Celeia je prejela Prosana iz Celja, srebrna znaka so podelili Fa- stram 4 iz Laškega in Klasju Celje, bronasti znak pa Cheval d.o.o. iz Šentvida pri Ljub- ljani. pina se je posvetovala o arhi- tekturnih preprekah, tretja pa se je posvetila univerzi za tret- je življenjsko obdobje. Kot je menil mag. Marjan Hrušovar, predsednik sejem- skega organizacijskega odbo- ra, Senior ni le navaden sejem, pač pa učna delavnica za živ- ljenje. Prav zato je kakovost tovrstnih prireditev nadvse pomembna. KSENIJA LEKIČ Foto: SHERPA Čalcajoč na vlado ¥ koncemu Gorenje ne hitijo z lastninjenjem Koncem Gorenje, ki zapo- sluje kar 7 tisoč delavcev v 43 podjetjih doma in v tujini ter ustvari 8 odstotkov vsega slo- venskega izvoza, ne hiti z last- ninjenjem in ne sodi med tiste, ki jih je že pred časom zajela lastninska evforija. Program lastninskega preo- blikovanja so sicer pripravili že pred nekaj meseci, vendar ga še niso poslali na Agencijo. Zaenkrat še vedno čakajo na odgovor vlade, ali bo država delavcem priznala kot lastnin- ski delež tudi 20 odstotno ra- zliko med izplačanimi osebni- mi dohodki in kolektivno po- godbo. V Gorenju so izračuna- li, da znaša pri njih razlika med izplačanimi 80 odstotni- mi plačami in tistimi, ki bi jim pripadale po kolektivno po- godbi, preko 900 milijonov to- larjev. Če bi jim država to priznala kot lastniški delež, bi lahko s tem denarjem, certifi- kati in dodatnim notranjim odkupom sami olastninili pri- bližno polovico premoženja. Razen tega v Gorenju čakajo na napovedano revizijo SDK, ki po zagotovilih vodstva kon- Gorenje je pred kratkim na Češkem odprlo novo poslovno stavbo, kjer bodo sredi pri- hodnjega leta začeli izdelovati kuhinje in s tem pospešili pro- dajo integriranih in vgradnih Gorenjevih velikih gospodinj- skih aparatov. Gorenje bo le- tos na Češko prodalo približno 50 tisoč velikih gospodinjskih aparatov, med drugim načrtu- jejo tudi leasing prodajo teh aparatov. Na Češkem pa bodo vsako leto naredili nekaj manj kot 3 tisoč kuhinj. cema ne bo prinesla nobenih alarmantnih ugotovitev. Nji- hov končni cilj pa je postati delniška družba, organizirana po zgledu velikih poslovnih si- stemov v tujini. IB Ibnova celjske pošte s polno paro rušenju odkrili prvotno arhitekturo Zaradi obnovitvenih del celjska ivna pošta že nekaj časa domuje na n lokaciji v Aškerčevi ulici, sanaci- pa zaenkrat poteka po načrtih. Obnovitvena dela na glavni celjski šti izvajajo delavci Gradisa, ki so že ključili rušitvena dela, končujejo tu- potrebna gradbena dela, trenutno lizvajajo elektro in strojne instalaci- instalacije klimatskih naprav ter tnjujejo stavbno pohištvo. Pri ruše- 11 starega objekta so delavci odkrili votno arhitekturo pošte, ki je bila remenjena z obnovo po letu 1941. sodelovanjem celjskega Zavoda za omeniško varstvo bodo pošti tako nili podobo, kakršno je imela pred lom 1941. Po končani obnovi nameravajo i^T podjetju virediti ločeno poslova- «denarnega prometa in hranilništva 'pisemskega poslovanja in telefon- ih govorilnic. Uporabnikom bo na ^jo bistveno več telefonskih govoril- iz njih bo mogoče telefonirati 24 na dan. Površina, namenjena upo- ''inikom poštnih storitev, bo po kon- Pri obnovi celjske pošte so delavci odkriti prvotno podobo, kakršno je imela stavba pred letom 1941. čani obnovi povečana za približno 200 kvadratnih metrov, za 300 kvadratnih metrov pa bodo povečani prostori, na- menjeni manipulativnemu osebju. V PTT podjetju so prepričani, da bodo z novimi prostori lahko bistveno iz- boljšali tudi kvaliteto svojih uslug. BB NOVO NA BORZI Veliko je razlogov, ki so me vodili k temu, da sem svojemu prispevku dal takšen naslov. Za- to so priskrbeli predvsem orga- nizatorji 10. tradicionalne kon- ference Ljubljanske borze. Prvič se je zgodilo, da najavljeni gost, kar je bil običajno vedno nekdo iz vlade, tokrat je njen predsed- nik le poskrbel za ustrezno za- menjavo, za kar njegovi pred- hodniki običajno niso. Dr. Kra- čun je v zanj sicer neznačilnem slogu navedel razmišljanja, ki jih imajo v vladi, kjer si prizade- vajo ustvariti pogoje za razširi- tev trga kapitala na Slovenskem. Prvič ni slavnostni gost izjavil nič takšnega kar bi prisotne spodbudilo k temu, da bi borzne trende obrnili v drugo smer. Ta- ko so mnogi ostali praznih rok. Morda je zanimivo to, da je naja- vil pričakovano inflacijo za pri- hodnje leto v višini do 10%. Prvič zasluži tovrstno srečanje zares pridevnik slovensko. Na konferenci so sodelovali izključ- no strokovnjaki iz slovenskega finančno-gospodarskega okolja, ki so nam zelo elastično prikaza- li svoja razhajanja glede'ureja- nja trga kapitala. To je bilo še posebej značilno za prvi dan, ko smo se pogovarjali o vlogi priva- tizacijskih skladov v procesu privatizacije v Sloveniji. Neka- teri znani teoretiki iz fakultete (EF L), nikakor ne morejo poza- biti ukrepov, ki so jih nekateri uporabljali v bivši SFRJ. Tu gre predvsem za razmišljanje v sme- ri, kako bi z nekaterimi admini- strativnimi ukrepi, kot so depo- ziti, preprečili ali vsaj poiskušali zmanjšati premočan padec cene delnic, ki so nastale v procesu lastninjenja. Drugi, ki so se v no- vi Sloveniji kar nekajkrat srečali s težavami slovenskega gospo- darstva, so bih mnenja, da kakr- šenkoli administrativni ukrep ne bo dal dolgoročnih pozitivnih efektov in da bo slovenska ino- vativnost vedno našla luknjo, skozi katero se bo dalo reševati tisto, kar bi sicer bilo prepove- dano. Vsi pa so si bili edini, kar je bilo tudi prvič, da bi kazalo privatizacijskim skladom omo- gočiti, da s certifikati od repu- Celjska borzno-posredniška hiša sporoča, da je vrednost vzajenmega sklada Herman Celjski na dan 19. 10. 1994 1.098,28 SIT. bliškega sklada za razvoj odku- pijo tisti del delnic, ki bo pristal tam zaradi odločitve podjetij, da se lastninijo po sistemu notra- njega odkupa. Zanimivo je bilo tudi to, da si je nek akademik drznil javno prognozirati ceno omenjenih delnic, vendar je mo- ral kaj kmalu priznati prisotnim, da je naredil napako. Opaziti je bilo tudi to, da večina ni prepri- čana ali je potrebno pohiteti hi- tro ali počasi z alokacijo lastni- kov slovenskega gospodarstva. Trenutna lastnina, ki bo izvirala iz naslova vložitve certifikatov in tista, ki bi bila ekonomsko opravičljiva in podobna tržnim ekonomijam razvitega sveta. V nadaljnjih dneh smo poslu- šali še več tem, ki so zelo opre- tivno zadevale poslovanje tako nas borzno-posredniških družb, kot pooblaščenih družb za upravljanje. Prvič so bili na to- vrstnem srečanju prisotni tudi strokovnjaki pooblaščenih družb za upravljanje, ki so se predstavili v torek dopoldne in iz oči v oči odgovarjali na vpra- šanje avditorija, ki se je na tre- nutke ob tem kar zabaval. lov način posipavanja cest razgovoru o načrtu •^ke službe za to sezono, ic bil minuli četrtek, je "i&unala Celje predstavila način posipanja cest. To !, mokro posipanje, ki je ^''ikovitejše od suhega, saj "»okra sol zlahka prilepi 'podlago. %rema za mokro posipa- ^ k bila kar precejšen de- ^ zalogaj, saj je vredna ^Wižno sto tisoč nemških '^k. Ocenili so uspešnost •^be v lanski sezoni, spre- ^tiove predloge, upošteva- .Pripombe in predstavili ■Jvanje v prihodnji sezoni, ^ia obrata za vzdrževanje J Karmen Potočnik je po- I *la, da so v lanski sezoni j,.Vzdrževanje porabili 25 ^jonov tolarjev, ti stroški , bodo letos še povečali ^^^i izboljšanja kvalitete, ^^bili so 450 ton soli in 270 kubičnih metrov peska. Vodja avtostrojnega parka Franci Amšek je dejal, da bi zelo potrebovali še specialni traktor za pluženje pločni- kov, vendar ga je zaradi vi- soke cene težko kupiti. Stroji niso profitni, denarja pa je premalo. Da se želi zimska služba modemirizirati, je poudaril tudi tehnični vodja enote za ceste in kanalizacije Dare Popovič. Povedal je, da so nabavili kvalitetnejšo sol, saj z nakupom niso več veza- ni samo na domače partner- je. Stroški vzdrževanja za celotno občino znašajo 50 milijonov tolarjev. Prisotni so delo prejšnje sezone ocenili za zelo dobro. Večjih težav s čiščenjem na cesti ni bilo. Predstavnik ob- činske mestne straže Vinko Andolšek je vzpostavil le problem čiščenja pločnikov, ki so bili pri posameznikih očiščeni šele ob deveti ali de- seti uri. To se je dogajalo predvsem pred vrati zaseb- nih lokalov, ki jih ne odprejo tako zgodaj zjutraj, potem je pa sneg že pohojen in ga je težko očistiti. Predlagal je, da bi Komimala prevzela vse pločnike in da bi jih čistili ročno. Prav tako tudi preho- de za pešce in parkirna me- sta za invalide. Dogovorili se bodo tudi za odlagališče snega. Zimska sezona se uradno začne enajstega novembra, konča pa dvanajstega marca prihodnje leto. Na Komunali v Celju lahko občani dobijo sol v manjših količinah za lastne potrebe, proti plačilu seveda. Pravilnik o opravlja- nju dela bo zimska služba sestavila do konca tega me- seca. DAMJANA SEME Svet javnega zavoda Kulturni center Laško razpisuje na osnovi 21. in 25. člena Statuta Kulturnega centra Laško mesto RAVNATELJA KULTURNEGA CENTRA LAŠKO Kandidati morajo poleg splošnih, z zalo- meniški elaborat Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Celje, kjer je pred- stavljen načrt prihodnjega ob- navljanja objektov in parka zdravilišča v Rimskih Topli- cah. Ta elaborat oziroma štu- dija je menda kar precej zah- teven, kar pomeni, da se tudi predvidena investicija bistve- no poveča. S tem pa se investi- torji ne strinjajo. Kasneje smo zvedeli, da ta študija dejansko ni ovira, saj ni pogoj za takšno prenovo, ampak samo predlog. Na osnovi takšnih informacij, ki smo jih dobili, smo tudi da- lje ukrepali in v začetku tega meseca ponovno napisali od- prto pismo predsedniku vlade. Kot enega izmed krivcev za zavlačevanje tega, da bi se stvari končno že uredile, smo po določenih informacijah smatrali tudi Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Celje. Izkazalo se je, da te in- formacije niso bile najbolj točne. To so dejstva, zaradi katerih do podpisa pogodbe o ustano- vitvi nove družbe še ni prišlo. Upamo lahko, da je datiun osemnajsti oktober prinesel kakšne pozitivne spremembe, saj je bil za takrat predviden sestanek vseh treh partnerjev. Zdravilišče v Rimskih Topli- cah si namreč zasluži kaj več kot propadanje, saj je življenj- sko pomemben za razvoj kraja. Z druge plati Informacije, ki jih je dal Drago Zupan, pripomorejo k temu, da vidimo proces oživ- ljanja zdravilišča z ene strani. O trenutni situaciji smo pov- prašali še nekatere druge pri- stojne posameznike. Alenka Kolšek je povedala, da je ela- borat o prenovi zdraviliškega kompleksa narejen že dve leti in je le podlaga, na ka bi se zdravilišče obnovilo, to zavračajo obtožbe, da j^] vod kakršenkoli zaviralni' javnik, kajti njihov pro» v tej študiji je le predlog 9 ta, ni pa pogoj. Pripravljen se seveda dogovarjati z k stitorjem in projektantom^ bi našli neko optimalno tev. Rekla pa je, da se do dj, ni še nihče oglasil s kakšr, razvojnim programom ali bi se o njem sploh pogovarj; Roman Matek je dejal^ občina ne postavlja nob« ovir za ustanovitev nove be, saj je občina projekt čas podpirala. Poudaril jej nost odprtja zdravilišča, sa to v njihovem najožjem mt( su. Občinski odlok o varoi nju parkovnega kompleksa njegovem mnenju ne bi g biti ovira, če pa investitor i sli drugače, so se pripravlj o spremembah dogovarjati dar koli. Skupaj lahko ov odpravijo. Tudi on je zati da se na njih v vsem tem č ni še nihče od bodočih inve torjev obrnil. Minister za obrambo Jej Kacin je zagotovil, da je mi strstvo v posameznih faz kjer je prišlo do zadržkov, c prej poskrbelo za to, da so držke presegli. Po njegovi« ni so naredili vse, da bi nač uresničili. Rekel je, da so glede ne težave zagotavlj vzdrževanje objektov in p prečili, da bi na njih nastaj dodatna škoda. »Težave soi stale zaradi proceduralnih zlogov, za katere ni krivo! nistrstvo za obrambo,« je trdil. DAMJANA SEl Slovenski radijci bodo tekmovali v Celju se bo prihodni teden na 5. festivalu Zdni ženja radijskih postaj Slo venije, katerega gostitelj i; organizator je Radio Celjs druga najstarejša radijsk postaja na Slovenskeii v tekmovalnem programi pomerilo 15 slovenskih rs dijskih postaj. Organiza torji so na tiskovni konft renči v torek predstavi program festivala, nači ocenjevanja in člane žiriji Kot sta se strinjala Mitj Umnik, glavni in odgovoi ni urednik Radia Celje,« Aleš Kardelj, predsedni radijskega združenja, fest val ne bo namenjen le tei movanju, pač pa bo tu^ dobra priložnost za spo- navanje slovenskih rac cev med seboj in izmenjf mnenj o aktualnih vpras= njih s področja radijsM^ novinarstva. Ji Direktor na čakanju Minulo sredo, dan pred za- sedanjem mozirske skupščine, so se na seji zbrali člani občin- ske vlade. Usklajevali so svoja mnenja o vprašanjih, obravna- vanih na skupščini, poleg tega pa so razpravljali še o nekate- rih drugih \'prašanjih. Ena izmed precej vročih tem v prihodnjih dneh v mozirski občini bo imenovanje novega direktorja Javnega podjetja Komunala. Na razpis za direk- torja se je prijavil mag. Jože Kumer, za katerega je komisi- ja za izvedbo javnega razpisa ugotovila, da izpolnjuje vse zahtevane pogoje. Vendar pa so se oglasili krajani iz KS Bočna, Gornji Grad in Nova Štifta, v bistvu bodoče občine Gk)mji Grad, kjer je odlagališ- če odpadkov. Krajani so izra- zili željo, da bi novi direktor predstavil svoje poglede na širjenje deponije, predvsem pa so predlagali, naj občinska vlada počaka z imenovanjem direktorja JPK do uvedbe no- ve lokalne samouprave. Po razpravi so se v mozirski vladi odločili, da bodo pridobili mnenje svetov KS, imenovanje novega direktorja pa bodo preložili na eno prihodnjih za- sedanj. Eno izmed vprašanj, ki naj bi jih razčistila občinska vlada še v sedanji sestavi, je problem Savinjskega gaja, saj še vedno ni jasno, kdo je lastnik. Zato nameravajo poklicati na sku- pen sestanek predstavnike KS Mozirje, vodstvo Ekološko- hortikultumega društva Sa- vinjski gaj ter predstavnike občinskih služb in celjskega Nivoja. Člani IS so sprejeli še poro- čilo in plan dela sklada stavb- nih zemljišč, razdelili 18 mili- jonov tolarjev za pospeševanje malega gospodarstva ter so- glašali s ponovim imenova- njem kmetijske inšpektorice Irene Štumberger. US Obvozi zaradi prenov v Celju v teh dneh ureja- jo del Kersnikove ulice od križišča s Tkalsko do kri- žišča s Stritarjevo ulico, zaprta pa je tudi Bežigraj- ska cesta. Na delu Kersnikove bo- do delavci CE-KA celjske Komimale približno do 15. novembra dokončali obnovo kanalizacije, zgra- dili plinovod in nato uredi- li nove robnike na cesti. Cestno podjetje Celje pa bo popolnoma prenovilo Bežigrajsko cesto. Uredili bodo novo komunalno na- peljavo in zgradili kolesar- sko stezo ter pločnike. Po- polna zapora ceste bo ve- ljala mesec dni, dva meseca pa bo nato še moten promet. TC Dan oralnega zdravja je bil letos v Celju Zobozdravstveni delavci iz vse Slovenije so se v petek, na dan oralnega zdravja, sestali v Celju. Na priložnostni slovesnosti so tistim, za katere je društvo za oralno zdravje menilo, da so najbolj prizadevno delali na področju preventivne dejavnosti, podelili priznanja. Častni naziv je prejel dekan Medicinske fakultete prof. dr. Mitja Bartenjev, priznanja pa so prejeli dr. Jožica Lebec, mag. dr. Rafael Podobnik, kolektiv Zavoda Mihe Pinterja Dobrna, preventivne sestre iz Maribora Tanja Goričan, Ivanka Grajf, Mihaela Hrgič, Rosvita Makovec, Bojana Kuhar in Milena Gerhč ter preventivne sestre Karolina Praprotnik iz Celja, Milica Poljanšek iz Škofje Loke, Cita Stopar iz Velenja in Melita Trop s Ptuja. Udeleženci srečanja so bili enotnega mnenja, da zobozdrav- stveni delavci že dosegajo izjemno dobre rezultate na področju otroškega in mladinskega zobozdravstva, več pa bi še morali postoriti pri zobozdravstveni pomoči starejšim. KL, Foto: SHERPA Celjski teden v Singenu Konec maja in v začetku junija prihodnje leto naj bi se Celje in širša regija predstavila v prijateljskem Singenu v Nemčiji, s katerim sodeluje mesto že vrsto let. Izvršni svet je zato imeno- val organizacijski odbor, projekt predstavitve pa naj bi pripra- vilo podjetje Fitmedia iz Celja. Celjski teden v Singenu bi pomenil promocijo mesta po gospodarski, turistični, kulturni in športni plati, hkrati pa bi predstavljal tudi promocijo celotne Slovenije. TC Dražje čiščenje Javnih površin Občina Celje oziroma njena služba za komunalno gospo- darstvo ima z Javnim podjet- jem Komimala sklenjeno letno pogodbo o čiščenju javnih po- Vlaki z zamudo Zaradi obnovitvenih del na železniškem nadvozu na po- staji Laško je od torka, 18. ok- tobra, do predvidoma 26. no- vembra zaprt desni tir med postajama Rimske Toplice - Laško. Železniški promet bo potekal po enem tiru v obe smeri, zato bodo imeli nekate- ri vlaki krajše zamude. Slovesnost ob četrti obletnici Novic v hotelu Dravinja v Sloven- skih Konjicah so se prejšnji te- den zbrali številni domači go- spodarstveniki, politiki, kul- turniki, športniki, novinarji in drugi javni delavci. Ob promo- ciji prenovljene podobe lokal- nega tednika - Novic in pregle- du štiriletnega vključevanja časopisa v širši konjiški pro- stor je beseda tekla tudi o po- menu lokalne informacije in možnostih posredovanja teh informacij v korist vseh zain- teresiranih. Slovesnost je po- pestril tudi družabno-zabavni program, ki ga je vodila novi- narka Valerija Motaln. B. Z. vršin. Sedaj veljavne cene so oblikovali aprila lani, zato je Komunala predlagala poviša- nje, saj je v tem času znašala rast industrijskih cen 25,5 od- stotka. Izvršni svet je menil, da spremembe v letošnji po- godbi niso sprejemljive, pred- lagano povišanje cen za 31,5 odstotka pa naj se upošteva kot planska podlaga za obli- kovanje cen v prihodnjem letu. TC Št. 42 - 20. Oktober 1994 7 Hipoteka nad delavskimižepi? imo ponuja Uelavcem ¥ oauup tudi stanovanja, ki so obremenjena s bipoteko ^ Tako govorijo zapisi v zemljiški knjigi - Kaj Je storil Emo? Na telefonske klice Emovih delavcev, ki so nam zaskrblje- ^ razlagali o odkupu Emovih ^novanj in se spraševali, ali je pri prodaji vse zakonito, J0IO morali postati pozorni. Odgovorili naj bi na več odpr- tih vprašanj, prvo in najbolj pereče pa je bilo, ali so nekate- ra izmed stanovanj, ki jih hi- rajoče podjetje ponuja v od- kup po dokaj ugodnih cenah, res pod hipoteko? S predpostavko, da je v pravnem neredu marsikaj mogoče in dovoljeno, smo se napotili po sledi zastavljenih vprašanj. Delavci, ki so pokli- cali v uredništvo, so sicer po- vedali, kaj jih žuli, kaj več pa niso mogli niti želeli. Prispela je le fotokopija ponudbe, v ka- teri delavce »v skadu s skle- pom Upravnega odbora Emo, d.o.o. Celje«, obveščajo, da imajo možnost odkupiti stano- vanjsko enoto, za katero imajo stanovanjsko pravico. S tem dopisom jih tudi obvestijo o načinu in pogojih nakupa, in sicer naj bi ceno stanovanja določili tako, da število točk, s katerimi je bilo stanovanje ocenjeno, pomnožijo z vred- nostjo točke. Vrednost točke za nakup pa znaša 20 DEM, seveda v tolarski protivredno- sti in upoštevajoč srednji tečaj Banke Slovenija, če je plačilo izvršeno do 30. septembra. Ta dopis o možnosti odkupa so namreč delavci prejeli 23. av- gusta. V tem času pa naj bi imeli še možnost stanovanja odkupiti po Stanovanjskem zakonu, ki je bil po podaljša- nem roku do 7. septembra še zmeraj v veljavi. Nekateri de- lavci so se namreč spraševali, zakaj naj bi kupovali po tržni ceni in ne po takrat veljavnem zakonu. Emo se je odločil sta- novanja prodajati po tržni ce- ni, ta pa je lahko poljubno za- stavljena, seveda pa mora biti tudi tržna cena takšna, kakrš- no lahko kupec sprejme. Če so bili delavci seznanjeni z vsemi možnostmi o nakupu (po sta- novanjskem zakonu ali tržni vrednosti), potem so lahko iz- birali; sicer lahko tehtajo le tisto, kar so jim ponudili v do- pisu 23. avgusta. Drugo plat prinaša zavaja- nje. So jih zavajali in skvišah speljati na tanek led? Lahko le ugibamo, to vedo delavci sami. Sploh pa vprašanje odkupa po določilih stanovanjskega za- kona na eni strani ali po tržni vrednosti stanovanja na drugi strani niti ni sporno, saj Emo vendarle lahko po svoje obli- Delavce begajo tudi govorice, da Emo ponuja v odkup stano- vanja v objektih, ki so v dena- cinalizacijskem postopku. Po- vejmo le, da velja za vse nepre- mičnine, ki so predmet denaci- onalizacijskega postopka, pre- poved pravnega prometa. Po- godba, sklenjena v tem času, je nična; v pravu ne obstaja. Ce bi bila pogodba sklenjena v času moratorija, premoženje pa bi bilo treba vrniti, bi mo- ral kupec od prodajalca uve- ljavljati povračilo kupnine in stroškov. Težava lahko nasta- ne, če tega prodajalca morda ni več..._ kuje način prodaje. Osrednji problem pri nakupu Emovih stanovanj predstavlja mož- nost, da je nad stanovanji hi- poteka. Te so se nekateri de- lavci bržčas upravičeno bali. Dosegle so jih govorice, prave- ga odgovora pa ni bilo od ni- koder. Emovo vodstvo jim še do danes ni pojasnilo, kaj pravzaprav je s temi stanova- nji, ki pa jih v odkup vendarle smelo ponujajo; želijo jih čim prej in čim bolje prodati... Stanovanja pod hipoteko Da so nekateri stanovanjski objekti v Emovi lasti obreme- njeni s hipoteko, dokazuje na- slednji primer, zabeležen v zemljiški knjigi: zemljiškok- njižni vložek številka 769, ka- tastrska občina Spodnja Hu- dinja. Poleg poslovnih stavb in zemljišč sodijo v ta vložek tudi stanovanjski objekti na slede- čih naslovih: Kovinarska ulica 3, Kovinarska ulica 7, Kovi- narska ulica 11, Kovinarska ulica 16, Mariborska 53, De- lavska 18 in Delavska 20/a. Vsaj za peterico naštetih sta- novanjskih objektov vemo, da so delavci že oddali vloge za odkup stanovanja. Iz zemlji- škoknjižnega vložka pa je raz- vidno, da so te nepremičnine (vključno s poslovnimi stavba- mi in ostalimi nepremičnina- mi) obremenjene s hudim hi- potekamim bremenom. Ob^ stajajo namreč kar trije hipo- tekami upniki: prvi je Sklad Republike Slovenije za razvoj (za 182 milijonov tolarjev ozi- roma 26 milijonov DEM), dru- gi je SKB Banka d.d. Ljublja- na (za en milijon tristopetde- set tisoč DEM) in tretji Repu- blika Slovenija, Ministrstvo za industrijo in gradbeništvo Ljubljana (za 57 milijonov 777 tisoč tolarjev oziroma 962.960 DEM). Če zneske seštejemo, ugotovimo, da ta vložek bre- meni 28 milijonov 312 tisoč DEM. Povejmo še, kaj hipoteka je. To je zastavna pravica na ne- premičnini, zavarovanje terja- tve. Je stvarna pravica na tuji stvaii. Predvsem pa je treba vedeti, da predstavlja pravico upnika, ki lahko v primeru, če dolžnik ne more povrniti dol- ga, zahteva poravnavo svoje terjatve iz vrednosti nepre- mičnine - pred upniki, ki na njej nimajo hipoteke, ali pred upniki, ki so pridobili hipote- ko za njim. Hipotekami upnik ima torej v primeru neplačila dolga pravico poplačati dolg iz zastavljene nepremičnine: lahko zahteva prodajo nepre- mičnine in potemtakem popla- čilo. To pravico ima tudi, če je lastnik obremenjeno nepre- mičnino odtujil. Povedano drugače, če bi de- lavec kupil s hipoteko obreme- njeno stanovanje, potem tudi s to svojo lastnino jamči za po- plačilo Emovega dolga. Pravičnikova kapa le poina iukenj že omenjeni zemljiškoknjiž- ni vložek prav gotovo ni edini, obremenjen s hipoteko. Deni- mo, Emove stanovanjske stav- be, vpisane v vložku številka 788, katastrska občina Celje, so ravno tako pod hipoteko, ki jo imata v tem primem Sklad RS za razvoj in Ministrstvo za industrijo in gradbeništvo Ljubljana. Tudi ta stanovanja želijo nekateri odkupiti, vemo vsaj za pet Emovih delavcev (na različnih naslovih, ki pa vsi spadajo v ta vložek), ki so dali vloge za odkup. Eden celo pravi, da je že dobil pozitiven odgovor... Ostarela delavka se veseli, da bo lahko odkupila stanovanje po ugodni ceni. Ker nima veliko denarja, saj ji ga s slabo plačo v dvajsetih letih ni uspelo veliko prihrani- ti, ji je denar posodila hčerka. Nekako, pravi, bo že zbrala se- dem tisoč mark za stanovanje. Pa bo res njeno? Najbrž lahko predvideva- mo, da je stanovanj, na katera je razpisana hipoteka, še več, saj so bili med petimi pregle- danimi zemljiškoknjižnimi vložki, v katerih so vknjižene Emove nepremičnine, le trije »čisti«. Res je, da mora vsakdo sam poskrbeti za svoje dobro in ve- deti, v kaj se podaja, vendar pa obstajajo določene zakonito- sti, ki jim moramo slediti. V Emu so delavce dolžni opo- zoriti, če so stanovanja obre- menjena s hipoteko. Tudi v po- godbah o odkupu ne bi smel manjkati ključni stavek »pro- sto bremen«... Seveda obstaja možnost, da je Emo s hipotekamimi upniki že sklenil kakšne pogodbe, ki lahko hipotekami dolg more- biti izbrišejo ali uredijo kako dmgače. Za zdaj govorijo po- datki v zemljiški knjigi dmga- če, in če je slika res takšna, kakršno prikazujejo na primer omenjeni zemljiškoknjižni vložki, so te nepremičnine hu- do obremenjene in jih Emo na ta način ne bi smel prodajati. Manjkajočo vrzel lahko zapol- ni odgovor na naslednje vpra- šanje: kaj je Emovo vodstvo naredilo za ureditev hipote- kamih razmerij; ali je skleni- lo, denimo, z SKB Banko ka- kršno koli pogodbo ali dogo- vor, ki se navezuje na ureditev hipoteke? Mirko Krajnc prav gotovo mora, zmore in želi de- lavcem pojasniti ta vprašanja. KSENIJA LEKIČ ^zemljiškoknjižnega izpiska lahko razberemo, da je na navedene stanovanjske objekte, katerih imetnik pravice uporabe je Emo, razpisana hipoteka. Obstajajo trije hipotekami upniki, in sicer ^^ad republike Slovenije za razvoj, SKB Banka d.d. Ljubljana in Republika Slovenija, Ministrstvo za gradbeništvo in industrijo. Št. 42 - 20. Oktober 1994 8 Pošpricane šole Načrtovane InvestIcUe y šolski prostor v mozirski občini Uvlguiejo precej prabu\ - Poslanci nesklepčni preti otiločltvljo . Nove investicije v šolski prostor da ali ne. To vprašanje je pretekli teden razdelilo po- slance v mozirski skupščini, največji problem pa se je poja- vil zato, ker med prijavljene investicije niso pravočasno uvTstili telovadnice v Nazar- jah. Soglasje občinske skupš- čine je eden izmed pogojev za prijavo na razpis, vendar pa se poslanci zaradi nesklepčnosti niso dokončno odločili o načr- tovanih investicijah. Kakor je znano, so na javni razpis, ki se je zaključil sredi septembra, v mozirski občini prijavili tri projekte: gradnjo pete centralne osnovne šole na Rečici, večnamenskega pro- stora v Mozirju in nadzidavo OŠ na Ljubnem. Razlogi so tehtni: pomanjkanje prostora, preveliko število učencev, dvoizmenski pouk... Vse tri investicije naj bi po predraču- nih veljale skupaj 623 milijo- nov tolarjev, od tega naj bi re- publika prispevala 235 milijo- nov SIT, v lokalni skupnosti, torej v moztrskem občinskem prostoru, pa naj bi v petih le- tih zbrali 388 milijonov SIT. Zalogaj je seveda ogromen, odločanje pa so zapletli še ogorčeni protesti iz Nazarij. Zapostavljeni otroci Sekretar za občo upravo in družbene dejavnosti Darko Repenšek je že uvodoma pove- dal, da telovadnice v Nazarjah niso vključili v program, ker je vodja sektorja pri ministrstvu za šolstvo in šport g. Žibret dejal, da to ne pride v poštev. »Najprej je bilo rečeno, da ni- ma smisla razmišljati o grad- nji telovadnic pri podružnič- nih šolah, dokler ne bo razre- šeno vprašanje telovadnic pri centralnih osnovnih šolah. Na sestanku v ponedeljek pa je Žibret rekel, da gradnja telo- vadnic na podružničnih OŠ ni noben problem!« je povedal Repenšek. Na to so v Nazarjah precej ostro reagirali. »Svet KS je iz- postavil odgovornost sekretar- ja Repenška in ravnatelja OŠ Mozirje Antona Veneka, češ da bi se morala zavzeti za vse otroke v občini,« je med dru- gim omenila predsednica sveta KS Nazarje Marija Krivec. V nadaljnji razpravi je bilo sli- šati ostre besede o dobesed- nem genocidu nad nazarskimi otroki, ker ostajajo brez mož- nosti za zdrav telesni razvoj. »Ne skrivajmo se za projektom lokalne samouprave, naj se naša kopja ne lomijo na otro- ških hrbtih,« je med drugim zahtevala Verica Pečnik. Iz vseh mnenj je velo nestrinjanje med Mozirjem in Nazarjami, dodatno pa je stvar zapletla še želja sveta staršev OŠ Nazarje, ki so na občinski izvršni svet že poslali zahtevo po popolni osemletki. Nekaterim trditvam iz raz- prave je ugovarjal ravnatelj OŠ Mozirje Anton Venek. Med drugim je povedal, da šola v Nazarjah ni bila tako zapo- stavljena, kot bi nekateri radi prikazali, potrdil pa je tudi • Repenškovo razlago o razlo- gih, zaradi katerih telovadnica ni bila vključena v program. »Če smo bili zavedeni, mi je žal. To ni naša krivda, lahko le upam, da se bodo stvari po- pravile. Osebno imam čisto vest, upam le, da bo telovadni- ca v Nazarjah vendarle kmalu postavljena,« je pojasnil Venek. Za dodatno uvrstitev nazar- ske telovadnice na javni razpis sta še dve poti. Ena je s po- močjo poslanskih amandma- jev v državnem zboru, druga pa bo odprta potem, ko bodo pregledali vse ponudbe. »V slovenskem prostoru se je po- javilo še precej potreb, zato je minister Gaber predlagal se- stanek z vsemi predsedniki občinskih vlad. Do takrat bo- do pregledali tudi prispele po- nudbe in jih ocenili, nato pa bo verjetno kandidatura še mož- na,« je pojasnil Darko Re- penšek. Ogromen finančni zalogaj Glede načrtovanih investicij so si bili mozii-ski poslanci precej enotni v eni točki: de- jansko je tik pred sprememba- mi lokalne samouprave težko odločati o financiranju za na- slednjih pet let. Večina se je zavzemala, da investicije sicer podprejo, o sistemu financira- nja pa naj odločajo bodoči ob- činski sveti. Mozirski župan Franc Miklavc je sicer pouda- ril, da skupščina deluje po vseh veljavnih zakonih in da je torej ne le pravnomočna, tem- več tudi poklicana za odloča- nje. »SO bi morala sprejeti program, ne glede na ceno. Če bomo zamudili vlak, je vpra- šanje, kdaj se bomo na ta vlak še lahko povzpeli, program pa smo dolžni sprejeti tudi za na- še bodoče generacije,« je po- udaril Miklavc. Tem trditvam je deloma oporekal Franc Bastl, češ da SO ni pristojna sklepati za čas od novega leta dalje, ko je ne bo več, svoj dvom, ker vendar- le gre za precejšen finančni za- logaj, pa je izrazil tudi Andrej Presečnik. Občinska vlada podpira vse štiri investicije, podrobnejši program investi- cij naj bi uskladili s progra- mom Ministrstva za šolstvo in šport, za način financiranja pa naj bi se dogovorili po ustano- vitvi novih občin. V razpravi je bilo slišati še, da je obvezno na prvo mesto med načrtovanimi investicijami uvrstiti gradnjo popolne osemletke na Rečici, kar je zaenkrat predvideno v obdobju 1998-99. Pretekli teden se torej po- slanci niso dokončno dogovo- rili o programu, saj so za odlo- čanje zmanjkali trije glasovi. Razpravo bodo predvidoma nadaljevali danes, v četrtek, 20. oktobra, odločitev pa naj bi pomirila tudi precej razbur- kane strasti v mozirski občini. URŠKA SELIŠNIK Višja zajamčena plača LJUBLJANA, 13.okto. bra (Delo) - Vlada je potrdi, la zvišanje zajamčenih plač za obdobje oktober - de- cember 1994 in sicer za 3,2 odstotka. To pomeni, da znaša zajamčena plač^ 28.811 tolarjev. Peterle minister še mesec dni LJUBLJANA, 14.okto. bra (Delo) - Predsednik vla- de dr. Janez Drnovšek iij zunanji minister Lojze Pe. terle sta se dogovorila, da bo Peterle opravljal funk- cijo zunanjega ministra do konca oktobra. Gre za čas zaključnih priprav na se- stanek ministrskega sveta Evropske unije, ki bo 31. oktobra in kjer bo ena osrednjih točk podelitev mandata za podpis asoci- acijskega sporazuma med Slovenijo in EU. Za 60 milijard certifikatov PORTOROŽ, 16. oktobra (Delo) - Po anketi naj bi privatizacijske investicij- ske družbe doslej zbrale za 80 milijard tolarjev last- ninskih certifikatov, kar pomeni približno 40 od- stotkov vsega razpisanega kapitala tistih, ki so zbirali certifikate. Ta podatek je med drugim navedel Tone Rop, državni sekretar za privatizacijo na deseti kon- ferenci Ljubljanske borze. Rokovnik za .d volitve ^ LJUBLJANA, 16. okto- bra (Delo) — 9. novembra ob 19. uri se bo iztekel rok za vlaganje kandidatur za lo- kalne volitve, 19. novembra pa bodo seznami potrjenih kandidatur javno objavlje- ni. Volilni imeniki bodo potrjeni 28. novembra, dan kasneje pa bo predčasno glasovanje za tiste, ki jih na dan volitev, 4. decem- bra, ne bo doma.Izvoljeni občinski svetniki bi se mo- rali na konstitutivnih sejah sestati 24. decembra. Kaznivo pranje j denarja | LJUBLJANA, 17. okto- bra (Delo) - Z novim letom bo začel veljati zakon o preprečevanju pranja de- narja, zato ob s tem dnem to kaznivo dejanje. Zakon odreja načine zbiranja po- datkov za kazensko obrav- navo pranja denarja. Ura- du za preprečevanje pranja denarja morajo biti prijav- ljene transakcije, ki prese- gajo 3,6 milijona tolarjev, odgovorne osebe pa so m" dolžne prijaviti tudi vse sumljive transakcije. Višje povprečne plače LJUBLJANA, 17. okto- bra (Delo) - Avgustovslf^ plače so bile v povprečj'' višje kot prejšnje mesec^ Znašale so v povprečj" 60.647 tolarjev, od teg« v gospodarstvu 58.708 f v negospodarstvu 66.8' tolarjev. Plače so se reali' povečale tudi v primerja^^ z rastjo cen v mesecu izpl^' čila. Kdo laže v kozjanskem ifoncu? Sporna lista upravičencev za socialna