rv 51231 The Oldest and Most Popular Slovene Newspaper in United States of America AMERIKANSKI PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI iN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V GHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH (Official Organ of four Slovene Organizations) NajstarejSi in najbolj priljubljen slovenski list "v Združenih Državah Ameriških. STEV. (No.) 8 CHICAGO, ILL., PETEK, 13. JANUARJA — FRIDAY, JANUARY 13, 1933 LETNIK (VOL.) XLII EKONOMISTI TRDIJO, DA BI POIZKUS, ZNIŽATI VREDNOST DENARJA, SEDAN JI POLOŽAL ŠE POSLABŠAL. — ŠE PREDNO BI NAMREČ KONGRES KAJ DOLOČIL, BI ZLATO SPLOŠNO IZGINILO IZ PROMETA. New York, N. Y. — Ob sploš nem pomanjkanju denarja in pri cenah blagu, ko so padle na skrajno nižino, se zadnje tedne zopet pojavljajo glasovi, ki so se slišali že preteklo leto, namreč, da bi se dalo odpomo-či temu neznosnemu položaju na ta način, da bi se s tiska njem novega denarja znižala vrednost dolarju. Število ekonomistov je že izrazilo svoje mnenje glede te zadeve, nekateri za njo, drugi proti njej. Predsednik tukajšnje National City banke je v svojem govoru pred delničarji banke pretekli torek razpravljal tudi to zadevo. Izrazil se je, da je o tem sploh nesmiselno misliti, češ, da bi to pomenilo polom vsega finančnega sistema. Pač pa bi bila dolžnost Zed. držav, da bi se sporazumele z drugimi državami, da se ponovno uredi pravo razmerje med dolarjem in njih denarjem. Cene v deželah, v katerih je valuta pad la, so namreč tako konkurenčne, da pobijajo ameriško trgovino. Vsaka misel na znižanje cene dolarju pa se naj opusti, da se zopet ne pride do negotovosti, ltakoršna je vladala ravno zaradi tega pred kakim letom dni. Proti poskušanju, uvesti inflacijo, se je izrazil tu'di G. V. Cox, profesor na chicaški univerzi, in je dejal, da bi bilo bolje za deželo, da opusti zlati standard, kakor pa, da bi skušala razvrednotiti dolar. S tem bi se namreč depresija še bolj poglobila. Predno bi se sklenilo, da se tiska nov denar, bi se vodila cela vrsta borb za in proti v kongresu. Med tem časom bi vladala splošna negotovost, kaj se bo z denarjem zgodilo. Posledica bi bila, da bi ljudstvo zamenjavalo svoje papirnate dolarje za zlato in tujezemstvo bi enako pričelo izvažati v velikih množinah zlato iz Amerike. Predno bi torej kongres prišel do kake odločitve, bi zlato izginilo v skrivališča. Ako bi se nato kongres zedinil, da ostane denar pri stari veljavi, bi se to skrito zlato z lahkoto zamenjalo za dolarje po isti ceni, za ka-koršno se je prej kupilo. Ako bi pa kongres določil, da se vrednost denarja zniža, bi pa dobili tisti, ki so zlato skrili, toliko večjo množino denarja zanj in situacija bi se ne izboljšala nič.'Poleg tega bi pa v dobi negotovosti, ko bi se kongres prepiral o predlogu, pritisnili s podvojeno silo upniki na dolžnike, da dobe nazaj svoj denar v stari veljavi, in to bi celotni položaj še veliko poslabšalo. —:—o- STAR POHOTNEŽ PRIJET Chicago, 111. — V torek zvečer je policija aretirala 52 letnega Petra Kaiserja, 1749 Cleveland ave., pod obdolžbo, da je zločinsko napadel neko sedem letno deklico. Umazani čin je izvršil že meseca avgusta, na kar je deklica pričela bolehati, a je šele zdaj izpovedala vzrok. Po-hotnež je svoje dejanje priznal. OBDANA OD VSEHSTRANl Italija neprestano kuje verigo okoli Jugoslavije. — Vse države okrog nje skuša pridobiti za se. Dunaj, Avstrija. — Jugoslovanska država mora paziti na vse štiri vetrove, da se izogne nevarnostim, katere ji prete in ki jih ji nastavlja zlasti njena soseda Italija, katera si je pridobila za se skoraj v.