stanovanja — Ali so uratina potrtilla resnično zlagana? Po majskem javnem razpi- su za sestavitev osnutka prednostne liste upravičen- cev za socialna stanovanja v KS Kozje in njeni širši okolici, se je vanj uvrstilo deset prosilcev. Prijavilo se jih je 23, v občinskem odseku za stanovanjske zadeve pa so pozneje prejeli več pritožb. Ali so posamezniki, ki so se uvrstili na prednostno listo, komisijo res zavajali z neres- ničnimi, lažnimi podatki? Med zahtevanimi pogoji za socialno stanovanje so, kot je znano, slovensko državljan- stvo, stalno prebivališče v šmarski občini ter omejitve glede dohodka na družinske- ga člana. Ta je za otroka do 6. leta lahko znašal blizu 8 tisoč tolarjev, do 14. leta 9 tisoč, do zaključka rednega šolanja 11 tisoč, za odraslega pa blizu 14 tisoč tolarjev. Tako je smel, na primer, skupni dohodek štiričlanske družine z dvema šolarjema znašati največ 45 tisoč tolar- jev. Pri tem so seveda še ne- kateri pogoji, kot trenutne stanovanjske, premoženjske, socialne ter zdravstvene raz- mere prosilcev in podobno. Med številnimi prosilci so se v osnutek prednostne liste uvrstni Tanja Zrim, Andrej- ka Zorenč, Jožica Kucljak, Slavko Maček, Klavdija Vovk, Milan Motoh, Martin Polak, Milena Planine, Rai- ko Lupše ter Jože Zaje, kra- jani iz Kozjega, Zagorja, Bi- strice, Lastnica, Pilštanja ter Drenskega Rebra. Ali so ne- kateri med njimi zares pred- ložili neresnične podatke in pri tem komisijo zavajali? Ali nekateri zares želijo ži- veti na račun drugih davko- plačevalcev? Tako zatrjujejo nekateri prosilci, ki se na li- sto niso uvrstili, prav taka smrdi tudi nekaterim dru- gim občanom. V Kozjem se govori, v šmarski občinski stavbi pa prejemajo pisne, podpisane pritožbe, da so na listi tudi občani, ki stanovanje v Koz- jem že imajo, drugi naj bi zopet presegali dohodkovne omejitve iz potrdil, sporočali komisiji neresnične podatke glede števila družinskih čla- nov in podobno. Ne vsi z li- ste, seveda, le posamezniki med njimi. Kjer je dim, tam je lahko tudi ogenj. Za trditve o ne- resničnih navedbah so seve- da izvedeli tudi v šmarski vladi, ki je zato s sprejema- njem osnutka prednostne li- ste za območje Kozjega po- čakala, podatke pa bodo preverili. Na videz se sicer kaže vse lepo in prav, saj gre med dokazili za uradne po- datke, potrdila. Mar smo za- res padli tako nizko, da se ne moremo več zanesti niti na uradne podatke? V KS Šmarje pri Jelšah ter širši okolici, kjer so prav ta- ko sestavili osnutek pred- nostne liste za socialna sta- novanja, takšnih pritožb ni- so prejeli, zato ga je občin- ska vlada pretekli teden sprejela brez pripomb. Zati- ka se le v primeru Kozjega. Drugi kraji, drugi običaji? BRANE JERANKO Foto: EDI MASNEC Št. 42 - 20. oktober 1994 9 preveč za plače fHozIrskl poslanci niso zatlovollnl s predlagano razdelltvUo iodatnih proračunskih sredstev v četrtek so se zbrali po- slanci mozirske občinske' skupščine. Na dnevnem redu jo imeli precej žgočih vpra- šaj, vendar so sejo po petih grah in približno polovici točk {aradi nesklepčnosti prekinili. Člani SO so sejo pričeli z od- govorom na delegatsko vpra- janje s prejšnjega zasedanja. Soglasno so se odločili, da ob- činska sodnica za prekrške Ja- oja Port ni niti materialno niti moralno odgovorna za izdajo gradbenega dovoljenja za av- tobusno postajo v Mozirju, portova je bila v prejšnji ob- činski vladi sekretarka za go- spodarski razvoj in urejanje prostora. Prvo daljšo razpravo je sprožila obravnava rebalansa občinskega proračuna. Le-ta se bo povečal za 58,5 milijo- nov, vlada pa je največ sred- stev namenila za delo uprav- nih organov in izvajalskih or- ganizacij, za investicije na po- dročju komunale in v družbe- nih dejavnostih, krajevne skupnosti, raziskovalno dejav- nost ter geografsko ogrožena območja. V rcizpravi so poslanci opo- zorili, da so sredstva ustvarje- na v gospodarstvu, vanj pa se ne vračajo, največ vprašanj in razmišljanj pa je letelo na pla- če upravnih organov. Zakaj je potrebno plače sploh dvigova- ti in kolikšne so, so spraševali poslanci, precej besed pa na- menili tudi dohodnini. Poleg tega so opozorili na premajhen prispevek za gasilce. Zaradi vseh pripomb so v mozirski skupščini rebalans potrdili le kot osnutek, o predlogu pa bo- do razpravljali na prihodnji seji. Poslanci so sprejeli še sklep, da mora občinska vlada pripraviti poročilo o plačah ti- stih organov, ki se napajajo iz proračuna. Poleg tega so poslanci spre- jeli še ureditvene načrte za Plest - Poljanco v Logarski do- lini, Ljubno in mestno jedro Mozirje ter zazidalni načrt obrtno-stanovanjske cone Spodnji trg v Gornjem Gradu. US Kamniško-Savinjski park Pretekli teden je Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Celje pripravil v Solčavi zanimiv pogovor na temo »Kamniško-Savinjski park realnost ah utopija«. Pogovor je bil namenjen predvsem približevanju stališč med strokovnjaki, ki park zagovarjajo, in domačini, ki zaenkrat v ustanovitvi varovanega območja ne vidijo prednosti. Zaradi zanimive problematike bomo podrob- nejše razprave objavili v eni prihodnjih številk Novega tednika. US Jesen na Bukovici člani planinskega društva Žalec pripravljajo to nedeljo ob desetih pri planinskem domu Bukovica prireditev z naslovom Jesen na Bukovici. Z njo bodo obeležili 75-letnico organizira- nega planinstva v Žalcu in Spodnji Savinjski dolini. Pokrovite- lja srečanja sta žalski izvršni svet ter svet mestne skupnosti Žalec, sredstva za elektrifikacijo doma pa so prispevala tudi številna podjetja, zasebniki, banke in zavarovalnice. V kultur- nem programu na Bukovici bodo nastopili učenci iz Petrovč ter pevci s Ponikve. EB Z znanjem do noviii mojstrov s slovesno podelitvijo certi- fikatov prvim prenašalcem mojstrskega znanja, ki je bil v ponedeljek v Mariboru, je zaključen prvi korak pri ures- ničevanju projekta mojstrske- ga izobreiževanja, ki ga vodi Obrtna zbornica Slovenije ob pomoči Nemške obrtne zbor- nice za Miinchen in Zgornjo Bavarsko. Dobitniki certifika- tov bodo svoje znanje prenaša- li na stanovske kolege in s tem omogočili ponovno uvedbo mojstrskih izpitov, ki jih uvaja novi obrtni zakon. Med dobitniki certifikata je tudi Jože Podmiljšak, lastnik Renault - Volvo servisa iz Lev- ca, ki se je tudi sicer ves čas zavzemal za prenovo poklic- nega izobraževanja. Z zasnovo izobraževanja in organizacije dela v lastnem servisu pa je tudi dokazal (uvrščen je na- mreč v sam vrh 500-ih naju- spešnejših slovenskih zaseb- rdh podjetij v lanskem letu), kaj lahko takšna sodobna zas- nova pomeni v praksi. Stavbo vrnili Mohorjevi družbi Celjski Cetis se je pred dnevi sporazumel z Mohorjevo druž- bo, ki je zahtevala vračilo stavbe v Prešernovi ulici 23. Mohorjevi družbi bodo ob- jekt vrnUi v celoti ob ustrez- nem nadomestilu za vlaganja, ki jih je Cetis imel v času po nacionalizaciji stavbe. Enako bodo ravnali v primeru zah- tevka fizične osebe, ki je vloži- la zahtevek za manjši del tega kompleksa v središču mesta. Tudi njej bodo prostore vrnili, vendar brez nadomestila. S tem so v Cetisu odpravlje- ne vse ovire za sprejem pro- grama lastninjenja, ki predvi- deva tudi javno prodajo del- nic. Skupščina Cetisa ga bo obravnavala konec meseca, nato pa ga bodo predali agen- ciji za privatizacijo. TC Spomin na talce Združenje borcev in udele- žencev NOB, občinski odbor Slovenske Konjice organizira žalno svečanost, namenjeno počastitvi spomina žrtev na Stranicah. Svečanost bo v pe- tek, 28. oktobra ob 10. uri, ob grobovih talcev. D.S. Shod upokojencev Demokratična stranka upokojencev Celje je na Gričku pripravila shod stranke skupaj s celj- skim društvom upokojencev, zvezo borcev in društvom invalidov. Na shodu so se zavzeli za to, da se pravice upokojencev tudi s spremembo zakona o pokojninskem zavarovanju ne smejo zmanj- Foto: SHERPA v CELJU v LETIH 1945 -1961 ^ Vsak narodni sodnik si mora postaviti cilj, da hoče postati aktivist OF v pravosodni praksi.« Kakšni so bili učinki politične prevzgoje sodnikov okrajnega sodišča v Celju vidimo iz poročUa predsednika tega sodišča dr. Marjana Pavlica za prvo polletje 1949: »Pri sojenju in odločanju so se že poznali učinki sistematičnega študija naše družbene problematike v zvezi s teorijo marksizma- leninizma, kateremu smo povečali največjo pažnjo v obliki organiziranih seminarjev, predavanj in kritičnega obravna- vanja dobrih in slabih strani dela sodišča na delovnih sestankih. Jasno je, da bomo morali v bodoče vztrajno odpravljati napake, se mnogo učiti in do kraja odpraviti ostanke starega birokratičnega sodstva, ki sem pa tja še najde izraza v delu sodišča oz. posameznega uslužbenca.« Pregled pomembnejših sodnih procesov pred oifrožnim In okrajnim sodiščem v Celju v letih 1945-1949 Kakšno je bilo poslovanje celjskega okrožnega in okraj- nega sodišča na področju kazenskega sodstva v obdobju 1945-1949, bomo lahko najbolje spoznali na posameznih primerih sodnih procesov, ki so bili pred tema sodiščema v navedenem obdobju. Tu seveda mislimo samo na tiste Sodne procese, za katere lahko ugotovimo, da so bili poli- tične narave ali celo zrežirani. Vseh tovrstnih sodnih proce- sov, ki so bili v tem obdobju pred okrožnim in okrajnim Sodiščem v Celju, seveda ni mogoče obdelati, zato se bomo v tem pregledu omejili samo na pregled nekaterih najpo- inembnejših. Zaradi večje preglednosti bomo sodne procese, ki so bili pred obema celjskim,a sodiščema v letih 1945-1949, obrav- navali po skupinah, v katere lahko razvrstimo obsojence. Tako lahko glede na družbeni status obsojencev ali njihovo politično pripadnost sodne procese pred okrožnim in okraj- "lim sodiščem v Celju v letih 1945-1949 delimo na: sodne procese proti industrialcem in obrtnikom 2- sodne procese proti trgovcem sodne procese proti kmetom 4-sodne procese proti duhovščini 5-sodne procese proti delavcem sodne procese proti pripadnikom raznih skupin. Lastniki industrijskih podjetjih so predstavljali tisti 'Iružbeni sloj, ki ga je komunistična oblast nameravala ^ čim krajšem času v celoti ekonomsko uničiti. To je dosegla dejansko že v letih 1945-1946, ko je s konfiskacijami pre- 'noženja razlastila večino zasebnih industrijskih podjetij v Sloveniji. Poleg zaplembnih komisij, ki so izvajale zaplembe t.i. nemškega premoženja, so pri razlaščanju zasebnih industrijskih podjetij odločilno vlogo imela tudi tedanja sodišča. Seveda so pri tem imela vojaška sodišča neprimerno pomembnejšo vlogo kot pa civilna. Sodni pro- cesi proti industrialcem, ki so bili v prvih povojnih letih pred vojaškimi in civilnimi sodišči, so bUi zato brez izjeme politične narave. Tovrstni sodni procesi so bili organizirani in izvedeni z enim samim ciljem: obsojencem zapleniti njihova industrijska podjetja in na ta način še pred izvedbo nacionalizacije industrijo podržaviti. Na ta način je država hkrati dosegla dva cilja: lastnike je razlastila brez vsake pravice do odškodnine, hkrati pa jih je pred javnostjo moralno in politično diskreditirala kot t.i. narodne sovraž- nike. Na celjskem okrožju skoraj ni bilo lastnika kolikor toliko pomembnejšega industrijskega obrata, ki bi v prvih povoj- nih letih ne bil obsojen ali pred vojaškim sodiščem ali pred Sodiščem slovenske narochie časti ali pa pred okrožnim oziroma okrajnim sodiščem, in ki bi mu sodišče ne izreklo zaplembe njegovega podjetja. Le redki posamezniki so ušli tej usodi in so ostali lastniki podjetja do druge nacionaliza- cije zasebnih gospodarskih podjetij aprila 1948. Seveda je šlo v tem primeru za lastnike manjših podjetij, ki so imela dejansko obrtni značaj. Vendar je tudi večina teh bila v letih 1948-1949 postavljenih pred sodišče in obsojenih. Tisti lastniki industrijskih podjetij, ki so bili obsojeni pred okrožnim ali okrajnim sodiščem v Celju, so bili po narodnosti vsi Slovenci, le Frančiška Fuks, lastnica podjetja za izdelavo žičnih pletenin iz Celja, je bDa nemške narodnosti. Nekateri med njimi so bili med okupacijo celo izgnani v Srbijo, nemške okupacijske oblasti pa so njihovo premoženje zaplenile. Prvi lastnik industrijskega podjetja, ki je bil leta 1945 obsojen pred okrožnim sodiščem v Celju, je bila Frančiška Fuks, lastnica Prve jugoslovanske kovinske industrije d.zo.z., Celje. Obtožena je bila, da je kot lastnica podjetja »v času okupacije izdelovala za nemške vojaške potrebe ušesa za krampe ter priprave, potrebne rudnikom, sladkornim tovarnam in mlinom v Nemčiji in Hrvatski, da je torej dala svoje industrijsko podjetje sovražniku na razpolago, oz. sama v njem izdelovala predmete, ki so krepili gospodarsko moč in vojni potencial sovražnika ter tako v času vojne gospodarsko sodelovala s sovražnikom.« Javna obravTiava proti Frančiški Fuks je bila pred senatom okrožnega sodišča v Celju vršila 21.11.1945. To je bila sploh druga obravnava na kazenskem oddelku tega sodišča leta 1945. Fuksova je bila v odsotnosti obsojena na kazen odvzema prostosti s prisilnim delom za dobo enega leta, na izgubo političnih in ostalih državljanskih pravic za dobo treh let in na zaplembo vsega imetja v korist države. Zaradi donanevnega gospodarskega sodelovanja z nem- škim okupatorjem je bila pred okrožnim sodiščem v Celju obsojena tudi Ruša Kunej, lastnica Prve jugoslovanske samotne tovarne d.zo.z. v Celju in v Mladenovcu. Javna obravnava proti proti njej je bila 31.12.1946. Spoznana je bila za krivo, da je med okupacijo storila kaznivo dejanje po Zakonu o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo, ker je »gospodarsko sodelovala z okupatorjem s tem, da je kot edina družabnica TJrve jugoslovanske samotne tovarne d.zo.z. Celje-Mladenovac stavila samotno tovarno Štore, katero je okupator v letu 1941 proglasil za vojno gospodar- sko podjetje na razpolago okupatorju za proizvodnjo in se zadovoljila z mesečno rento 500-600 RM.« Obsojena je bila »samo« na zaplembo obeh podjetij. Seveda je bila zaplemba njenih podjetij dejansko že brezpredmetna, saj sta bili obe že 6.12.1946 nacionalizirani. Učinek zaplembe je bil ta, da razlaščenki za razlaščeni podjetji ni pripadala nobena odškodnina, do katere bi bila sicer upravičena, če bi bUa razlastitev izvedena samo na osnovi Zakona o nacionaliza- ciji zasebnih gospodarskih podjetij. Če je pri Frančiški Fuks še mogoče domnevati, da je verjetno v določeni meri simpatizirala z nemško okupacij- sko oblastjo in z njo mogoče tudi prostovoljno gospodarsko sodelovala, ker je bila po narodnosti Nemka, pa je bilo pri Ruši Kunej to povsem izključeno. Ruša Kunej je bila namreč hči znanega slovenskega podjetnika Petra Majdiča iz Celja, ki je že v obdobju Avstrije predstavljal narodno zavednega Slovenca in sploh enega stebrov Slovenstva v Celju. O njenem zadržanju med okupacijo je Krajevni ljudski odbor Gornja Radgona, na čigar območju je živela v času okupacije, dal sledečo karakteristiko: »Za časa nje- nega bivanja med okupacijo v Gornji Radgoni je živela in se napram okupatorskim oblastem zadržala sovražno, v začetku narodnoosvobodilnega gibanja sodelovala in materialno podpirala OF, ter bila v letu 1944/45 zaprta od strani gestapa radi njene pripadnosti in političnega sodelo- vanja v OF.« Ruša Kunej je bila zaradi sodelovanja z OF marca 1945 skupaj z obema svojima hčerama že določena za transport v taborišče Ravensbrueck, vendar se je tej usodi zaradi bližajoče se fronte izognila. Razen tega pa je bil njen sin v partizanih. Sodišče se je s temi dejstvi sicer v celoti seznanilo, vendar jih je le delno upoštevalo in jo je kljub vsemu spoznalo za krivo, da je storila kaznivo dejanje po Zakonu o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo. V obrazložitvi sodbe je sodišče ugotovilo, da bi bilo treba obdolženki kazen »odme- riti po po čl. 10. ZKLD z odvzemom prostosti s prisilnim delom do 10 let in z zaplembo imovine.« Zaradi navedenih olajševalnih okoliščin ji je izreklo »samo« zaplembo imetja, oprostilo pa jo je kazni odvzema prostosti s prisilnim delom.______________________________ _ ^._____^ _ „.....________ Št. 42 - 20. oktober 1994 1 Marx in Freud - ekshihicionista? Pn/a premiera na Odru pod odrom SLG Celle Prejšnjo soboto so v celjskem Sloven- skem ljudskem gledališču predstavili že svojo drugo premiero v letošnji sezoni. Na novem prizorišču in v novem reperto- arnem sklopu Odra pod odrom so pred- stavili slovensko praizvedbo igre sodob- nega čilskega književnika, psihiatra in profesorja dramaturgije Marca Antonia de la Parre Calderona (rojenega 1952. leta v Santiagu) Prikrita opolzkost vsak- dana (La secreta obscenidad de čada dia, napisano 1983. leta in krstno uprizorjeno leto pozneje v avtorjevi režiji). Parrovo največkrat uprizarjano dramsko besedi- lo v Južni Ameriki je poslovenil Igor Lampret, na novo prizorišče pa postavil režiser Samo Strelec. Takoj je treba zapisati, da gre za hva- levredno (in potrebno) razširitev pro- dukcije in ponudbe celjskega gledališča, ki bo po eni strani omogočala gledali- škim ustvarjalcem specifično (tudi labo- ratorijsko poglobljeno in umetniško bolj drzno) oblikovanje posameznih uprizori- tev v komornem ambientu, po drugi pa ponujala gledalcem možnosti najnepo- srednejšega stika z golo igralsko (plesno, pevsko) umet(el)nostjo kot neizogibnim in nujnim jedrom slehernega teatrskega dogodka. Nov repertoami sklop umetni- škega vodje Primoža Beblerja, ki so ga v minulih dneh ponudili občinstvu pod geslom nov prostor - novo gledališče z dvema lastnima premierama in s tremi atraktivnimi gostovanji komornih upri- zoritev od drugod, ponuja realno mož- nost nadaljevanja ter količinske in kako- vostne nadgradnje dosedanjega Odra Herberta Griina, v okviru katerega so doslej (občasno in premalo kontinuirano) nastajale posamezne izvenabonmajske in komorne uprizoritve tega gledališča (uprizarjane v t. i. muzejski sobi, špital- ski kapelici ali kar na velikem odru SLG). Parrova enodejanka je polna presenet- ljivih preobratov in duhovitih (mestoma intelektualističnih, mestoma trivialnih) dialogov, s katerimi nenavadna protago- nista - Sigmund (lahko tudi prvi psiho- analitik, Freud) in Kari (lahko tudi oče marksizma, Marx) - dobro uro privlačita pozornost gledalcev, spodbujata v njih vprašanja o njimi resnični identiteti, jih zapeljujeta k napačnim sklepom, dokler se v zaključnem prizoru ne razkrijeta - na presenečenje večine. Iz dveh spolnih ekshibicionistov, ki naj bi »nedolžno« čakala pred neko srednjo šolo na poteši- tev svoje sle pred srednješolkami, se raz- krijeta dobro programirana terorista, ki bosta izpod plaščev zasejala smrt med mimovozeče politike. Freud in Marx sta le dve maski v tej obešenjaški igri vses- plošnega varanja (in manipuliranja), ka- terih podobi pa v luči aktualnih pojavov terorizma in manifestacij spolne sprevr- ženosti zciživita še v posebej parodični in absurdni luči. V sodobnem svetu politič- nega nasilja in notranje negotovega po- sameznika sta oba velikana evropske mi- sli odrinjena povsem na družbeni rob, spremenjena v burleskni figu- ri vsakršnih ekshibicionistov, cirkusan- tov, komedijantov... oziroma groteskni podobi slepih orodij političnega nasilja. Režiser Samo Strelec je ob sodelovanju dramaturginje Mojce Kranjc izoblikoval dinamično, duhovito, igrivo in pomenljivo uprizoritev, ves čas na dražljivem robu videza in resničnosti, ironije, parodije in resnega družbenega angažmaja, grobe burleske in rafinirane družbene satire. Asketsko stilizacijo par- ka pred šolo je postavila scenografka Mirjana Koren, humomo zavajajoča eks- hibicionistična kostuma pa kostumo- grafka Stanislava Vauda. Za dokaj raz- členjeno govorno zvrstnost in njeno izre- ko je poskrbela lektorica Polona Petek, za zaključni glasbeni (»rajski«) motiv ob smrtonosnih strelih pa Davor Božič. Nosilni nalogi (v tako zastavljenem konceptu) sta prevzela in odlično opravi- la Tomaž Gubenšek, ki je bil intelektu- alistično uglajen, a tudi zmuzljiv in spre- nevedajoč Sigmund, ter Gregor Geč, ki je bil v vsem svojem odrskem izražanju mnogo bolj grob in »materialističen«, kot se za »pesiiika Kapitala« navsezadnje tu- di spodobi. SLAVKO PEZDIR zapisovanja Piše Tadej Čater Rokomet in gledališče Celje je v soboto doživelo pravo gledališko mrzlico; v gledališču so igrali komedijo Prikrita opolzkost vsakdana, ki se je sprevrgla v tragedijo, v Hali Golovec pa rokometno tragedijo, ki se je iztekla kot komedija. Pravzaprav nas bolj zanima druga predstava, se pravi rokometna tekma med Pivovarno Laško in madžar- skim Vezspremom (ki mu za uvrstitev v ligo prvakov obe- nem iskreno čestitam). Bistven element sleherne tragedije je element katarze, ki je vselej stvar bralčeve oziroma gledal- čeve recepcije. In tri tisoč gle- dalcev, kolikor se jih je zbralo na sobotni rokometni tekmi, tega ni doživelo. Katarza je izostala, s čimer tekme, ki seje začela s katarzo, torej kot tra- gedija, kot take, se pravi kot tragedije, ne smemo jemati, še manj razumeti. Tekma se je skratka iztekla kot komedija. Kar pomeni, da se je občinstvo na svoje domove vračalo nepo- tešeno: prazno, nezadovolj(e- )no in z občutkom prevare. Ko je A.P. Čehov prvič postavljal svojega Galeba oziroma Utvo, je bilo občinstvo hudo razoča- rano, ker je pričakovalo trage- dijo, dobilo pa je komedijo, ker je skratka ostalo nezado- voljeno, ker za ceno vstopnice, ki jo je plačalo, ni dobilo tiste- ga, kar je cena vstopnice vse- bovala ah vsaj najavljala. Do- živel je ne le osebnostni, pač pa tudi finančni polom, iz ka- terega ga je šele dve leti kasne- je izvlekel Stanislavski, ko je isto predstavo, na nekoliko drugačen način, to pomeni s spoštovanjem besedila in te- matike, predvsem pa upošte- vajoč želje in ambicije občin- stva, na oder moskovskega gledališča MHAT postavil še enkrat. Tokrat uspešno. Od ta- krat dalje si je Čehov lahko privoščil šale tudi na račun svojega občinstva. Oproščeno oziroma dovoljeno mu je bilo takorekoč vse. Štos je torej v »definiciji« prevare. Gleda- lec v gledališču povsem dobro ve, da gre za prevaro, da bo s tem, ko sede v gledališče, de- ležen krute prevare. Podobno je na tekmi. Gledalec roko- metne tekme se pusti prevara- ti, se takorekoč prepusti igri in ji dovoljuje, da ga s svojim po- tekom vara, vleče za nos in se z njim igra. Še več, od aktet. jev, igralcev, to tudi pričakuje Pomembno pri vsem tem je Je^ kako ga bodo igralci prevarali Način prevare, torej. Prevai mora biti namreč zaigrat oziroma odigrana in hkra konotatirati resničnost. C resničnosti preko polja fikci nazaj v resničnost. In za rad ko od rokometašev, sta Gi benšek in Geč to prevaro od grala briljantno. Gledalce s| s končnim dejanjem, ki sta ^ sicer počasi nakazovala ska vso predstavo, vrnila nazt v resničnost. Na trda tla. Ri kometaši pa so jih pustili ph vati v polju fiktivnega. Kom nega dejanja uvrstitve v m slednji krog niso uspeli real zirati in gledalca s tem razočt rali. Prevarali. Kot v pritleh komediji, ki jo pozabimo v t stem trenutku, ko zapustin gledališče. Komedijantov si i zapomnimo niti po njihov, kostumih. In rokometaši i ostah pozabljeni. In bodo prahu priplavali šele takra ko se bo znašel kakšen Stan slavski in jih bo z vsem ustre nim instrumentarijem obdel povsem na novo. Z občutka za prevaro, skratka, ki bo j vsaki njihovi predstavi odh jalo domov z občutkom kata ze, potešenosti, ki ga omogoi zgolj gledališče. Ogled pred- stave v živo, pravzaprav. Med salonom in galerijo Celie le pomembno državno In mednarodno likovno razstavišče čeprav celjski Likovni salon ni nikoli v času svojega obsto- ja zdrknil pod črto strokovne- ga ugleda, je res, da je Celje z njim v zadnjem desetletjem in z novo galerijo sodobne umetnosti, postalo pomembno likovno razstavišče v Sloveniji in zunaj njenih meja. Danes velja med likovnimi umetniki, da je ugledno za vsakogar, kdor razstavlja v Li- kovnem salonu ali Galeriji so- dobne imietnosti. Sicer je Li- kovni salon namenjen sprot- nejši in živi likovni ustvarjal- nosti. Galerija pa bolj pregled- nim in študijskim postavi- tvam. Tak je tudi program nove li- kovne sezone do konca letoš- njega leta in do sredine pri- hodnjega. V Galeriji sodobne umetnosti, kjer so lani pred- stavili stalno zbirko Likovne- ga salona s 172 deli, bodo predstavili izbor iz retrospek- tivne razstave Maksima Sede- ja starejšega v Modemi galeri- ji). Videli bomo tudi dela Mak- sa Kavčiča, ki jih bo za razsta- vo pripravila Umetnostna ga- lerija v Maribom. Posebej za- nimiva bo pregledna razstava Generacija 82. ki so jo pravkar odprU v Maribom. Ob 100-letnici bratov Limii- ere bodo v sodelovanju z Arhi- vom Slovenije predstavili fo- to-dokimientamo razstavo z video posnetki filmov Film- ski obzornik, ki bo pripovedo- vala o aktualnih dogodkih v desetletjih po dmgi svetovni vojni. Poseben projekt predstavlja razstava Skulpturalne meta- fore mladega avstralskega ar- hitekta, celjskega rojaka To- maža Kovača, ki bo iz Celja potovala še v Tokyo, Pariz, London in Los Angeles. Kon- cem leta bodo odprli študijsko razstavo kot prvi obsežen in kritični prerez stripovske ustvarjalnosti na Slovenskem Slovenski strip. V pripravi je študijska razstava Trideseta leta likovne ustvarjalnosti v nedeljivosti zgodovinskega in splošno dmžbenega dogaja- nja v zadnjem desetletju pred vojno na Celjskem. S tem pre- gledom bo tudi zapolnjena ča- sovna vrzel, ki so jo druga me- sta oziroma regije že opravili. Že 20. oktobra pa bo v Gale- riji sodobne umetnosti otvori- tev pregledne razstave ustvar- jalnosti Emerika Bemarda, 1. decembra pa bomo lahko vide- li pregled likovne ustvarjalno- sti Avgusta Lavrenčiča. V Likovnem salonu bo 20. oktobra zaključek razstave del Marjetice Potrč. Ob koncu ok- tobra in v začetku novembra bo gostovala skupina Mi iz Maribora, v prehodu iz no- vembra v december bomo vi- deli izbor del iz retrospektive kiparja Jakoba Savinška, v decembm pa grafike Zore Stančič. V letu 1995 bomo vi- deli dela naslednjih slovenskih umetnikov: slike Živka Mam- šiča, slike Milana Goloba in Roberta Lozarja, grafike Boja- na Kovačiča, krstno postavi- tev kipa bo izvedel Roman Makse. Kiparsko instalacijo bo postavil Željko Opačak. Sledita dve zanimivosti: po- gled na ustvarjalca Bomta Hlupiča, ki ga zlasti Celjani že kar pogrešamo. V Špitalski kapeli pa bo predstavljen pro- jekt Specifični kultumo-zgo- dovinski prostor kot duhovna prezenca ter njegov prevod in nadgradnja v mediju Gustava Gnamuša. Po pojavni plati je projekt klasičen, po razmisle- ku pa postmodemističen, kar pomeni, da bo umetnik fluid srednjeveškega sakralnega in kultumo-zgodovinskega ob- jekta prenesel v polje svojega slikarskega platna tako, da bo vidne ostanke fresk kot prazne ploskve prenesel na likovno kompozicijo novega platna. Dela tujih avtorjev bodo v Likovni salon prišla kot iz- menjave: v sodelovanju s Cvilt Galerie z Dima j a bodo pred- stavili projekt Mexed Pickle Comelia Foercha, Joseffa Trattnerja in Pavlika in Eric- ha Praschaka, za izmenjavo pa bo Tadej Pogačar razstavljal na Dunaju. V sodelovanju s Centrom za sodobno umet- nost v varšavski galeriji Labo- ratorium je nastala razstava enega najvidnejših poljskih kiparjev Zbigniewa Libera. S projektom umetniške foto- grafije Vrnitev se bo predsta- vila Sylvia de Swaan iz New Yorka. Tražim ženu je naslov projekta zagrebške umetnice Vlaste Delmar, Miroslav Man- dič pa bo v okvim 10-letnice umetniške akcije Ruža lutanja pripravil performance. Posta- vitev je plod sodelovanja Li- kovnega salona z Galerijo ŠKUC. Konec leta bo v zna- menju pomembnega angleške- ga kiparja Anthonyja Carea. Na likovnem področju bodo potekala tudi strokovna izpo- polnjevanja s predavanji s po- dročja likovne teorije. Name- njena bodo likovnim pedago- gom, višjim letnikom srednjih šol in vsem tistim, ki si želijo izpopolniti znanje na področju likovne teorije. Nova tema se imenuje Likovno mišljenje in znakovnost v likovni produk- ciji, predaval pa bo doc. dr. Jožef Muhovič. Še naprej bodo potekale tudi likovne delavni- ce za otroke. DRAGO MEDVED Barfiv z roba vesolja Ob drugi obletnici Barflya je bila v torek zvečer v Muzeju novejše zgodovine Celje otvo- ritev razstave, ki so jo naslovi- li Na robu vesolja. Razstava, ki si jo lahko ogle- date še do sobote, 22. oktobra, multimedijalno dokumentira dve leti delovanja kluba Bar- fly, ki se lahko pohvali z red- nim mednarodnim programom in lastno produkcijo. Pred raz- stavo so Barflyevci pripravili tudi novinarsko konferenco, na kateri so predstavili svoje dveletno delovanje in načrte. Izdali so tudi bilten, v katert^ je predstavljen Barfly saBi Omenjeni so tudi vsi umetniki ki so v obdobju dveh let v tem popularnem celjskem klubu nastopili. Otvoritev je bila pestrena z nastopom gledali- škega igralca Renata Jenčka ter Nine & Stanča, kult Bar- flya pa so s prisotnostjo otvoritvi počastile in še povZ' dignile tudi nekatere zvezda slovenske glasbene in kulturn* scene. In načrti Barflya tik pr«^ koncem tisočletja? V letu 199'| bo zaživelo dmštvo BarflJ z lastno glasbeno, gledališki plesno in založniško produk^'' jo. Članom društva bodo f voljo brezplačne informacij* cenejše vstopnice, majice, k^' pe. Dmštvo bo organizira^' tudi oglede tistih zanimivejš|J koncertov v tujini, ki si J'' v Sloveniji verjetno ne bo tdf'^ goče nikoli ogledati. V prihodnjem letu pa najj^J obljubljajo Barflyevci, ki F ob obletnici seveda čestitajj^ tudi mi, izšla še kaseta in z naslovom Live in Barfly- J ......._lJ.M.SEOyi Retrospektiva Emerika Bernarda Danes ob 19. uri bodo v Galeriji sodobne umetnosti v Celju odprli obsežno razstavo del Emerika Bernarda. Akademski slikar, rojen v Celju, že skoraj dvajset let ni razstavljal v domačem mestu, v tem času pa je naredil zelo pomemben razvoj v okvim novejše slovenske umetnosti. Njegov opus opredeljujejo različne faze, od zgodnjih kolažev, ki so nastali na osnovi modemističnih raziskav; figuralnih motivov in pozneje slikarstva, značilnega za postmodemo estetiko, s katerim se je priključil skupini najaktualnejših umetnikov pri nas. B.G. Predstavili zgodovinsko revijo v prostorih galerije Mozaik v Celju so minuli četrtek predstavili dmgo številko slovenske revije Zgodovina za vse - vsi za zgodovino, ki jo izdaja Zgodovinsko dmštvo Celje ob podpori Novega tednika in dmgih sponzorjev. Revija si je takoj pridobila simpatije pri bralcih, saj objavlja prispevke tako imenovanih marginaLnih tem, ki jih je doslej »velUca« zgodovina bolj ali manj zanemarjala. Foto: SHERPA Št. 42 - 20. oktober 1994 11 mied medicino in literaturo prvi PintarlevI dnevi v UubUanI v veliki predavalnici Medi- cinske fakultete v Ljubljani so pod pokroviteljstvom Univer- je v Ljubljani ob 60. obletnici sklepa Fakultetnega sveta (1934/35), da se ustanovi na [Medicinski fakulteti v Ljub- ljani predmet Zgodovina me- iJicine (ki je zaživel v letu 1936/37), od 14. do 15. oktobra letos prvi Pintarjevi dnevi. Po- svečeni so docentu dr. Ivanu pintarju, ki je bil tudi prvi predavatelj Zgodovine medi- cine na Slovenskem. Ob tej slovesnosti, olepšani s petjem zbora »Dr.Lojz Kraigher,« je bilo izročeno priznanje za ustanovitev Inštituta za zgo- dovino medicine (1976) in me- dicinskega muzeja v Ljubljani in za znanstveno ter pedago- ško delo s področja Zgodovine medicine na Slovenskem prof- .dr. Petru Borisovu, dr. med. Pintarjeve dneve so organi- zirali: Medicinska fakulteta - Inštitut za zgodovino medici- ne v Ljubljani, Medikohisto- rična sekcija Slovenskega zdravniškega društva. Znan- stveno društvo za zgodovino zdravstvene kulture Sloveniie in revija Sodobnost. Simpozij so omogočili: Ministrstvo za znanost in tehnologijo. Mini- strstvo za kulturo. Medicinska fakulteta Ljubljana, Državna založba Slovenije, več tovarn zdravil in zasebnikov. Prijavljenih je bilo 42 refe- ratov, od teh 6 iz sosednjih dr- žav (Italija, Avstrija, Hrva- ška). Poleg programa mediko- historičnega dela zneinstvene- ga simpozija, v katerem je bilo predstavljeno življenje in delo doc. dr. Ivana Pintarja, je bil v ospredju drugi del Med me- dicino in literaturo. V medikohistoričnem delu znanstvenega simpozija sta velik interes vzbudila refera- ta: »Strokovni, etični in naci- onalni pomen predavanj iz zgodovine medicine v dobi ustvarjanja in uveljavljanja popolne Medicinske fakultete v Ljubljani (prim. mag. M. Ko- cijančič) in »Zbirka starih zo- bozdravstvenih instrumentov, pripomočkov in opreme v celj- skem muzeju novejše zgodovi- ne« (prim. dr. F. Štolfa). Simpozij Med medicino in literaturo je bil povezan z raz- stavo literarnih del zdravni- kov na Slovenskem in tujih zdravnikov - literarnih ustvar- jalcev, katerih dela so preve- dena v slovenščino. Pripravil jo je v zahvalo zdravnikom za ozdravljenje v Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani prof.Jaro Dolar, bivši ravna- telj Narodno univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Iz širšega celjskega so bili štirje referati: »Dr. Josip Voš- njak, kulturni delavec in poli- tik« (dr. B. Hartman), »dr. Pol- de Brenčič - zobozdravnik in pesnik« (dr.A. Rant), »Dr. An- ton Schwab - med medicino in lunetnostjo« (prim. dr. F. Štol- fa), »Dr. Josip Ipavec - med medicino, glasbo in literaturo« (prof.dr. I.Grdina). Med refe- renti je bilo največ zdravni- kov, zobozdravnikov in jezi- koslovcev. V dvorani Sloven- skega zdravniškega društva so na Literarnem večeru brali svoje pesmi in odlomke iz svo- jih del zdravniki, zobozdrav- niki in študentje medicine - se- danji literarni ustvarjalci. Zdravnik in lunetnik dajeta človeštvu neprecenljive daro- ve - zdravje in potešeno dušo prav to, kar naredi življenje lepo in vredno. V dobi, ko slavi sebičnost, zanikanje vseh danih vrednot, brezobzirna lakomnost po de- narju, se narod in zdravniška veda plemenitita s takimi pri- reditvami. Združeni v zgodo- vinski spomin po svojem živ- ljenju, narodnem, strokovnem in imietniškem delu tudi ljudje v belem zaslužijo, da se jih tu- di na tem mestu spominjamo. mag. sci. KAROLINA GODINA, dr. med. Likovniki na Črešnjicali Minulo soboto je bila v Črešnjicah enodnevna likovna kolo- nija. Na njej so se zbrali člani likovne sekcije DPD Svoboda iz Slovenskih Konjic. Delali so v različnih likovnih tehnikah in na svoja platna pričarali jesenske motive Črešnjic z okolico. Veiiici razpon Kulturni center Laško po- nuja v abonmaju za sezono 1994/95 na glasbenem področ- ju zanimiv in zelo kakovosten program. Enako velja za deske gledališkega odra, kjer so se odločili, da bodo občinstvo za- bavali predvsem s komedi- jami. Že nocoj bo ob 20. uri nasto- pil Godalni kvartet Slovenske filharmonije v sestavi Miran Kolbl, Monika Zupan, Alek- sander Milošev in Igor Škerja- nec. Izvajali bodo dela Schu- berta, Mozarta in Debussyja. Na samo Martinovo, 11. no- vembra bo večer z Arsenom Dedičem in Gabi Novak, 24. novembra pa bo nastopil Pihalni kvintet Slowind, ki ga sestavljajo flavtist Aleš Koc- jan, oboist Matej Šare, klari- netist Jurij Jenko, fagotist Zo- ran Mitev in rogist Metod To- mac. Izvajali bodo dela Hayd- na, Ramovša, Danzija, Barber- ja in Ligetija. 