^e države, ki meje na Jugoslavijo. Tako govore zadnje vesti, da Italija pošilja na Ogrsko orožje, in sicer po zraku in potom železnic. Videli so namreč viso ko leteče italijanske aeroplane, ki si pluli preko avstrijskega ozemlja proti Ogrski. Zadnje dni pa so celo odkrili v Avstriji celo zalogo pušk, ki jih je Italija poslala Ogrski. Da ima Ogrska zaslombo pri Italiji, se razvidi iz tega, ker je postavila za svojega zunanjega ministra Kolomana von Kanya, ki je znan kot zagrizen sovražnik Jugoslavije in je igral svojo vlogo že pred svetovno vojno, ko je hujskal na vojno proti Srbiji. Imenovanje tega ministra je bil odgovor Ogrske na konferenco, ki jo je pred kratkim imela Jugoslavija s svojima zaveznicama v mali antanti, Rumunijo in Čehoslovaško. Tudi na jugoslovansko-bol-garski meji razmere niso po-voljne. Vsled vednega vpada-nja bolgarskih banditskih čet na jugoslov. ozemlje, je zdaj meja zaprta popolnoma, da niti kmetje, ki imajo svoja posestva na obeh straneh, ne morejo preko. Sitnosti ima jugoslovanska vlada; tudi z Avstrijo, in sicer vsled nekega obmejnega inci denta. Soseda Albanija je pa itak takorekoč popolnoma pod italijansko kontrolo in zdaj Italija zahteva, da Albanija z njo sklene carinsko unijo, ki bi gotovo pozneje vodila tudi do politične unije. Na ta način je razvidno, da si mora Jugoslavija iskati močnih zaveznikov, da bo kos svoji nasprotnici Italiji, ki jo prede v svoje mreže. --o- FRANCOSKA POLICIJA PROTI ČASNIKARJU Pariz, Francija. — Očividno brez vednosti francoske vlade je tukajšnja policija delovala na to, da se izžene iz dežele dopisnik chicaškega lista Chicago Tribune. Ne, da bi mu navedla kak vzrok, mu je pretekli teden sporočila, da se mora izseliti, češ, da ima proti njemu že dve leti stari ukaz, da ga deportira. Ko je dopisnik, Alex Small, protestiral pri francoski vladi, niso o vsej zadevi tamkaj nič vedeli, in eno uro pozneje je prejel Small obvestilo, da se je ukaz za deportacijo "odložil". Že enkrat prej, v avgustu, je policija nastopila proti dopisniku na isti način. POŽAR UNIČIL HOTEL Znani Clinton hotel v Niagara Falls, Ont., kateri je bil zlasti novoporečencevn priljubljen, je bil nedavno uničen od požara, ki je napravil za milijon dolarjev škode. Gornja slika kaže to staro poslopje, ko plameni vrše na njem svoje uničevalno delo. I« Jugoslavije, GOSPODARSKI RAZMAH BELE KRAJINE JE BIL LETOS VELIK IN JE ŽEL MNOGO USPEHA. — STRAH HRIBOVSKIH VASI DELA LJUDEM IN OROŽNIKOM PRE-GLAVICE. — SMRTNA KOSA. — NESREČE IN DRUGE VESTI IZ DOMOVINE. PROFITI IZ VOJNE Evropa vleče dobičke iz kitajsko - japonskih konfliktov. v —o— London, Anglija. — Umevno je, da evropskim državam ni dosti ležeče na tem, da bi se u-stavilo klanje med Japonci in Kitajci, kajti s tem bi s? nehal tudi njih dobiček. Ugotovljeno je namreč, da se pošiljajo velike množine orožja na Daljnji vzhod. Tukajšnja trgovska zbornica je objavila številke, koliko se je samo iz Anglije izvozilo orožja. Samo strojnih pušk je med avgustom 1931 in oktobrom 1932 šlo v orient nad 18 milijonov. -o- HOOVER SE KAŽE DAREŽ-LJIVEGA Richmond, Va. —- Predsednik Hoover je obvestil vlado države Virginia, da bo podaril zemlji- moumor s plinom KR1ŽEMJVETA — Rim, Italija.