9. januarja bo nastopil Ljubljanski kvintet trobil, ki ga sestavljata trobentarja Da- vid Špec in Peter Jevšnikar, rogist Robert Prednik, pozav- nist Aleš Šnofl in Damjan Ju- reš s tubo. Izvajali bodo dela Purcella, Scheidta, Arutimi- ana, Haendla, Mihevca, Dvo- raka, Franckenpohla in Horo- witza. 16. decembra bo nastopilo Mestno gledališče ljubljansko s Camolettijevo komedijo Pri- di gola na večerjo v režiji Zvo- neta Šedlbauerja. 13. januarja bosta gostovala s komedijo Mož moje žene hrvaškega av- torja Mira Glavana igralca Ivo Ban in Iztok Valič. Komedijo je režiral Marjan Bevk v pro- dukciji Kulturnega doma Španski borci iz Ljubljane. Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije pod vodstvom koncertnega moj- stra Mirana Kolbla in solo če- lista Andreja Petrača. Izvajali bodo dela Mozarta, Bacha, Gk>loba in Šostakoviča. Zaključna predstava sezone bo 14. aprila s komedijo s ka- baretnim pridihom Kurcšlus ali preverite s kom spite. Po motivih A. Grgiča jo je napisal Bogomir Veras. Predstavo iz- vajata igralca Bogomir Veras in Jožef Ropoša, režirala jo je Ljerka Belak. D. M. Karaš v Radečaii v galerijskem prostoru trgo- vine Radeče papir so konec prejšnjega tedna odprli novo slikarsko razstavo. Svoja dela predstavlja akademski slikar Franc Košec-Karas, akadem- ski slikar iz Celja. Slike so iz novejšega časa in izdelane v različnih tehnikah, širok pri- stop pa ima tudi do izbranih tem. Na njegovih kompozici- jah se pojavljajo figure, a še pogosteje krajine iz različnih geografskih predelov, tudi iz oddaljenih eksotičnih dežel. Izrazit in razpoznaven motiv njegovega ustvarjanja je mor- je, ki ga povezuje z raznolikim živalskim svetom ter prisot- nostjo človeka. B.G. na ceuskih Platnih Ostanki dneva. Vel. Britanija, 1993 melodrama Režija: James Ivory, scenarij: Ruth Prawei:-(po istoimen- skem romanu, ki ga je napisal Kazuo Ishiguro in zanj prejel nagrado Booker), vloge: Anthony Hopkins, Emma Thompson, James Fox, Christopher Reeve 8 nominacij za Oskarja 94: najboljši film, režijo, glavno moško in glavno žensko vlogo, prirejeni scenarij, sceno- grafijo, kostume in glasbo! Smo v letu 1958 in Ste- vens (A. Hopkins) je na po- tovanju po Angliji. Je po- poln angleški butler, tre- nutno v službi pri g. Lewi- su (C. Reeve), novem last- niku Darlington Halla, kjer je Stevens preživel največji del svojega življenja. Med potovanjem se Stevens spominja let v službi pri lordu Darlingtonu (J. Fox), prejšnjem lastniku Dar- lington Halla, kjer je bilo v 30-ih prirejenih veliko pomembnih mednarodnih konferenc. Takrat je bil Stevens ponosen, da je slu- žil gospodarjevim ciljem. Šele ko je leta 1939 izbruh- nila vojna, se je izkazalo, da je šlo za sodelovanje z nacisti. Zdaj, po dvajsetih letih, Stevens spozna, da je imelo njegovo slepo spošto- vanje lorda Darlingtona posledice tudi v njegovem osebnem življenju. Med go- spodarjevimi konferenca- mi za ohranitev miru z Nemci (imenitni banketi in sprejemi, obiski premi- er j a in ambasadorjev) je bil tako zatopljen v nadzoro- vanje hišnih opravil, da je bil prisiljen zapustiti očeta (Peter Vaughan) na smrtni postelji. In zaradi istega žalostnega razloga je zata- jil svoja čustva do privlač- ne mlade gospodinje, go- spodične Kenton (E. Thompson). Med gdč. Ken- ton in Stevensom je nekaj let trajalo intenzivno raz- merje, glede katerega sta se pretvarjala, da je samo raz- merje med butlerjem in go- spodinjo. A vedno nista mogla skriti svojih čustev, predvsem gdč. Kenton, ki ga je očitno zelo IjubUa. Stevens je svoja čustva za- trl zaradi poklica in vdano- sti lordu Darlingtonu. Gdč. Kenton je lahko zaradi glo- bokega razočaranja svojo ljubezen izrazila le še v ne- nehnih ostrih prepirih, do- kler ni obupala, pustila službo in poročila nekoga drugega. Stevensovo potovanje le- ta 1958 ga popelje do g. Kenton, ki je pred kratkim zapustila moža. Upa, da jo bo prepričal, naj se vrne v Darlington Hali, saj bi tako lahko popravil napa- ke iz preteklosti, ko je svo- jo vdanost in čustva tako nepremišljeno zapravil. Na osebnem nivoju njegovo poslanstvo propade, a še vedno lahko sodeluje v ob- navljanju Darlington Hal- la, ki je (tako kot Anglija) preživel zgrešeno politiko lorda Darlingtona in Ste- vensovo napačno dojema- nje občutka dolžnosti. Nov učni priročnik V založbi FIM d.o.o. iz Celja je septembra izšel priročnik za dopolnilni pouk slovenskega jezika za 2. razred osnovne šo- le skupaj s pripadajočo delov- no mapo s 5 kompleti vaj. Av- torja dela sta mlada strokov- njaka s celjske vzgojne posve- tovalnice pri Centru za social- no delo defektologinja Mar- janca Djokovič in psiholog Matej Žnuderl. Priročnik je namenjen os- novnošolskim učiteljicam dru- gih razredov za dopolnilni po- uk slovenskega jezika za otro- ke, ki imajo težave z opisme- njevanjem, se pravi pri osvaja- nju veščin branja in pisanja. V naših osnovnih šolah je pri- bližno kar petina otrok, kate- rih duševno zorenje poteka ne- enakomerno in kažejo delne razvojne primanjkljaje prav v funkcijah, ki so odločilne za učinkovito opismenjevanje. V knjigi so zbrane rmiogoletne strokovne izkušnje s področja pomoči tem otrokom. Ti samo z ustrezno posebno obravnavo, ki se precej razlikuje od obi- čajnega šolskega pouka, tudi dopolnilnega, lahko polagoma premagajo svoje težave pri branju in pisanju, da potem lahko napredujejo v višje ra- zrede. Najprimernejši čas za takšno obravnavo oziroma po- sebne vaje je drugo leto šola- nja: z njim naj bi namreč os- novnošolec dokončal svojo za- četno opismenjevanje. Priročnik je napisan v skla- du s svojim namenom in ga odlikujejo uporabnost, pre- glednost in izčrpnost glede vsebine in izvajanja vaj ter na- vodil za le-te. Velja poudariti, da gre za prvo tovrstno stro- kovno delo na Slovenskem, za- to bo nedvomno dobrodošlo vsem, ki se ukvarjajo z osnov- nim izobraževanjem otrok - ta- ko učiteljicam in staršem kot tudi teoretikom izobraževanja in vzgoje. Njegova posebna prednost je tudi poudarek na doseganju ne samo učnih, am- pak tudi vzgojnih ciljev, kot so krepitev otrokove motivacije oziroma volje za šolsko delo, krepitev njegove samopodobe, samozaupanja, sodelovanja s sošolci. RADO PALIR PRIREDITVE LEDALIŠČE V Slovenskem ljudskem gledališču v Celju bo v soboto ob 20.30,' premiera za izven z naslovom Na odprtem morju, Slawomira i Mrožka. V četrtek ob 19.30, bodo za abonma četrtek in izven ter j v petek ob 19. uri, za abonma študentski večerni in izven, uprizorili i predstavo B.Brechta Bobni v noči. V sredo ob 16.30, bodo za abonma ' Srednje trgovske šole Celje uprizorili predstavo Strahovi, Henrika Ibsena. V ciklusu predstav oderpododrom pa bodo v torek ob 20.30, ^ za abonma Oderpododrom III., uprizorili predstavo Na odprtem ■ morju. ONCERTI V Razstavnem salonu Zdravilišča Rogaška Slatina bo drevi ob 20. uri, koncert Mešanega pevskega zbora Cetis iz Celja, ki ga vodi Pavle Bukovac. j V celjskem KLjUBu bo v soboto ob 21. uri, koncert Nizozemske alter' skupine Distract vibes. Na centru interesnih dejavnosti v Celju bo v soboto ob 18. uri, koncert duhovne glasbe z vokalno skupino Maran Atha iz Maribora, ki ga vodi Suzana Majnarič. V župnijski cerkvi Sv. Nikolaja v Žalcu bo jutri, v petek ob 19. uri, večer glasbe za violino in orgle. Na orgle bo igral Sašo Frelih-Mišo, na violino pa Branko Brezavšček. A.ZSTA.VE V galeriji Mozaik v Celju bo dievi ob 18. uri, otvoritev razstave del, ki jih je ustvarila Eva Gerkman Scagnetti. V galeriji sodobne umetnosti v Celju bo drevi ob 19.iu-i, otvoritev pregledne razstave slikarskih del Emerika Bernarda. V šentjurski knjižnici bodo v petek, 21. oktobra ob 18. uri odprli razstavo kolažev akademskega slikarja Karla Pleminitaša z naslo- vom Štirje letni časi. V galeriji v Mozirju si lahko danes in jutri še ogledate razstavo likovnih del učencev mozirske osnovne šole. V celjskem KLjUBu bodo v ponedeljek, odprli razstavo plakatov Amnesty international, na temo otrokovih pravic. Razstava bo na ogled do 21. novembra. V galeriji trgovine Radeče papir razstavlja svoja dela akademski slikar Franc Kosec - Karaš. V galeriji kulturnega centra Ivan Napotnik v Velenju razstavlja slike Tugomir Šušnik. Na ogled bodo do 9. novembra. V celjskem Atriju bo do sobote odprta razstava slik Irene Pevnik. V Muzeju novejše zgodovine v Celju si lahko do sobote, ogledate razstavo Na robu vesolja, ki multimedijalno dolaimentira dve leti delovanja kluba Barfly. V butiku Steklar v Ozki ulici v Celju si lahko ogledate samostojno razstavo likovnih del Alice Javšnik. V hotelu Evropa razstavlja likovna dela Vlado-Ver Renčelj. V avtosalonu Ford-Lada Avto Celje na Ipavčevi 21 si lahko do konca tega meseca ogledate razstavo likovnih del Vojka Volavška. V tovarni Etol v Škofji vasi se z olji predstavlja dr. Hajko Livio. V Muzeju grafične umetnosti v Rogaški Slatini si lahko do 7. novem- bra ogledate mednarodno slikarsko razstavo sedmih avtorjev, na kateri bodo razstavljali trije italijanski slikarji in en kipar, slikar iz Avstrije in dva slovenska slikarja. Razstava bo na ogled do 7. novembra. V hotelu Merx bo do konca meseca, na ogled razstava likovnih del Petra Bračuna. V Toplicah Dobrna si lahko do 28. oktobra ogledate razstavo 15 ustvarj alcev-likovnikov. V Razstavnem salonu v Rogaški Slatini razstavlja slike Sandra Manzini. Na ogled bodo do 28. oktobra. V Muzeju grafičnih umetnosti v Rogaški Slatini je na ogled medna- rodna likovna razstava z naslovom Zapiski potovanja. V Cafe galeriji v Celju si lahko ogledate razstavo ilustracij Marka Derganca-Dergija. V knjižnici v Šentjurju je na ogled razstava likovnih del akademske slikarke Marije Prelog. V n. nadstropju Osrednje knjižnice v Celju je odprta razstava z naslovom Slovenske starosvetnosti, s poudarkom na ljudskem slovstvu. I M O Union od 20. do 26.10. ob 16.,18.15 in 20.30 angleški film Štiri poroke in pogreb; Mali Union od 20. do 26.10 ob 20. uri angleški film Ostanki dneva; Metropol od 20. do 26.10. ob 16.30, 18.30 in 20.30 ameriški film Hitrost; Dom od 20. do 26.10. ob 18. in 20.15 ameriški film Kalifornija. Kino Žalec 20. in 21.10. ob 20. uri ameriški film Ko moški ljubi žensko, 22.10 ob 20. uri in 23.10 ob 18. in 20.15 uri pa ameriški film Meverick. Kino Rogaška Slatina 22. in 23.10 .ob 18. in 20. uri ameriški film Policaj z Beverly Hillsa 3. Kino Dobrna 23.10. ob 17. uri ameriški film Skrivnostni vrt. STALO V Levstikovi sobi Osrednje knjižnice na Muzejskem trgu v Celju bo drevi ob 18. uri, predavanje na temo Družina v pluralni družbi. Gostje po predavanju bodo: Stuart Carlton in John Fox, protestant- ska pastorja v Virginiji ter dr. Miško Čanji, dr. medicine in nevropsi- hiater iz Celja. V Knjižnici v Laškem lahko v soboto ob 18. uri, prisluhnete preda- vanju ob diapozitivih z naslovom Geološka učna pot na Govce, dipl. ing. Tomaža Majcna, tudi avtorja istoimenskega vodnika. V rojstni hiši pesnika Antona Aškerca v Rimskih Toplicah bo kul- turno društvo Slavko Avsenik prirejalo Aškerčeve večere. Gost prvega večera, ki bo v soboto ob 19. uri, bo svetovno znani alpinist Franček Knez. Večer bo vodila Damjana Seme. V okviru Univerze za m. življenjsko obdobje bo v ponedeljek ob 15. uri, spoznavanje geološkega zaledja v erozijskem območju Savi- nje. ZbiraUšče bo ob 15. uri pred knjižnico, pot pa bo vodil dipl. ing- . Janez Rihteršič. Št. 42 - 20. Oktober 1994 12 Zastava za upokojence Društvo upokojencev Te- harje je v soboto razvilo svoj prapor. Društvo so ustanovili šele v začetku letošnjega leta,, prapor pa jih bo odslej sprem- ljal na vseh prireditvah. Pred- sednica društva Ela Ježovnik je ob tej priložnosti poudarila, da si bodo prizadevali storiti kar največ na različnih po- dročjih svojega dela. Sponzor tega dogodka je bi- a tamkajšnja krajevna skup- lost, katere predsednik je Fer- io Ježovnik. Janez Novak, podpredsednik krajevne skup- nosti, je spregovoril o njihovih najpomembnejših dejavnostih. Povedal je, da znajo z majhni- mi denarji uresničiti veUke stvari. Prepričani so, da od ob- čine Celje prejmejo bistveno manj denarja, kot jim pripada. Zato si bodo še naprej priza- devali, da bi imeli svojo obči- no. Uspelo jim je pridobiti tudi ekološko rento. Asfaltirali so nekaj krajevnih cest in uredili parkirišča pri pokopališču ter šolsko dvorišče, zdaj pa ureja- jo dvorano. Razvitje prapora je sprem- ljal kulturni program. Nasto- pili so predstavniki Amater- skega gledališča Teharje in cerkveni pevski zbor. Predsed- nica društva upokojencev je podpisala listine o medseboj- nem sodelovanju z drugimi društvi, prapor pa so izročili praporščaku Rudiju Strašku, ki je obljubil, da ga bo s j>ono- som nosil in čuval kot dober gospodar. Župnik Marjan Rozman je novi prapor blago- slovil, botri pa so nanj obesili trakove. DAMJANA SEME Slovesnost v Lesičnem v Lesičnem se bodo v ne- deljo, 23. oktobra, spomi- njali 30-letnice šole, kar bodo združili s slavnostnim odprtjem novih šolskih učilnic. Slavnostni govor- nik bo minister za šolstvo in šport, dr. Slavko Gaber. Začetek slovesnosti bo ob 11. uri. BJ O družini Osrednja knjižnica Celje prireja predavanje z naslovom Družina v pluralni družbi. Predavanje bo v četrtek, 20. oktobra ob 18. uri v Levstikovi sobi na Muzejskem trgu. Sledil bo razgovor, v katerem bodo sodelovali Stuart Carlton in John Fox, protestantska pa- storja iz Virginiie v Ameriki ter dr. Miško Canji, doktor medicine in nevropsihiater iz Celja. Za prevajanje so poskr- beU. D.S. Klub Gorenlevih upokojencev Na včerajšnjem srečanju so se upokojenci Gorenjevih podjetij ■ pogovarjali o ustanovitvi svojega kluba, ki naj bi prispevali k temu, da bi se v prihodnosti pogosteje organizirano srečevali^ in tudi okrepili vezi z Gorenjem. Srečanja se nista udeležili le podjetji Gorenje Notranja oprema in Gorenje Servis, v katerih.- nanareč tovrstna srečanja organizirajo sami. Zbranim upoko-j jencem je spregovoril Jože Stanič, predsednik poslovodnega" odbora v Gorenju, in jim predstavil njihovo poslovno politiko,' tudi program lastninskega preoblikovanja. Zastavili so si cilj,;! da bi poštah delničarji Gorenja vsi, ki so kakor koU prispevali: k njegovemu razvoju. Tako bi naj več kot polovica delnic pri-: padla Gorenjevim sedanjim delavcem, bivšim delavcem in upo- i kojencem. Članom kluba upokojencev Gorenja pa se obetajo še) vsakoletna srečanja, organizacije izletov in družabnih prire-i ditev.__M.L.i Osebnost meseca Tutii ¥ tem tednu ¥oai Anton Ratel Najprej vas moramo pravo- časno opozoriti na zaključek akcije osebnost meseca okto- bra (zaradi težav s pošto), saj bo zadnji dan, ki bo veljal za oddane kupone (torej dan, ko bodo veljali vsi kuponi, prine- seni bodisi osebno ali poslani po pošti), sobota 29. oktober. Po tem datumu namreč ne bo- mo mogli upoštevati nobenega kupona, saj bo prva pošta, ki bo prispela v našo redakcijo šele v sredo, 2. novembra, ta- krat pa je naš časopis že v tisku. Prihodnji teden, v sredo 26. oktobra, bodo na Radiu Celje glasovali tudi poslušalci, vse glasove pa bomo nato se- šteli skupaj in razglasili oseb- nost. Ta teden je z 10 glasovi po- novno v vodstvu Anton Ratej, sledi mu Zvone Štorman, ki je prejel 9 kuponov, Vinko Skale 8, Vinko Lavrinc 6, po 4 kupo- ne so zbrali Anton Domik, Gregor Cankar in Brane But, po 3 pa interventi Prosignala, Boštjan Strašek in Jelko Vid- mar. Nekaj jih je prejelo še po 2 in 1 glas. Pohitite torej z pošiljanjem kuponov, da ne bo nepotrebne jeze in zamude, časa imate še natanko teden dni. MOJCA MAROT PLANINSKI KOTIČEK Na 6rai vrh in od Litije do Čateža v prvi polovici novembra vas Planinsko društvo Zlatarne Celje vabi na dva izleta. Prvi bo v soboto, 5. novembra z odho-' dom ob 6. uri zjutraj, s posebnim avtobusom s parkirišča na Glžiziji. Pot bo vodila na Golo Brdo, Topol, Tošč in od tam na i Črni vrh. j V soboto, 12. novembra, pa vas vabijo na pohod po Levstikovi poti od Litije do Čateža. Odhod bo ob 6.25 uri z železniške postaje v Celju. MOJCA MAROT Poročil ju je sin Zlatopotočenca s šentlurskega Zgornjega trga Razlika je očitna: ko sta se Matilda in Florjan Erjavec pred petimi desetletji poročila, je divjala vojna. Ni bilo ne prave glasbe ne muzikantov, zato pa je bilo pred dnevi po- vsem drugače in zares sloves- no. Njuna zlata poroka je bila velik družinski praznik, saj se je zbralo kar osemintrideset povabljencev. Ko sem zlatoporočenca Er- javec konec preteklega tedna obiskal, sta bila še čisto pod vtisom zlatega dogodka. Dan za dnem so prihajali novi in novi ljudje in še prinašali če- stitke. Ko sem prišel, so si rav- no ogledali video posnetek zlate poroke. Kako čudovito je bilo, ganljivo! Na predvečer so zapeli podoknico odlični pevci zbora skladateljev Ipavcev, zjutraj sta vstala ob šestih, se viredila polovici skupnega sto- letja primemo, nato pa so se napotili na občino. Tam ju je poročil njun sin Cveto, poo- blaščenec za sklepanje zakon- skih zvez. Po cerkveni sloves- nosti so odšU k fotografu, nato pa na Kalobje, kjer so se vese- lili v gostišču Erjavec, pri mo- ževem nečaku. Na Kalobju se je njima zve- za pravzaprav začela. Bilo je po romanju, na plesu, kjer sta se spoznala, vnela se je ljube- zen, ko je Florjan moral v voj- sko, pa so potovala ljubezniva pisemca. V enem od njih je bila nato poročna ponudba. Tako sta se dekle iz Hmševca ter fant s Kalobja odločila dmg za dmgega, v dobrem in slabem. Najsrečnejša sta bila, ko so se rojevali njuni otroci, najhu je pa je bilo takrat, ko se je mož ponesrečil pri delu v štor- ski tovarni in je njegovo življe- nje viselo na nitki. Pokoj je dočakal v Alposu, zlatoporo- čenka pa v krajevni blagovni; ci Od njunih otrok je najsti rejši Cveto danes zaposlen id|' občini. Roman je prevoznik, Zorica pa poslovodkinja v bla- govnici. Veselita se tudi šestih vnukov, od 3-letnega Tilna do 19-letnega Uroša. Največkrat je pri njiju seveda mali Tilen, vsi ga imajo zelo radi, dedek in babica, njena sestra Julika, ki je stara že 92 let, ter soseda Silva, ki je večinoma pri njiju. Posebno ljubezen pa zlatopo ročenka posveča rožam, cvet- ju. Njun dom na Zgornjem tr- gu v Šentjurju je zato vedno poln cvetja. Rada sta v tem lepem kraju in Šentjurja ne bi Zcimenjala. Ljudje so prijazni, sosedi do- bri in ničesar ne pogrešata, pravita. Želita si le zdravja, saj jima v tretjem življenjskem obdobju pomeni največ. Sicer sta razmeroma zdrava, le mož ima težave s kolkom. In obema zlepa ne zmanjka dobre volje. Ob slovesu smo si obljubili: na svidenje ob biserni poroki! BRANE JERANKO Stisk zgaranih rok v krajevni skupnosti Sv. Štefan, kjer praznujejo letos 500- letnico prve omembe kraja, so pred dnevi razvili upokojenski dmštveni prapor. Z zlatimi nitkami vtkani simbol na eni strani prapora predstavlja to lepo vasico, dmga stran pa je simbo- lična: med zlatim žitnim klasjem je stisk dveh zgaranih rok. Predsednica 90-članskega pododbora pri Sv. Štefanu, Slavica Čavš, je ob tej priliki poudarila, da moramo gojiti medsebojno ljubezen, spoštovanje, živeti v slogi in razimievanju. Bogat kul- turni program s slavnostnim blagoslovom prapora, prelepim petjem otroškega zborčka in domačih upokojencev, kakor tudi lep govor šmarskega župana, Jožeta Čakša, bo še dolgo ostal v spominu številnih udeležencev za kraj pomembne prireditve. IVANKA VEHOVAR Likovna kolonija Polzela 94 Zveza kulturnih organizacij Žalec in DPD Svoboda Polzela, likovna sekcija sta v sobNa tratici sedela sva, na tratici nedolžnega življenja, kjer mi moja Anica obljubila, da bo meni žena.. .< Morda od takrat tudi tako veliko veselje do branja, do sprejemanja tekočih dogod- kov. V rosnih letih sem le redko prišla do kakšnega čtiva, saj nas je spremljala revšči- na in še predno sem končala šolo, sem mora- la v službo na veliko i)osestvo. Ko sem še v železarno hodila, to je bilo v petdesetih letih, nam je Šuhlov Anzek, vaški poštar prijazno ponudil v branje ta- kratni časopis, današnji Novi tednik. Do danes sem mu ostala zvesta, kljub temu, da smo imeli v službi veliko časopisov, ki smo jih lahko brezplačno prelistavali. Imela sem namreč pet otrok, ki so tudi radi prebirali novice in še danes, če kateri pride domov, reče: »Mama, kje imaš Novi tednik?« Časopis me je spremljal v težkih trenut- kih. Danes mi je še posebno težko, saj imam že vrsto let bolnega moža. Zato naj tednik ostane v hiši. Slabo vidim in včasih si nade- nem dvojna očala, da ne zamudim kakšne vrstice, kakšnega dogodka, ki jih novinarji pridno beležite. Oče mi je vedno pravil, da sem radovedna goska. Pa še res je!« EDI MASNEG Z gnojnico umorjene ribe v potoku Bmica na Dolu pri Hrastniku je stanovalec iz Loga opazil večje število poginulih rib in obvestil policijo. Na razdalji približno dveh kilometrov je prišlo do pogina 400 do 500 rib, za katere je skrbela Ribiška družina Hrastnik, ki ima 60 članov. Na sam kraj dogodka je poleg policije prišel tudi predsednik ribiške dnižine Karli Medved. Svoje delo so seveda opravili tudi drugi pristojni organi. Po podatkih Uprave za notranje zadeve so bile ribe že v razkrajanju, tako da je do pogina prišlo že dva ali tri dni prej. Ugotovili so, da je bil potok onesnažen z močno koncentrirano gnojnico. V tem odseku potoka je bilo približno tisoč rib, od tega enoletnice, dvoletnice in 151 plemenk, to sol potočne postrvi za razplod, ki so stare od štiri do pet let in so] kondicijsko najbolj pripravne, je povedal Karli Medved. Več] podatkov še ni znanih, čeprav je do dogodka prišlo že šestega! oktobra. Storilca še niso ugotovili. ] D.S.1 Babica, ki jo je motila že nekoliko previsoka trava, je kar sama poprijela za koso. Babica in pol Kristina Čuješ bo v ponede- ljek praznovala svoj 95. rojstni dan, kljub visoki starosti je še vedno kot enciklopedija, saj se podrobno spominja prav vsa- kega dogodka, pravi vnukinja Nada, ki je ponosna na babico. Poleg tega je tudi v dobri fizič- ni kondiciji. Sama skrbi zase, kuha, ureja rože in okolico. Rodila se je v Šmarju pri Jelšah, mladost je imela lepo, a hkrati tudi težko. V času pr- ve svetovne vojne je pomagala očetu raznašati telegrame in kot mlado dekle je videla mno- ge tragedije, kar ni lahko po- zabiti. V šoli je bila odUčna učenka, njena velika želja je bila, da bi postala fotografi- nja. To se ji ni uresničilo. Ko se je Kristina poročila, se je z možem Francijem večkrat selila. Stanovala sta v Velenju, Tržiču in Petrovčah. Imela sta tri otroke. Danes sama živi v Celju, v Smarjeti. V letih med drugo svetovno vojno so bili Čuješevi kot za- vedni Slovenci določeni za iz- selitev. Najprej so moža posla- li v Nemčijo. Kristina se ža- lostno spominja, kako suh in bolan je prišel po treh letih nazaj. »A imel me je še enako rad kot prej,« z veseljem pove. Vojna seveda ni prinesla nič dobrega, to so le žalostni tre- nutki, ki se jih ljudje neradi spominjajo. Kristina redno spremlja te- levizijski dnevnik, brez njega ne mine dan, prav tako bere časopis, ker hoče biti z dogaja- nji seznanjena. Zanima se za politiko, saj je dobrih živcev. Časopis prebere od prve do zadnje strani. Redno bere tudi knjige. Rada ima romane in potopise. Veliko se pogovarja s sosedi in rada komentira do- godke, o vsaki stvari ima svoje mnenje in težko odstopa od njega, tudi če nima prav, pravi njena vnukinja. DAMJANA SEME Manj smradu na tržnici Novi zabojnik s hidravlično stiskalnico je na celjski tržnici verjetno marsikdo opazil, pa se mu ni zdel nič posebnega. Vendar gre za novost, ki so jo izdelali v Kovinoopremi Zarji Žalec po naročilu celjske tržnice. Modemi zabojnik bo namreč prispeval k urejenosti tržnice, saj odpadki ne bodo več gnili v polodprtih zabojnikih, kot je bilo to doslej, pač pa bodo stisnjeni in zaprti v vodotesen prostor] čakab na tedenski odvoz. Po besedah tržnega nadzornika Tadeja Ferleža je bilo namreč do nedavnega potrebnih šest odvozov dnevno, sedaj pa bo zadoščal le eden na teden, kar boj tudi zmanjšalo avtomobilsko gnečo v tem delu mesta. Zabojnik,; ki sprejme petkrat več odpadkov kot navadni, je opremljen s stiskalnico, za njegov prevoz pa je potrebno posebno vozilo. Seveda pa kljub izpopolnjenosti sam ne pobira smeti, to bodo morali namesto njega še vedno opraviti ljudje. SHERPA PRESS« Več tisoč Icrizantem čaica Bliža se dan spomina na mrtve. Takrat bol] kot druž^ v letu mislimo na svoje drage, ki so že pokojni. Grobo^ posebno lepo uredimo in vrtnarji imajo za to priložnost Ijenih na tisoče krizantem. Tudi v vrtnariji Semenarne *^ Ijana v Drešinji vasi vsako leto vzgojijo več tisoč razni'' krizantem. Sedaj se že odpirajo, s svojimi večbarvnimi so čudovite. Veliko opravka z njimi ima Slavko Šnab,j^ vidimo na našem posnetku. Kot nam je povedal, bodo ^ teme do takrat ravno prav odprte, kakšna pa bo cena, se ^ krat še ne ve. -p TA^ Najmiajši parlamentarci j v Šentjurju so za danes, 20. oktobra, pripravili že S otroški parlament, tokrat z naslovom Moč prijazne be Prireditelj je Občinska zveza prijateljev mladine, sodeluje; učenci vseh osnovnih šol šentjurske občine, prof. Nada M prof. Zora Ketiš, Rafko Vodeb, Mira Pere ter predstavnik z< stvenega doma, v kulturnem delu pa Mitja Mastnak. Zakl; današnje prireditve bo v prostorih občinske knjižnice, k bodo ogledali ilustracije Marije Prelog. Otroški parlamei zasedal od 9. ure dalje v skupščinski dvorani. Joga v vsalcdanjem življenju »Spoznanje le plod Izkušnje; modre besede niso dovolj, ^ pravi Tomaž PelbanI »Joga je način življenja, ki nas vodi v polno fizično, men- talno, socialno in duhovno zdravje. Z njeno pomočjo do- sežemo psihofizično ravnotež- je in notranji mir ter s tem temelj za razcvet vseh naših ustvarjalnih potencialov. To je pot spoznavanja samega sebe. In joga je znanost o življenju, znanost o bivanju in stvarstvu. Orodje te veličastne vede je naša zavest, kjer se v polni me- ri udejanijo vsa odkritja. Joga je dovršen sistem osebnostne- ga razvoja, ki je nastajal več tisoč let.« Tako so zapisali čla- ni Društva Joga v vsakdanjem življenju, ki so društvo pred kratkim ustanovili tudi v Ce- lju. Vse njihove aktivnosti po- tekajo v Centru interesnih de- javnosti. Tomaž Pelhani, predstavnik celjskega Dmštva za jogo v vsakdanjem življenju, se z jogo intenzivno ukvarja pet let. Sicer pa se za jogo zanima vedno večji krog ljudi, kar je bil glavni razlog, da so se odlo- čili za ustanovitev samostoj- nega dflištva tudi v Celju. Kaj je pravzaprav joga v vsakdanjem življenju? Joga v vsakdanjem življe- nju, ki ji sledimo mi, je sistem, ki ga je oblikoval priznan in- dijski jogi Paramhans Swami Maheshwarananda, ki mu učenci rečemo kar Swamidži. Swamidži že dvajset let živi na Dunaju in poučuje jogo po vsem svetu. Sistem joge v vsakdanjem življenju je plod njegovih bogatih izkušenj v delu z zahodnjaki in popol- nega mojstrstva v jogi. Se lahko z jogo ukvarja vsakdo? Joga je koristna v vseh po- klicih in primerna za vse sta- rosti. Naš učitelj Swamidži je oblikoval celo poseben sistem za otroke, sistem za odpravlja- nje težav s hrbtenico in tako naprej. Naši inštmktorji vadi- jo tudi s starejšimi ljudmi, ta- Za vse tiste, ki bi želeli vklju- čiti v tečaj joge v vsakdanjem življenju: prijavite se lahko vsak torek med sedemnajsto in trideset in devetnajsto ali v če- trtek med devetnajsto trideset in enaindvajseto uro v Centru interesnih dejavnosti v Celju, ali v tem času pokličete na šte- vilko 21-907. ko da lahko rečem, da je joga prilagodljiv sistem. To ni ne- kaj togega. To je bogata izkuš- nja, v kateri lahko vsakdo, ne glede na poklic, najde nekaj aktivnega. Sicer pa je joga plod izkušnje. Od kod pobuda za ustanovi- tev celjskega društva za jogo v vsakdanjem življenju? Pobuda se je rodila med ljudmi, ki v Celju že dve leti vadijo po tem sistemu. Začeli smo pod okriljem mariborske- ga istoimenskega društva in na vabilo masažnega kabineta Maso, ki je takrat deloval v Domu upokojencev. Nekaj časa smo delovali pod okriljem tega kabineta, ko pa smo vide- li, da se je zadeva toliko razvi- la, smo tudi organizacijo prev- zeli mi, najeli prostore v CID- u in začeli delovati kot vadbe- na enota mariborskega dm- štva. Sedaj, po dveh letih, ko je že precej ljudi, ki redno vadijo, smo se odločili, da se bomo v Celju samostojno orgam rali. Kako poteka vadba jgj kakšen bo začetni tečaj? \ Do sedaj smo vadili po ^ uri enkrat na teden, sedaj i so se ponudile možnosti,, bomo lahko vadili dvakrat J teden, in sicer po eno uro pol. Vadba vključuje asane so telesne vaje, potem dih^ vaje, začenjamo pa tudi z qJ ditacijo, organizirali pa boj še razUčna predavanja. Z vj tem začenjamo od začetka,! je treba graditi na temelj Pozneje se udeležujemo ts mednarodnih joga seminan ki potekajo v okvim medj rodne organizacije, katere 9 ni so vsa naša društva. V m tega združenja potekajo! di različni vikend semid pod vodstvom našega učiM Swamidžija. Se začetnega tečaja udelj veliko ljudi, ki potem z vaj joge nadaljujejo? Lahko bi rekel, da je tal kot pri vsem dmgem. Za stvj se zanima veliko število Ijii resnejših pa je manjši oda tek. Ce bi približno izračuS je šlo v teh letih skozi ri vrste kakšnih dvesto Ijij medtem ko je takšnih, za kd re vemo, da redno vadijo, p bližno dvajset. In kaj lahko ljudje, ki se čaja joge v vsakdanjem in nju udeležijo, od tega pričal jejo? Poudariti je potrebno, da} ga ni nikakršna »instant me da«, ki bi naenkrat rešila i naše probleme. Če ljudje j čakujejo čarobno pilulo zal čo, jo bodo morali poiskati! dmgje. Rešitev problemov spoznanja moramo nam doseči sami; joga je lahko tem samo v oporo in v ponj NINA M. SEDL Št. 42 - 20. oktober 1994 5 iragedija, sramota, katastrofa foti Ifeszpremu poraz tudi ¥ Golovcu In tretle slovo Cella Pivovarne Laško oH pokala prvakov - BoPo nekateri ožigosani? ^gedija v Golovcu: konec o Evropi. Celjani zatajili pajpomembnejši tekmi leta. il^ji spev celjskih pivovar- , Celjsko slovo od rokomet- gvrope. Slovo Pivovarne ^^0. Pungartnika je bilo lin--- jjaslovi slovenskih dnevni- „ se po po povratni tekmi ^oga pokala prvakov med jjem Pivovarno Laskom in iiexom niso veliko razliko- ji. Vsi so si bili tudi edini, da lom zahteva krivca in s pr- ,in kazali predvsem na Šoja- Trener je pač vselej prvi na jru. V hipu so bili (neupra- icno) nepomembni dogodki igrišča, na katere klop ne jre vplivati: dva gola z igral- pmanj, enkrat s skoraj po- lice igrišča mimo zidu, pet jtnic, zgrešeni zicerji... Ali je bil preobrat v igri po- lica Šojatove »direktive« upočasnjenem ritmu in tak- jranju? Pod drobnogled bi zalo postaviti njegove za- injave, sporni sta tudi teles- pripravljenost in moč posa- znih igralcev, ki niso izpe- li nobenega protinapada, ijat je doslej slovel kot izje- n »maher«, tokrat pa se je jpil v »sivini« igre razglaše- »invalidske« eldpe. Očitkov t kot preveč: nekateri tudi tmeljeni, poraz v Golovcu šele potem izpad) pa kata- ofa. »Oprostite,« se je po novi- rski konferenci Josipu Šoja- opravičeval madžarski stra- f Attila Joosz. Po dveh zapo- Jnih finalih pokala pokalnih lagovalcev je bil po lanskem uspehu proti Teki v podob- neprijetnem položaju in je toliko bolj razumel Sojatovo zadrego. Vztrajati ali z odsto- pom potrditi zmoto? »Izgubili smo bitko, bojim se, da bomo tudi vojno,« je bil po večerji Sojatov komentar, ko je nekaj pred deseto zvečer s pogledom zaokrožil po sko- raj prazni jedilnici hotela Tvu*- ška mačka, v kateri je bilo le nekaj mož v modro-zelenih oblekah trikratnih državnih prvakov. Poraz in zgodnje slo- vo je vse močno potrlo, prvi neuspeh po štirih letih pa je bil seveda potreben temeljite ana- lize. Sobotna noč se je za marsi- koga spremenila v moro. Ne- kateri igralci so v brezupu pr- vič v življenju prižgali cigare- to, Ivandijo in Načinoviča je tolažil kontroverzni Zdravko Mamic (pred tednom dni je od- stopil s položaja direktorja no- gometašev Croatie), Puc se je zadrževal v družbi novega se- lektorja Požuna, večina roko- metašev pa se je skupaj z vod- stvom kluba po skupni večerji porazgubila v neznani smeri. Izpad je pomenil tudi finančno izgubo in povsem razvrednotil sezono 1994/95, ki se je šele komaj dobro začela. »Lani smo bili dva tedna v šoku. Teka nas je dotolkla, toda zadevo smo prespali in zdaj smo bistveno močnejši,« je na banketu razmišljal slova- ški reprezentančni vratar Švajlen, ki je mizo delil s Puš- nikom in Ptmgartnikom. Gla- ve so bile prazne, misli nepo- vezane, duše pa težke. Razoča- ranje je bilo veliko, gledalci so se počutiU opeharjene, zvezd- nild celjskega moštva so bili utrinki v noči pozabe. Vse je SUvio Ivandija seje z igro odkupil za rdeči karton v Veszpremu. a so bili njegovi soigralci le statisti. šlo v nič. Spomladanske lige prvakov nihče ne bo več ome- njal. Celje Pivovarna Laško je z enim samim porazom spet postalo povprečno moštvo. Je bil potreben takšen epilog? »Krivi smo igralci. Imeli smo idealne razmere, a jih ni- smo izkoristili. Nekaterim lju- dem si ne upam pogledati v oči,« je bil samokritičen Ro- man Pungartnik na novinarski konferenci, ki se je končala nenavadno hitro. Kratki oceni obeh trenerjev, izjava Pun- gartnika in niti enega vpraša- nja številnih novinarjev. Vsak- do si je že poprej ustvaril svoje ronenje... Pivovarna Laško:Veszprem 21:24 (12:10) Dvorana Golovec, gledalcev 3000, sodnika Johannson in Kjellqvist (oba Švedska). Pivovarna Laško: Pušnik, Šafarič 1, Begovič, Šerbec 4 (2), Načinovič 2 (2), Ivandija 6 (3), Jeršič 2, Pungartnik 2, Tomšič, Leve 3, Puc 1, Strašek. Veszprem: Švajlen, Torok 2 (1), Sotonyi 5, Gyurka 5, Eles 3 (1), Vozar, Zubjuk 3, Sibalin 1, Csoknyai, Zsigmond 4, Pasztor 1, Perger. Izključitve: P. Laško 6 (Šafarič 2, Ivandija 2, Jeršič 2), Vesz- prem 14(T6r6k2+2+2, Gyurka 2, Eles 2 + 2, Csokny ai 2). Sedemme- trovke: P. Laško 8 (7); Šerbec 2 (2), Načinovič 2 (2), Ivandija 4 (3); Veszprem 2 (2); Torok 1 (1), Eles 1 (1). Streli na gol (iz igre): P. Laško 14:34 (Šafarič 1:2, Šerbec 2:3, Načinovič 0:1, Ivandija 3:7, Jeršič 2:2, Pungartnik 2:6, Tomšič 0:1, Leve 3:5, Puc 1:7); Veszprem 22:38 (Torok 1:2, Sotonyi 5:9, Gyurka 5:7, Eles 2:6, Zubjuk 3:6, Sibalin 1:1, Zsigmond 4:6, Pasztor 1:1). Obrambe: Pušnik 6:20 (sedemmetrovke 0:1), Stra- šek 5:13 (0:1), Švajlen 8:17 (1:5), Perger 2:7 (0:3). »Naj bodo rezi!