-— Min. predsednik Mussolini se je napram nekemu ameriškemu gostu izrazil, da Amerika ne potrebuje danes drugega, kakor bistroumnega človeka-voditelja in centralizirano ekonomsko kontrolo. Z drugo besedo, s tem misli diktatorstvo. — Berlin, Nemčija. — V Friedrichshain je prišlo do krvavega spopada, ko je skušalo kakih 400 fašistov vdreti v dvorano, v kateri je imelo okrog 2000 komunistov svoje zborovanje, Padlo je več strelov in v pretepu je bilo ranjenih število oseb. — Dunaj, Avstrija. — V u-radnem poslopju tukajšnjega voditelja fašistov je izvršila policija preiskavo, pri kateri je našla 350 skrajno eksplozivnih bomb. — Berlin, Nemčija. — Saje izvršila Bela Krajina v letu 1932 Ob pogledu na preteklo leto, tako poročajo iz Ljubljane, je treba priznati, da je Bela Krajina veliko napredovala, kakor morda nobena druga pokrajina v Sloveniji. Strahovita suša in pomanjkanje, ki je po njej zavladalo, sta napotila ljudi, da so se začeli družiti v razne strokovne zadruge, ker so videli edino pomoč v skupnem delovanju. — Skoro edini pridobit-veni vir siromašne in zapuščene deželice onkraj Gorjancev je njihovo vinogradništvo. Dasi imajo Belokranjci izredno dobro vino, ga le niso mogli uveljaviti ne na domačem, ne na tujem trgu, dokler jim ni priskočila na pomoč ljubljanska zadrtiga "Belokranjska klet", ki se je zavzela za. ta pridelek Belokranjcev. Veliko je k temu pripomogla propaganda na je- . .v , . senskem velesejmu (Fair) in kajšnji Ust trdi, da se mu je po- tako sg je belokranjsko vino u_ srečilo izvedeti mnenje bodoče FRANCIJA 0 ROOSEVELTU Pravi, da je Roosevelt naklonjen državam-dolžnicam. —o— Pariz, Francija. — Neki tu- ga ameriškega predsednika Roosevelta glede vojnih dolgov. Kakor list trdi, je Roosevelt za to, da se vse dolžnice smatrajo enako, ne glede, ali so plačale sedanji obrok, ali ne. Dalje, da se o vojnih dolgovih sploh ne bo razmotrivalo pred svetovno ekonomsko konferenco in mogoče celo ne, dokler se cene blagu ne zvišajo. Končno, da Roosevelt zavzema stališče, da se znižajo začasno obroki plačil. ' ' šče, ki ga lastuje v tej državi in ki je znano pod imenom Rapidan Camp, v uporabo Zed. državam. To je bil Hoover ju priljubljen kraj, kamor je večkrat odhajal na svoj oddih, kjer se je ba-vil v prvi vrsti z ribolovom. Izrazil je željo, da bi ta zemlja bila na razpolago bodočim predsednikom; ako bi je pa ti ne hoteli uporabljati, naj bi se pri- pivetekli torek Slletna Senaide Wolkov, hči pregnanega boljše-viškega voditelja Leona Trotz-kya. Bala se je, da bi ne bila deportirana iz dežele. -o--- "TEH NOKRATSKA STRANKA" USTANOVLJENA "VRAŽJA ŽENSKA" PRED SODNIJO Budapest, Ogrska. — V mestu Segedinu je postavljena pred sodišče neka Viktorija Rie-ger, katera je bila med ljudstvom veljavilo. Letošnji prvi uspeh je prav zadovoljiv in ko se vinogradniške razmere še izboljšajo, bo Bela Krajina drugače u-poštevana. — Veliko akcijo so pričeli Belokranjci tudi za po-vzdigo sadjarstva in Bela Krajina ni najzadnja, tam bo čez leta sadjereja na višku. Belokranjci so preteklo leto vpeljali razne perutninske zadruge in v večjih krajih so obdržavall vinogradniške in sadjarske tečaje, od katerih se je korist že pokazala, še bolj se bo pa v nekaj letih. Zlasti so pa vodili Belokranjci uspešno akcijo za tujski promet. Tolikega števila izletnikov še ni imela Bela Krajina, kakor ravno v preteklem letu. V Metliki so že v jeseni u-stanovili tujsko prometno dru Skrivnostna smrt starke Iz Maribora poročajo, da so našli ljudje v Šalovcih v Prek-murju obešeno v sobi SUetno Ano Lebševo. Ker je starka živela v bedi in ■pomanjkanju-, so mislili, da je šla prostovoljno v smrt. Pri obdukciji so pa dognali, da se ni sama obesila, marveč je bilia obešena po kom drugem, in šele potem, ko je bila že nasilno umorjena. Tri aretirance so pa pripeljali pred mariborsko sodišče. Nezgoda Po nesrečnem naključju se je polil s kropom 11 letni posestnikov sin Štefan Pauko iz Podove pri Mariboru in se strašno opekel. Nesreč* Na svojem domu je 341etna posestnikova žena Jožefa Jenko iz Mengša tako nesrečno padla, da so jo morali odpeljati v ljubljansko bolnico. Chicago, 111. — Državnemu tajniku v Springfieldu so bili v torek predloženi papirji za izključila Shenandoah narodnemu korporacijo nove tehnokratske parku. Zemlja meri nekaj 200 akrov. nad POMILOSTITEV BODOČE MATERE Columbia, S. I).—Gov. Blackwood je v torek izdal pomilosti-tveni ukaz, z katerim se smrtna obsodba 29 letne Beatrice F. Snipes izpremeni v dosmrtno ječo. To je bila prva ženska, ki bi imela umreti na električnem stolu v South Carolini. Pomilostitev je bila izrečena v prvi vrsti vsled tega, ker je ženska v blagoslovljen jem stanu in se pričakuje rojstvo tekom dveh tednov. Delajo se tudi priprave, da bi ženska bila za časa poroda izpuščena iz ječe, tako da bi o-trok na svobodnih tleh prišel na svet. Ženska je bila obsojena, ker je svoječasno ustrelila nekega policista. -o- ŠIRITE AMER. SLOVENCA! stranke. Strankin glavni stan se nahaja na 32 No. State st. V RUMUNIJI SE POBOTALI Bukarešta, Rumunija. — Prestol kralja Karla se je zopet u-trdil. Kralj je dal obljubo, da bo ustanovil ustavni režim, obenem pa je odpustil dva policijska ravnatelja, katera sta skušala izkopati jamo pod njim. TAJINSTVEN UMOR TRGOVCA Chicago, 111. — V njegovi trgovini na 503 No. Michigan ave. so pretekli torek zvečer našli u-streljenega 49 letnega Jos. Pin-golda. O morilcu sicer niso dognali nič natančnega, vendar nekaj suma pada na sina umorjenega, ki je med časom, ko se je izvršil umor, bil v trgovini. Po leg tega je bil oče zavarovan za $40,000. splošno znana pod imenom "žen- štv0j katerega program je, po-ski vrag". Pred 25 leti je bila ta kazati Belo Krajino tujcu, da ženska poročena. Ker pa se je si jo ogleda in ge navžije nje_ vdala pijači, jo je mož odgnal; nega sonca in cvetja ter ge na. od tedaj se je popolnoma vdala gleda njenih lepot Enako bodo zlocinstvu. Oblečena je hodila v y kratkem napravili v Črnom- mosko obleko, kadila fajfo m go- ]ju __ z marIjivim delom in u_ videvnostjo oblastev bo Bela Krajina nedvomno postala še ena najnaprednejših pokrajin Slovenije.—Tako se Belokranjci prebujajo. -o- vorili so o njej, da za zavoj tobaka ali liter vina hladnokrvno izvrši vsak umor. Obtožena je točasno devetih umorov . -o- PREMOGARSKI SPOR PRED GOVERNER JEM Springfield, 111. — Večino svojega prvega dne v službi kot governer je Horner posvetil vprašanju premogarjev. K pogovoru je pozval polkovnika, ki nadzoruje s svojim vojaštvom premogarsko ozemlje, obenem pa se je bavil tudi s pismom, katerega je prejel od predsednika progresivne majnarske unije, v katerem ta pravi, da se bodo pozvali premogarji p0 celi deželi v stavko, ako se ne bo kaj storilo v obrambo ljudskih pravic, ki jim gredo po ustavi. -o-- 'Dokler imamo svoj list, smo Zna se skrivati Neki Jože Preklet iz Straho-vice, tako poročajo iz Kamnika z dne 23. dec., že dalje časa gospodari po planinah in je strah vseh hribovskih vasi. Stalno se klati po občinah Tunjice, Županje njive, BistrSčica in Gojzd. Povsod krade in ropa, ukradene stvari pa prodaja okrog za vsako ceno. Tam enkrat v poletju je izvršil več drznih tatvin in se je orožnikom posrečilo, da so ga prijeli. Ko je prišel iz zaporov, je spet začel življenje po starem, le da se še bolj skriva in mu ne morejo do živega, močni in druge narodnosti nas iSe težje ga je pa prijeti radi morajo spoštovati, češ, ti-le Slo- itega, ker ga ljudje sami skriva-venci pa res niso kar tako. Svoj 'jo in ga ne izdajo, samo zato, list imajo. Čast jim!"