« Josip šolat: »Nisem razmišllal o oilstopu, totla sprelel bom vsako komblnacllo^ »Naj to ne bo alibi pogovor,« so bile v ponedeljek popoldne prve Šojatove besede, le nekaj minut po vrnitvi iz Zagreba. »Nisem razmišljal o odstopu. Zame bi bilo najbolj enostav- no, če bi se umaknil, toda od- govornost za Veszprem si mo- ramo razdeliti. Svoj del sprej- mem, o drugih stvareh pa se moram pogovoriti s Tumškom in vsaki kombinaciji se bom podredil.« »Zakaj smo izgubili v Go- lovcu? Borbenost, kje je borbe- nost, ki nas je krasUa lansko sezono. Dobre stvari smo pu- stili v slačilnici, slabe pa po- kazaU na igrišču. Na izhodu je nekdo bentil čez Pušnika, ki je bil teden dni prej junak prve tekme. Ni pomembna samo povratna tekma, marveč obe združeni v celoti. Vse je bUo izgubljeno že v Veszpremu.« Imeli ste že pet golov pred- nosti, toda nadaljevanje je bilo pod vsako kritiko... ... prehitro smo anulirali razliko s prve tekme in pet go- lov nam tudi ob polčasu ne bi zagotavljalo uvrstitve v 2. krog. Ne, pri najvišjem vodstvu nisem ukazal počasne igre, marveč smo še bolj noreli in zapored izgubili tri žoge. Obrambo 3-2-1 ste ocenje- vali za najboljšo v Evropi, a dobili 24 golov. Nelogično, mar ne? Pričakoval sem, da bomo dobili 14 ali 15 golov. Pokali smo na vseh straneh, le tri izk- ljučitve pa so tudi rezultat premehke igre. Ko nam je za- čela teči voda v grlo, bi morali biti obramba 5-1 preseneče- nje, a nam ni uspelo. Iztok Puc? Dve vratnici, dva strela v blok. Lani je bila naša desna stran najboljša v Evropi, na drugem boku bi moral biti pri- hod Puca ustrezna protiutež. Bolj me zanima, če ga je ekipa sprejela, ali pa so se ob njem nekateri izgubili. Na tem po- dročju nam je spodrsnilo. Ni bilo kolektiva. Kako naprej? Poraženca: Herman Wirtb (levo) in Josip Šojat. Naj bodo rezi. Nič nimam proti. Dovolj sem samokriti- čen, del krivde prevzamem na- se, a ne vso. Igralci so potrebni temeljitega pogovora, njihov novi izziv je svetovno prven- stvo. Če bi se vrnil čas, kaj bi spremenili pred povratno tek- mo s Fotexom? Nič, nič bistvenega. Še en- krat bom omenil Puca. Na tur- nirju v Ludwigshafnu je bil skupaj s Pungartnikom naš . najboljši igralec, toda takrat zdravi Puc in zdravi I*ungart- nik. Lahko bi vse bilo drugače, toda igrali smo z eno najbolj- ših evropskih ekip, ki je lani izpadla proti kasnejšemu pr- vaku, predlani in leta 1991 pa je bila finalist pokala pokalnih zmagovalcev. Vem, bolj slaba tolažba, a nas bo Fotex še ne- kaj časa moril. Teksti: ŽELJKO ZULE Fotografije: EDI MASNEC S plus pet na minus tri fibotno popoltine v Golovcu: celiski rokometaši ilotaknill zvezde, a končali propadu — Polutrišniem derbi edinih neporaženih ekip OP jiObrazi vodstva kluba se pv nič ne razlikujejo od zele- suknjičev,« je uro pred Dno padla zlobna pripomba, la nervoze nihče ni mogel ikriti. Ekipa je bila enaka 1 v Veszpremu: na tribune spet morali Lapajne, Ocvirk franc, v dvorani pa proti ^ pričakovanjem nekaj Ktih sedežev. Ifse je bilo pripravljeno za fktakel. Hollywoodsko raz- loženi spiker je med pred- 'vitvijo v igro potegnil Flor- K ki so ubrano vzklikali *na celjske dvanajsterice. izpod strehe so se vsuli koščki papirja, klub pa se je s prilož- nostnim darilom spomnil mla- dinskega svetovAega prvaka v skoku v daljavo Gregorja Cankarja, ki v Celju še ni ni- koli nastopil pred tolikšnim številom ljudi. V madžarskih vratih je ne- pričakovano začel Perger, Fo- tex pa je do 4:4 in prvega celj- skega gola iz igre (začetek 12. minute) vselej povedel. Ne- varni Eles je bil nato še drugič izključen in na začetku 20. mi- nute so bili naši prvaki že v osmini-finali. Bilo je 10:5 in po prvi madžarski kontri ter Serbčevi neuspešni podaji za hrbtom se je začel polom. »Po 10:5 smo zaigrali kot v slovenski ligi. Eno najboljših evropskih ekip smo začeli podcenjevati, psihološko ni- smo bili dovolj pripravljeni in 2. kolo smo izgubili že v Vesz- premu,« je bila Šojatova razla- ga nerazvunljivega padca v igri. Dokončno so se karte sesule v zadnji minuti prvega polčasa, ko so imeli Celjani pri 12:9 napad z igralcem več. Pu- cov met je bil slab, Fotexov protinapad pa zaustavljen ma- lo čez sredino igrišča. Vmes se je oglasila sirena, Eles pa je z dvanajstih metrov zadel mi- mo zidu in presenečenega I*uš- nika. Drugi polčas je bil le nada- ljevanje agonije. «Fotex vsako napako obrne sebi v prid,« je že pred prvo tekmo opozarjal Šojat. »Lani so proti Teki iz- gubljali 2:7, a dobili polčas s 14:11.« Niso bili njihova žr- tev samo evropski prvaki, marveč tudi Pivovarna Laško: od 5:10 do 24:21. Z minus pet na plus tri in v osmino-finala. In kakšen gol Gyurke za slovo. Josip Šojat: »Zadovoljen sem z igro Ivandije in delno Jerši- ča, vsi drugi pa slabi ali zelo slabi.« Pirueta in med obratom je s hrbtom obrnjen proti Stra- šku zadel daljši kot. Po dveh zaporednih golih in izenačenju je bilo edino celj- sko vodstvo 13:12, nato pa še sedem izenačenj, obramba 5-1, na levi strani napada rošada Šerbec-Pimgartnik in slovo. Ne, Golovec si tega ni zaslužil. Spet so se pogrevali zaprašeni spomini na Slogo in Proleter. Vendar je tedaj manjkala sre- ča, tokrat je bil sporen način poti v črnino. Potek tekme: 5:5, 10:6, 10:8, 12:9, 12:12, 13:14, 18:18, 18:20, 20:20, 21:21, 21:24. Jutri je nov dan. V soboto derbi Celje Pivovarna Laško- Kodeljevo. Derbi slovenske li- ge. Med lanskimi udeleženci lige prvakov in novinci, ki ni- majo niti svoje dvorane. Na svidenje Evropa, dober dan podeželje. ^> nemoč, zaskbljenost: Iztok Puc, Silvio Ivandija, Rolando Pušnik in Hajko Begovič. Št. 42 - 20. oktober 1994 Slaščice za izbrance Na Polzelo prihaja Iraklls, KI ga vodi največji svetovni proizvajalec grških slaščic — Kako zaustaviti Zdovca? Savinjsko dolino spet trese košarkarska mrzlica, saj bo v torek ob 20. uri prva tekma zadnjega kroga kvalifikacij evropskega pokala. Nasprot- nik Kovinotehne je grški Ira- klis z Juretom Zdovcem in na klopi Slobodanom Subotičem, ki je tudi favorit za uvrstitev med najboljšo dvanajsterico. »Nad žrebom nisem bil nav- dušen. Polzelani imajo dobro ekipo, skrbi pa me tudi nastop pred rojaki, ki bo zame dodat- na obremenitev. Že pred sezo- no je bil naš cilj uvrstitev v li- go, najbolj optimistični pa ra- čunajo na polfinale,« je pred dnevi razmišljal Jure Zdovc, ki je skupaj s soigralci uspešno štartal v grškem prvenstvu in pokalu. Iraklisovi branilci so zelo visoki in močni, pod košem pa nimajo klasičnega centra. Po- leg Zdovca je drugi tujec tem- nopolti Američan Walter Bar- ry, ki je med drugim igral za 01ympiakos in PAOK, tako da ima dovolj evropskih izkušenj. Vodstvo kluba - predsednik Kostas Haitoglu je največji svetovni proizvajalec grške slaščice hal ve - se je pogovar- jalo celo s slovitim Malonejem in sodi med najbolj urejene gr- ške klube. Rogla so bile njihove prve priprave v tujini, o moči fina- lista lanskega grškega pokala pa so najbolj zgovorne števil- ke: za priprave v Sloveniji so odšteh 30.000 mark, za dva odlična grška igralca 600.000 dolarjev, za oba tujca celo mi- lijon. Strokovnjaki so že lani ocenili, da je Iraklisova obramba tretja najboljša v Evropi, v njej pa so močno vidne zamisli prof. Aleksandra Nikoliča. »Grki so favoriti,« meni Veljko Petranovič. »Dvorana bo spet polna, s Hmelj boysi pa lahko presenetimo. Morda se Grkom zalomi, čeprav so tudi vajeni navijaškega pekla in naelektrenega ozračja. Naše okrepitve so se že uigrale, iz- bor igralcev imamo bistveno večji kot lani in zato se bomo lažje upirali.« Ž.Z. Velenje: euro zmagi za Slovake Rokometaši Gorenja v pokalu ERF Izločili Selfoss, v osmini finala s Tatranom Iz Prešova - Prva tekma 12. novemhra v Velenju Doma še brez zmage, v Evropi neporaženi. Dve zmagi velenjskih rokometašev proti Selfossu (24:19, 16:15) v 1. krogu pokala EHF sta ne- koliko odtehtale slabši start v državnem prvenstvu, torkov žreb parov osmine finala na Dunaju pa jim je bil sorazmer- no zelo naklonjen, saj so za nasprotnika dobili slovaškega Tatrana iz Prešova. »Nobenih informacij ni- mam,« je bila prva reakcija trenerja Mira Požuna. »Niso slabi, če so izločili Universata- teo iz Caiove. Pred leti je z nji- mi igral Linz in tedaj so imeli visoko postavo, toda medtem se je marsikaj spremenilo in upam na pomoč ljudi iz Gore- njevega predstavništva v Pra- gi,« je že načrtoval velenjski strateg. Tatran je lani igral v pokalu prvakov. V predkolu je izločil Tbilisi in nato izpadel proti' udeležencu evropske lige Ni- nesu s 16:22 in 15:18. Tudi re- prezentanca Slovaške nima V pokalu EHF so favoriti Granollers, Alzira (oba Špa.), Hameln (Nem.), Montpellier (FraO, Szeged (Mad.) in Skov- de (Sve.). velikih rezultatov, v prvi sku- pini kvalifikacij za EP je bila četra za Dansko, Romunijo, Ukrajino in pred Moldavijo, toda v Prešovu so zelo nevarni. Dance (21:22) je gledalo 3000 ljudi, največja mestna dvorana je podaljšek hotela in resta- vracije, parket pa nenavadne, svetlo modre barve. Prva tekma bo 12. novembra v Velenju, povratna čez teden dni na Slovaškem, proti go- stom z Islandije pa je Gorenje vse odločilo sebi v prid že v pe- tek. Plaskan 7, Krejan 5, Ocvirk in German 2 ter Oštir in Tone po 1 so bili strelci za zmago 24:19 (14:8), uvrstitev v osmino finala pa so v nedeljo s tesnih 16:15 (10:6) potrdili. Krejan in Tone 6, Ocvirk, Plaskcm in Cvetko 2 ter Kin- čenko 1. »Obakrat sta bila boljša prva polčasa, v nadalje- vanju pa se nam je poznalo pomanjkanje mednarodnih iz- kušenj,« je bil Požunov ko- mentar. ŽELJKO ZULE NA KRATKO Celje: v nadaljevanju inter- lige poraza odbojkaric Celja domaprotiRijekiO:3(-6,-3,-3) inPuliO: 3 (- 5, - 3, -1 ),nastopilo pa je samo šest igralk. Ljubljana: danes dopoldne bo žreb parov četrtfinala no- gometnega pokala, v katerega so se uvrstih Publikvun, Ru- dar, Beltinci, Gk)rica, Izola, Mura, Olimpija in zmagovalec včerajšnje telane Maribor-Ko- čevje. Četrtfinale pokala MNZ Ce- lje: Dravinja-Unior 3:2 (0:0), Radeče-Steklar 6:5 (2:2), Šentjur-Era Šmartno 5:3 (1:1); vse tri tekme so se končale s streljanjem 11-metrovk. Tim Laško prost. Žreb polfinalnih parov bo spomladi. Rokometni pokal za moške - 2. kolo: Gorenje veterani-In- les 28:21, 22:23, Celje-Šešir 15:24, 13:23, Radeče-Grosup- Ije 17:25, 23:23. Pari osmine- finala (26. 10. in 9. 11.): P. La- ško-Fructal, Gorenje-Sežana, Jadran-Gorenje veterani. Polzela: zaradi žaljen j a in pljuvanja sodnikov ter meta- nja trdih predmetov na igrišče med košarkarsko tekmo s Sa- texom je ekipa Kovinotehna kaznovano z 48.000 tolarji. Prebold: zaradi nešportnega obnašanja, izključitve in ne- posredovane izjave je bil igra- lec (in trener) Mik Prebolda Aleksander Turk kaznovan s prepovedjo igranja na dveh tekmah. Celje: na Reyevem memori- alu v judu so zmagali Koled- nik (Drava), Petrak (IR), Kra- njec (Šiška), Soršak (Impol), Mihalina (Železničar), Poz- derc (MS) in Tramšek (Impol). Med ekipami je bilo najboljše zastopstvo Iva Reye. Celje: na 2. turnirju DP v lahkem kontaktu zmaga Kunsta (do 74 kg), drugi Štolfa (do 69 kg) in tekmovalno slovo Kende (vsi Celeia). Ptuj: začela so se ekipna pr- venstva v elektronskem dartu, v C ligo pa se je prek kvalifi- kacij uvrstil Čuk iz Velenja. Celje: v Modri dvorani Celj- skih sejmov bo v nedeljo dr- žavno prvenstvo v body buil- dingu. Začetek ob 10. uri, fi- nali od 17. ure. Kegljanje prestavilo žreb Ker bo finale svetovnega pokala v kegljanju šele v soboto in je peti par 9. kroga športne stavnice uvrstitev ženske ekipe Ema Eteme, bodo rezultati objavljeni naslednji teden. Za sodelovanje v naslednjem kolu (pri ko- šarkarskih parih tip O pomeni podaljšek) bomo upoštevali kupone s poštnim žigom sobote, 22. oktobra, ali če bodo najkasneje do 12. ure oddani v nabiralnik pri vhodu v našo stavbo. Naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 63000 Ce- lje, s pripisom Golding loto. Nogomet_ Llfga 10. krog: Publikum-Olimpi- ja 3:2 (2:1); Nikčevič (10), Su- dec (14), Goršek (82); Železni- čar-Rudar 0:1 (0:0); Džafič (50); Naklo-Maribor 0:0, Vev- če-Mura 0:1, Beltinci-Jadran 9:0, Korotan-Primorje 2:1, Koper-Kočevje 0:0, Gk>rica- Izola 4:0. Vrstni red: Olimpija 18, Maribor 16, Beltinci 15, Publikum 14, Mura 13, Gorica 12, Železničar (Lj) 11, Koro- tan. Rudar 10, Koper 8, Naklo, Kočevje 7, Primorje, Izola 6, Vevče 5, Jadran 1. H. liga 10. krog: Era Šmartno-Že- lezničar 4:2 (1:1); ob dveh ize- načenjih goli Delameje (2) in Druškoviča (51, 78, 83); Nafta- Steklar 3:2 (0:1); prvi gol na tekmi Kraševec (5), zadnji Bek (85); Radeče-Turnišče 0:0, Pi- ran-Dravinja 1:0, Beltrans- Elan 5:0, Drava-Slovan 1:5, Zagorje-Domžale 4:0, Men- geš-Rudar 0:1. Vrstni red: Za- gorje 16, Era Šmartno 15, Ru- dar (T) 14, Piran, Nafta 13, Tumišče, Slovan 11, Domžale 10, Rad^e, Mengeš, Drava 9, Dravinja 8, Železničar (Mb) 7, Steklar, Betrans 6, Elan 2. m. liga 9. krog: Starše-Šentjur 1:0 (1:0), Svoboda-Žalec 11:1 (3:0); Cepuš (64) in dve izklju- čitvi Žalčanov; Renkovci-Im- pol 1:0, Kungota-Sl. Gradec 6:0, Caissa-Pobrežje 3:2, Ko- vinar-Pohorje 0:0, Dravograd- Bakovci 2:1. Vrstni red: Caissa 16, Impol 14, Bakovci 13, Šentjur, Dravograd 12, Kim- gota, Pohorje 11, Renkovci 9, Starše 8, Kovinar 7, SI. Gradec 5, Pobrežje 4, Svoboda 3, Ža- lec 0. MNZ Celle 8. krog: Kovinar-Usnjar 4:2, Krško-Tim Laško 2:4, Unior- Kiv Vransko 5:0. Vrstni red: Unior 14, Tim Laško 12, Kovi- nar (Š) 8, Usnjar 7, KIV Vran- sko 4, Krško 3. Košarka A-1 liga Moški - 6. krog: Kovinoteh- na-Satex 90:86 (41:44); Petra- novič 30, Stavrov, Cizej 15, Ja- godnik 11, Tiller 10, Zaletel 7, Urbanija 2; Rogaška-Ilirija 83:92 (43:49); Novakovič 28, Jurkovič 17, Sušin, Petovar 9, Virant, Pale-Kosovec 8, Petro- vič, Nikitovič 2; 7. krog: Heli- os-Kovinotehna 78:80 (37:34); Petranovič 28, Zaletel, Tiller 14, Cizej 12, Stavrov 7, Jagod- nik 5; Litostroj-Rogaška 88:92 (81:81, 34:42); Jurkovič 32, Novakovič 13, Virant 12, Ta- bak 11, Sušin 8, Petrovič 6, ^ Pale-Kosovec 5, Petovar 3, Ni- kitovič 2. Olimp ija-Triglav 78:68, Ilirija-K. zidar 89:78, Postojna-Koper 85:116, Sa- tex-BWC 96:82. Vrstni red: Olimpija 14, Kovinotehna 13, Satex, Triglav 12, BWC 11, Li- tostroj 10, Ilirija, Koper, Ro- gaška, K. zidar, Postojna, He- lios 9. Ženske - 3. krog: Cel je-Jezi- ca ml. 83:76 (41:33); Germ 21, Polutnik 19, Potočnik 13, Ju- rak 10, Vodopivec 9, Jug 6, Hajdinjak 3, Knez 2; Comet- Ilirija preloženo; 4. krog: Ce- Ije-Maribor 72:89 (41:45); Ju- rak 25, Polutnik 22, Germ 9, Obrovnik 7, Potočnik 5, Hajdi- njak, Vodopivec 2; Ježica-Je- žica ml. 133:41, Ilirija-Slovan 74:51, Odeja-Comet prelože- no. Vrstni red: Jezica, Maribor 8, Celje 6, Slovan 5, Ilirija (-), Odeja (-), Jezica ml. 4, Comet (-2) 3. A-2 liga 6. krog: P. Laško-Loka 102:79 (38:39); Starovasnik 30, Durnik 19, Vujovič 17, Govc 10, Zdolšek 8, Gole 5, Blatnik, Blagotinšek 4, G. Čop 2, Lapornik 2; Medvode-Co- met 59:80 (31:39); Benič 28, Železnikar 16, Plevnik 12, Ne- rat 11, Sivka 8, Šporar 4, Cen- celj 1; Elektra-Jezica 85:69 (49:42); Rizman 42, Lipnik 16, Bogataj 9, Brešar 6, Dumbuya, Pečovnik 5, Tajnik 2: 7. krog: Comet-Gorica 91:68 (47:36); Plevnik 18, Šporar 17, Nerat, Kožar 15, Benič, Železnikar 12, Cencelj, Sivka 1; Olimpija ml-P. Laško 87:105 (39:53); Starovasnik 25, Dumik 21, Vujovič 19, Govc 16, Gole 13, Blatnik 6, Zdolšek 5; Slivnica- Elektra 100:85 (42:42); Riz- man 30, Bogataj 19, Lipnik, Plešej 12, Mrzel 8, Tajnik 4; Litija-Idrija 67:63, Loka-Inte- rier 61:78, Ježica-Medvode 76:56. Vrstni red: Interier, Li- tija 12, P. Laško, Comet, Loka 12, Olimpija ml. 11, Idrija 10, Jezica 9, Elektra, SUvnica, Medvode, Gtorica 8. B liga Vzhod - 5. krog: Ruše-Celje 79:91, Mik Prebold-Zagorje 68:72, SI. Gradec-Bistrica 82:97, Kemoplast-Starše 92:72, ŽKK Maribor prost; 6. krog: Celje-Mik Prebold 105:69, Bistrica-Kemoplast 81:66, Zagorje-Sl. Gradec 105:48, ŽKK Maribor-Starše, Ruše proste. Vrstni red: Celje 10, ZAgorje, Bistrica 9, Starše, Mik Prebold, SI. Gradec, Ke- moplast 7, ŽKK Maribor, Ruše 6. Rokometi i. liga Moški - 3. krog: Pivovarna Laško-Fructal 34:17 (17:11); Ivandija, Pungartnik 6, Šafa- rič, Ocvirk 5, Begovič 4, Nači- novič 3, Jeršič, Tomšič 2, Puš- nik 1; Jadran-Gorenje 25:23 (14:10); Krejan, Plaskan 5, To- me 4, Ocvirk, German, Cvetko 3. Vrstni red: Kodeljevo 8, P. Laško (-) 6, Dobova, Rudar, Li- tija, Jadran 4... Gorenje (-) 0. Ženske - 4. krog: Izola-Žalec 19:25 (8:13); Popovič 6, Kline 5, Brekalo, Randl 4, T. Dolar, Kučera 2, Šimek, Hudej 1; Mlinotest-Velenje preloženo. Vi-stni red: Olimpija, Žalec, Mlinotest 7, Krim (-) 6, Branik 5 itd. H. liga Moški - 4. krog: Celje-V. Ne- delja 16:24 (7:10); Pajovič 5, Buhanec 3, Šantl, Burdijan, Honingman 2, Potočnik, Pin- tar 1; Pomurka-Hrastnik 29:22, Ormož-Brežice 24:17, Radeče-Sevnica 21:20, Krško- Mladinec 34:10. Vrstni red: Krško, Radeče, V. Nedelja, Krog 6, Sevnica, Ormož, Dol, Pomurka, Celje 4, Polet 2, Bre- žice, Mladinec 0. Kegljanje št. 42 - 20. oktober 1994 I. liga Moški - 3. krog: MDL-Žalec 7:1 (5015:4873; Salobir-Milec 845:832, Lešnik-Jakopovič 869:808, Brglez-M. Kompan 783Č801, Cenc-Dobrajc 847:788, Vodeb-Podkrajšek 858:850, Klinar-B. Kompan 813:794); Proteus-Gradis 2:6, Tekstina-Konstruktor 3:5, Fu- žinar-Triglav 2:6, Rudar-Brest 7:1. Vrstni red: Triglav, Kon- struktor 6, MDL, Gradiš, Tek- stina 4, Fužinar, Proteus, Ru- dar 2, Brest, Žalec 0. Ženske - 3. krog: Emo Eter- na-Korotan 8:0 (2532:2194; zmagale: Šeško 404, Grok nik 426, Tkalčič 446, Zu^ 394, Kardinar 440, Petak S SI. Gradec-Norik 2:6, Gak Konstruktor 5:3, KamniW glav 2:6, Rudar-Adria j Vrstni red: Emo Etema, 6, Triglav 5, Gorica 4, Ru^^ Kammik, Adria, SI. Grad^^ Konstruktor, Korotan 0. 11. liga ženske — 3. krog: Izola-ft Etema II 3:5, Komcelj-I^ 3:5, Kočevje-Tekstina t Slovan-MTT 6:2, Proteus. rik II 6:2. Vrstni red: Krški Norik II, Emo Eterna II a van 4, MTT, Kočevje 3, I« Komcelj, Proteus 2, Tek 1. Hokej Uiga 1 l.krog: Inntal-Maribor 1 (2:1, 5:0, 3:0); Rasko 4, Pot nik 2, Mrdženovič, Povečen ski, Kelgar, Leonov 1; BI Triglav 6:1, Olimpija-Sla, 21:0, Jesenice proste; 2. ki Inntal-Triglav 6:2 (2:1, i 2:1); Rasko 2, Potočnik, ^ čerovski, Leonov, Luljin Slavija-Jesenice 3:17, Vn^ bor-Olimpija 2:11, Bled pn Vrstni red: Olimpija, Inny Jesenice (-), Bled (-) 2, Tri^ Maribor, Slavija 0. Streljanje J Slovenske lige I Zračna pištola: 1. kolo^ ga:: D. Poženel-Kopače? 1685:1671, Konjice-Kj 1641:1619, Mrož-Olimi 1688:1703; D. Uga: Celje Marok 1591:1586, D. POa II-Mrak 1618:1542, Mrož Domžale 1417:1565. Puška: l.kolo - II. I Šlander-Trzin 1606:1690, murka-Celje 1644:1604; Dl ga: TSO-Kovinar 1615:11 Bistrica-Konjice 1630:li Žalec-Elektro 1625:1579, i rad-D. Poženel 1612:1621 Mali nogomet! MNZ Celle I 5. krog: Rebus-Behar Alo Alo-Juventus 1:5, Ai žerji-Sportklub preloži Galero-Goldhom 3:3, D. že Štraus 5:0; 6. krog: Bel Štraus 1:6, Goldhom-D. ži 3:4, Sportklub-Galero 3:0,. ventus-Aranžerji 7:2, Reli Alo Alo 2:2. Vrstni red: Ju' tus 11, Sportklub (-),D. želJ Alo Alo 7, Goldhom 5, Gal Behar 4, Aranžerj i (-), ReH Štraus 2. I Občinske lige Celje - 22. krog: Ščurek baron 4:4, PZ-Zagrad Umetniki-Pelikani 2:1, So li-Miroteks 3:3, Kewin-Si 3:1, Skavti-Klateži 9:8. Ko ni vrstni red: Penal Zve« 35, Klateži 28, Miroteks, baron 27, Pelikani 24, Ume' ki 21, Ščurek 20, Sokoli Skvati 18, Kewin, Sipro Zagrad 10. Šentjur - 7. krog: Juven' Črički preloženo, Tratn* Dobje 6:1, Jakob-Loka ^ Gremlini-Maratonik 3:5, S nica-Dramlje 2:7. Vrstni' Loka 13, Juventus (-), Drai' 11, Jakob 9 itd. 17 Ukleto rtomače kegljišče? fjeUanke eiline na ¥seh svetovnih pokalih v kegllanlu, totla nikoli še nI zmagal prvak, ki organizira prvenstvo — Finale v soboto Nastop na veliki tekmi pred joDiačim občinstvom so kon- čano dočakale tudi kegljavke fflia Eterne. Zaradi vojne je Oelje ostalo brez svetovnega pokala 1991 in svetovnega pr- venstva 1992, mesto svetovne velesile ženskega klubskega Ijegljanja pa je včeraj naposled dočakalo začetek 6. svetovne- ga pokala, ki ga je odprl Milan Kučan. Celjanke so imele prav letos največ težav z osvojitvijo na- slova državnih prvakinj, nekaj dni pred odločilnim dvobojem z Ljubljano pa se je trener La- do Gobec v sanjah že videl v Bolgariji, kjer bi na evrop- skem pokalu morale tekmova- ti drugouvrščene ekipe. Sliko- vit je bil tudi nekaj dni pred začetkom celjskega prvenstva. »Celje je naš trinajsti klub- ski nastop v mednarodni kon- kurenci in upam, da številka ne bo nesrečna. Ženski del tekmovanja bo veliko bolj ize- načen, saj na nastop v sobot- nem finalu lahko račima celo osem ekip, pri moških pa pr- vaki Slovenije, Hrvaške, Mad- žarske in Romunije precej iz- stopajo. Lani so bile ekipe šti- ričlanske, vrnitev k šesterkam pa je za nas veliko olajšanje, saj imamo eno najbolj izenače- nih ekip,« napoveduje trener naših prvakinj. Prvenstvo bo potekalo na osmih stezah, posodobitev ob- jekta pa je veljala okoli 30.000 DEM. Kegljišče je postalo ne- koliko težje in terja predvsem zelo natančen izmet in tehnič- no dovršeno igro. V celjskem taboru tudi prevladuje mne- nje, da zaradi številnih spre- memb ni bilo dovolj časa za temeljito spoznavanje novosti in o prednosti domačega keg- ljišča ni mogoče govoriti. Polfinalni del se je začel včeraj in bo trajal do vključno petka, vsak dan pa bosta na Spored: danes in jutri od II. do 21. ure polfinalni nastopi (vstopnina 400 tolarjev), v so- boto od 9. do 17. ure finale (vstopnina 500 tolarjev). stezah po dva kegljača in keg- Ijavki iz vsake izmed 13 mo- ških in 12 ženskih ekip. Za Emo Etemo sta prvi nastopili Ljuba Tkalčič in Mira Grobel- nik, danes bosta nastopa opra- vili Jožica Šeško in Marika Kardinar, jutri pa bosta kot zadnji na stezi Marta Zupane in Biserka Petak. Z uvrstitvijo v v sobotni fi- nale (rezultati predtekmova- nja se ne upoštevajo) bi Ce- ljanke opravile le polovico na- loge, ki glede na tradicijo ne bi smela biti vprašljiva. Ne le da so edine udeleženke vseh dose- danjih SP, marveč vsakič do- slej tudi finalistinje in edina ekipa na svetu z dvema naslo- voma svetovnih prvakinj. To- da tradicija govori tudi druga- če: domačin doslej še nikoli ni zmagal. Ljuba Tkalčič je v priprav- ljalnem obdobju malo nihala in z boljšo zbranostjo pričaku- je ponovitve dobrih iger. Mira Grobelnik opozarja na psiho- loški pritisk polfinala in raču- na na pomoč navijačev, med- tem ko naj bi bile v finalu bolj sproščene. Jožica Šeško je za- dovoljna zaradi stopnjevanja forme, Marika Kardinar pa je| zaradi operacije meniskusa iz- pustila uvodni del priprav in zaradi pomanjkanja moči ne bo nastopila zadnja. Marta' Zupemc ima najmanj izkušenj, vendar je po poškodbi okreva- la, Biserka Petak pa si zaradi sočasnega nastopa na osmih Ženska eipa Ema je zm''agala na Dunaju 1989 in v Bratislavi 1991, druga je bila v Plank- stadtu 1993, tretja v Oggershe- imu 1990 in četra v Szegedu 1992. stezah ne dela skrbi in v finalu! računa tudi na velik kos sreče. |' »Forma se je počasi dvigo- vala, toda s pravimi tekmami^ se vsem počasi odpira. Ponovi-' tev nedeljskega rezultata 2532| kegljev bi pomenil zanesljivo uvrstitev v finale, v katerem pričakujem še Szeged (Mad- žarska), Viemheim (Nemčija) in Electromures (Romunija). Pozorni moramo biti tudi na prvakinje Avstrije, Češke, Hr- vaške in Poljske, čeprav so za- radi tehnično zelo zahtevnega kegljišča njihove možnosti bi- stveno omejene,« je bila sklep- na napoved Lada Gobca. ŽELJKO ZULE Poraz prvaka. Izstop Žalca Celjski nogometaši so na Skalni kleti ponovili jesen 1993 in moštvu Olimpije pri- zadejali prvi poraz, ki bi bil lahko glede na priložnosti še višji. Po dveh porazih so tako rumeno-modri spet v kombi- naciji za Evropo in daleč od ekip, ki mejijo na spodnji del lestvice in so ogrožene. Jimak derbija in padca pr- vaka je bil Andrej Goršek (skrajno levo v dvoboju z Zuli- čem in vratarjem Simeunovi- čem), ki je pri zadnjem golu s pravo mojstvino preigral kar pet obrambnih igralcev Olim- pije. Zadovoljstvo novega tre- nerja Jarca je nekoliko skalila kazen Bajraktareviču, ki bo ' moral udarca velenjskemu no- gometašu Oblaku počivati kar šest tekem ip je zary[ jesaiski del sezone praktično že kon- čan. V regiji pa so še bolj obu- pani v Žalcu, kjer so po kata- strofi v Brežicah (1:11) izsto- pili iz vzhodne skupine tretje lige. Vzrok je pomanjkanje de- narja, posredi pa so tudi globji notranji problemi, saj je že pred časom odstopil trener Stevanovič, s šestimi izključi- tvami, nastopom Kovača z dvema rumenima kartonoma proti Renkovcem in očitkom zaradi slabe organizacije te- kem pa so bili najbolj nedisci- pliniran klub. Foto: SHERPA REKLI SO Miro Požun, novi selektor moške rokometne reprezen- tance: »Zaradi zgoščenega dr- žavnega in pokalnega prven- stva ni prostih terminov za večje akcije, zato se bodo re- prezentanti ob ponedeljkih zbirali v Celju in opravili dva treninga. Včeraj je bil na Du- naju žreb kvalifikacijskih sku- pin za EP 1996, začetek pa je prestavljen na prihodnjo jesen in lahko se bomo v celoti po- svetili pripravam za svetovno prvenstvo na Islandiji. V za- četku januarja 1995 bomo v Španiji nastopili na turnirju skupaj z domačini, Hrvati in Francozi, dokončno pa je tudi oblikovan strokovni štab. Za pomočnika sem si izbral Slav- ka Iveziča, vodja reprezentan- ce je Andrej Šušterič, zdravnik dr. Silvo Krelj, fizioterapevt Mile Maksimovič, za tehnične- ga vodja pa je predlagan Rado Petru.« Kmalu kandidati za Atlanto Potencialni in perspek- tivni kandidati za nastop na olimpijskih igrah v At- lanti 1996 bodo imenovali na seji izvršnega odbora OKS, ki bo 15. novembra. Do konca leta naj bi tudi prišlo do združitve OKS in Športne zveze Slovenije v enovito organizacijo. ŠF>®>^TNI KOLEDAR Četrteif, 20,10. Kegljanje Celje: 6. svetovni ekipni po- kal (do sobote). Sobota, 22.10. Košarica Sežana: K. zidar-Kovino- tehna (19), Ljubljana: Olimpi- ja-Rogaška (9. krog A-1 moške lige, 19.30); Slovenske Konji- ce: Comet-P. Laško, Velenje: Elektra-Medvode (9. krog A-2 moške lige, obe 19); Slovenske Konjice: Comet-Slovan (16.30), Škofja Loka: Odeja- Celje (6. krog ženske SKL, 20); Šentjur: Kemoplast-Zagorje (18), Slovenj Gradec: SI. Gra- dec-Celje (7. kolo B moške li- ge, 17), Mik Prebold prost. Nogomet Maribor: Železničar-Radeče (11. krog II. SNL); Slovenska Bistrica: Impol-Sentjur (10. krog III. SNL); Zreče: Unior- Kovinar, Vransko: Kiv Vran- sko-Krško, Laško: Tim Laško- Usnjar (9. kolo MNZ Celje, vse 14). Roifomet Celje: Pivovarna Laško-Ko- deljevo (19), Brežice: Dobova- Gorenie (5. krog moške SRL, 20); Žalec: Žalec-Mlinotest (18), Velenje: Velenje-Olimpi- ja (5. krog ženske SRL, 19). Taei(wondo Celje: zadnji turnir držav- nega prvenstva ITF sloga (od 9. ure v STŠ). Nedelja, 23.10. Nogomet Velenje: Rudar-Naklo, Ko- čevje: Kočevje-Publikum (11. krog SNL); Slovenske Konji- ce: Dravinja-Beltrans, Roga- ška Slatina: Steklar-Zagorje, Trbovlje: Rudar-Era Šmartno (11. krog n. SNL, vse 14). Toreii, 25.10. Hokej Celje: Inntal-Slavija (4. krog SHL, 18). Košarka Polzela: Kovinotehna-Ira- klis (prva tekma 3. kroga evropskega pokala, 20); Slo- venske Konjice: Comet-Ilirija (zaostala tekma 3. kroga žen- ske SKL, 18). Št. 42 - 20. oktober 1994 1 • v sredo, 12. oktobra po- poldne, je na policijsko po- stajo poklicala ženska, ki je povedala, da njeno hčerko zasleduje neznan moški, ki ga je njen soprog oziroma očka zdaj pohopsal in ga drži, dokler ga ne preda policistom. Ker je bil Rah- man res pravi tič, so ga po- licisti pospremili do mejne- ga prehoda, saj kot tuj dr- žavljan (ZRJ) ni imel nobe- nih pogojev za bivanje pri nas. • V sredo zvečer je pokli- cala prestrašena ženska in povedala, da ima neprijaz- nega soseda Ivana, ki se je »vsedel« na njen zvonec in ki brez predaha razbija po njenih vratih. Ker je Ivan P. s tem kršil javni red in mir, bo šel k sodniku za prekrške. • Prejšnji petek zvečer je gospa s Tkalske ulice spo- ročila, da ji nekdo meče ka- menje v okno in da ji je zakuril pred vhodnimi vra- ti. Policisti niso srečali ni- kogar, ki bi bil metal ka- menje v šipo, pred njenimi \Tati pe je bil res košček zažganega papirja, ki ga je nekdo odvrgel. Sosedje pa taki! • Lastnik frizerskega sa- lona ob Ljubljanski cesti je imel prejšnjo soboto tako neugodno stranko, da je moral poklicati policiste. V lokal je namreč prišel ves zaraščen in po alkoholnem mixu močno zaudarjajoč moški, ki je od brivca zah- teval popolno uslugo: stri- ženje in britje, vključno z dišečo vodico. Ko mu je mojster svetoval, naj ta le- potni poseg preloži na čas, ko bo trezen, je bila moža- karjeva užaljenost tako hu- da, da se je kar bliskalo. Se je pa vse lepo končalo. • V soboto zvečer je bila potrebna policijska inter- vencija v bistroju Tomi na Ljubečni. Tam so razgraja- li, razbijali in se še kako drugače hršili domači pete- lini Andrej, Sandi in Ro- bert, ki se bodo v kratkem srečali s sodnikom za pre- krške. • Na dvorišču na Mikloši- čevi ulici sta Drago K. in Mile B. tepla Zorana Š. Ker je pretepanje grda navada, bosta šla k sodniku za pre- krške. M.A. Zdoma so bile icar tri povahijene priče Soienie obtoženemu M. Šošteriču Iz Celia spet preloženo Na celjski enoti Temeljnega sodišča Celje se je v ponede- ljek nadaljevalo 19. septembra prekinjeno sojenje Marjanu Šošteriču, ki ga obtožnica bre- meni kaznivega dejanja umora in poskusa umora. Gre za do- godek, ki se je zgodil 17. julija leta 1991 v ulici Zagata v Ce- lju, ko je bil s pištolo umorjen švicarski državljan in Šošteri- čev podnajemnik Roland Ko- ella, njegova žena Jolanda pa je hude strelne rane iz istega orožja preživela in zdaj v sod- nem postopku nastopa kot oškodovanka. Predsednica petčlanskega senata, sodnica Jožica Arh- Petkovič, je na začetku pone- deljkove obravnave ugotovUa, da so se od šestih vabljenih prič vabilu odzvale le tri, bilo pa ni tudi dr. Jožeta Lovšina, sodnomedicinskega izvedenca, katerega neposredno zasliša- nje je predlagal Šošteričev za- govornik Drago Demšar. Ker je ta vztrajal pri zaslišanju še ostalih treh prič in omenjene- ga izvedenca, je senat sojenje preložil na nedoločen čas. Povabljene in navzoče priče naj bi dodatno osvetlile po- membne detajle dogajanja v uUci Zagata in v hodniku pred prodajalno Obuti maček, ko naj bi usodnega 17. julija izpred dobrih treh let oba za- konca Koella napadla Zlatko Šošterič, obtoženčevo ženo, zaradi česar je obtoženi Šošte- rič prijel za orožje in streljal. Ta dogodek naj bi bil le naj- bolj tragična posledica neraz- čiščenih poslovnih (najemnih) in slabih ter napetih medčlo- veških odnosov med zakonce- ma Kolella in Šošterič. Priča Anton Pantner je bil očividec dogajanja v Zagati po naključju, ko je bil na poti k bližnjemu parkirišču. Po njegovih besedah se je obrnil proti kraju dogajanja, ko je zaslišal Marjana Sošteriča, kako je zavpil: »Pazi!