—Rev. J. da imajo pred njim mir, ker se Čeme. |boje njegove maščevalnosti. Smrt radi otrok Pred velikim senatom v Pe-trinji na Hrvatskem je bila obsojena na 8 let ječe kmetica Staniča Ivkovič iz vasi Golinje, ker je z nožem umorila svojega soseda Pavla Kačiča, Njuni o-troci so se igrali in je prišlo med njimi do prepira. Ker je Pavle Staničino hčerko malo u-daril, je Staniča vsa divja šla z nožem v roki nad Pavla. On ji je s palico hotel izbiti nož, pa se je na nesrečo spodtaknil in padel naravnost pred Stani-co, ki mu je zabodla nož v prsi'. -o- Smrtna kosa V Ljubljani je umrl Josip Podbregar. — V Mariboru je umrl Franc Gulda, mariborski veletrgovec, katerega je zadela kap v starosti 54 let. — V Selcih nad Škofjo Loko je umrla Uršula Krek, stara 60 let, ki je bila tri leta prikovana na posteljo. Pokojna je bila sestra župnika Franca Kreka, ki je umrl v Vranji ,peči leta 1921. -o- Beračenje se izplača Iz Trbovelj poročajo, da so tam ustavili javni organi nekega tujega berača, pri katerem so našli nad 1000 Din denarja, od katerega je najmanj polovico nabral med revnimi rudarskimi družinami, ki največkrat same nimajo niti za svoje potrebe. Nesreča rudarja V zabukovškem rudniku je kolo nekega stroja zadelo 32-letnega rudarja Franca Hlepa iz Megojnice naravnost v glavo in ga nevarno poškodovalo. ——o- Prste si je odrezal Med žaganjem drv na cirku-larko si je po nesreči odrezal tri prste 701etni majar Anton Vičman iz Počehe pri Mariboru. Stran 2 AMERIKANSKI SLOVENEC Petek, 13. januarja 1933 AMERIKANSKI SLOVENEC Prvi in najstarejši slovanski , The first and the Oldest Slovene list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Phone: CANAL 5544 Naročnina: Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, III. Telefon CANAL 5544 Subscription: Za celo leto ........................................$5.00, For one year ,...................................$5-0° Za pol leta ........................................2.50, For half a year ................................ 2.50 Za četrt leta ...................................... 1.50, For three months ............................ 1-50 Za Chicago, Kanado in Evropo: i Chicago, Canada and Europe: Za celo leto ........................................$6.00 For one year ....................................$6.00 Za pol leta ________________________________________ 3.00 j For half a year ................................ 3.00 Za četrt leta ........„.......................... 1.75 : For three months ............................ Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. POZOR!—Številka poleg vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker s tem veliko pomagate listu. Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. —• Rokopisov uredništvo ne vrača. fliP: Ivaj jim bom voščil vesele praznike, ko me pa nočejo videti in hodijo rajši k tujcem. Gotovo je, da te pritožbe niso brez vzroka. Zato pa Slovenci po vseh naselbinah: več vzajemnosti. Nič se ne izgovarjajte, češ, pa pri našem trgovcu ne dobim tega ali onega, kakor drugod itd. Mnogi tudi navajajo, da je drugje ceneje in da morajo pri domačih več plačati itd. Če je to res, potem pojdite k njim, pa jim te vzroke povejte, in kdor je pameten, se