« in »Ro- land, nehaj!« Potem je videl, da je Šošterič dva krat ustrelil, nato pa je po hodniku pritekla Zlatka Šošterič. Na vprašanje predsednice senata, če se mu je zdelo, da je Šošterič s pištolo meril v koga, je Anton Pantner odgovoril, da se ne spominja, ker se je vse dogajalo prehitro. »Ko sem po dogodku kasneje sam pri sebi razmišljal, se mi je zdelo čudno, da je Šošterič sploh streljal, saj je bila v en meter ozkem hodniku tudi njegova žena,« je zaključil pri- čevanje. Z izostrenim spominom je dogajanje v prodajalni Obuti maček, ko so z okna na cesto leteli kosi obutve in ko se je prepir nadaljeval v hodniku pred vhodnimi vrati prodajal- ne, opisovala priča Ljubica Prime iz Ljubljane, trgovka in poslovna sodelavka Zlatke Šo- šterič. Videla je, kako je Zlat- ka posprejala Jolando, Roland pa naj bi Zlatko vlekel za lase in jo potiskal k tlom, ko si je Jolanda opomogla in se obrni- la, pa naj bi jo Roland in Jo- landa začela tepsti. Primčeva je še dodala, da je slišala Mar- jana Sošteriča, kako je pred streljanjem pozival očividce, naj pomagajo, a tega ni nihče storil. Podobno natančna v opiso- vanju dogajanja je bila tudi priča Petra Passero, ki je bila v prodajalni čevljev Obuti ma- ček takrat zaposlena kot pro- dajalka. Priča je že v preiskavi povedala, da je videla, kako je Jolanda Koella napadla Zlat- ko Šošterič, to pa je potrdila tudi na ponedeljkovem soje- nju. Je pa na vprašanje pred- sednice senata, kako je izgle- dal ta napad, ostala brez besed. MARJELA AGREŽ Zažgal restavracijo v ponedeljek, 17. oktobra ob 20.30 uri, je za zdaj še neznani storilec povzročil požar v zasebni restavraciji Fast food ob Kidričevi cesti v Rogaški Slatini. Po doslej zbranih podatkih je nekdo tla predprostora tega objekta polil v vnetljivo tekočino in nato pritaknil ogenj. Požar so opazili občani, ki so obvestili policiste in gasilce. Zaradi hitrega posredovanja poklicnih gasilcev iz steklarne je nastala le manjša materialna škoda (okoli 20 tisoč tolarjev). M.A. GORELO JJE Požar v Gaberniku v noči na torek, 11. oktobra, je zagorelo v t.im. svinjski ku- hinji na kmetiji v Gaberniku 4., v kateri lastnik hrani krmo in orodje ter pripravlja hrano za živino. Po dosedanjih ugotovitvah je požar nastal zaradi izolacij- skega preboja na lesenem no- silcu električnega droga. Po- žar se je hitro razširil na celot- no ostrešje objekta in ostale dele iz lesa. Na ostrešnem delu je zgorelo 1 tisoč kg koruze, okoli 2 tisoč kg pšenice, večja tehtnica, 25 kvadratnim me- trov opaža, dve škropilnici in nekaj kosov kmetijskega oro- dja ter posode. Ogenj so poga- sili gasilci GD Kostrivnica, lastnik objekta, Franc V., pa je oškodovan za približno 1 mili- jon 200 tisoč tolarjev. Zgorela stoenka Po lokalni cesti v Gotovljah se je 11. oktobra popoldne vo- zil 31-letni Drago C. iz Založ, -ko je na vozilu nenadoma močno zagorelo. Voznik je hi- tro izstopil in zbežal v nezna- no smer, tako da so ogenj zače- li gasiti bližnji sosedje, ki so o požaru obvestili tudi gasilce. Ogenj so do konca pogasili ga- silci iz Žalca in Gotovelj, je pa vozilo, pred požarom vredno okoli 150 tisoč tolarjev, popol- noma zgorelo. Uničeno ostrešje Minulo nedeljo popoldne je prišlo do požara na stanovanj- ski hiši Branka K. v kraju Ko- lačno na Konjiškem. V požaru, do katerega je pri- šlo zaradi nestrokovTiosti pri električni napeljavi, je zgorelo okoli 2 kvadratna metra lese- nega stropa, nosilna strešna tramova, strešni podpornik, lesene stopnice in 5 kosov sa- lonitnih plošč na strehi. V po- žaru, ki so ga pogasili gasilci GD Draža vas, je nastalo za okoli 200 tisoč tolarjev škode. M.A. POPRAVKA Umorjeni »boksar« ni nikoii boksal v zvezi s poročilom o umoru Staneta Timprana v stanova- nju v Kraigherjevi ulici 9 v Ce- lju, popravljamo navedbo, da je dobil umorjeni vzdevek »boksar« zato, ker se je v mlaj- ših letih aktivno ukvarjal z boksom. Stane Timpran se namreč s tem športom ni niko- li ukvarjal. Pokolni čuvaj je umri popoldne Poklicala nas je vdova po pokojnem Marjanu K. iz Šent- jurja, ki so ga 5. oktobra našli mrtvega ob robu Šmartinske- ga jezera. Po njenih besedah je do smrti prišlo v popoldan- skem času med delom in ne Zjutraj, ko je prihajal na delo kot čuvaj, kot smo bili mi uradno obveščeni in smo tako tudi zapisali. M.A. Prijeta skupina mladoletnili \ konjiških zmikavtov z vztrajnim delom sq policisti PP Slovenske Konjice le prišli na sled skupini storilcev, ki je od letošnje spomladi dalje v Konjicah in okolici na veliko kradla. Prijeli so sedem mladoletnikov v starosti od 14 do 17 let, vsi pa so doma iz Slovenskih Konjic in bližnje okolice. Kradli so tako, da so s ponarejenim ključem odpirali skladišče bistroja Stari trg in iz skladišča postopoma odnesli 780 zavitkov različnih, predvsem dražjih vrst cigaret, 8 steklenic alkoholnih žganih pijač, predvsem viskija stoka, vodke. S svojimi tatinskimi pohodi so ABD Dravinja povzročili za okoli 190 tisoč tolarjev materialne škode. Večino tega, kar so nakradli, so potem po znatno nižji ceni prodajali dvema konjiškima gostincema, ki sta cigarete in pijače potem prodajala po običajnih tržnih cenah. Zoper tatove in sodelujoče v teh poslih so policisti napisali kazenske ovadbe. M.A. PROMETNE NfZGODE Prelomil semafor Na Mariborski cesti v Celju se je, v četrtek, 13. oktobra zgodaj zjutraj, pripetila nez- goda v kateri sta bili dve osebi težko ranjeni, gmotna škoda pa znaša okoli 900 tisoč to- larjev. Andrej M. (27) iz Laškega je vozil osebni avtomobil po Ma- riborski cesti proti Vojniku. Ko je na Hudinji pripeljal v bUžino odcepa za sloveniko, je prehitro zapeljal na desno proti odcepu, zapeljal na kole- sarsko stezo in pričel po njej bočno drseti. S kolesarske ste- ze je vozilo potem zdrsnilo na travnato površino, tam pa je z levim delom trčilo v drog se- maforja in ga prelomilo. V na- daljevanju je vozilo trčilo še v drevo in ga izruvalo, spet nekaj časa drselo ter na koncu obstalo na travniku. V nezgodi sta se hudo telesno poškodo- vala voznik in sopotnica, 21- letna Polonca L. iz Celja. Ni speilaia ovinka Na lokalni cesti zunaj nase- lja Šešče se je, minuli četrtek dopoldne, pripetila nezgoda v kateri se je hudo telesno po- škodovala voznica osebnega avtomobila, gmotna škoda pa znaša približno 100 tisoč to- lanev. Štefanija H. (23) iz Prebolda je vozila osebni avto iz smeri Prebolda proti Grižam. Ko je bila zunaj naselja Šešče, je v ostrem desnem ovinku zape- ljala levo izven vozišča, tam pa se je vozilo prevrnilo na desni bck. Trčenje v bok Na regionalni cesti zunaj naselja Dole na Šentjurskem se je, v soboto, 15. oktobra po- poldne, pripetila nezgoda v kateri je bila ena oseba hudo poškodovana, trije udeleženci so bili lažje ranjeni, material- na škoda pa znaša okoli 250 tisoč tolarjev. Zlatka G.(22) iz Laškega je vozila osebni avtomobil po lo- kalni cesti iz smeri Ponikve proti križišču z regionalno ce- sto. Ko je zavila na regionalno cesto v smeri Šentjurja, je z njene leve strani po regional ni cesti iz šentjurske smeri prj peljala voznica osebnega avt( mobila, 35-letna Darinka L.j Velenja, ki je s sprednjim dt lom trčila v levi bok vozil Zlatke G., ki je utrpela hud telesne poškodbe, lažje poško dovane pa so bile voznica Da rinka L. in sopotnici v vozil Zlatke G., 18-letna Jožica I iz Šentjurja in 15-letna O.O prav tako iz Šentjurja. Štirje ranjeni Na regionalni cesti v kraj Vezovje se je, v nedeljo, 1 oktobra zvečer, pripetila nei goda v kateri sta bili dve oseh težko ranjeni, dve sta utrp« lažje telesne poškodbe, gmol na škoda pa znaša okoli l\ tisoč tolarjev. Marko Š. (19) iz Celja jevo zil osebni avtomobil iz sme Planine proti čmolici, v V( zovju pa je v desnem ovink zapeljal na levo stran. Tam j pričelo vozilo bočno drset zletelo je preko roba vozišča i se prevračalo po pobočji V nesreči sta hude telesne p( škodbe utrpeli sopotnici, II letna Alberta in 16-letna An ta Z. iz Celja. Lažje ranjen sta bila voznik in tretji sopol nik, 18-letni Urban K. iz Celji Padel iz vozila Na lokalni cesti v Topolšk se je, v ponedeljek, 17. oktobt popoldne, pripetila nezgod v kateri je bila ena oseba hud ranjena. Alojz K. (30) iz Velenja vozil osebni avtomobil iz La proti križišču lokalnih ces Topolšica-Šoštanj. V Topoli« ga je v desnem ovinku pričd zanašati v levo in ga zane^ s ceste, tam pa je trčil v betoi ski propust za vodo. Po trčenj je vozilo dvignilo v zrak in; potem prevračalo po dolžii 32 metrov. Med prevračanji je voznik padel iz avtomobi in se hudo telesno poškodov) Št. 42 - 20. oktober 1994 pri vodnjaku v Smartnem |e tekla kri fiazaejan lokal, grobe žalitve policistov In kazenske ovadbe Po vpitju, prepiranju, uničevanju in- ventarja, metanju steklovine in pretepu, je bila pred bistrojem Pri vodnjaku v Smartnem v Rožni dolini v nedeljo okrog enih zjutraj večja mlaka krvi, so prišli posredovat policisti PP Celje. Ti so potem prijeli in na policijsko postajo pri- vedli trojico močno vinjenih kršiteljev javnega reda in miru, ki so vznemirjali in ustrahovali ostale goste lokala. Ob prihodu policistov je na tleh pred bistrojem ležal ves krvav Desimir C, ob njem pa sta stala Branko Z. in Dani K., očitno močno razburjena in agresivna. Branko Z. je patruljo takoj nagovoril: »Kje pa hodite tako dolgo, kurbe, tukaj bo vendar vmarl človek! Ali ne veste, da vas zato plačujemo, da pomagate ljudem, ne pa zato, da njis tepete...« Policisti so pričeli zbirati obvestila o dogajanju, ob vstopu v notranjost bi- stroja pa se jim je ponujal prizor razdeja- nja, ki ga (celo policisti) redkokdaj vidi- jo. Vse je bilo poškropljeno s krvjo, vse razbito, na tleh sama steklovina, tako da človek ni vedel, kam bi stopil. Poškodo- vani Desimir Č. je čez kratek čas vstal in še vedno močno krvavel z glave, Branko Z. pa ga je spet izzval, da je začel pMjnov- no kričati ter kršiti javni red in mir. Nad policisti je vpil: »Vse vas bomo pokla- li...!« potem pa se je v posebni sobi zgrudil na tla in tam ležal do prihoda reševalnega vozila, ki ga je odpeljalo v celjsko bolnišnico. Njegova pajdaša sta z zmerjanjem nadaljevala, z žaljivkami in psovkami pa sta obmetavala tako po- liciste, kot občane, ki so bili na kraju dogodka. Po krajšem upiranju so oba preostala vročekrvneža spravili v inter- vencijsko vozilo, preiskava v zvezi s tem dogodkom v Smartnem v Rožni dolini pa se je v naslednjih dneh nadaljevala. M. AGREŽ mini KRIMIČI Z metlo nad avlo v torek, 11. oktobra dopold- ne, sta se na avtomobilskem odpadu Buser v Mlačah sprla 27-letni Drago J. in 48-letni Zvonko B. Prepir se je nada- ljeval v pretep, ko je Drago udaril Zvonka in mu zlomil nosno kost ter zbežal v svoj avto, da bi se odpeljal. Zvonko pa mu je bil hitro za petami, dohitel ga je z metlo v rokah in z ročajem nekajkrat udaril v vetrobransko steklo, ki se je razbilo. V hudi jezi je Drago na hitro speljal in se zaletel v Zvonka, a hujših posledic ta manever le ni imel. Po kolo v tujo klet v noči na 11. oktober je nek- do ukradel moško gorsko kolo znamke montana, ki ga je imel lastnik spravljenega v kleti stanovanjskega bloka na Ce- lovški ulici 11 v Celju. Lovro U. je oškodovan za 60 tisoč tolarjev. V tujo klet je šel po kolo tudi tisti neznanec, ki je 15. okto- bra v kleti na Tomšičevi cesti v Velenju ukradel žensko kolo zelene barve in Martina P. oškodoval za 40 tisoč tolarjev. Izginula mopeda Kljub mrazu, ki je pred vra- ti, je po kolesih in mopedih očitno še vedno precejšnje za- nimanje. Tako je v torek, 11. oktobra zvečer, neznani stori- lec izpred bistroja Špes v Voj- niku ukradel kolo z motorjem znamke tomos apn 6 modre barve. Lastnika, Franca L. iz Vojnika, je oškodoval za okoli 50 tisoč tolarjev. Moped je istega dne v popol- danskem času izginil tudi z dvorišča stanovanjske hiše v Radečah. Tudi ta moped je bil tomosov in prav tako mo- dre barve, vreden pa je okoli 80 tisoč tolarjev za kolikor je oškodovan lastnik Alojz M. iz Jagnjenice. Odpeljal orodje v času od 9. do 11. oktobra je nekdo kradel na zapuščeni kmetiji v kraju Zavrate. Vlo- iftil je v gospodarsko poslopje in odpeljal ročni voziček, nanj pa spravil kovinski zaboj z uniorjevim orodjem, ročno kosilnico ter nekaj kmečkega orodja. Lastnica Ivana R. s Te- harij je oškodovana za približ- no 60 tisoč tolarjev. Drzni tat V torek, 11. oktobra zvečer, Se je šestletna Velenjčanka Branka vračala iz trgovine do- lgov, ko je na Titovem trgu k njej pristopil mlajši moški in ii vrečko nasilno iztrgal iz rok. ^ vrečke je vzel denarnico ? 1.100 tolarji in dokumenti na ^e dekličine matere. Na kon- ^ tega kratkega srečanja je g^nanec vrečko odložil na tla, ^pj se je Branka tako zelo pre- strašila, da jo je karseda hitro •cvrla proti domu. Vlom v Na-Na v noči na 12. oktober je nez- nanec vlomil v prostore samo- postrežne restavracije Na-Na na Stanetovi ulici v Celju. V pisarni poslovodje je našel ključe za odklepanje vrat sten- skega trezorja. V trezorju je našel in ukradel za okoli 180 tisoč tolarjev gotovine, iz osta- lih prostorov pa je ukradel ra- diokasetof on z zvočniki ter ne- kaj kave in slaščic ter peciva iz tamkajšnje slaščičarne. Škode je za okoli 235 tisoč tolarjev. Ukradel kipca v času od 9. do 12. oktobra je neznani storilec vlomil v stanovanjsko hišo v Sodni vasi na Kozjanskem. Od vsega, kar mu je hiša ponujala, se je odločil za okoli sto let staro leseno razpelo z božjim ki- pcem. Elizabeta Z. je s tem oškodovana za okoli 20 tisoč tolarjev. Marke In zlattilna Prejšnji četrtek dopoldne je neznanec izkoristil kratko od- sotnost lastnice in na nepojas- njen način vlomil v stanovanje na Pohorski ulici v Celju. Ko je pregledal omare v dnevni sobi, je v žep stlačil 70 mark, zlat ženski prstan ter zlate otroške uhane. Zdenka P. je s tem oškodovana za okoli 70 tisoč tolarjev. Tat na Rožnem Vrtiu v noči na 13. oktober je nez- nani storilec vlomil v dva vi- kenda na Rožnem Vrhu. Iz vi- kenda, last Konrada K. iz Ce- lja, je odnesel mešalec multi- praktik, sesalec za prah, ležal- nik, brivski aparat ter nekaj steklenic žganih pijač, v vi- kendu Jureta D. iz Celja pa je ukradel komplet jedilnega pri- bora. Konrad K. je oškodovan za okoli 50 tisoč tolarjev, jedil- ni pribor pa je vreden okoli 10 tisočakov. Kradel Pri Canku v petek, 14. oktobra zgodaj zjutraj, je neznani storilec vlo- mil v prodajalno Pri Canku v Škofji vasi. Iz samopostrež- nega dela je odnesel 150 zavit- kov cigaret različnih blagov- nih znamk, 3 kose pršuta in steklenico viskija, iz tamkajš- nje registrske blagajne pa je pobral okoli 2 tisoč tolarjev drobiža. Poskušal je vlomiti tudi v stoječo železno blagaj- no, a mu je ni uspelo odpreti. Lastnica prodajalne, Andreja M., je oškodovana za okoli 300 tisoč tolarjev. Tat se je slekel v noči na 14. oktober je nek- do vlomil v prodajalno Nika v Petrovčah. Ukradel je več kosov oblačil v skupni vredno- sti 54 tisoč tolarjev, približno deset ogrlic v vrednosti okoli 10 tisoč tolarjev in registrsko blagajno, ki pa jo je nekaj sto metrov stran od prodajalne odvrgel, ker je ni znal odpreti. Se je pa neznanec v Niki preo- blekel in polepšal, saj je na tleh pustil svoja ponošena oblačila, siv suknjič s pepita vzorcem proizvajalca Rio iz Rijeke in pulover modrozelene barve z belim vzorcem in jugo- proizvodnje. Presenečenje Minuli četrtek med 11.30 in 11.55 uro je neznani storilec vlomil v stanovanjsko hišo na Ljubljanski cesti v Celju. V ča- su, ko se je ukvarjal z iskanjem predmetov, ki bi jih bilo vred- no ukrasti, se je domov vrnila lastnica Ema D. in neznanca pregnala. V naglici je zmikavt pozabil na 420 šilingov, ki jih je našel v otroški sobi. Kradel tekočo arhive v noči na 15. oktober je nek- do vlomil v dve kleti v stano- vanjskem bloku Na otoku v Celju. Iz obeh je ukradel več kozarcev ozimničnih dobrot ter več buteljk arhivske žlaht- ne kapljice. Lastnici tega pre- moženja, Duška P. in Slobo- danka K., sta oškodovani za okoli 25 tisoč tolarjev. Smuknil čeke Prejšnji četrtek okrog 11. ure je neznana oseba izkoristi- la nepazljivost blagajničarke v prodajalni Kurivo v Vrunče- vi ulici v Celju in ukradla 12 čekov ter s tem celjsko Kovi- notehno oškodovala za 83.437 tolarjev. Okradel hokejista Pred vhodom v hokejsko dvorano v Celju je minulo ne- deljo zvečer nekdo ukradel športno torbo titan. V torbi je bila kompletna hokejska opre- ma za golmana, v tem primem Hidena S., avstrijskega držav- ljana, ki je s tokratnim sloven- skim »gostoljubjem« oškodo- van za okoli 200 tisoč tolarjev. Okradeni gradbinci v dneh minidega vikenda je nezmani storilec ukradel dva elektromotorja, ki sta bila montirana na žerjavu na grad- bišču viadukta v Žicah. Po- djetje Gradiš - nizke gradnje iz Maribora je s tem oškodovano za 400 tisoč tolarjev. V noči na 17. oktober pa je neznani storilec vlomil v pri- ročno skladišče v nedograje- nem stanovanjskem bloku v soseski Pod gabri v Celju. Ukradel je dva iskrina vrtalna stroja ter s tem Silva V. s Pol- zele oškodoval za približno 40 tisoč tolarjev. Lahko delo Da je v nezaklenjenem vozi- lu zlahka krasti, se je prepričal tudi tisti neznani storilec, ki je v ponedeljek, 17. oktobra do- poldne, vstopil v kombi, ki ga je na Prešemovi ulici za kra- tek čas zapustil lastnik Zdrav- ko R. Storilec je iz avtomobila ukradel poslovni kovček s pro- pagandnim materialom, bloki za malico in bianko naročil- nice. Avtovioml V torek, 11. oktobra v zgod- njih jutranjih urah je nekdo vlomil v osebni avtomobil znamke toyota, ki je bil parki- ran med stanovanjskimi bloki Na otoku v Celju. Iz vozila je okradel avtoradiokasetofon znamke blaupunkt in Jožeta R. oškodoval za 45 tisoč to- larjev. V sredo, 12. oktobra ponoči je neznani storilec vlomil v osebni avtomobil Gorazda M. iz Celja, ki je stal na Ulici bratov Dobrotinškov v Celju. Ukradel je torbico s fotograf- skim aparatom, bliskavico in dvema objektivoma. Lastnik je s tem oškodovan za okoli 180 tisoč tolarjev. Prejšnji četrtek popoldne je bilo vlomljeno v osebni avto- mobil znamke yugo, ki je bil parkiran na Partizanski cesti v Celju. V vozilu je odmontiral avtoradiokasetofon, ukradel pa je tudi žepni kalkupator, potni lisdt in druge osebne do- kumente oškodovanca ter bančno čekovno kartico. Mi- lan J. iz Vojnika je oškodovan za okoli 20 tisočakov. V dneh od 12. do 15. oktobra je nekdo vlomil v osebni avto- mobil yugo 45 E, ki je bil par- kiran na dvorišču stanovanj- skega bloka na Tomšičevi cesti v Velenju. Z vozila je demonti- ral dodatne zavorne luči in s police pod prtljažnikom po- bral komplet rezervnih žarnic. Sadik H. iz Velenja je oškodo- van za 3 tisoč tolarjev. Minulo soboto je neznani storilec vlomil v osebni avto- mobil Zorana L. iz Celja, ki je stal na Mariborski cesti v Ce- lju, iz vozila pa je odnesel digi- talni avtoradijski sprejemnik znamke blaupunkt, vreden okoli 16 tisoč tolarjev. V ponedeljek, v času med 7. in 15. uro, je bilo vlomljeno v osebni avtomobil, ki je bil parkiran pred pokopališčem v Žalcu. Zmikavt je iz vozila ukradel avtoradiokasetofon in s tem lastnika, Mirka K. s Pol- zele, oškodoval za 24 tisoč to- larjev. V ponedeljkovem večernem času je neznani storilec vlomil v osebni avtomobil, ki je bil parkiran na Cesti na Dobrovo v Celju. Ukradel je žensko tor- bico, v kateri so bili čeki, če- kovna kartica in osebni doku- menti. Lastnik Metod P. ima, vključno z razbitim steklom na avtomobilu, škode za sko- raj 40 tisoč tolarjev. Ukradeni golf v noči na 11. oktober je nez- nani storilec ukradel osebno vozilo znamke golf jxd, reg.št. CE E2-019, rdeče barve, ki je bilo parkirano na dvorišču stanovanjske hiše v Pirešici št. lOb. Lastnik vozila, Uroš Š., je oškodovan za 1 milijon 120 ti- soč tolarjev. M.A. Št. 42 - 20. oktober 1994 Iluzija mesta z Boštjanom Voltom o novinarstvu, ŠpIcI, Bartlyu, politiki In ljubezni Uo Celja - »Najslabši sopotnik soUelovanJa so preUsoUkl" Rojen je bil 13. januarja 1965. Po horoskopu je ko- zorog, po kitajskem zmaj. »Osnovno šolo sem kon- čal leta '79, srednjo leta '83, vojsko sem služil na- slednje leto. Štiriinosem- desetega sem se vpisal na faks in moram reči, da se kot študent nisem spuščal v nobene skrajnosti. Leta '89 sem postal absolvent, potem pa sem se začel uk- varjati z drugimi stvarmi, tako da sem diplomo oddal šele lani in formalno še ni- sem diplomiral. To je edina stvar, ki jo dolgujem. Ne toliko sebi, kot staršem. Ko sem šel študirat, smo se na- mreč dogovorili za di- plomo.« Tako se je v nekaj stav- kih predstavil Boštjan Volf. Večina Celjanov ga pozna. V življenju je že po- čel marsikaj, večina njego- vih aktivnosti pa je bila in je še tako ali drugače veza- na na Celje. Rad ga ima. Zna ga čutiti. Prvi projeicti Boštjan je v Celju znan predvsem po udejstvovanju na področju kultiire. Z or- ganiziranjem različnih pri- reditev se je začel ukvarjati že v srednji šoli, v okviru tedanje ZSMS. Dejavno pa je v družabno življenje v Celju posegel v začetku osemdesetih let. »Prva za- deva, ki sem se je takrat lotil, je bila KLjUB, kjer sem bil formalno predsed- nik Sveta. To je bila zelo zanimiva izkušnja v mojem življenju. Konec prejšnjega desetletja pa smo organizi- rali tudi projekt, imenovan Poletno Celje. Ta projekt je bil zamišljen tako, da bi vsi tisti, ki na kakršen koli na- čin kar koli počnejo na kul- turnem ali družabnem po- dročju, skupaj naredili koncept, po katerem bi se v mestu vsak dan nekaj do- gajalo. Torej ne tako kot sicer, ko se en dan ne doga- ja nič, potem pa se v enem dnevu zgodijo tri stvari... Pri projektu so sodelova- li mladinski klub. Zavod za kulturne prireditve in Kino podjetje. Tega sva se lotila z Markom Mrazom, ki je bil upravnik mladinskega klu- ba. Na prvih dogovorih so se tudi vsi ostali lepo odz- vali. Prišel je župan, prišli so novinarji... Prav resno pa nas v bistvu ni jemal nihče. Dobili nismo nikakršnih finančnih sredstev, ven- darle pa so bile takrat čez celo poletje po tri priredi- tve na teden, od katerih si- cer niso bile vse vrhimske kvalitete, bile pa so prijet- no družabno zabavne. Na- gajal nam takrat sicer res ni nihče, ravno tako pa nam tudi nihče ni pomagal. Edini, za katere lahko re- čem, da so pomagali, so bili celjski novinarji z obvešča- njem javnosti o priredi- tvah.« Boštjan pa je tudi sam študiral novinarstvo. »Štu- dij novinarstva me je pri- vlačil iz dveh razlogov. Me- diji so se mi vedno zdeli očarljivi. Druga stvar pa je, da sem človek, ki rad ko- municira in rekel bi, da sem bolj potreben komuni- kacije kot česar koli druge- ga in zdi se mi, da je to ena najpomembnejših človeko- vih potreb na intimni sferi. Če pa govorimo o medijih kot o množični komunika- ciji, je to danes temeljna zadeva, na kateri funkci- onira družba. To se mi je vedno zdelo vznemirljivo. Mediji pa imajo še eno po- membno lastnost. Informa- cije so danes namreč naj- pomembnejše blago. Pred stotimi leti si vladal s pu- ško, danes vladaš z infor- macijo. Potreba po korekt- nih informacijah me je vedno vznemirjala.« Novinarstvo Pravega novinarstva se človek ne nauči na fakulte- ti, temveč v praksi, z de- lom. Boštjan se je preizku- šal že marsikje; v Ljubljani je delal na Radiu Študent, na televiziji je urejal tele- tekst, honorarno pa je delal tudi na Novem tedniku in Radiu Celje. »V tistem ob- dobju je bila na Radiu Ce- lje zanimiva oddaja, ki se je imenovala Studio CE, iz česar se je pozneje razvil Krajnčev Rmneni CE. Stu- dio CE je bil za poslušalce zanimiv v toliko, kolikor se je ukvarjal z vprašanji, s katerimi se ostali mediji niso. To je bila neobreme- njena oddaja, pri kateri smo se zelo dobro zabavali. O kakšnem globljem pome- nu z današnje perspektive je težko govoriti. Vsaj v celjski klimi pa je Studio CE nekaj naredil. Odpirali smo, na primer, vprašanja droge, homoseksualnosti, politične emancipacije, pravice do vere... Vsaj ko- likor je meni znano, je bil prvi cerkveni dostojanstve- nik, ki je lahko voščil božič neposredno, celjski opat Kolšek. Ker je bil takrat bolan, smo pogovor z njim posneli in ga potem spustili v eter. Končala pa se je zgodba tako, kot se končajo vse najstniške ljubezni. Neum- no. Četrtega julija leta '89 smo imeli oddajo, kjer je sedanja novinarska zvezda Bojan Krajnc prišel na ide- jo, da bi za dan borca česti- tali tako borcem kot tudi »ostalim«. To ni bilo mi- šljeno kot provokacija; ho- teli smo pač dokazati, da ima vsakdo pravico do svo- je preteklosti. Reakcija s strani borcev pa je bila ogorčena in takrat se je ta stvar končala z mojim od- hodom z Radia Celje. V bi- stvu je bila vsa zadeva za- letava, neumna. Takrat pa sem, seveda, mislil dru- gače.« Argument Po odhodu z Radia je, kot pravi Boštjan, njegova takratna mladeniška jeza povzročila, da je skupaj s somišljeniki ustanovil Argument - prvi zasebni politični neodvisni časopis v takratni Jugoslaviji. »To je bila moja druga zanimi- va novinarska izkušnja. Ekipa Argumenta je bila dobra; med drugim so jo sestavljali tudi danes ce- njeni Tadej Čater, Bojan Krajnc, Nataša Gerkeš, Kamilo Lorenci, Samo Škobeme, Esad Babačič, Dean Šuster in pa najožja sodelavka argumenta Mar- jana Klanšek, ki danes iz- daja Zrcalo. Časopis je bil zaninuva ideja, vendar je propadel. Propadel pa je zato, ker je bil, resnici na ljubo, slab. To sem počel kot vse druge stvari v življenju; brez ka- kršriih koli finančnih sred- stev; imel sem osemsto nemških mark. Res je, da je bilo pri nastajanju časopi- sa dosti težav, vendar bral- ca ne zanima ozadje, tem- več to, kar dobi v roke. Mo- ja največja napaka je bila, da nisem znal dovolj moti- virati sodelavcev in stvari finančno urediti. Argu- ment mi je drag spomin, vendar... stvar preteklosti. Ko je časopis propadel, sem se najprej posvetil za- sebnim projektom. Takrat sem napisal roman, ki se ukvarja s temeljnimi živ- ljenjskimi vprašanji. Ko je nastajal, sem bil v poseb- nem čustvenem stanju in se mi je zdel boljši kot se mi zdi danes. Pisal sem o vprašanjih smisla, iluzije ljubezni ter o razmišljanjih o smrti. Izdal tega romana nisem, in sicer zato, ker je vezan na neko mojo osebno iz- kušnjo. Ne dvomim, da bi zaradi prepoznavnosti do- ločenih oseb ta roman bil bran in aktualen, vendar to ni bila moja želja, ko se ga pisal. Zato ostaja v preda- lu; tako kot še veliko dru- gih stvari. Sicer pa že dve leti pišem pod psevdoni- mom za nek časopis, ven- dar podrobnosti ne bi raz- krival, saj je drugače psev- donim nesmiseln.« Špica Po časopisu in romanu je Boštjan med naključnim sprehodom za Savinjo, ko ga je zažejalo, dobil novo idejo. Odpreti neke vrste premični lokal. Poimeno- vali so ga Špica in še danes je priljubljeno shajališče Celjanov v poletnih me- secih. »Špico smo realizirali skupaj z Andrejem Volkom in Tomažem Čmejem. Ta- kratni kajak klub je zelo podprl to idejo; predvsem zato, ker so želeli spodbu- diti zanimanje za kajaka- štvo. To je bilo neposredno po vojni in Špica je najbolj zanimiva, ker je bila edina točka v Celju, kjer so se združevali ljudje popolno- ma različnih socialnih sta- tusov. Tam so se zbirali vsi; od najstnikov, proletarcev, do celjskega premožnejše- ga sloja. Na Spici je bilo možno videti tako športni- ke kot ljudi, ki se ukvarjajo s popolnoma drugačnimi stvarmi. To je bilo mogoče predvsem zato, ker se je vse dogajalo na prostem. Nekaj takšnega v zaprtem prosto- ru najbrž ni možno. In zanimivo je bilo to, da smo delali na ljudeh; prire- jali smo piknike, turnirje v odbojki... Zadeva je bila zabavna. Veseli me, da je Špica še danes, vendar je drugačna. Če je boljša ali slabša, pa je stvar indivi- dualne presoie.« Barfiv z Barflyem je začel so- delovati naključno. »Z Branetom (Kosto) se poz- nava že dolgo in ko sem bil v osebnih težavah, je bil on edini v tem mestu, ki mi je ponudil sodelovanje. Javno lahko povem, da sem mu za to hvaležen. Dogovorila sva se za sodelovanje pred- vsem na področju medijev in programa. Gostinstvo kot tako me ne zanima; ljubši mi je status gosta... Tako smo, na primer, uved- li četrtkove boemske veče- re in vsaj za zadnje leto lahko trdim, da smo reali- zirali največ programa ka- terega koli kluba v Slove- niji. Mislim, da bi se lahko za Barfly, ki mu je vsaj del javnosti nenaklonjen, lah- ko Celjani v bistvu zahva- lili. V tem tednu bo imel Bar- fly v muzeju novejše zgo- dovine razstavo, na kateri bo predstavil dejavnost zadnjih dveh let. Svetoval bi ljudem, da si razstavo ogledajo. Predvsem zato, da bodo tudi tisti, ki zade- ve ne poznajo, dobili pred- stavo o tem, kaj se dogaja. Razstava je zanimiva, saj postavlja vprašanje, kdaj nastopa zgodovina. Kdaj določena stvar postane ob- jekt zgodovine. Razstava je namenjena predvsem Ce- ljanom, pokazati pa hoče- mo, kaj smo storili, kajti najslabši sopotnik sodelo- vanja so predsodki. Barfly je del mozaika družabnega življenja v Ce- lju. Ni edini in ni niti naj- pomembnejši. Problem v tem mestu pa je, da žal ni ustrezne koordinacije in ta problem je opazen na vseh nivojih družabnega življe- nja, pa naj gre za elitne kulturne dogodke v stro- gem smislu ali pa veselice.« IMesto Večina stvari, ki jih je Boštjan v življenju počel ali jih počenja, je tako ali drugače povezana s Ce- ljem. Sam do Celja čuti ne- kaj posebnega. Čhistvo, ki ga marsikdo ne pozna. »V Celju obstaja problem, ki je zgodovinsko in sociološko pogojen. Večina ljudi, ki ži- vi v tem mestu, ima obču- tek, da jih je življenje po nekem čudnem naključju potegnilo sem in se temu primemo tudi obnašajo. Presenetljivo je, da ta ob- čutek ni vezan samo na revnejše, neizobražene slo- je, temveč tudi na večino mestne inteligence. V no- benem mestu v Evropi ni- sem srečal toliko ljudi, ki bi imeli tako slabo mnenje o lastnem mestu. Celje je eno lepših manjših mest in ne vem, zakaj bi to, da je majhno, bilo sramotno. Se pa ta scena, ta pripadnost, šele gradi. Mesta namreč ne sestav- ljajo zgradbe, gostilne ali trgovine, temveč ga vzpo- stavljajo ljudje, dogajanje, scena. In ravno na tem po- dročju prihaja tudi do spo- rov Barflya z okolico. Ti spori so predvsem zaradi nočnega spanca. Ljudje se- veda imajo pravico do spa- nja, če pa hočejo imeti me- sto, le-to potrebuje dru- : žabno življenje. In ta dile- ma bi morala biti rešena na • nivoju mesta. Osebno mi- slim, da bi bilo naj pamet- neje, če bi izbrali primemo ulico in da bi ta potem po- stala zbirališče družabnega in nočnega življenja. Mesto namreč potrebuje dogaja- nje. Po drugi strani pa ima- jo tudi ljudje pravico do svojega osebnega miru. Rad imam to mesto. Rad imam ulice, po katerih ho- dim, rad imam stavbe, ki jih gledcun. Rad imam dre- vesa; na nekatera sem ču- stveno navezan... Žal je tega premalo, premalo lju- di čuti podobno. Vsekakor pa je to nek naraven pro- ces, ki se ga ne da predpi- sati ali zapovedati, kot tudi ne prepovedati. To mora v ljudeh zrasti, mora se razviti. Menim, da Barfly prispeva k temu in da je to še vsaj toliko pomembno, kot številke o izvedenih koncertih ali tiste o številu obiskovalcev...« Načrti »Mesto p,^ no strateg bodo straji]( je program^' približno eij! bodo odlo^ določenih p, de ekonoj). zaposlovanj, bolj zbir žgu ne makroe^* ni ne vodij, na državnen Bil pa bi) prebral ka^ strankarski nosti so. C primer, je^ promet v ( sramota... jih da popj potrebna 1« Ljudi se(| zliko od družb, kjer vrednost kj vsak dan, daljši rok. Ji rave, bolj j ker imajo spomin.