ne bo nad vami jezil, pač pa bo skušal, da tudi on uredi svoje cene in si nabavi tako blago, kakoršnega želite. Tako sodelovanje bo prineslo uspeh tako trgovcem kakor odjemalcem. Treba je, da eden drugemu pomagamo, ne pa, da se eden drugega ogibljemo in potem mislimo, da smo eden na druge jezni. Saj smo ljudje, pogovorimo se, kadar ni kaj \ redu in zadeve se uredijo v medsebojnem sporazumu in ume-vanju. Posebno priporočamo našim naročnikom in čitateljem, da naj nikdar ne pozabijo na one slovenske trgovce in obrtnike, lr; oglašajo v vašem časopisu "Amer. Slovencu". Vedite, da ti so, ki podpirajo vaš časopis, zato jim izkazujmo tudi našo na klonjenost. Naj tudi tukaj roka roko umiva in pokažimo, da znamo ceniti naklonjenost, ki jo izkazujejo svojemu časopisu. Upoštevajmo slovenske trgovce in obrtnike! U.: Žalosten eksperiment Najžalostnejši eksperiment v zgodovini državne in politične neodvisnosti Združenih držav je prav gotovo eksperiment — poizkušnja 3 prohibicijo. Ta eksperiment je stal narod, davkoplačevalce, biljone in biljone. In vendar brez vsakega haska in koristi. Zagovorniki prohibi.cije so pripovedovali, da bo prohibicija prinesla, deželi največji blagoslov s tem, da se bo zatrlo pijančevanje, ki je izvor tolikega gorja. Res je, pijančevanje je največje prekletstvo za vsakega. Tudi morda so prvotni zagovorniki prohibicije imeli dober namen, toda vse to ni pomagalo nič. Ravno začasa prohibicije se je pijančevanje v Ameriki tako grdo razpaslo, da še nikdar preje v njeni zgodovini ne tako. In najžalostnejše poglavje tega eksperimenta je, da preje se je pijančevalo samo po salunih, tekom prohibicije pa .se pijančuje v družinskih domovih in odtod je prišlo pohujšanje za mladino. Dandanes najdete na skoro vsaki mladinski prireditvi po nekaterih višjih šolah, kolegijih, itd., pijance med obojim spolom. Se ne dolgo temu je omenil neki univerzitetni profesor v svojem spisu o prohibiciji, da dijak na raznih večernih prireditvah, ki ne prinese seboj "pinta" žganja, je preziran od strani dijakinj. Navada je, da po enem ali dveh plesih naredijo mladi pari kratek sprehod po hodnikih ali kakem za-ko ju in tam vlečejo žganje iz steklenic. Ako dijak svoje plesalke pa ta način ne "potrita" s par požirki žganja, jo prav težko dobi za prihodnji ples. Tako je in to je dovolj kričeča slika posledic prohibicije, Poleg vsega tega pa je prohibicija ustvarila verigo skoro nepremagljivega podzemskega organiziranega kriminalstva. Koliko pobojev, koliko grafta, umorov in drugih krivic se je porodilo radi prohibicije, ve le Bog, ljudje ne bodo nikdar. S prihodom prihodnje zvezne administracije se zdi, da se prohibicija poslovi. Noben pošten in pameten Amerikanee ne bo po njej žaloval. Za njo bodo žalovali le graf ter j i in gang-sterji, ker bo njihova bogata obrt jenjala. Pametni in pošteni državljani pa bodo veseli, ker bodo rešeni velike more, ki jih je mučila in tlačila nk mnoge načine. Z veseljem bodo rekali: Nesrečna prohibicija idi — in ne vrni se več! ——«—o- v Upoštevajmo "Amerikanski Slovenec" je že mnogokrat povdarjal in razlagal svojim čitateljem, da je nas Slovencev po slovenskih naselbinah dolžnost* da vsepovsod podpiramo slovenske trgovce in obrtnike. To smo dolžni vsepovsod, razun le, če so vmes kaki posebni vzroki, ki opravičujejo. Povsod pa, kjer lahko kupimo za isto ceno kakor pri tujcu, ali morda še ceneje, in blago iste kvalitete, je pa naravnost narodni greh, da bi hodili k tujcem. Trgovci na drugi strani naj pa pazijo, da bodo