« To je Bo delu pripi petkove u Barflya, ki času nabiti koncu, kos tretji zjuti pred razstai se takrat i pravljali, si še o prihod življenje, je še naprej i diji. 1 Potem odi je še vedno ki je je poln, šem mestu i hodnosti. V tudi iluzija] teri je BošJ dosti razmis Leto družine po virštanlslco Letošnje leto družine si bodo na Gubenškovi kmetiji v Virštanju, v šmarski občini, dolgo zapomnili. Gre za starodavno domačijo v slovitih virštanjskih goricah, kjer je vse bolj znana turistična kmetija Antona ter Olge Gubenšek. Na nedavnem množičnem družinskem sreča- nju se je zbralo tam nič manj kot šestdeset Gubenškovih sorodnikov. Tu je živela velika družina, kjer so imeli deset deklet ter enega fanta. Mama jim je vunrla in oče se je znova poročil. Ko je pred leti umrl, se je zbralo veliko sorodstva. Letos, ko praznuje 60-letnico življenja hči Terezija Grilec, je , predlagala da bi ob tej priliki pripravili veliko družinsko i srečanje. Le zakaj bi se družine srečeval^ so se pogovarjali. Tako se je preteklo soboto, za 60-letnici zbralo skoraj vse bližnje ter širše sorodst^' njimi se niso videli že dolga leta, zato s" solzne oči, potem pa nadaljevali z dobro ^'^ polne kozjanskih dobrot ter virštanjsM lepega cvetnega okrasja. Posebej veseli^' slavijo skupaj s svojo dmgo mamo. trenutke ganljivem srečanju so si seve^^ bodo kmalu spet zbrali. BRANE JERANKO Št. 42 - 20. Oktober 1994 20,21 Domovina, ti si Icalcor... birokratske ovire pri urelanlu državljanstva Dragica Podrgajs z Lave y Celju se je med drugo svetov- no vojno rodila v Prijedoru v Bosni in Hercegovini. Kmalu je ostala brez staršev in pri tfeh letih je zato prišla kot po- jvojenka na Ljubečno pri Ce- lju. Končala je šolo, se poroči- la, rodila sedem otrok in pri- čakovala, da bo lahko čez dve leti odšla v zasluženi pokoj. Po skoraj petdesetih letih življe- oja v Sloveniji pa doživlja stvari, ki so se ji še pred leti {dele povsem nemogoče. Pred tremi leti sprejeti zakon o dr- žavljanstvu je njeno življenje obrnil na glavo. Danes je tujka v državi, za katero je menila, da je njena domovina, biro- ^atski mlini pa grozijo, da njenih težav še ne bo kmalu konec. tez noč tujica »Moji krušni straši, ki so že tudi 25 let mrtvi, bi me ob po- svojitvi morali vpisati v držav- ljansko knjigo, česar pa niso storili in od tod izvirajo tudi vse moje sedanje težave. V ča- su, ko je bila okrog urejanja državljanstva na občini naj- hujša gneča, sem šla vprašat, kako je z mojim primerom. Po- vedala sem jim, da sem že toli- ko časa tu in da sem bila tukaj posvojena in rekli so mi, da naj pridem, ko bo gneča mimo, da ne bo težav. Ko sem marca po- tem spet šla na občino, so na- enkrat ugotovili, da nisem nikjer vpisana in da sem tujka. Vprašala sem jih, zakaj niso tega ugotovili že prvič, pa so se izgovarjali, da niso krivi,« pri- poveduje svojo zgodbo Dragi- ca Podrgajs. Čez noč je postala tujka, po- brali so ji dokumente, neprija- zen uslužbenec na občini pa jo je spravil v obup, tako da ne- kaj časa ni hotela nikamor več. »V podjetju, kjer sem v službi, so mi rekli, da si moram zade- ve urediti. Spet sem šla na ob- čino, tokrat je bila tam prijaz- na mlada uslužbenka, ki me je napotila na konzulat BiH, češ da moram dobiti njihov potni list. Namesto v Ljubljano me je napotila v Velenje, kjer je manjša gneča in ko sem uredi- la vse potrebno, sem po treh mesecih res dobila potni Ust Bosne in Hercegovine. Že lani sem morala zanj odšteti 180 mark brez vseh drugih stro- škov, kar je veliko denarja za naju z možem, ki je že dve leti brez službe in dobiva skupaj manj kot 50 tisočakov,« pravi Dragica. »S potnim listom sem šla spet na občino, od tam pa so me poslali na na zavod za za- poslovanje, da bi si uredila de- lovno vizo. Na zavodu so mi rekli, da sem zamudila vse ro- ke in da vize ne morem več dobiti. Podjetje pa bi za moje delovno mesto moralo dati razpis in če bi se javil kdo od Slovencev, bi imel prednost pred mano kot tujko,« pripo- veduje Dragica. Svetovali so ji, da zaprosi za slovensko dr- Dragica Podrgajs iz Celja z edinim dokumentom - potnim listom Bosne in Hercegovine. žavljanstvo. To pa je pomenilo nove težave in mukotrpno zbi- ranje potrdil ter letanje od vrat do vrat. Kriminalec pri treli ietih? Za državljanstvo je morala prinesti cel kup potrdil, od rojstnega lista, potrdila, da je hodila v slovensko osnovno šo- lo, do poročnega lista, potrdi- la, da ima stanovanje in da ni bila še nikoli kaznovana. Ko je vse to prinesla, so ji rekli, da bo treba čakati leto dni, saj gre zadeva v Ljubljano. Medtem ima samo potni Ust BiH, s ka- terim pa ne more nikamor, saj v njem ni delovne vize. Pred časom je vendarle odšla čez mejo na Hrvaško, kjer ima so- rodnike. S seboj je vzela po- ročni list in potrdilo, da ima vloženo prošnjo za državljan- stvo in po preverjanju so jo vendarle spustili čez. Ko se je vračala, pa je spet imela teža- ve. Razložila je vso zadevo in spustili so jo nazaj v Slovenijo. »Zaradi vseh teh težav sem junija letos sama pisala na mi- nistrstvo v Ljubljano, če bi se dalo pospešiti reševanje moje prošnje. Odgovorili so mi, da bodo po dopustih začeli reše- vati aprUske vloge, med njimi tudi mojo. Pred mesecem pa so me spet kUcaU na občino, da moram prinesti še potrdilo o nekaznovanju iz Prijedora in potrdilo, da sem plačala do- hodnino, pa podatke o može- vem osebnem dohodku in novo stanovanjsko pogodbo, saj je stanovanje pisano name in stara pogodba menda ne velja več. Vse sem jim prinesla, ra- zen potrdila iz Prijedora, za katerega sem vedela, da ga ni mogoče dobiti, saj bi jim že prej morala dostaviti potrdilo, da so me v F*rijedoru izbrisali iz državljanstva, pa od tam ni- sem dobila nobenega odgovo- ra. Tokrat so mi na celjski po- šti povedali, da do Prijedora sploh ne potuje nobena pošta. Spet sem šla na občino in jim povedala, da me imajo očitno za norca in da se izživljajo, saj bi v Ljubljani lahko vedeli, da je v Bosni vojna in da do raz- nih potrdil ne moreš priti kar tako,« je obupana Dragica, ki pravi, da je že čisto na koncu z živci in da ne ve več, kaj naj stori. Sedaj spet čaka, kaj si bodo še izmislili. Najbolj pa jo boli, da so številni drugi dobili državljanstvo brez težav, sa- ma, ki je vse življenje prežive- la v Sloveniji, pa mora prositi za državljanstvo po enakih po- stopkih kot tisti, ki so prišli šele včeraj. Se v primerih Dra- gice in njej podobnih res ne da ravnati manj birokratsko? TATJANA CVIRN Praprotni gnoj za devet pšenic Pa kedo bo listje grabil, pa kedo bo praprot žel. Pa kedo bo dekle ljubil, ko bom jaz k vojakom šel... (Slovenska ljudska pesem) V okolici Laškega je bil za- pisan ljudski rek, da je pra- protni gnoj tako dober, da se devet pšenic zanj tepe. Tudi druge vrste gnoj ni nič slabši, dasti za tistega iz nasekane stelje pravijo, da je zelo prime- ten, ker prhneče klinovje hkrati rahlja zemljo. Imenitna nastelj je tudi drevesno listje, v hribih, kjer v hostah ni li- stavcev, pride prav tudi stelja, nasekana iz vej iglavcev. Dan- danes, ko žitne slame nič več &e hranijo za strešno kritino, je na voljo za steljo tudi ta, zlasti odkar je, zrezane na sla- nioreznici, nikjer več ne upo- dabljajo za krmno mešanico. Zelo veliko povpraševanje je tudi po žagovini, čeravno se je kot stelje nekateri izogibajo, češ da se v njej radi zaredijo škodljivci. Kakor koli že, steljarija dandanes ni niti senca tistega, kar je bila nekoč, ko se je k te- liu opravilu zbralo tudi na de- setine ljudi in ga je spremljalo Vse polno šegavosti, a tudi, kot je bilo pri vseh opravilih s so- ^dsko pomočjo pravilo, dobra in izdatna »košta«. (Zanimivo: spačenka »košta« prihaja iz Nemških besed Kost in kostet, pboje pa pomeni hrano in stro- šek - torej hrano kot strošek, kar spet kaže na to, da sta bili hrana in pijača plačilo). Steljo so dobivali že med spravili poljščin. Najprej tam, kjer so po zadnji košnji obse- kavali, obkleščali drevje po obrobjih gozdov, kjer bi pre- gosta senca ovirala rast trave. Trebili so tudi žive meje, ki so se preveč razkošatile, ter jel- ševje ob potokih in po mlakah. Dovolj spretni so splezali v krošnje in posekali spodnje veje, drugi so veje izvlekU in jih obsekavali ter ločevali: manjše z listjem na »pušlne«, preklovje za kurjavo in fižol- nice pa na posebne kupe. Drobnejše vejevje so naložUi in povezaU na prednji del voza in ga tako napol vlekli, napol voziU domov. Tam si je v list- nici dajal duška steljosek. Na podoben način so do stelje pri- ŠU hribovci, ki so obsekovali smrekovje, če ga niso dobiU dovolj pri podiranju drevja. Največ stelje so nekoč dobili s košnjo praproti, resja, celo borovničevja in na vlažnih tleh tudi mahovja - in seveda z grabljenjem listja. Za listje se je vedno najbolj mudilo. Narava je odmerila zelo kra- tek čas od prvih mrazov, ki so slekli listavce, do jesenskega deževja in prvega snega. Temu času so navadno rekU »babje poletje« in če je bilo nekaj ta- kih lepih dni, se je spravU lju- dem v zobe vsak, ki si ni pri- pravil stelje in je bila njegova živina v hlevu na debelo oblo- žena s kravjeki. Kot pri mlačvi so si steljarji različnih gospodarjev in celo vasi radi ponagajali. Na koro- ški strani so si pošiljali »obšej- dežnika«, ki je prinesel darilo, paket z ropotijo, vmes črn ko- lomaz, da bi si namazali grla. ko tako hrešče pojejo. Seveda jo je moral pravočasno ucvreti, ker bi mu sicer zrahljaU kosti. NorčevaU so se iz zamudnikov, zlasti, če je bil moški. Moral je med ženske pobirat vejevje in moški so ga ves čas zbadaU, kje da je pustil »janko«. Pri spravilu listja, praproti, resja in druge podrasti je bilo tudi valjanja, metanja na kup ali pa na voz, preden so veli- kanski tovor stelje opazili z vejami in povezali z vrvjo. Če je kazalo na lepo vreme tudi drugi dan, so nagrabljeno ste- ljo puščali na kupih, da so jo zvozili domov kasneje. Kje na obronku gozda so si steljarji kurili ogenj, v vroč pepel vti- kali kostanj, zvečer pa, ko se je »obesil mežnar« in zvonil ve- černi ave, so, preden so se na- potili domov, ob ognju še po- molili. Doma pa se je bilo treba najprej umiti. Ženske so imii- vale roke moškim, kar je še šlo, moški pa ženskam, kar ni šlo več brez zapletov, saj so jim roke rade uhajale tudi kam, kjer ni bilo najbolj neizogibno potrebno. To je bilo smeha, be- ganja sem ter tja, skrivanja in iskanja, preden so vsi sedli za mizo. Marsikje so po jutra- njem čaju ali prežganki zvečer prvič spet toplo jedli, ker so jim vmes v hosto prinesli »su- ho južino«. Da ne bo pomote, tudi dovolj mesa in drugih do- brot. Vejevje so spravili kam v senco, da se ni prehitro obsu- šUo, potem so ga dneve in dne- ve drobili na močnih kozah. Navadno so to delo prepustiU komu, ki je sicer težko hodil ali drugim opravkom ni bil več kos. V Ustnici je pač naredil, kolikor je lahko, nikomur ni bil napoti, če mu je šlo delo počasneje od rok. Od strani, kot dame v sedlu, so sedeli na kozi, poprijemali za dobro pest listnatega ali iglastega vejevja ter ga z drobljačem, posebej zato kovanim seka- lom, sekaU na dolžino dlani... Kaže, da je Pohorje zibelka ljudskih pesnikov Vodovniko- vega kova. Kjerkoli na tem po- gorju, naj bo v okolici Vitanja, v Oplotnici, na Zreškem Po- horju, povsod naletimo na ta- ke vesele stihoklepce. Tak je bil tudi Lojze Pogladič, zdaj bi bil star 103 leta, ki je nareko- val takšnole okroglo in po- skočno: Jaz sem steljosek, krepko jo pritiskam, skrbim za zabavo vseh - pojem, tulim, vriskam - cek, cek, cek, jaz sem steljosek. Nekoč, ko še ni bilo social- nih podpor, so takšna dela da- jali brezdomcem in potovcem. Nekdanje majhne občine so revežem določile domačije, kjer so jih vzeU v oskrbo. Vsak dan v tednu so se oglašali pri drugi hišni številki, zato so jim rekli tudi »numerjeki«. Ker je dni v tednu neparno število, je vsaka domačija prišla vsakih sedem tednov na vrsto, da je potovca oskrbela tudi čez ne- deljo. Navadno so spali po pamah v slami ali na kozolcih v krmi in v listnicah. V hudi zimi so jim dali tudi koš slame in staro hodno rjuho v goveji hlev, da so si kje v kotu aU na pogradu postlali. Hrano, naj- večkrat nič drugačno kot do- mači, so dobivali v posebni po- sodi v »ta velki hiši« za pečjo ali pa v črni kuhinji. Tak poto- vec ali berač si kruha ni smel sam odrezati, odrezala mu je gospodinja, kot otrokom. Tudi kak odslužen hlapec, ki se s prihranki ni uspel osamosvo- jiti in mu pri zadnjem gospo- darju niso daU zapečka, je na starost doživel takšno usodo. Hvala bogu, kaj takega ni bil vsakdanji primer, bilo pa je nekoč povsem razumljivo, kot tudi, da je bilo spravilo stelje veselo opravilo. Foto: DRAGO MEDVED V svetlih hostah, kot tu pod brezami, je praprot pogosta podrast. V Beli Krajini jim celo rečejo steljniki. Ljudje takih površin niso spreminjali v pašnike, a tudi gozdu niso dovolili, da bi se razrastel. Tu je vsako jesen praprot čakala na svoje kosce. Št. 42 - 20. Oktober 1994 22 I ODMEVI I Odmev na odprto pismo Marjana Podobnilca Predsednik SLS Marjan Po- dobnik je v sredstvih javnega obveščanja objavil odprto pi- smo, v katerem je na osnovi navedb in dokumentacije, ki so mu jo dostavili hmeljarski starešine, naslovil organom pregona naslednje vprašanje: »Zakaj se ne prepreči oziroma ne kaznuje nezakonito in izredno škodljivo mešanje tu- jih, nekvalitetnih hmeljev z uveljavljenim savinjskim hmeljem in zakaj to mešanico podjetje Hmezad Export Im- port prodaja pod blagovno 2uiamko uveljavljenega savinj- skega hmelja?« Mešanje hmelja s sloven- skim geografskim poreklom s hmeljem z drugim geograf- skim poreklom po mednarod- nih predpisih in po predpisih, ki veljajo v Republiki Sloveni- ji, ni dovoljeno. Kljub enovunnim zakonskim predpisom se direktor Bračvm in komercialni direktor Natek kaj malo menita za zakonska določila, saj že od 1. 1990 dalje mešata visokokvalitetni slo- venski hmelj s tujimi, nekvali- tetnimi hmelj i in ga nato pro- dajata v tujino pod blagovno znamko savinjskega hmelja, za kar obstajajo številni doka- zi, in sicer: iz obrazložitve sklepa št. 392/91 z dne 29.5.91, ki ga je izdal namestnik javnega tožil- ca enote v Celju izhaja, da je Hmezad Export mešal tuj, nekvaliteten hmelj s sloven- skim hmeljem in to mešanico prodal nemškemu kupcu pod oznako Ck)lding in Aurora, ki sta naša hmeljska kultivarja. V omenjeni obrazložitvi skle- pa Bračim izrecno priznava tozadevno manipulacijo. Nedovoljeno mešanje slo- venskega hmelja in prodaja te mešanice na tuje trge pod oz- nako naše sorte dokazuje ana- liza nabavnih faktur, datira- nih koncem leta 1990, v pove- zavi s prodajnimi fakturami tega obdobja; po 19 nabavnih fakturah je Hmezad Export kupil v svojem imenu in za svoj račtm 449 ton tujega niz- kokvalitetnega hmelja po pov- prečni ceni 5,88 DEM. Iz sez- nama 44 prodajnih faktur pa izhaja, da je Hmezad Export prodal v svojem imenu in za svoj račun 315 ton hmelja slo- venskega geografskega pore- kla (SIC!), po povprečni ceni 18,04 DEM/kg. Glede na to, da Hmezad Export kot komisi- onar nima možnosti prodajati hmelja slovenskega geograf- skega porekla v svojem imenu in za svoj račun, je na dlani, da je bila pod blagovno znamko Golding in Aurora prodana mešanica tujih, nekvalitetnih hmeljev in uveljavljenega slo- venskega hmelja. Nedvoumen dokaz o meša- nju ukrajinskega in kitajskega hmelja s hmeljem slovenskega porekla dokazujejo fotografije uvoženega hmelja iz 1. 1992. Iz poslovne dokumentacije, ki se nahaja v podjetju Hme- zad Export izhaja, da se je me- šanje hmelja nadaljevalo tudi v letih 1993 in 1994. Poleg kršitve Pravilnika iz 1. 1992 predstavlja nedovoljeno mešanje hmelja in nato proda- ja pod blagovno znamko slo- venskega hmelja tudi kaznivo dejanje preslepitve kupca po čl. 136/1 Kazenskega zakonika RS, za kar je zagrožena zapor- na kazen do treh let. Obstaja resna nevarnost, da bodo opisane manipvdacije na- čele ugled (in s tem cenovno raven!) slovenskega hmelja na svetovnem trgu, ki so ga gradi- li proizvajalci s trdim in odgo- vornim delom skozi dolga de- setletja. Seveda bi bilo zani- mivo izvedeti, v čigavo korist gredo finančni učinki mešanja hmelja; v proizvajalčevo, torej kmetovo prav gotovo ne, saj proizvajalec ne dobi niti po- godbeno zajamčene cene. Odprto pismo Marjana Po- dobnika je prišlo v pravem trenutku in predstavlja poskus odpora proti kriminalu belih ovratnikov, ki je v današnjem zmedenem času postal skoraj- da slovenski nacionalni šport. MITJA ŠVIGELJ, Velenje izjava za javnost ali zalcaj se sprenevedamo Krajevni odbori SDSS Vransko, Braslovče, Polzela in Prebold, Krajevni odbori SKD Vransko, Braslovče, Polzela, Sv. Jurij ob Taboru - Tabor, Sv. Pavel pri Preboldu - Pre- bold, Sv. Peter v Sp. Savinjski dolini - Šempeter, Krajevna odbora SLS Vransko in Tabor, Občinski odbor SKD Žalec, Občinski odbor SLS Žalec po- družnica Sp. Sav. dolina ter vodstva KS Polzela, Braslov- če, Tabor in Vransko so pred nekaj dnevi obelodanili Izjavo za javnost. Izjava je bila ob- javljena v večih časopisih, med drugim tudi v vašem. Na to izjavo, v kateri kar mrgoli (mi- lo rečeno) sprenevedanja in potvarjanja dejstev, jim mo- ram napisati nekaj nespornih dejstev. F*resenečenje in globoko za- skrbljenost nad odločitvijo Državnega zbora izražajo podpisniki in trdijo, da je ta odločitev v nasprotju s stro- kovnim predlogom vladne ko- misije. Le-ta je namreč pred- lagala na območju sedanje ob- čine Žalec pet novih občin in na referendvunu izglasovano občino Tabor. Strokovnih podlag, na osnovi katerih je predlog nastal, ne poznam, za- to o predlogu s te plati ne mo- rem polemizirati. Gospodom podpisnikom in njihovim strankam so pa prav gotovo poznani rezultati nedavnega referendimia, na katerem so le v sedanji KS Tabor izglasovali samostojno občino, drugod pa ne. Če je torej taka odločitev v nasprotju s stroko in evrop- sko listino o lokalni samou- pravi, zanesljivo ni v nasprot- ju z voljo naših ljudi. Le-ta (volja ljudi namreč) pa bi mo- rala biti sveta vsakemu pošte- nemu politiku. Pravite, da vam taka odloči- tev onemogoča neposredno odločanje o lokalnih zadevah in neposredno voljenje svojih predstavnikov v občinske sve- te. Saj ni mogoče, da ne vi ne vaše stranke ne veste, da je po odloku sprejetem na seji zbo- rov SO Žalec teritorij občine razdeljen na več volilnih enot, v katerih se voli od pet do se- dem svetnikov. Res ni nikjer zapisano, da bodo izvoljeni »vaši ljudje,« bodo pa zaneslji- vo ljudje iz vaših krajev in za- selkov. Pa ne da se teh ljudi že v naprej odrekate samo zato, ker mogoče ne bodo »vaši«. Višek sprenevedanja pome- ni vaša resnična zaskrbljenost ob dejstvu, da je takšna odlo- čitev v Državnem zboru sploh lahko bila sprejeta. Samo ma- lo račvmanja na pamet nam pove, da sprejem tega zakona (in kasnejša potrditev po su- spenzivnem vetu Državnega sveta) ni bil možen ne da bi zanj glasovalo vsaj nekaj vaših poslancev. Zakaj? Združena lista socialnih demokratov je javno povedala, da nasprotuje sprejemanju tako pomembnih odločitev na hitro in na silo. Liberalna demokracija* (vi jo omenjate kot tisto, katere po- samezniki si prizadevajo še bolj centralizirati upravljanje in javno porabo - tu se z vami strinjam) sama ima premalo glasov za sprejetje tega zako- na. Iz tega izhaja... In ne po- zabimo, predsednik strokovne komisije je takoj po sprejetju zakona odstopil. Ob vsej vaši skrbi in priza- detosti pa se čudim, da niste nič zaskrbljeni in prizadeti, ker je bila KS Vinska gora »odstopljena« v občino Ve- lenje! Neki zelo pameten človek je že davno tega povedal, da ima ljudstvo takšno oblast, kot si jo zasluži. KRISTIJAN MARKOVIČ, Prebold PREJELI Vladi Republike Sloveniie in .investitorju družbe DARS ZSSS, sindikat delavcev gradbenih dejavnosti celjske- ga območja z ogorčenostjo ugotavlja, da so se uresničile avgustovske napovedi o more- bitni izbiri italijanskega po- djetja kot izvajalca del za gradnjo avtocestnega odseka Ari a vas - Vransko. Že takrat je na domnevo re- agiral Svobodni sindikat Slo- venije, še zlasti pa Sindikat delavcev gradbenih dejavnosti Slovenije, in opozoril investi- torja o pomembnosti odloči- tve. Isti hip se je pojavila izja- va podpredsednika družbe DARS o preuranjenosti sindi- kalnih opozoril. Kocka je sedaj padla in iz- vajalec del na avtocestnem od- seku Arja vas - Vransko je ita- lijansko podjetje. Tako je od- ločil investitor. S tem se stri- nja tudi Vlada Republike Slo- venije. Po mnenju direktorja prav- ne službe DARS so vsi postop- ki pred tako pomembno odlo- čitvijo potekali v skladu s predpisi, zato jih je ob tem »nekoliko razjezilo« protestno pismo direktorjev nekaterih slovenskih gradbenih podjetij (predvsem iz celjskega ob- močja). Območni odbor sindikata delavcev gradbenih dejavnosti je celovito obravnaval pred- stavljene informacije ter pri tem ugotovil, da so le-te j?>v- nosti enostransko prikazane. Nacionalni program za iz- gradnjo avtocest v Sloveniji je za celotno slovensko gradbeno operativo veliko obetal. Slo- venskim ponudnikom je v dvo- faznem postopku bila prizna- na »celo« sposobnost izvajal- cev del po mednarodnih pravi- lih, dokončna odločitev pa je padla na »ugodnih« cenah tu- jega ponudnika. Gradbinci v Sloveniji smo prepričani, da bi država mora- la imeti interes zaščititi pra- vičnost ob odločitvi investitor- ja. Pri tem ne morejo biti pri- sotne politične in zakulisne igre, niti drugi skriti in javno- sti neznani interesi zahodnih sosedov. Gre za to, da so naši delavci ostali praznih rok, izvajali bo- do lahko le določena koope- rantska dela po dosti nižjih ce- nah kot pa so v osnovni po- godbi. V sindikatih se sprašujemo, kako ne bi izbor povzročil ogorčenje med delavci, saj sta imela investitor in Vlada Re- publike Slovenije v svojih ro- kah škarje in platno. Rezala sta ga tako, da je obetajoči po- novni zagon slovenskega go- spodarstva splaval po vodi, najslabše pa smo odnesli grad- binci. Odbor sindikata delavcev gradbenih dejavnosti celjske- ga območja zato poziva tako investitorja kot Vlado Repu- blike Slovenije, da javno pred- stavita širše informacije: Kako so slovenski ponudni- ki zadovoljevali razpisnim po- gojem investitorja (kader, su- rovine, oprema, cene...). Kako bo Ministrstvo za delo izdajalo delovna dovoljenja tujim delavcem, saj je med po- goji rcizpisala tudi ta, da mora izvajalec najmanj polovico del izvesti s svojimi delavci. Ali so dvomi o pravičnosti izbire ponudnika upravičeni ali gre za delavcem neznane interese. V svobodnih sindikatih celj- skega območja se vsakodnev- no srečujemo s težkimi gospo- darskimi razmerami in visoko brezposelnostjo, prav izgrad- nja avtocestnega odseka Arja vas - Trojane pa bi ob doma- čem izvajalcu lahko zagotav- ljala nadaljnje in nove zaposli- tve delavcev. Za odbor SDGS celjskega območja, MILICA DABANOVIC Odprto pismo iimeijarsicili | starešin Na hmeljarske starešine, Itg skrbnike za ugled slovenske« hmelja in slovenskega hn^ Ijarstva, naslavljajo števili^ proizvajalci hmelja, ki so j, nekaj let nezadovoljni žara* nedoseganja pogodbeno rantirane cene s strani Hrnj zad Exporta in nedopustneg zavlačevanja prilivov za pr^ dani hmelj, vprašanje, kako j mogoče, da je Upravni odbo Slovenske hmeljarske družb predlagal direktorja Hmeza Export Bračuna za nosilca od likovanja »red hmelj arskej viteza« za leto 1994. Prideli valci hmelja menijo, da je bi ta predlog neutemeljen, zla« glede na naslednja dejstva: Ivo Bračim je šele 6 let akti ven v hmeljarski branži. S prihodom Bračuna na nn sto direktorja Hmezad Expor se je močno poslabšal materi alni položaj proizvajalce hmelja; medtem ko sta bivi direktor Hmezad Exporta | Bobovnik in komercialni di rektor g. Birsa skoraj štiri de setletja prodajala hmelj q vsesplošno zadovoljstvo proij vajalcev hmelja, sta novi dj rektor Bračun in komerciali direktor Natek zrušila vpe Ijan, pregleden in za oba pc godbena partnerja pravic« sistem in ga nadomestila z lu transparentnim in za proizva jalce hmelja izrazito krivični sistemom, v katerem Hmeza Export kot komisionar ne di sega pogodbeno garantiran prodajne cene in lahko nekai novano. zavlačuje z izplačiloi prilivov za prodani hmelj ( oktobru letošnjega leta Hm« zad Export še ni v celoti p< ravnal prilivov za hmelj letni 1993 in 1992). Ivo Bračim je skupaj s kt mercialnim direktorjem Nat( kom odgovoren za nezakonit in izredno škodljivo manipul ranje s savinjskim hmeljei saj meša tuje, nekvaliteti hmelje z uveljavljenim savin skim hmeljem in to mešani« prodaja pod blagovno znaml uveljavljenega savinjskega hmelja, zaradi česar je izgubil zaupanje hmeljarskih starešii ki so že 1. 1991 zahtevali bre! pogojni odstop Bračuna in NJ teka. V letu 1994 je Bračun likv diral dve podjetji, hčeri Hmezad Exporta, in sic« Hmezad Trade in Hmezad Ismaning (slednje v postopku takoimenovane »tihe likvida cije). Izgube povzročene z liM vidacijo teh dveh podjetij bi moral, hočeš nočeš, pokra Hmezad Export z denarjeJ ustvarjenim v trgovini s hmfl Ijem. Višina izgub nikakor ni zanemarljiva, saj bo likvidaci- ja Hmezad Ismaninga stala proizvajalce hmelja najmanj 500.000 DEM, za kolikor se je Hmezad Export že obvezal pO" kriti prezadolženost Hmezad Ismaninga, s tem, da to verjet' no še zdaleč ni dokončna št< Vilka. Direktor Bračun je spB jel sklep o pokrivanju izgul samovoljno, saj si ni pridob soglasja proizvajalcev hmelj ki bodo tako brez svoje vol ali krivde še enkrat več uda jeni po žepu. Kriminalisti Uprave za iK tranje zadeve Celje so v mes< cu juniju 1994 podali zoper d rektorja Bračuna kazensk" ovadbo, zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega deja' nja v trgovini s hmeljem; po W ovadbi naj bi bili proizvajal^' hmelja oškodovani za cc^ 300.000 DEM. Na osnovi vprašanj, ki j"' pridelovalci hmelja nuiožiČo" naslavljajo na hmeljarske st^' rešine, postavljamo Upravni mu odboru Slovenske hiB^ Ijarske družbe odprto vpraša' nje: »Kateri razlogi so vo^ člane Upravnega odbora F oblikovanju predloga, da se Bračunu dodeli red hmelja^' skega viteza za leto 1994?« Hmeljarski stareši" Tale oglas je v resnici 3x večji EUROIN FOND Del denarja, namenjenega za reklamno akcijo, bomo pora- bili za darila, ki jih lahko dobite vsi, ki boste certifikat zamenjali za delnice Krone Krone ali Krone Seniorja, zatopohitiUdo 31. 10. 94! Med darili so tudi igrače. Če ne veste, komu bi jih podarili, se jim lahko odpoveste v korist slovenskih otroSkih bolnic. Podarjene prispevke bomo bol- nicam v vašem imenu izročili ob koncu akcije. ČASJE, DA SE ODLOČITE KRONA Odločite se lahko tudi drugače. Svojemu darilu se lahko odpoveste v korist razširitve Kronine akcije čiščenja obrežij slovenskih rek in morja, ki bo v teku do sredine novembra. PokličiU (061) 9788. Tudi ob koncu tedna lahko dobite vse informacije o Kroninih skladih, najpreprostejšem načinu zamenjave certifika- tov za delnice in seveda o darilih za vlagatelje. Št. 42 - 20. Oktober 1994 23 Upoštevana volja Savinjčanov Oglašamo se v zvezi z neka- terimi članki na temo lokalne samouprave na področju obči- ne Žalec. Ponekod je bilo ome- njeno ime dr. Janeza Zupane- ca oziroma stranka LDS, ki naj bi pod nekakšno krinko in- dividualnih interesov se zav- zemali za veliko občino Žalec in kar bi naj bilo v nasprotju z interesi državljank in držav- ljanov na tem območju. Sporočamo, da je poslanec v državnem zboru dr. Janez Zupanee vložil amandma na predlagani zakon o ustanovi- tvi občin ter o določitvi njiho- vih območij z vsebino, da obči- na Žalec ostane takšna kot je že bila doslej. Amandma je bil vložen, ker so referendumi na trinajstih volilnih območjih v Žalcu, kar v dvanajstih padli in so torej občani in občanke jasno povedali za kaj se zavze- majo. Izjema je bil Tabor, kjer je referendimi uspel. Vsekakor je poslanec v državnem zboru izpolnjeval na referendumih izraženo voljo Savinjčanov. Referentka poslanske pisarne dr. Janeza Zupaneca, KLAUDIJA KAČ Evropske pokojnine - da... ... vendar, ko bodo tudi ^lače zaposlenih predvsem v gospodarstvu - evropske. To dejstvo je potrebno poudariti ob zadnjih vikih in krikih DE- SUS-a (bivšega ultrakomuni- stičnega krila ZLSD). Konec septembra se je namreč v vseh slovenskih sredstvih obvešča- nja pojavila »kričaška« zahte- va po evropskih pokojninah. Vendar pa ko človek sliši kate- ri subjektivni akterji to zahte- vajo, se takoj vpraša sam pri sebi: »Ali nimajo dovolj?« Vodstvo DESUS-a predstav- ljajo sami vrli bivši »tovariši direktorji,« ki so si svoje eko- nomsko znanje pridobivali tu- di kot sekretarji občinskih ce- kajev in sindikatov. Danes imajo solidne pokojnine (100.000 tolarjev) in še vedno sanjajo o nekakšnih evropskih pokojninah, medtem, ko so v preteklosti razmišljali o Evropi kot o simbolu »gnile- ga kapitalizma«. In s takšno Evropo je bilo boljše imeti nič kontaktov, kot pa biti izpo- stavljen budnemu očesu Veli- kega komunističnega brata, ki je kukalo iz Beograda. Očesni ciliamiki so bili mirni, če je to ^>oko« videlo, da se vse lepo odvija okoli planskega sistema gospodarjenja z družbeno lastnino, ki je bila še vsa po- packana s krvjo bivših lastni- kov, hkrati pa je bila ta lastni- na »od vseh in od nikogar«. Edini zvodnik, ki je prejemal provizijo od »produktivnih ci- klusov« te družbene lastnine, je bil seveda veliki komuni- stični brat, ki je domoval na »Rue de Oplenački vjenac« (Beograd). Tako je bilo s to produktivnostjo - obratoval- nostjo na DL, sicer pa so »to- variši direktorji« z njo delali tudi tako, da so puščali za sa- bo le kondome in nič »oplaja- nja kapitala iz lastnine« in se potem umaknili v predčasen zapeček. In si pred upokojitvi- jo »nabili« najvišje osnove v bivših jugo-dinarjih, ki so bolehali za kronično »hiper- inflatomo cirozo« nominalne Vrednosti denarja. Zato so DESUS-ove zahteve skrajno nečloveške, če upošte- vamo, da marsikateri sloven- ski delavec v gospodarstvu, ki je bilo vedno vreča brez dna (predvsem za politike - bivše ali sedanje - nekateri hodijo celo v Pariz po nakupih za svoje bodoče otroke), ne prej- me krvavo zaslužene plače po več mesecih. In ta plača je baje zajamčena in znaša 25.000 to- larjev bruto. DESUS-ovci, do- jamite že enkrat, da je konec časa, ko so izsiljevale sledeče kategorije: izgubarji v gospo- darstvu, dolžniki v bankah in raznorazni »napajalci« in dr- žavnega proračuna (politiki, borci NOB, upokojenci idr.). Gospodarska hrbtenica je že tako in tako preveč skoliotična od preteklega komunističnega načina »kondomskega« gospo- darjenja in tudi od sedanje tranzicije. Naj se ta hrbtenica že enkrat ustrezno rehabilitira in končno normalno vzravna (brez levih in desnih od- klonov). GREGOR URANIČ, Vojnik Škandal za Slovenijo Na neštete intervencije, prošnje, kritike, ki jih preje- mam iz javnosti in na številne članke, polemike in obsodbe v javnih medijih, nimam druge izbire, kot da se v danem pri- meru javno obrnem na vas osebno, za pomoč pri rešitvi skorajda vseslovenskega pro- blema. Prepričana sem, da vam je poznan problem zaseb- nega azila zavrženih živali pri varovanki Mileni Močivnik, do nedavnega na Visokem pri Kranju. V imenu Svetovne zveze za varstvo živali (WSPA) London vas prosim, da nemu- doma ukrenete karkoli, da se kalvarija teh živali primemo in humano vreši. Gre za 200 psov in mačk, zavrženih, mu- čenih, trpečih ter od Močivni- kove pobranih z namenom, nuditi jim zasilno vamo zavet- je. Stanje je nevzdržno. Pro- blem iz dneva v dan sproti po- maga reševati edino trbovelj- sko Dmštvo proti mučenju ži- vali s predsednikom Romanom Turnškom na čelu (0601-26- 032). To so nadčloveški napori, premalo izdatni in brezupni. To stanje mora rešiti država, kajti tudi država je kriva, da v Sloveniji ni regijskih zave- tišč za zavržene, izgubljene, odvzete mučene živali. Psi in mački so trenutno preseljeni 60 km izven Ljubljane, kar pa ni dokončna rešitev in je sta- nje kaotično. Stanje lahko pri- merjamo z naravno katastrofo, pri kateri se sicer sprožijo vsi državni vzvodi, dočim ostaja vpijoč problem rešitve živali nerešen oz. prepuščen reševa- nju posamezniku, ker pri nas niti pri najvišjih vrhovih ni čutiti posluha za human odnos do živali. Ker odhajam na za- sedanje v Luxemburg, ne bi želela tam razpravljati o tem problemu in prositi za inter- vencijo na najvišji ravni. Ta - lahko rečem - kulturni škandal za vso Slovenijo lahko preprečijo odgovorne službe s tem, da dobijo, ne le namig - temveč strog nalog z najvišje- ga mesta in sicer: Brez preganjanja in represij naj se do dokončne rešitve pu- sti živali v sedanjem objektu. Da se nemudoma iz kateri- koli virov finančno oskrbi pre- živetje 200 psov in mačk pod skrbstvom Milene Močivnik in trboveljskega DPMŽ z Roma- nom Turnškom. Da se doseže pri občini Vrh- nika soglasje, da se zavetišče preseli v že pripravljeni objekt Bistra (Log) pri Vrhniki, ka- mor je Močivnikova že vložila del sredstev in je objekt že ne- kaj mesecev v fazi adaptacije. Koristim priložnost, da po- vabim javnost, naj pomaga re- ševati stisko živali pred bliža- jočo zimo in prispevke naka- zuje na naslov: Dmštvo proti mučenju živali Ti'bovlje — za azil - št. 52700-620-112-05- 1330-110-10076/10. Vsem da- rovalcem se v imenu vseh, na pomoč čakajočih živali, iskre- no zahvaljujem. LEA EVA MULLER, Ljubljana Deželankam in dežeianom Slovenije Po tretjem branju zakona o političnem združevanju. Dr- žavni zbor Republike Sloveni- je je na svoji redni seji, dne 28.9.1994, sprejel omenjeni za- kon, zoper katerega Stranka enakopravnih dežel (SED) Ce- lje odločno ugovarja, pred- vsem v tistem delu, kjer zakon zahteva najmanj 200 članov za ustanovitev neke politične stranke. S tem dejanjem je Državni zbor v celoti izničil enako- pravnost politične konkuren- ce, in s tem nedvoumno privi- ligiral vladajoče parlamentar- ne stranke, očitno z namenom, da bodo trajno na oblasti. Stranka enakopravnih dežel je prepričana, da ima vsak vo- lilec pravico kandidirati na vseh volitvah, brez vseh ome- jitev. V zvezi s tem Stranka ena- kopravnih dežel iz Celja hkra- ti pričakuje, da Ustavno sodiš- če po uradni dolžnosti samo- iniciativno prevzame pobudo za presojo ustavnosti sprejete- ga zakona o poUtičnem zdm- ževanju. Z deželno ureditvijo proti centralizmu! lO SED, tajnik: VLADO RECKO Avgljev hlev - imenovan slovenska strankarska scena Na slovenski politični sceni se sedaj pojavljajo stranke, katere se kar vse po vrsti be- sedno zavzemajo za demokra- cijo, poštenje, moralnost, pravno državo, pravičnost, so- cialno državo blaginje, zmanj- šanje brezposelnosti, boj proti kompciji, malverzacijam, okoriščanjem, krajam in dm- gim oblikam kriminalitete, uspešno gospodarstvo, ipd. - skratka za »narodov blagor« in kar tudi obljubljajo vo- livcem. Polna usta omenjenih ob- ljub in demagogije imajo zlasti v predvolilnih obdobjih, ko nam vsi po vrsti obljubljajo raj na zemlji, če le volimo njihovo stranko, ki da je edina prava. Spomnimo se, npr.: obljub da- nih pred zadnjimi republiški- mi parlamentarnimi volitvami s strani komunistov: ZLSD (katerim bi bolj ustrezalo ime: Zdmžena Lista Samih Dema- gogov) o 100.000 novih delov- nih mestih (očitno so pozabili zamenjati predznak pred šte- vilko) in LDS (katerim bi bolj ustrezalo ime: Lažemo Do Skrajnosti) z njihovo »zgodbo o uspehu« vodeno z demago- škim načelom: »ne na levo, ne na desno,« kar pa v resnici po- meni: v propast! Vrli demo- krati (sedaj že bivši!) so pom- pozno pozivali volivce naj ni- kar ne dovolijo koalicijo LDS+SKD, pa so neslavno končali stopljeni v LDS (?!), ker ima pač oblast (beri: privi- legije in osebne koristi), svojo moč, večjo kot načelnost, seve- da. Tudi (komunistični) vamhi okolja so mnogo obljubljali, pa kot del vladajočih struktur de- lujejo kot krvniki narave. Vodstvo SKD bi se še s hudi- čem povezalo (pa čeprav je le- ta rdeč) in bi z njim za boljšo (njihovo, seveda) prihodnost pozabilo njihova stara ideolo- ška razhajanja, da bi le prišli do oblasti (oz. ostali na obla- sti) in vsega, kar le-ta prinaša. Tudi SDSS je bila, še ne tako dolgo nazaj, članica vladne koalicije in ni takrat nič omembe vrednega storila, se- daj pa na veliko obtožuje svoje nekdanje partnerje. Pa tudi dmge opozicijske stranke niso storile skoraj ničesar od ob- ljubljenega (tudi nekateri nji- hovi poslanci so imeli očitno preveč dela s pridobivanjem ugodnih stanovanjskih kre- ditov). Mnogo imen članov raznih strank se pojavlja v številnih novih in novih aferah (v zvezi z orožjem, podkupninami, zlo- rabo dolžnosti, okoriščanjem, poneverbami, idr. oblikah kri- minalitete). Tudi ceneno sa- moreklamarstvo jim ni tuje (spomnimo se samo letošnjega teka z zbiranjem prispevkov za nakup medicinske opreme za otroke pri Ptuju, kjer so si za 500 SIT nekateri posamez- niki, med njimi minister za zdravstvo, nekateri poslanci in dmgi, kupovali publiciteto - v posmeh temu, da so za na- kup takšne opreme predvide- na proračunska sredstva!) V vseh parlamentarnih strankah in skoraj vseh izven parlamentamih strankah ima- jo med članstvom sedanje oz. bivše komuniste, kateri so le zamenjali barvo, ne pa mavi in tako dejansko obvladujejo vsa področja javnega in druž- benega življenja. Navedeno pove, da trenutno v Sloveniji ni stranke, ki bi zaslužila zaupanje Slovencev ter se tako kaže potreba po ustanovitvi nove, nekomuni- stične stranke poštenih Slo- vencev, ki bi to kar dmgi le obljubljajo, tudi dejansko uresničila. PRIMOŽ BAUCON, Celje Ne bodimo tako kruti do narave! K pisanju me je spodbudila misel, da se bomo Zemljani kmalu kopali v odpadkih, če se ne bomo prav kmalu streznili in začeli lepše in bolj pametno ravnati z našo Zemljo. Ko ho- dim ob cesti in vidim kaj vse mora »požreti« naša Zemlja, me kar zmrazi. Kdaj bomo že končno začeli povsod zbirati ločene odpadke? Papir, steklo, kovino, plastiko. Vem, da bo marsikdo pomislil, le kako bi to izvedli v naseljih. Jaz pa mislim, da je to čisto prepro- sto. Kontejnerje za steklo, pa- pir in kovino, plastiko se naj postavijo na neko mesto v na- selju - kjer se potem ti odpadki zbirajo. Ne vem zakaj v Pe- trovčah še ni takšnih kontej- nerjev?! Lahko bi stali v Petrovčah, v bližini šole, v Dobriši vasi - nasproti kapele itd. Določiti bi se moralo mesta, kjer bi ti kontejnerji stali, seveda pa je potem vse odvisno od osvešče- nosti ljudi. Mislim pa, da bi se marsikdo poslužil teh kontej- nerjev, če bi bili na voljo. Ko- nec koncev se v vsaki hiši naj- de prostor, kjer bi se zbiral papir, odpadle steklenice, pla- stika, ko pa se nekaj tega na- bere se odnese v zato priprav- ljene kontejnerje. To pa se po- tem odpelje v predelavo. Mi- mogrede me bega tudi misel zakaj Jub Domžale in Cinkar- na Celje ne jemljejo nazaj pla- stičnih posod od fasadnih oblog, barv, lakov? Mar ne bi bilo veliko ceneje posodo oči- stiti in napolniti z novo vsebi- no, kot pa te plastične posode metati v naravo, za polnjenje pa kupovati dmge? S tem bi naredili korist sebi in naravi! Ljudi na Zemlji je vse več, vse več je tudi odpad- kov. Vem, da bo ob branju mo- jega pisma marsikdo zamahnil z roko, jaz pa mislim, da bo to naredil samo tisti, ki mu je malo mar za našo naravo in prihodnost naših otrok. Kajti prihodnost ni le v napredku, temveč tudi v lepi, čisti in zdravi naravi! Prihranimo jo tudi nekaj našim otrokom! ALENKA TURNŠEK, Petrovče Čebelica na obisku pri rdeči sončnici »čebelica« je naziv skupine upokojencev za samopomoč v domu upokojencev na Polze- li. Srečanja imamo vsak četr- tek v samem domu. Včasih je prav živahno, še posebej, ka- dar praznujemo rojstni dan kakšnega člana. Pa tudi izleti in pikniki so ob četrtkih. Pa nas je gospa Vilma Mar- činko povabila na obisk v Mo- zirje. Kar celo skupino! Vodja skupine gospa Tatjana je orga- nizirala vse potrebno v zvezi s takim izletom. Vreme je bilo sicer čememo, negotovo, raz- položenje pa je bilo v malem avtobusu kar živahno. Seveda smo se najprej oglasili v gaju ter si napasli oči na cvetju, ki še kar veselo raste. Še posebej smo si zapomnili rdečo sončni- co, ki je še prav posebej žarela med ostalimi rumenimi. Pa ču- dovito duhovit golobji parček iz belega peska, obrobljen z zelenjem, za oči pa sta bila dva šopka. Res domiselno! Pa smo se nekateri podali do ka- pelice, ki je zunaj prav lepa, žal pa vstopiti nismo mogli. Seveda smo pozvonili, naj tudi dmgi vedo, da gaj še živi. Da, še živi, čeprav ga jfe podivjana voda odnesla. Toda Moziijani se ne dajo. Hočejo imeti lepo- to, pa jim je uspelo. Imel sem srečo, da sem na belih potkah v delovni halji srečal gospoda Skornška, ki je bil glavni po- budnik za vso to cvetlično raz- stavo. Prav neverjetno se sliši, da so imeli kar cel milijon obi- skovalcev ! Pri izhodu nas je že čakala gospa Vilma in nas odpeljala na svoj dom. Prijazno nas je pogostila, v vseobčem klepetu pa nam je čas hitro mineval. Spoznali smo varovance, ki jim VDC nudi zavetje. Ob hu- manem odnosu zaposlenih se res dobro počutijo. Tako smo videli še drugo plat življenja. Za slovo se je v avli zaslišala še pesem, ki je sicer povsod njihova spremljevalka. Social- nima delavkama s centra za socialno delo v Žalcu, ki sta sicer naši prijateljici že več kot štiri leta, hvala lepa za prijet- no doživetje. Seveda tudi naši delovni terapevtki, gdč. Serge- ji Mastnak, ki je pomagala vstopati in izstopati, pa tudi sicer pomagala, kjer in komur je bilo potrebno. Navsezadnje ali pa pred- vsem, zahvala tudi kuharicam za bogat sendvič na poti in za toplo kosilo ob poznem po- vratku. Upamo, da ta izlet ni bil zadnji v tem letu. Saj je še kar lepo število četrtkov pred sil- vestrovim! IVAN VODUŠEK, Polzela ZAHVALE,! POHVALE; Za današnji čas, skoraj neverjetno v noči s 25. na 26.9. je imel mož neznosen zobobol, zato je < bila nujno potrebna pomoč zo- bozdravnika. Ker je mož inva- lid, smo ga z veliko težavo j s taksijem pripeljali v zdrav- j stveni dom Celje. Zglasili smo '< se v dežurni ambulanti v prit- ličju, ker zaradi invalidnosti ■, ni mogel v zobno ambulanto ' v III. nadstropje. Hčerka, ki ga je spremljala, ] je odšla v zobozdravstveno 'i ambulanto št. 1, kjer je ordini- . ral g. dr. Uranič in ga seznani- i la s stanjem očeta. Takoj je ; prišel v dežurno ambulanto ter ; možu izpulil boleči zob. ] Nismo mogli verjeti, da je še kje človek — zdravnik, ki razu- j me in želi pomagati človeku ■ v stiski. Žalostno vendar res- i nično, kako daleč je naša ljuba Slovenija, saj danes ne pozna več brat brata. Namen tega pisma je, da se z možem najlepše zahvaliva g. dr. Uraniču - zobozdravniku, i za njegovo hitro pomoč in mu i želiva, da še naprej zdrav in srečen opravlja svoje delo. Hvaležna KARNERJEVA, Celje ; Romanje na Ptujsko goro Osemnajsti september je bil pusti dan. Deževalo sicer ni, vendar je bilo vreme zelo dol- j gočasno, a za nas romarje je \ bil to vesel dan. S slivniške župnije smo na- j mreč romali k Mariji na Ptuj- ] sko goro. Tam je bilo somaše- i vanje treh duhovTiikov. Usta- ] vili smo se tudi v Studencih i pri Poljčanah. Ogledali smo si ' samostan sester Magdalenk in še dmge zanimivosti. Tam nas | je lepo pozdravila sestra Stanka. j Romali smo tudi na Sladko \ goro, kjer nas je lepo pozdravil in nagovoril tamkajšnji žup- i nik. Nazadnje smo se še usta- vili na Ponikvi, kjer je rojstni kraj škofa Antona Slomška. Tudi tam smo si ogledali lepo cerkev in župnik nam je tudi i marsikaj zanimivega razložil. Vsem, ki ste nam omogočili to romanje, se prisrčno zahva- ' ljujemo, gospodu župniku An- - dreju Mazeju za infoiTnacije in šoferju Emestu Zidanskemu ; pa za prijetno in vamo vožnjo. 1 Ljubi Bog daj ,še veliko ta- ' ] kih romanj. ; CECILIJA KLADNIK, ] Gorica pri Slivnici -: Hvala vsem! Celjsko dmštvo za pomoč osebam s cerebralno paralizo, otroci in starši se iskreno zah- valjujemo za denarne prispev- ke za terapevtsko kolonijo v Stmnjanu. Pivovami Laško, Kovino- tehni Celje, ŽG Atomske To- plice - Podčetrtek, Cetis Celje, Etol Celje, Cinkarna Celje, PUV d.o.o. Celje, Emteks d.o.o. Žalec, SDE sindikat RLU Velenje, KZ SD d.o.o. Šoštanj, Banka Celje d.d. Ce- lje, Klasje Celje, Davidov hram Nazarje, Keros d.o.o. Rogaška Slatina, TTE Velenje, Gorenje n.o. Velenje, Cicero - Tiskarna Mozirje., LB Vele- nje, Viktor Seme - Šmihel La- ško, Konus d.o. SI. Konjice, Banka d.o.o. Celje, Blatnik Ci- ril Sodna vas, SI banka Žalec, Spačaj Brigita, Zveza društev CP Ljubljana, ZZZS Ravne in ZZZS Celje. Prav tako hvala vsem, ki so prispevali dobitke za zelo uspešen srečolov. Velika hvala za razume- vanje! Dmštvo za pomoč osebam s cerebralno paralizo, Celje Št. 42 - 20. oktober 1994 24 Pariz 94: optimizem in futurizem Avtomobilska Evropa pozna veliko avtomobilskih prireditev, kajti skoraj je ni države, ki ne bi imela svojega avtomobilskega salona. V tej množici pa obstajajo imena in s tem saloni, ki presegajo nacionalne meje. Pariški avtomobilski salon - Mondial de L'Automobile — je na vrsti vsako drugo leto (skupaj s prav tako slovitim frankfurtskim avtomobilskim salonom) je gotovo eden takšnih, pa hkrati prireditev, ki je noče in ne sme zamuditi niti ena pomembna avtomobilska hiša. In tako je bilo tudi letos. Avtomobilske tovarne so pripeljale v francosko prestolnico praktično vse, kar je že bilo ali šele bo na ogled oziroma tisto, kar šele bo naprodaj. Hkrati so se temeljito in dovolj izvirno lotile avtomobilske prihodnosti, po drugi strani pa trdno stojijo na avtomobilskih tleh. Posel z avtomobili je namreč vse zahtev- nejši, konkurenca več kot ostra. Letošnja prodaja je — z nekaj redkimi izjemami - ugodna in vse kaže, da se avtomobilskim tovarnam - predvsem evropskim in ameriškim - obeta dokaj ugodno leto. Prav v tem se letošnja avtomobilska predstava v Eifflovi deželi bistveno razlikuje od lanskega showa v Frank- furtu in tudi od letošnje predstave v švicarski Ženevi. Optimi- zem je bil opazni spremljevalec letošnjega salona v svetovljan- skem Parizu. Lada serije 110 (karavan): kdaj tudi na cesti? Vprašanje je, ali je optimizem čutiti tudi v ruski tovarni Av- tovaz/Lada. Ampak drži, da so pod pariške razstavne luči Ru- si ob nekoliko obnovljeni ladi nivi (odslej tudi z 1,7-litrskim bencinskim motorjem, ki zmo- re 80 KM pri 5400 vrtljajih) pripeljali tri prototipne lade z oznako 110. Gre za serijo treh razUčnih karoserijskih oblik: limuzina s štirimi vrati (110 LI), pa karavan (111 GTE) in kombi limuzina s pe- timi vrati ter tovarniško ozna- ko 112 GLI. Na pogled in sicer so to dovolj sodobni avtomobi- li, ki so - to je zgolj domneva, kajti tovarna oziroma njen francoski predstavnik je bil si- la skop z informacijami - ver- jetno oblikovalsko delo itali- janske avtomobilske šole (morda sloviti Giugiaro?). Po nekaterih informacijah naj bi ruska tovarna vse tri omenjene avtomobile izdelala že pred skoraj dvema letoma, sedaj so jih toliko dodelali, da je bila javna predstavitev že skoraj nujna. Ladam serije 110 naj bi za začetek namenjali dva mo- torja, in sicer oba z gibno pro- stornino 1,5-litra, pa različno močjo oziroma številom venti- lov na valj (51,5 kW v varianti s po dvema ventiloma na valj in 58 kW v izvedenki s po štiri- mi ventili na valj). Kdaj naj bi vse tri (ali vsaj ena) izvedenka serije 110 v resnici pripeljala na trg in v trgovine, je seveda povsem nejasno. Po nekaterih napovedih naj bi se to zgodilo čez približno 24 mesecev. Am- pak če bo to držalo, potem se avtomobilom in tovarni piše precej slabo. V dveh letih se bo avtomobilski svet temeljito spremenil. Pri Fordu se z galaxyjem lotevajo konkurence v razredu limu- zinskib kombijev Gneča v razredu limuzlnskih kombijev Limuzinski kombiji ali veli- koprostorski avtomobili so nedvomno moda zadnjih let. Evropski avtomobilski trgi naj bi tja do leta 2000 pokupili vsako leto vsaj 300 ali 350 ti- soč limuzinskih kombijev, kar je tržna napoved, ki je ni pre- zrla skoraj nobena evropska avtomobilska tovarna. Rezul- tati so znani in otipljivi. Volkswagen in Ford bosta prihodnje leto postavila na ce- sto limuzinski kombi, ki bo pri VW dobil ime sharan, pri For- du pa bo to galaxy. Oba avto- mobila sta svoj krst doživela tudi na pariškem avtomobil- skem odru, pri čemer so zima- nje razlike med sharanom in galaxyjem bolj ali manj zane- marljive. Ampak, se kaže zno- va vprašati, je tržna matema- tika z limuzinskimi kombiji na evropskih tleh res čisto prava? Ford, ki mu gre letos na evrop- skih prostorih kar dopbro od rok, je v mesto ob Sieno pripe- ljal tudi povsem novega scor- pia. Ameriška podoba za evropski avtomobilski okus. Še preden so ga postavili na ogled, se je razbesnela prava vojna: je to grd, čuden ali izvi- ren avtomobil? Končno so ugotovili, da je tovarna novi- narskim hišam še pred Pari- zom 94 poslala nekoliko ne- rodno izdelane fotografije no- vega scorpia (slikan naj bi bil preveč od spodaj). Drži: pred- nje luči so nenevadne, zadek prav tako in v resnici vsaj ma- lo spominja na ameriške avto- mobile. Ampak to niti ne more biti čudno, kajti evropski Ford je pač v tesnem sorodu z ame- riškim Fordom. Scorpio bo na trge pripeljal prav kmalu (če drži napoved slovenskega za- stopnika, potem bo pn nas na- prodaj že konec novembra), ponudili bodo dve karoserijski izvedenki (limuzino in wagon oziroma tumier), najmočnejši agregat pa bo šestvaljnik s po štirimi ventili na valj in močjo 207 KM. (pri njegovem razvoju je sodeloval tudi dirkaški Cos- worth). Scorpio karavan: oblika, ki menda razburja Itaiijanski premieri: alfa romeo GTV in spider Fiat, italijanski avtomobil- ski koncem, ki združuje skoraj vso apeninsko avtomobilsko industrijo in je tako tudi last- nik areške tovarne Alfa Ro- meo, v Parizu ni imel kaj veli- ko pokazati. Pač pa je dovolj opazno sijala prav Alfa Romeo z dvema, že precej časa napo- vedanima novostima. Spider, kar je italijanska oz- naka za roadster oziroma ka- briolet, in GTV (kupe) sta av- tomobila, ki ju pač ni mogoče prezreti. Dovolj drzne in izvir- ne karoserijske linije (sodelo- val je Pininfarina) in dve vrsti opreme ter dva različna mo- torja. Za različico GTV so pri- pravili 2,0-litrski turbinsko gnani šestvaljnik z močjo 202 KM, medtem ko bosta osnovni izvedenki tako GTV kot spi- derja na voljo z 2,0-litrskim štiri valj nikom twin spark (po dve svečki na valj) in močjo 150 KM. Kdaj bosta oba avto- mobila pripeljala v trgovino, je očitno vsaj manjša skriv- nost. Kdaj naj bi bila naprodaj na podkaravanškem prostoru, pa je podobno futurističnemu napovedovanju prihodnosti. Nastajala je dokaj dolgo, se- daj, prav v času pariške avto- mobilske prireditve, je teorija postala stvarnost. Riisselshe- imski Opel je namreč začel tu- di v resnici prodajati tigro, majhen kupe, ki naj bi v letu dni število prodanih oplov pJ večal vsaj za 50 tisoč. To jj zelo domiselno, zelo prijetno in tudi duhovito oblikovan ku. pe 2+2 (delo hišnega oblikoval, ca, sicer Japonca Hidea Koda. me) z dvema različnima mo. torjema (1,4-litra in 90 KM tet 1,6-litra in 106 KM) in napo, vedjo, da bo skoraj zanesljivo najbolj všeč mladim. S pro- stornostjo - notranjo in prt- Ijažniško - se kupeji seveda ni- koli nočejo hvaliti, s pregled- nostjo prav tako ne. Tako j« tudi pri Tigri, ampak njena tržna prihodnost se zdi obe- tavna: motorno skromnejšo iz- vedenka naj bi v Nemčiji stala nekako 25, zmogljivejša pa kakšnih 28 do 29 tisoč mark. Opel tigra naj bi bil sloven- skim kupcem na voljo februar- ja prihodnje leto. Alfa Romeo in njen spider kot dokaz izvirnosti Opel tigra kot kupe za mlade Lepotec iz Stuttgarta: mercedes benz SLK Za marsikoga najvznemir- Ijivejši avtomobil letošnjega pariškega avtomobilskega sa- lona ni pripeljal iz kakšne ek- sotične tovarne, pač pa iz Stuttgarta in zato iz Mercedes Benza. SLK je kupe/roadster rela- tivno skromne dolžine (mali SL) je bil prvič kot študija na ogled na letošnjem torinskem avtomobilskem salonu, tokrat pa so razstavili izvedenko z oznako vario top. Gre za ra- zličico, ki se v pičlih 25 sekun- dah iz roadsterja spremeni v kupe in obratno. Mercedes benz SLK naj bi na cesto pri- peljal šele čez dobro leto in pol (torej 1996), je pa očitno, da bo to avtomobil, ki tovarni ne bo v sramoto, tržnikom pa v za- dovoljstvo. V veliko večji senci se je kot novost pojavila honda civic s petimi vrati (doslej le s tremi in štirimi) ter športni CRX. Ja- ponska Honda bo civica v va- rianti s petimi vrati opremlja- la s štirimi različnimi motorji s prostornino od najmanj 1,4 in največ 1,6-litra ter z ročnim petstopenjskim ali samodej- nim štiristopenjskim menjal- nikom. Avtomobil nastaja v Hondini tovarni v britan- skem Swindonu, kako in kaj pa bo s slovensko prodajo pet-j vratnega civica, pa je prepuš- čeno ugibanju. Lepotec iz Pariza 94: mercedes benz SLK Študije kot napoved prihodnosU Ena bolj opaznih značilnosti letošnjega avtomobilskega do- gajanja v Parizu so bile tudi številne študije. Tovarne so se zavzeto lotile avtomobilske prihodnosti, pri čemer vsaj v osnovi bistevnih razlik ni: avtomobili bodočnosti bodo ekološko še bolj neproblema- tični, s skromno porabo (mor- da tudi električnimi ali druga- če gnanimi motorji) in zato re- lativno lahki, predvsem pa vami. Toda te osnovne zahteve se navzven kažejo v sila j>estri obliki. S študijami - pa naj gre za domači ali tuji teren — že nekaj let prednjači francoski Renault. Tako je bilo tudi le- tos, kajti na ogled sta bUa ludo in modus. Oba spadata v tako- imenovano cestno floto vozil, ki naj bi ljudem v mestih ali bližnjih satelitskih naseljih olajšala življenje. Ludo je tako štirisedežnik svojevrstne pO' dobe, modus pa nekakšn" kombi vozilo, na katero je mo- goče postaviti različne nad- gradnje. To, da se je Renaul* lotil takoimenovanega mest' nega in primestnega transpor- ta, ni zgolj slučaj. Dovolj zgo- voren je namreč podatek, da povprečna hitrost vožnje pariškem območju nekako 1^ km/h. Ampak ludo in modu« sta in bosta ostala zgolj skus, kajti povsem točne avto- mobilske prihodnosti pač ^ mogoče uganiti. K sreči. Št. 42 - 20.oktolDer 1994 251 V Cellu je vse nared za festival Zs tekmovanje Je prijavljenih 15 radijskih postaj Organizator 5. festivala Združenja radijskih postaj Slovenije, hiša NT&RC in Ra- dio Celje že izrekata dobrodo- šlico predstavnikom radijskih postaj, še posebno tistim 15 radijskim postajam, ki se bodo pomerile v osmih zvrsteh last- ne letošnje radijske produkci- je. Formirani sta že tudi dve festivalski žiriji, ki bosta oce- njevali radijske stvaritve, se- stavljajo pa jih znana imena iz novinarskih in glasbenih vrst. V torek se je na posebni seji sestal v Celju tudi Izvršni od- bor združenja, ki je ocenil vse priprave na festival, nato pa se je udeležil tudi tiskovne kon- Prvi festival je bil 1990. leta v Trbovljah in tega festivala se Radio Celje ni udeležil, 2. fe- stival je bil v Moravskih Topli- cah, kjer smo bili že zraven in se znašli na 3. mestu, S.festival je bil v Slovenj Gradcu, kjer smo si s koroškimi radijci deli- li 2. mesto, 4. festival pa se je odvijal v Podlehniku pri Ptu- ju. Čeprav uradno niso objav- ljali skupnih uvrstitev, smo si po enakih kriterijih iz prejš- njih leti pošteno »izračunali« 3. mesto. Torej... ference, ki so jo organizatorji pripravili v Hotelu Evropa. Znani celjski hotel Evropa bo tudi sicer večino festivalskega in tekmovalnega časa gostil slovenske radij ce. Festival slovenske regional- ne in lokalne radiofonije se bo . začel v sredo, 26. oktobra ob 10.30 z uradno otvoritvijo fe- stivala v celjskem Narodnem domu - pokrovitelj festivala je celjski Izvršni svet - nato pa ob 10.45 nadaljeval s skupščino Združenja radijskih postaj Slovenije, na kateri bo navzoč tudi g. Borut Šuklje. direktor vladnega Urada za informira- nje s sodelavci. Radio Celje je v čast lastnemu 40. jubileju in predvsem svo- jim zvestim poslušalcem v ča- su od sobote, 22. oktobra do nedelje, 30. oktobra, pa tudi v čast 5. festivala slovenskih . radijcev, določil maratonsko in pestro programsko ponud- bo. Oddajali bomo non-stop 24 ur na dan! Tekmovalni del festivala se bo začel popoldne ob 15. uri s poslušanjem stvaritev tek- mujočih radijskih postaj, če- mur bo mogoče slediti v Hote- lu Evropa, nato pa se bodo udeleženci festivala preselili v Laško, kjer si bodo ogledali pivovarski muzej. Zelo delovno bo dopoldne v četrtek, 27. oktobra, saj bo poleg poslušanja tekmovalnih dosežkov radijskih postaj predvidoma ob 10. uri pogovor o Novi evropski pobudi in pro- gramih BBC English 121 in Viktorjev podvig s predstavni- ki BBC English in založbo Rokus. Osrednja točka popoldneva bo pogovor v živo s predsedni- Za poseben jubilejni »posla- dek« bo poskrbel tudi naš bra- tranec Novi tednik, ki bo ob našem sodelovanju in sodelo- vanju Agencije NT&RC ter vodstva vse medijske hiše NT&RC izdal posebno radij- sko Petico. kom Milanom Kučanom, ki ga bodo od 17.do 18. ure prenaša- le vse radijske postaje na t.i. četrti lokalni mreži, s čimer bo dosežena nacionalna slišnost. Za posebno poslastico bo zvečer ob 18.15 poskrbela Po- slovna skupnost za vinograd- ništvo in vinarstvo Slovenije s sedežem v Celju, ki bo v Ho- telu Evropa pripravila ob 25- letnici zaščitne znamke slo- venskih vin predstavitev in degustacijo jubilejnih pol- nitev. Zadnji dan festivala, v pe- tek, 28. oktobra si bodo do- poldne poleg poslušanja radij- skih izdelkov udeleženci pri- voščili še ogled Rimske nekro- pole v Šempetru v Savinjski dolini in jame Pekel. Popoldne bosta obe žiriji strnili svoje ocene, ki jih bomo objavili med zaključno prireditvijo 5. festivala radijskih postaj ob 20. uri v Hotelu Evropa. Po uradni razglasitvi in razdelitvi festivalskih odličij se bo festi- val zaključil z družabnim sre- čanjem, na katerem pričakuje- mo najmanj 100 radijcev in gostov. Napovedovati tekmovalne dosežke je nehvaležno opravi- lo, zase, za Radio Celje lahko zapišemo, da smo na tekmova- nje poslali korektne radijske izdelke. Kako se bodo obnesli v konkurenci med ostalimi, pa je odvisno od »vatla« žirij, ma- lo pa, najbrž, tudi od tekmo- valne sreče. Tako kot je to pri športu. Upamo pa seveda na dober izzid! MITJA UMNIK Zdržite z nami 24 ur Radia Celje Radio Celje bo kot enega od spremljajočih programskih projektov 5. Festivala Združe- nja radijskih postaj Slovenije in ob svoji 40-letnici, pripravil enotedenski 24 umi program. Glasba, pogovori, kontakti, nagradne igre torej tudi od 20.00, ko se običajno konča naš program, pa vse do 5. ure zjutraj. Tri dni, ko bomo v Celju go- stitelji festivala, bomo seveda tudi z našo novinarsko ekipo spremljali ta velik medijskih dogodek z neposrednimi jav- RADIO CEUE 95,1 24 UR NA DAN od 22.10.-29.10.'94 Ijanji s prizorišč festivala. Na- rodnega doma v Celju in Hote- la Evropa, kjer bomo tudi ime- li svoj studio. V večemem in nočnem programu bomo vrteli nekaj arhivskih posnetkov na- ših oddaj izpred let. Naši novinarji, ki bodo uredniki večemo-nočnega programa, bodo dali avtorski pečat programski podobi, se že dogovarjajo s svojimi gosti. Tako naj bi bila gosta tudi asa slovenske narodne zabavne glasbe (uganite sami kdo sta). Vita Mavric, Alkotest satiri- kon, znani športniki, pa še kdo. Naša leta Posebna izdaja ob 40-letnici Radia Celje Ljudje Spomini Dogodki Anekdote Mejniki Radijskapeticakot priloga Novega tednikaizzide včetrtek, 27.10.1994. RADIJSKI SPORED od 20. oktobra do 26. oktobra RADIO CELJE četrtek, 20.10.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kroni^ RS, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Poročilo OKO Celje, 6.30 Poroč OKO Maribor 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika RS, 7.i Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Pon čilo OKO Celje, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 9.C Pokličite in vprašajte, 10.00 Novice, 10.30 Mali O, 12.00 BBC novic 12.10 Tečajnica, 13.00 Novice, 13.05 Napovednik, 13.10 Glasbene želj- 13.45 Turistični kažipot, 14.00 Jack pot, 15.30 Dogodki in odmevi (prenr RaSlo), 16.00 Podalpski biser (melodija tedna), 16.10 Glasbeni expres 17.00 Kronika, 18.00 Ročk blok (Aleš Uranjek), 19.00 Poročila, 19.C Deutsche VVelle, 20.00 Zaključek programa. Petek, 21.10.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kronik RS, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Poročilo OKO Celje, 6.30 Poročili OKO MaritKJr, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika RS, 7.2C Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poro- čilo OKO Celje, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 10.00 Novice, 10.30 Petkove štengce, 12.00 BBC novice, 12.10 Tečajnica, 13.00 Novice, 13.05 Napovednik, 14.00 Jack Pot, 15.00 Obvestila, 15.05 šport ob koncu tedna, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaSlo), 16.00 Podalpski biser (melodija tedna), 17.00 Kronika, 17.30 Celjski magazin (Nada Kumer), 19.00 Poročila, 19.05 Deutsche VVelle, 19.10 Evropa v enem tednu (BBC), 20.00 Zaključek programa. Sobota, 2210.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kronika RS, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika RS, 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.45 Kam danes, 9.05 Predstavitev programa, 10.00 Novice, 10.15 Študentski servis, 12.00 BBC novice, 12.10 Teen val, 13.00 Novice, 14.00 Jack pot, 14.05 Glasba je življenje, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaSlo), 16.00 Podalpski biser, 16.05 čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, 17.30 Vročih 20,19.00- 5.00 Večer- no-nočni športno zabavni program: Rokomet: Celje Pivovarna Laško - Kodeljevo, prenos, športni rezultati, glastjene želje |ijg^jg|jg 23 10 • 5.00 Jutranji program, 8.00 Začetek programa, 8.05 Poročila, 8.30 Ver- ska oddaja-Luč sveti v temi, 9.00 Horoskop, 10.00 Novice, 10.30 Nedelj- ski gost: Milan Božič, 12.30 Iz domačih logov (Jure Krašovec), 13.00 Novice, 13.05 Domača melodija tedna, 13.10 Čestitke in pozdravi, 15.00 Nedeljsko športno popoldne: Gaj Kočevje - Biostart Publikum, prenos, Nadaljevanje čestitk in pozdravov, 20.00-5.00 Večerno-nočni program. Ponedeljek, 24.10.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kronika RS, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika RS, 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 10.00 Novice, 10.30 Športno dopoldne, 11.30 Športni kviz, 12.00 BBC novice, 12.10 Tečajnica, 13.00 Novice, 14.00 Jack pot, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaSlo), 16.00 Podalpski biser, 17.00 Kronika, 18.00 Podalpski pop, 19.00 Poročila, 19.05 Deutsche VVelle, 20.00 Vrtiljak polk in valčkov, 22.00-5.00 Večerno-nočni program Torek, 25.10.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kronika RS, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30 Poročilo OKC Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika, 7.15 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 9.00 Predstavitev programa, 8.45 Kam danes, 10.00 Novice, 10.30 Lestvica 3, Tri, lil. & AS, 12.00 BBC novice, 12.10 Tečajnica, 13.00 Novice, 13.05 Napovednik, 13.10 Glasbene želje, 14.00 Jack pot, 15.00 Obvestila, 15.30 Dogodki in odmevi (RaSlo), 16.00 Podalpski biser (melodija tedna), 17.00 Kronika, 17.45 Zimzelene melodije, 19.00 Poro- čila, 19.05 Deutsche VVelle, Kovinotehna Savinjska Polzela - Iraklis, prenos, 22.00-5.00 Večerno-nočni program. Sreda, 26.10.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kronika RS, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30 Poročilo OKC Marib)or, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika RS, 7.25 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 9.05 Terenski radio Celje: Odkrivamo, predstavljamo, 10.00 Novice, 10.15 S knjižnega trga, 10.30 Javljanja iz otvoritve 5. Festivala Združenja radijskih postaj Slovenije v Celju, 12.00 BBC novice, 12.10 Tečajnica, 13.00 Novice, 13.05 Napovednik, 13.10 Glasbene želje, 14.00 Jack Pot, 15.00 Obvestila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaSlo), 16.00 Podalp- ski biser (melodija tedna), 17.00 Kronika, osmrtnice, 18.00 Pop loto, 19.00 Poročila, 19.05 Deutsche VVelle, 20.00 Brane Rončel na RC, 22.00-5.00 Večerno-nočni program. Radio Celje oddaja od 5.00 do 20.00 v torek, četrtek in petek, ob ponedeljkih do 22.00, ob sredah do 21.00, ob sobotah do 24.00 ure, ob nedeljah pa od 8.00 do približno 19.00 ure, na UKV frekvencah 95,1, 95,9 in 100,3 MHz starec. Glavni in odgovorni urednik: Mitja Umnik Pomočnik odgovornega urednika: Robert Gorjanc Uredništvo: Nataša Gerkeš, Vesna Lejič, Mateja Podjed, Janez Vedenik in Tone Vrabl. Glasbeni urednik: Stane Špegel Vodja tehnike: Bojan Pišek Naslov uredništva: Radio Celje, Prešernova 19, Celje. Telefon: 29-431, fax: 441-032, Studio: 441-310, 441-510. Št. 42 - 20. Oktober 1994 126 Klopotci v Celju 32-ta ponovitev najstarejše- ga slovenskega festivala na- rečnih popevk ali bolj poznano Vesele jeseni, je minila v zna- menju celjske skupine Cmok, ki je osvojila srca poslušalcev v dvorani in komisije petnaj- stih radijskih postaj ter tako postala zmagovalka Maribora 94. Za prikupno vižo Pje'si loj, za katero je napisal Oto Pest- ner glasbo in Dare Hering be- sedilo, so Cmokovci dobili kar štiri glavna priznanja Vesele jeseni, znamenite klopotce, ki bodo krasili vitrine ustvarjal- cev pesmi, ki je lahkotna in živahna, skratka takšna, kot jo danes in v tem trenutku potre- bujemo. Dosežek skupine Cmok je .še toliko več vreden, ker ga je do- segla kot novinec na festivalu. Sicer pa lahko za letošnji fe- stival zapišemo, da je bil med boljšimi in da je med šestnaj- stimi finalnimi melodijami po- nudil celo vrsto spevnih in pri- kupnih viž. To velja tudi za melodijo Edvina Fliserja Šta- jerski frajerji, ki jo je zapela Sanja Mlinar iz Velenja in za Cmokom osvojila 2. mesto, pa Aleksandra Ježa, ki je zapel svojo melodijo Moj mucek in si z njo razdelil tretje mesto ob- činstva in radijskih postaj skupaj z imenitno pesmico v odlični interpretaciji Rudija Miložiča Moj dom (avtor Raj- ko Stropnik), ki je dobila tudi nagrado za najboljše narečno besedilo (Mitja Sipek). Ob teh se bodo tudi poslušale Klošer Miha (Mikado), Ribiška fešta (Miran Zadnik), Smo pr'jatli (Duo Black Jack), Včeraj s'n se ločo (Čudežna polja), Zdej njo an tat poljublja na vrat (Elio Pisak),Vesela jesen (debitanti Vagabundi), Pa si gojzare obu- jem (Prerod) in seveda nagra- jenka strokovne žirije, skladba Borisa Roškerja Primorska fe- šta v izvedbi Primorskih fan- tov. Robi Horvat je zapel zah- tevno pesmico Edvina Fliserja Ciganka, ki ni doživela priča- kovanega odziva, resnici na ljubo pa kar precej spominja na skladbo starejšega datvuna Roraj Karči v interpretaciji Karlija Arharja. Znova gre posebej pohvaliti imeniten orkester, sestavljen iz muzikantov, ki igrajo v Ljubljani, Mariboru in Gradcu, ki so pod taktirko Ed- varda Holnthanerja tudi to- krat igrali v živo. Mariborska Vesela jesen je znova potrdila, da je potrebna in da je prav, da jo imamo. Tega bi se morala zavedati tu- di slovenska televizija, ki se je tudi tokrat obnašala ignorant- sko in je dovolila samo snema- nje, posnetek pa bo možno vi- deti v soboto zvečer na drugem programu. Čeprav je bil obisk v dvorani Tabor dober, pa je vseeno bilo veliko mest praz- nih. Denarja pač ni, še posebej v Mariboru. TONE VRABL Klopotci 94 Vagabundi so letos debitira- li na Veseli jeseni. Na dan pri- reditve so igrali na sejmišču ob Gost-turu, pavzo izkoristili za nastop na festivalu in se vrnili na sejmišče. Ostali so brez na- grade, vendar je pesmica Igor- ja Podpečana s tekstom Vere Soline Vesela jesen takšna, da jo bomo še slišali. Ansambel Cmok je na Veseli jeseni nastopil okrepljen s še dvema pevkama, ki sta že peli z ansamblom, to sta bili Vera Soline (ponovno je začela peti, tokrat pri ansamblu Dan in noč) in Valerija Skaza (Celjski instrumentalni kvintet). Okre- pitev se je obnesla, kot tudi oblačila krojača Tumška, obutev Obutega mačka in ce- lostna podoba Špice. Cmok se je kot »stari glasbeni maček« profesionalno lotil debitant- skega nastopa na festivalu! Franci Trstenjak si je tudi tokrat ogledal festival in pove- dal, da je za tradicionalni kon- cert Karitasa, ki bo 25. novem- bra v hali Golovec, vse pri- pravljeno. Letos bo slovenska TV prenašala koncert nepo- sredno, med drugimi pa bodo nastopili Slovenski oktet. Alp- ski kvintet, France Mihelič, oto Pestner, New Swing Ouartet, Ireput Virčkpvnik in še mnogi drugi. Slovenska estradna špica! Znani glasbeni strokovnjak iz Ljubljane in član žirije v Mariboru, Kajetan Zupan je povedal razveseljivo vest, da bo letos finale popularne Mar- jance 10. decembra v Golovcu z neposrednim TV prenosom in igranjem v živo! To bo vese- lje za gledalce, ki imajo dovolj play backov, pa šok za mnoge ansamble, ki se »živega« igra- nja izogibajo. Že vedo zakaj... Edvin Fliser bo novembra v dvorani Tabor pripravil ju- bilejni koncert, na katerega je povabil vse, ki so z njim sode- lovali. Ob koncertu bodo izšli CD s Flisarjevimi uspešnicami in nekaj novostmi, video in audio kaseta. Fliser se še ni odpovedal odru in po koncertu napoveduje nastop na velikem festivalu, v ognju pa ima nekaj novih talentov, kot je Sanja Mlinar in drugi. Ansambel Cmok je dobil največ (15) točk pri štirih ra- dijskih postajah (Žiri, Ptuj, Koper in Velenje), drugi je bil pri petih (Brežice, Ormož, Šmarje, Radio Murska Sobota in Murski val) in tretji pri dveh (Celje in Trbovlje), med- tem ko je pri štirih radijskih postajah osvojil manj točk. To in točke občinstva je bilo do- volj za prepričljivo zmago (152 točk) pred Sanjo Mlinar (98). V petek in soboto je imel največ dela Zdravko Geržina, ki ima svojo agencijo Vide- oton. V petek je organiziral fi- nale za izbor lepotice Sloveni- je 94 v Čateških toplicah (spet je imel vrsto težav s sponzorji, neustreznim prostorom zlasti za novinarje in drugim), v zgodnjih jutranjih urah pa se je odpeljal v Maribor, kjer je bil soorganizator festivala Ve- sela jesen. Zdaj se pripravlja za nastop na največjem evrop- skem glasbenem sejmu, ki bo koncem oktobra v Gradcu. Zdravko Geržina je tudi me- nedžer našega najpopularnej- šega profi ansambla Štajer- skih 7, ki se v teh dneh pri- pravlja za ponovno gostovanje v Ameriki in Kanadi. Pet ted- nov bodo na poti! Najbolj srečen obiskovalec Vesele jeseni je bil predsednik Izvršnega sveta občine Mari- bor Rous, saj je budno sprem- ljal nastop svineep, siiui. Bošt- jana Rousa. Fant kar dosti obeta! Vesela jesen se vse bolj spre- minja v kostumografirane na- stopajoče glasbenike in pevce, ki so za dodatek opremljeni še s flaškoni, steklenicami, ko- zarci in podobnim. Letos smo videli tudi planince z vrvjo, samokolnico, sod, mehanično torbo in še kaj! Večina tako opremljenih jih je šla čez rob dobrega okusa in včasih smo že mislili, da smo na maška- radi. Naj natakarica 94 V soboto, 22. oktobra, bo v Celju zanimiva zabavna prireditev - izbor »Naj na- takarice 94«. Prireditev so prvič izvedli lani in se je lepo »prijela«, tako da jo bodo letos ponovili. Pred- stavilo se bo dvajset nata- karic, v zabavnem delu pa bodo nastopili Čuki, Hele- na Blagne, Alfi Nipič, an- sambel Doreta Kogovška, Ivan Hudnik, Brendi, Ko- rado Buzeti, Ptujskih 5, zmagovalec Vesele jeseni ansambel Cmok, Mesečniki in drugi. Veliko je zanima- nje tudi raznih tv hiš (pri- javljene so kar štiri), radij- skih postaj in časopisov ter revij. Naj natakaricam se torej obeta velika reklama! Prireditev bo v dvorani D Celjskega sejma s pričet- kom ob 20. uri. TV No. 1 angleške lestvice ma- lih plošč je še vedno skladba »Satvu:day Night« pevke WHIGFIELD, tik za njo pa je Corona z »Rhythm Of The Night«. Na osmo mesto se je že prvi teden zavihtela MADON- NA s pesmijo »Secret«, ki na- javlja skorajšnji izid njenega novega LP. Ko smo že pri veli- kih ploščah; prvi so še vedno R.E.M., sledi pa jim LUTHER VANDROSS in trio MASSIVE ATTACK. ERIC CLAPTON (na sliki) je zdrsnil na peto me- sto, njegov albimi »From The Cradle« pa je še vedno na pr- vem mestu ameriške lestvice, kjer ga zasledujejo BOYZ II MEN. Newyorški tehno freak MO- B¥ je ob izidu svojega najno- vejšega singla »Feeling So Re- al« obljubil nagrado, vredno tisoč angleških funtov tistemu, ki bo iz omenjenega singla na- redil najboljši remiks. Avtorji remiksov morajo seveda biti iz amaterskih vrst, najboljši iz- med njih pa bo predstavljen tudi na naslednjemu Moby- evemu singlu. S skladbo »Love Spreads« se na britansko ročk sceno vračajo THE STONE ROSES. Ta britanski kvartet so kritiki ob izidu njihovega istoimen- skega prvenca, leta 1990, pro- glasih za eno izmed najobe- tavnejših zasedb devetdesetih, fantje pa so kmalu zatem za skoraj štiri leta skrivnostno poniknili v angleških studiih. Rezultat tega je dolgo napove- dovani LP »The Second Co- ming«, ki naj bi izšel decem- bra. Tisti, ki so posnetke že slišali pravijo, da bo plošča ob božiču gotovo No. 1 otoških lestvic. Zadnji dan oktobra se bo na trgovinskih policah znašel pr- vi album seattleške NIRVA- NE, objavljen po smrti Kurta Cobaina. Na plošči »Unplug- ged In New York« se bo znašlo 13 skladb, poleg nekaterih največjih Nirvaninih hitov pa bo na njej tudi nekaj priredb, med njimi tudi skladba Davi- da Bowiea »The Man Who Sold The World«. THE JESUS&MARY CHA- IN so desetletnico delovanja obeležili s singlom »Come On«. Skladba prihaja z njihovega pred kratkim izdanega albu- ma »Stoned And Dethroned«. Brata Reid z ekipo trenutno nastopata po ZDA, kjer jih ča- ka tudi obisk pri sodniku. To- krat so The Jesus&Mary Cha- in v vlogi tožnika, obtoženec pa je firma Reebok, ki je v eni izmed svojih reklamnih sporo- čil neavtorizirano uporabila njihovo skladbo »Reverence«. Kitarista in ustanovnega člana popularnih newyorških rockerjev SPIN DOCTORS, Erica Shenkmana, je zamenjal Anthony Križan. Eric je sku- pino zapustil zaradi različih pogledov na glasbo in prihod- nost benda. Spin Doctors pa so njegov odhod »proslavili« z na novo posneto skladbo »Mary Jane«, ki je v ponedeljek izšla na single formatu. Po dokaj usp)ešnem koncer- tu londonsldh pvmkerjev Ob tridesetletnici revije ANTENA bo v velenjski Rdeči dvorani v petek, 21. oktobra, velik pop ročk spektakel. V programu, ki ga bo povezovala Mojca Blažej Cirej, bodo nastopili Šank Ročk, Pop Design, Orlek, Neron, Chateau, Avtomobili, Rožletove sanje, Jan Plestenjak, Bombe, Avia band in The Drinkers. Vstopnina bo 500 SIT, za obiskovalce pa je pripravljeno tudi precej nagrad in velika Antenina torta. Dan kasneje, v soboto, 22., pa bo v Ložnici pri Žalcu 5. metal festival »Fuck off commercial«. Poleg žalskih INTERCEPTOB (na sliki), bodo nastopili še Godogast iz Polzele, Skytower iz Rakeka pri Postojni, iz Koroške pa bosta prišla benda Funeral March in Pulsa Theatro. HOLLY JOES v Kljubu, se bo na istem mestu to soboto, 22. oktobra, predstavil holandski psiho-core bend DISCTRACT VIBES. Včeraj je bila v Stekleni dvorani hotela Lev v Ljubljani promocija debitantske kasete »Zvezde padajo« skupine ZVEZDE. Andrej Gumilar in njegove »oprode« nas niso pre- senetili, večina materiala na kaseti je zapolnjena s klasič- nim podalpskim pop rockom. Pri založbi Arthea je izšlel pr- venec novogoriških DAMIN GAMBIT, istoimenska CD plošča. Na njej je enajst pos- netkov, ki so nastali v prete- klih šestih letih, kar peterica nastopa skupaj. Skladbe so zato stilsko in pa tudi po kva- liteti precej raznolike, gre pa za soliden rockovski izdelek, katerega glasba precej krat spominja na zgodnje stvaritve skupine Simple Minds. STANE ŠPEGEL Št. 42 - 20. oktober 1994 27 R.E.M. spet na starih frelcvencali Kapid Eye Movement se, po kar triletni koncertni ab- $tineci, albumih »Out Of Ti- me« in »Automatic For The people«, na katerih je elek- trično kitaro zamenjala mandolina, z desetim studij- skim albumom »Monster«, spet vračajo k svojim koreni- nam - inteligentnemu in na trenutke že kar ostremu roc- ku, začinjenemu z izvrstnimi besedili. Pevec Michael Stipe, kita- rist Peter Buck, basist Mike Mills in bobnar BiH Berry, vsi iz ameriškega mesteca Athens v zvezni državi Geor- gia, so skupaj že štirinajst let. V zgodnjih osemdestih so si s svojimi prvimi ploščami najprej ustvarili kultni sta- tus v Evropi, šele leta 1986 pa so jih za svoje dokončno sprejeli tudi Američani. Z albumom »Green«, izda- nim leta 1988, je šla njihova kariera samo še navzgor. Da so res bend svetovnega for- mata, so dokazali leta 1991 z že omenjenim albumom »Out Of Time« in mega hito- ma »Losing My Religion« ter »Shinny Happy People«. Ko so lani izdali svojo predzad- njo, finančno dosedaj naju- pešnješo ploščo »Automatic For The People«, so jih mno- gi nekdanji privrženci odpi- sali kot resen ročk bend. Pa so se zmotili. R.E.M. so se konec septembra vrnili na stare frekvence s ploščo »Monster«, na kateri ni man- dolin in podobne akustične navlake. Fantom je spet uspelo v lepo zaključeno ce- loto združiti glam ročk v sti- lu legendarnih New York DoUs, artpunk, kot so igrali kultni Television, reggae, črnski Motown zvok, povsod pa je prisoten tudi rahel privdih grungea. Večina ma- teriala so REMovci posneli v studiu v živo, brez nasne- mavanj, pri produkciji pa jim je pomagal stari prijatelj Scott Litt. Poleg skladbe »What's The Frequency Kenneth«, ki je že pri vrhu evropskih in ameriških le- stvic, je na »Pošasti« še 11 skladb. »Let Me In« je posve- čena Kurtu Cobainu, s kate- rim je Michael Stipe name- raval posneti album. R.E.M. se bodo kmalu vr- nili na koncertne odre. Do konca naslednjega leta na- meravajo obiskati večino fi- načno zanimivih držav (Slo- venija najbrž odpade), pred dnevi pa so že šle v prodajo vstopnice za njihove aprilske koncerte v Veliki Britaniji, kjer so zadnjič v živo nasto- pUi leta 1989. SŠ Vrnitev siovensice Madonne Nova kaseta AnHrele Makoter Andrejo Makoter smo spoz- nali konec osemdesetih, ko je s še kar solidnimi imitacijami Madonne polnila slovenske in zamejske diskoteke, z nes- kromnimi izjavami o svojem »odličnem« glasu in plesnih sposobnostih pa tudi časopis- ne stolpce. Leta 1990 se je v Mariboru izšolana baletka preselila na Hrvaško. Tam je spoznala zna- nega hit-makerja in producen- ta Davorja Toljo (ex-Denis Denis) in še istega leta izdala svoj prvenec, kaseto in maxi- single »Sanjam potovanja«. V tistem času se je začelo tudi Andrejino sodelovanje z itali- jansko nacionalno TV postajo RAI, kjer se je izkazala kot od- lična koreografinja, letos pa se je odločila, da se spet posveti pevski karieri. Skupaj z Du- škom Rapotcem, ki je nekaj zadnjih let ustvarjal v Milanu in Londonu, sta za kaseto (tej bo kmalu sledila tudi CD ploš- ča) pripravila 10 skladb, nare- jenih v precej sodobnem dance stilu. Ves material je bil posnet v studiih v Milanu in Reki, pri snemanju pa je sodelovalo kar precej znardh glasbenikov z obeh strani Kolpe. Vsa bese- dila za avtorske skladbe je to- krat napisala Andreja kar sa- ma, na kaseti pa se je znašla tudi priredba ene izmed naj- lepših slovenskih popevk »Dan ljubezni« , seveda nsire- jena v plesnem ritmu. Se pred koncem leta bo An- dreja Makoter začela s promo- cijo svojega novega izdelka po slovenskih diskotekah, kamor vabi vse tiste, ki doslej niso verjeli, da ni samo dobra ple- salka, ampak, da zna tudi spo- dobno peti. SS Pop loto Nihče ni napovedal pravilnega vrstnega reda skladb. Za skladbe, ki jih je izbral Stane Špegel, glasbeni ured- nik Radia Celje, lahko glasujete v sredo, 26. oktobra. Nagrada za pravilno napoved, ki jo podaja sponzor oddaje Pop loto, trgovina Oris MASH, je vredna 6000 SIT. Kupone na dopisnicah pošljite na naslov: Radio Celje, Prešernova 19, Celje. i Vedro nebo za ribje olco Priznati bomo morali, da je zadnjih nekaj dni v tem mese- cu tudi za naše milo mesto br- lela iskrica zarjavelega opti- mizma, ko se je dalo s plakatne ponudbe prebrati tudi nekaj spodbudnih vabil v bivši mla- dinski klub. No je, seveda le v primeru, da so Fancy Lazy in londonski kvartet Holy Joe's zgolj uvertura v koncertno se- zono v iztekajočem se letu 1994. In zakaj ne bi bili? In če smo že pri pohvalah, sila red- kih in podobnim tistim na Pa- lah, potem moramo omeniti tudi vztrajno in vzorno konti- nuiteto koncertnih in pred- vsem boemskih večerov v Ko- stinem Barfly-u, ki so takore- koč edini skozi vse poletne mesece brbotali okoli kriglov tam za spodnjim gradom. In ob preletu programskih shem omenjenih dveh klubov, ki se po nekaterih podrobnostih le nekolikanj razlikujeta od ostahh mladinskih driskotek, je mogoče ugotoviti čemu to- likšna programska mešanica brez repa in glave. Na prvo mesto je v času prve povojne krize moč postaviti v glavnem finančno plat in v našem pri- meru je treba spoznati dejstvo, da sta oba kolektiva naslonje- na predvsem na lastne denar- ne kot tudi organizacijske spo- sobnosti, kar je tudi eden od razlogov zakaj tako z grenko- bo spremljajo kritike na svoj račim. Meni se žal zdi to vse prej kot olajševalna okolišči- na, ampak gremo dalje. In ta- ko po prozorni poslovni logiki velja prirejati koncerte skupin ali samostojnih izvajalcev, ki s svojim imenom kotirajo v zgornjem razredu lestvice širše poznanih in popularnih glasbenih artiklov. Povsem ra- zumljivo, saj so se tako v pr- vem kot tudi v drugem klubu opekli s koncerti manj pozna- nih, celo nepoznanih, zato ne moremo reči, da niso poskuša- li. Tudi dejstvo, da s klubskimi koncerti ni še nihče zaslužil, še manj pa obogatel, je na orga- nizatorje delovalo vse prej kot stimulativno, za-to se v dolo- čenem trenutku prepuščeni sami sebi in svoji iznajdljivosti niso mogli odločiti drugače kot so se. V godlji, ki so jo namreč v glavnem zakuhali sami ob veliki meri prezrtosti s strani občinskih kulturnih institucij, je bilo treba prizna- ti, da zaradi skrbi za ekonom- sko upravičenost njihovega delovanja, niso zmožni pod- preti zmernega napredovanja v razvoju mladinske (sub)kul- tume dejavnosti. Nenazadnje se porodi vprašanje zakaj bi sploh podpirali nekaj, v kar po pravici povedano ne verjamejo kaj preveč, razen tega pa so na tem področju pravzaprav v Celju prav oni do sedaj še največ napravili in so takore- koč pri tem ostah edini. Odgo- vor moramo iskati v čisto osebnih odločitvah vodstvenih garnitur, oz. posameznikov, ki so se iz tega ali onega razloga znašli v situaciji da se ukvar- jajo s klubsko dejavnostjo, pri tem pa je bila kot v vsaki živ- ljenjski situaciji pomembna tudi količina družbenokultur- ne zavesti in razgledanosti v tem krivičnem času lastnin- ske brezobrazbe. Tako kljub- ska dvojica kot tudi direktor Barfly-a so se že v samem za- četku morali spopasti z groz- ljivo provincialnostjo in ne- razgledanostjo mladega ob- činstva načetega od MTV-jev- skih odvajal, poleg tega pa so tako eni kot drugi podedovali debelo paštetno plast dvigo- valcev pirovskih flaš, spošto- valcev počesane rokovske zgo- dovine in zvestih podpornikov sanka, ki so v tipičnem zgodo- vinskem trenutku bili tako ekonomsko kot prijateljsko dobrodošli in obstali. In ker mladi potoki piva kaj radi na- rastejo v hudournike se je bilo treba zaščititi z zastraševalno in represivno politiko karatei- stov, mladini pa po načelu naj- manjšega napora in stroškov ponuditi nekaj modernega. Št. 42 - 20. oktober 1994 28 Vrednost... Ljudje znajo biti tudi zelo hudobni, koristoljubni, hi- navski ... Zato se na tiste, pri katerih čutiš, da v tebi iščejo le takšne ali drugačne koristi in samo jemljejo, ne da bi tudi vračali, nima smisla ozirati. Ob takšnih ljudeh posta- nejo namreč vse lepe besede prazne. Pomembnejša je zavest, da je nekje nekdo, ki mu pome- niš veliko. Ki te ima rad takšnega, kot si, in te, navsezad- nje, sprejema tudi z napakami vred. In pri klasičnem vprašanju, kaj si o tebi mislijo drugi, je v resnici pomembno samo mnenje tistih, ki jih imaš rad. Tistih, za katere veš, da te imajo radi zaradi tebe samega. Takšnih je ponavadi res malo. Ampak zato so vredni toliko več. NINAM. Tebi. prijateijica... Sedim in premišljujem o vseh dogodkih, ki sva jih preživeli skupaj. Res, veliko lepega sva doživeli. A od ta- krat je minilo že skoraj do- bro leto. Potem sva šli v srednjo šolo, vsaka na dru- go. Spoznali sva nove ljudi in, predvsem, obe sva se spremenili. Najino prijatelj- stvo ni bilo več takšno kot nekoč. Krhalo se je in odda- ljevali sva se. Včasih, zvečer, sem premišljevala o vsem tem in počutila sem se tako, kot da te ni več in da sem te do konca izgubila. Občutila sem le še praznino, bolelo je, včasih se mi je zdelo, da me bo zadušilo. Ampak, še ved- no sem upala. Nisem hotela izgubiti edine osebe, ki sem jo ob starših še najbolj lju- bila. Vehko sva se pogovarjali in obe sva si želeli nazaj tiste čudovite dni. Ti pa nisi ver- jela, da bi lahko bilo tako. Izgubila si vse upanje in kmalu nato sem ga začela iz- gubljati še jaz. Spet sva se oddaljili druga od druge. Vendar še vedno imam malo upanja. Pravijo, da je staro prijateljstvo takšno kot prva ljubezen. Da nikoli ne ugas- ne; potrebna je le drobna is- krica, da ponovno zažari... MOJCA Draga Mojca, na objavo pisma si, žal, ča- kala malo dlje, vendar pa: upam, da upanja nisi izgubi- la oziroma, da ne trpiš več tako zelo. Prav imaš; lahko te razumem. Mislim pa, da te lahko razume tudi vsakdo, ki ga je v življenju kdo razoča- ral. S prijateljstvom je res tako, kot si zapisala. Včasih je, po mojem mnenju, lahko vredno celo več od ljubezni. Prijateljski odnos je lahko dosti pristnejši. Sploh pa: le kaj je v bistvu ljubezen, če ne nekakšna posebna, najlepša vrsta prijateljstva? In, le kaj je prijateljstvo drugega, kot posebna, najlepša vrsta lju- bezni? Mojca, življenje je, na ža- lost, narejeno tako, da včasih kakšno isto pot tudi razpolo- vi, jo loči na dve različni. Še najbolj se to pozna v letih najpomembnejših življenj- skih sprememb: ob odhodu v srednjo šolo, na fakulteto ali takrat, ko si ustvariš dru- žino ... Čudovito je, če prava, sta- ra prijateljstva, takšne pre- izkušnje prestanejo. Če jih ne, je lahko bolečina resnič- no zelo velika. Ampak, vča- sih tako preprosto mora biti. Včasih po starem ne gre več. Največkrat pa je prekinitev takšnega ochiosa dokaz, da odnos ni bil dovolj zrel. Če- prav ti je sedaj zelo težko, lahko verjameš, da bo čas ra- no zacehl. Mogoče ne v celo- ti, ampak vendarle. In, vedi, da bodo ostali lepi spomini. Teh ne more nikoli nič izbri- sati. Vso srečo! NINA M. Ljubim nenavadno, v vseh oblikah, v vseh smislih, lju- bim tiste, ki v svojih srcih nosijo dostojanstvo izjem- nega, oznamovane, tiste, ki jih spoznajo kot tujce, vse tiste, ki jih ljudje gledajo presenečeno, okamenelo. (Thoman Mann) Biti na vseh mogočih koncertih. Zboleti.i Pot vase So ljudje so stvari so pesmi so dejstva dejstva ljudi dejstva stvari živeti trpeti ljubiti umreti sili živeti živeti v brezskrbni igri in ljubiti ljudi, živali stvari, za nič trpeti i in za nič umreti. ) Življenje je brezskrbna igra. ] Samo odprti v duhu ustvarjajo velike stvari, i ker se ne ženejo in trudijo za rezultate svojega dela ampak brezskrbno ustvarjajo živijo... Ustvarjajo po mislih, besedah, dejanjih stvari, ki jim preprost človek ne sledi odprti v duhu so bogovi, ki ustvarjajo iz svojega notranjega miru brezskrbno živijo, brezskrbno umrejo in se ponovno rojevajo. Odprti v duhu so tisti, ki gredo dalje po poti resnice zaprti v duhu pa tisti, ki so sužnji sebe, svojega materializma. Vse je prepuščeno staranju in propadanju, samo človeški mir v duhu in svoboda v duhu je večna, to je pot to je resnica iz človeškega jaza bolečin in trpljenja. ŠPELA STRAŠEK Neotesanec Piše: Jasmina Bešič 3. del Nekaj trenutkov sta si zrla v oči, nato pa je Tina vstala in rekla: »Pojdi, greva, mrači se že!« Odjezdila sta nazaj. Na- slednja dva dni sta skoraj ves čas preživela skupaj. Jezdila sta, se pogovarjala in postajala prava prijatelja. Tretjega dne Jana ni bilo. Ti- na ga je čakala do devetnaj- stih, nato pa se je peš odpra- vila proti hiši njegove babi- ce. Ze od daleč ga je videla, kako je sedel na leseni ogra- di in božal Princa. Sedla je poleg njega, on pa je bil tako zatopljen v svoje misli, da je še videl ni. »Heeej!« je rekla Tina in ga dregnila s komolcem v ra- mo. »O, Tina!« »Dobro jutro! Čakala sem te ves dan, pa te ni bilo! Ni fer, da me pustiš kar tako čakati!« »Aja, opro- sti!« je zamišljeno zamom- Ijal. Tina se je zresnila: »Je kaj narobe?« Da bi pregnal svojo resnost, se je nasmejal in rekel: »Ne, ne, jutri grem domov! No, kaj je zdaj? Bova jezdila aU se gledala?« je re- kel in že zapenjal Plincu sedlo. Tina je veselo skočila z ograde in poiskala Bello. Jan je čez Prinčev hrbet vr- gel še odejo in že sta oddrve- la po ustaljeni poti. Ko sta prišla do jase, se Jan ni usta- \dl, ampak je jezdil naprej. Tina ga je presenečeno vpra- šala: »Kam pa ti?« »Saj boš videla,« je dobila skop od- govor. Drevje se je vedno bolj redčilo in ko se je gozd kon- čal, je Tina zagledala čudo- vit prizor: majhno jezerce sredi velike travnate površi- ne, podobne jasi. Po jezeru so plavale račke in prestra- šeno čofotale za mamo raco. Tiho sta razjezdila, nato pa je Jan pogrnil ob drevesu, ki je bil le kakšne štiri metre od jezerca, odejo. Kotiček je bil odkrito intimen in Tina se je počutila nelagodno. »Daj, sedi že, no!« ji je re- kel Jan. Tako sta nekaj časa sedela in se pogovarjala. Na- enkrat pa se je Jan zresnil in rekel: »Tina, zelo si mi všeč in rad bi več časa preživel s tabo tudi v Celju. Bi hodila z mano?« Tina je ostala brez besed. Zajela je sapo in se začela smejati. Jan jo je preseneče- no pogledal, potem pa razo- čarano rekel: »Ne bi se ti bilo treba smejati; lahko bi rekla enostavno: ne!«. Tina ga je pogledala Ln rekla: »Oh, ti tepček. Smejim se zato, ker si res dolgo potreboval, da si me to vprašal!« Janu je obraz od sreče za- žarel in Tino je pri vil k sebi. Nežno jo je poljubil na ustni- ce in ko je občutil, da polju- ba ni zavrnila, jo je še tesneje privil k sebi. »No, zdaj pa je že čas, da greva,« je rekel Jan Tini, ko se je že stemnilo. V trenutku, ko je vstal, pa mu je iz zadnjega žepa kav- bojk padlo pismo. Tina ga je pobrala in videla, da je na- slovljeno na Jana. Začela je brati. (Se bo nadaljevalo) i Can Hear Your Heartbeat (Chris Res) In the silence of the high street In the whisper of the night From the darkness of the empty hours to the early moming light From the hustle down on Main Street with ali its lights so bright to the trucker on the highway pressing through the night I can hear your heartbeat I can hear your heartbeat Girl, the sound of you is so sweet to me And I am sailing on your wind song Yea, I can feel the summer breeze You've got me walking on my tiptoes You've got me standing on my knees From the Mills way dwn in Pittsburgh to the clubs of gay Pariš No matter where I roam, girl, You can alwaysget to me... Yea I can hear your heartbeat I can hear your heartbeat The sound of you is so sweet to me And we've got freezing Coca Cola and we got anythingyou want and Fm moving on that back beat, girl, but it's you that sings the song Because I can hear your heartbeat I can hearyou heartbeat Girl, the sound of you is so sweet to me Oh, I can hear your heartbeat I can hear your hearteat Girl, the sound ofyou is so sweet to me Oh, I can hear your heartbeat I can hear your heartbeat The sound of you is so sweef to me Yea, I can hear your heartbeat Oh, I can hear your heartbeat Girl, the sound of you is so sweet to me. Št. 42 - 20.oler 1994 št. 42 - 20. oktober 1994 št. 42 - 20.oktot)er 1994 št. 42 - 20.oktot>er 1994 št. 42 - 20. oktober 1994 št. 42 - 20. oktober 1994 4( Jasna ilejstva so prvo v celjskem Zavodu za var- stvo naravne in kulturne de- diščine bi morali obvezno opraviti nekaj tečajev, na katerih bi jih naučili temelj- ne značilnosti ljudi na posa- meznem področju. Res ne ra- zumemo, kako so si drznili priti v Zgornjo Savinjsko dolino prepričevat ljudi, ne da bi najprej povedali, kdo pije in kdo plača. Sladoledna mora Za materin jezik se ne bo- rijo več le Slovenci v Italiji. V lokalu na celjski avtobusni postaji je namreč mogoč je- senski nakup sladoleda le s pomočjo prevajalca. Razen če vam bo uspelo dešifrirati sladoledne napise v itali- janščini: mora, fragola, zup- pa inglesa, vaniglia... Naporna zasedanja Zadnje zasedanje mozir- ske skupščine je bilo že v izhodišču zelo naporno. Kako naj drugače razumemo župana Franca Miklavca, ki je napovedal razpravo o pro- računu kot točko z »nevral- gično vsebino«, razpravo o šolah pa kot »novo vzpeti- no na našem zasedanju«? Še sreča, da se je pred koncem zasedanja nekaj poslancev razblinilo - kako bi župan Miklavc komentiral točko, povezano z lokalno samou- pravo? Množični mozirski občinski samomor? Vse Je icnežje Po neuradnih informaci- jah naj bi (še) celjski župan Anton Roječ svoj certifikat naložil v Cinkarno Celje. Verjetno je to priznanje za prispevek tovarne h knežje- mu mestu. Da se le blešči Sedma sila je ponovno za- mudila obisk premiera Jane- za Drnovška na Celjskem. Prejšnjo soboto je predsed- nik, skupaj z največjim, naj- bolj zvestim človekovim pri- jateljem, obiskal gostišče Olimp na Polzeli. Glede na to, da je v bližini gostišča še studio za lase, je zelo verjet- no, da je Artur prišel papat, Drnovšek pa poskrbet za trajno. Kaj češ, za volitve je treba biti urejen. ¥ znamenju demokracije člani mozirske vlade zna- jo prisluhniti ljudem v Zgor- nji Savinjski dolini. Eno iz- med razmišljanj za nepotrdi- tev novega direktorja JP Ko- munala je bilo, da »naj ljudje po pravici povedo, kaj bi ra- di«. Seveda to v uradnem je- ziku zveni precej drugače. Ob tako gosti megli bo res najbolje, da oblast ostane kar na svojih mestih. Prišla je astronomska jesen. In z njo astronom, ski stroški. Med vsemi zajedalci, ki nam pijejo kri, je pa res težko prepoznati okuženega klopa. Kar kurjo polt dobim, ko vidim, kako se neka teri petelinijo. , Bolj ko se borimo zoper nas same, manj bomt imeli težav zoper zvijače skušnjavcev. Mehanizmi za selektivni izbor med močnimi jd slabotnimi so v rokah močnejših. Vozniški paradoks je v tem, da vozniki v čez, memem opoju hitrosti bolj kot svojo varnos ogrožajo varnost drugih. Znanstveni poizkusi na ljudeh običajno m prispevajo k ozdravljanju duha znanstve- nikov. Mož in žena se brezpogojno do smrti zavežeti drug drugemu. Naloga okolice pa je, da tt prepreči. Pri podeljevanju častnih naslovov vse bolj pri- segamo na častne besede in vse manj na častni, dejanja. Nauk, ki uči, ni le veronauk. FRANCI ČE( Anici Tičer iz Babne Reke 9, Loka pri Žusmu, je uspelo prepričati naše bralce, da so Janezku v šoli dodelili glas več kot šali kjer sta snažilka in referent skupaj spala. Žreb je dodelil nagrado še Suzani Naglic iz Cerovca 26, Šentjur. Šala ledna Janezek v šoli! Janezek je hodil v prvi ra- zred, sedel je v prvi klopi in vedno je gledal tovarišico v obraz. Nekega dne pa vpraša učiteljica Janezka, zakaj jo tako gleda? Janezek ji odvrne, da jo ima rad. »Kako to misliš?« »Ljubim vas, vendar!« »Veš Janezek, nimam rada otrok.« »Tovarišica, saj bom pazil.« Oprostite! Markacijska skupina markira novo pla- ninsko pot, katera naj bi peljala skozi pla- ninsko kmetijo. Vodja skupine se ustavi pred kmetico in jo vpraša: »Dovolite gospa, da napravimo markacijo na vašo češpljo, ker bo pot peljala čez vašo kmetijo?« Kmetica: »Bolje bo, če markirate jablano, ker sem jaz večkrat zdoma.« Predvolilna Po parku se sprehaja starejša gospa, ki ji spodrsne in pade. Za njo se sprehaja eden izmed zelo znanih predsednikov, ki v svoji usmiljenosti takoj priskoči na pomoč in go- spo dvigne. Gospa se hvaležno zahvaljuje dobrosrčnemu gospodu in ne ve, kako se mu naj oddolži. Po daljšem prerekanju reče go- spod predsednik: »No, mamca, če pa je tako, boste pa dala na prihodnjih volitvah svoj >glas< za mene.« Gospa: »Gospod predsednik, samo jaz ni- sem padla na glavo, ampak na >ta zadnjo.« Vljudnost Avtobus je nabito poln. Starejši možakar poskuša vstati. Mlada ženska ga potisne na- zaj na sedež. »Kar sedite, starejši ste od mene.« Čez nekaj časa spet poskuša vstati in žen- ska ga znova potisne nazaj. Ko se to že nekajkrat ponovi, se stari mož razjezi. »Pustite me vendar, za božjo voljo. Zaradi vas se peljem že pet postaj predaleč!« Neumnost Kaznjenec, ki so ga prvič zaprli, je vpra- šal: »Zakaj so na oknih rešetke?« »Zaradi varnosti,« je rekel paznik. »Neumnost. Kdo bi pa hotel vdreti v zapor?« Poštar »Ata, daj mi enga Prešerna, pa ti povem, kaj je poštar rekel naši mami.« »Na, tu imaš.« »Dobro jutro, lepa gospa!« Vse najino žene so zelo jezne na besede, ki jih možje radi uporabljajo, ko se s svojimi kolegi po- govarjajo: moj avto, moja hiša, moj denar. »Vse je najino - razumeš!« se je nekoč razjezila Tonetova žena. Čez čas, ko ga dolgo ni bilo iz spalnice, se žena spet oglasi: »Pa kaj že spet pol ure brskaš po omarah?« »Oh, nič posebnega. Najine spodnjice iščem!« Šale so prispevali: Ivan LEBEN-Slavc iz Celja, Jože KNEZ iz Štor, Ljudmila GOTAR iz La- škega, Brigita KOLAR z Polzele, Hedvika MU- ŠIC iz Škofje vasi in Ivanka VEHOVAR iz Šmarja pri Jelšah. NAJ MUZIKANTI POVEDO Ta prav' muzikant »v našem kraju so bili kmečki običaji, kjer se je veliko igralo in pelo, nekaj običaj- nega. Morda sem si prav zaradi tega želel ' postati muzikant in kljub izrednim finanč- nim problemom, ko si nisem mogel privošči- ti boljšega instrumenta, mi je verjetno trda volja in neizmerna želja pomagala prebro- diti prve težave. Brat mi je pomagal do prve harmonike, z odprtimi usti in očmi sem gle- dal pod prste starim muzikantom, doma probal, vadil in že sem bil na prvi jajčeriji,« pričenja svojo zgodbo Franci Skomšek iz Skornega nad Šoštanjem. »Ko ima god sv. Florjan, smo dan prej raznosili letake po hišah in spomnili sokra- jane, da je leto naokrog in da bo treba pri- praviti jajca, saj je pomlad kuram >ta zad- njo< odvezala in da je pred vrati Florjevanje. Drugi dan pa smo potem od hiše do hiše dve tri zapeli in zaigrali in če domači niso hote- li, da bi si sand jajca poiskah, so jih pač pripravili na mizo. Nekateri so zanalašč skrili le-te po hiši, da je bilo bolj zabavno in zgodilo se je, da se je moral kateri splaziti v peč, mi pa smo ga še malo not zaprli, da je na koncu prišel ves čm ven. V roku treh tednov je bila potem velika vaška veselica, kjer smo pobrane dobrote tudi pojedli. Prve ohceti se najbolj spominjam, saj je bila drugačna od ostalih 400, ki sem jih že dal skozi. V Prekmurju je bila in presenečen sem bU že takoj na začetku, ko se je moja pot začela z nagovorom pri nevesti, s stare- šino smo potem šli po ženina in spet po nevesto. In nato smo šli vabit po vasi svate, vsa vas je bila povabljena in pri vsaki hiši so čakali, da sem odigral svoje in plačali. Proti večeru smo se skupaj dobili pred hišo in tako dolgo čakali, da je ženin odnesel neve- sto čez prag. In tako naprej... do treh, ko so svatje pričeli dremati, na mizo pa je prišlo ta boljše pecivo — mi mu pravimo konfekt, kar drugod pride na koncu proti jutru. Raz- veselil sem se, saj sem mislil, da bo ohceti kmalu konec - pa sem se krepko zmotil. Vsi so spah za mizo, le še kuharice in starešina so me pregovorili, da naj zdržim do šeste zjutraj. In res - ob šestih sta bila pred hišo dva >okrancana< vozova, svatje so se počasi spravili na njiju, ves vesel sem jim igral, saj naj bi jih razvozili po domovih. Res smo jih peljali, ljudje so šli v hiše, že čez minuto pa so bili nazaj s pletenko vina in velikim ko- som suhega mesa. Spravili so se nazaj na voz in ko so vsi prinesli svoje, nas je furman skupaj odpeljal v gorice, kjer se je glavno šele začelo. Hvala bogu, so pod težo pijače proti večeru vsi omagali, jaz pa sem lahko šel domov. Tisto, da nevesto ukradejo je nekaj obi- čajnega, v Lopati pa sem doživel, da so po Ena iz Franciovega rokava Ko je ženin nesel nevesto čez prag, jo}^ na pragu opozoril: »Poglej, draga - pred stanovanjem so pati, glej da bodo vedno pripravljeni, bom v bližini doma ali pa tudi ne. In v kuhinji je štedilnik. Tu mi boš kul la, pa če bom doma ali pa tudi ne.« Nevesti je bilo dovolj in je skočila iz J ročja naravnost v spalnico. »Vidiš, dragi — tu je pa postelja, na kai bom seksala, pa če boš doma ali pa tudi D polnoči tudi ženina ukradli. Tista, ki pušlc dobila, ga je odpeljala v njegov do« kraj, da je še zadnjič za pijačo dal. To se je zgodilo tam večkrat, brez slabe volje sV tov, ki so očitno običaj spoštovali. Nikoli ne grem na ohcet, če me kličejo telefonu. Par moram videti, se z njim poj voriti, saj je zelo važno, da mi zaupa kakšne običaje imajo v kraju, kako so stal šine kaj na jeziku in od kod prihajajo, kje vse skupaj potekalo, kakšne napotke lab zaupamo en drugemu. Zdravičke so nel običajnega, povštertanc, pa darilo ra^ kantov, ki je v obliki šaljivih pripomoči za medeni teden. Pa šaljive igrice in polo* ni solo ples z nevesto, kjer ima vsak za ne' korakov priložnost se zavrteti in zato odŠ ti nekaj denarja, ki gre izključno za poto' nje mladoporočencev.« EDI MASr^ Št. 42 - 20. oktober 1994