dali svojim ljudem isto postrežbo, kakor jo najdejo drugod, isto kvaliteto in če moč, za isto ceno. Kajti, ako hočemo, da bodo slovenski konsumenti podpirali slovenske trgovine in obrt po naših naselbinah, je potrebno sodelovanja od obeh, tako od konsumentov, kakor od trgovcev in obrtnikov. Težko je slišati pritožbe od strani trgovcev in obrtnikov, ko gre nabiralec oglasov okrog njih za božične praznike. Pa SKRJANČKI SO PELI, SO BILI VESELI . . . Sheboygan, Wis. Da, veseli so bili naši škr-jančki na koru pri pplnočnici, zato s0<>0<>000<>CK>(V ST. JOHN'S D.S.D. NO. 13 Chicago, III. Well, well, the dance that the St. John's Society held last Sunday wjis a bigger success than it really was predicted. The hall, as you might say, was practically "jammed". Many old folks attended and proved to the younger generation that they still had youth and spirit in them with which they could have just as good a time as the young folks. The said "old folks" practically burned up the floor as they danced to the so-called Slovenian Hops. This isn't all yet. The "kranjske klobase" and "sladko vince" went over great. There is a saying "Babies cry for Castoria", well here's a new one, "Good oldtimers cry for 'kranjske klobase' and 'sladko vince'." During dance intermissions many sang good old Slovenian songs. A gro.up of young people were especially noticed as they sang Slovenian tunes, thus proving that they also know songs of the Motherland. I know that DOMOVINA SADNIH DREVES Češnjo je presadil baje Lu-kuius iz Male Azije v Italijo — a ta trditev ni dokazana. Citrono so poznali v Perziji že v najstarejših časih in je prišla ocl tam na Grško, pozneje v Italijo in ob ustanovitvi Marsilje po Feničanih tudi na Francosko. Jablano omenja že sveto'pismo v zvezi s prvima človekoma. Jabolčnik so poznali že He-brejci, Grki in Rimljani. Sliva je rasla divja v okolici Damaska in križarji so jo prinesli na Francosko. Vinska trta izvira iz Azije, in Oziris, Bakh in Noe si delijo slavo, da so kot prvi učili ljudi gojenja te žlahtne rastline. Ni znano, kdaj so trto presadili na Francosko, a postala je tam kmalu vir bogastva. Cesar Do-micijan je dal izruvati vse trte, ker je mislil, da naganja samo strast do pijače barbarske narode do vpadov v Italijo. Cesar Probus pa jo je dal znova saditi. -o-- STRELOVOD — POTRESO-VOD • Zadnja leta se dvigajo potresi za potresi, ves svet se maje od notranjih nemirov. Grška katastrofa je zbudila nov strah. V bližini Halkidike so se vršila posebna opazovanja, ki imajo za znanost in človeštvo ta pomen, kako bi znanstveniki potrese odpravili. 2e nekaj dni pred potresom je bila pašna žival koze in ovce, izredno razburjena, tako da se domneva, da so živali čutile bližajočo se zemeljsko katastrofo. Številni kmetje tudi pričajo, kako so videli, da se je nekaj časa pred potresom nebo zasvetilo od žarkih luči. Ce se torej javlja potres s takimi svetlobnimi pojavi (in je potemtakem zveza med obema), se bo pač lahko našlo sredstvo proti potresom. Kakor je Benjamin Franklin odkril princip odvajanja strele, bodo poklicani učenjaki na podlaki odkritij na otoku Halkidiki skonstruirali takozva.. ni potresovod. Na ta način moremo upati, da ni več daleč čas, ko se bomo nehali bati najstrašnejšega priročnega pojava, potresa. DRAGOCENA MON-ŠTRANCA V Bogoti (Kolumbija) so razstavili 225 let staro zlato monštranco, ki ima vdelanih nad 2000 draguljev in jo cenijo kot eno najlepših južnoameriških umetnin na 12 milijonov frankov.Monštranca je bila last jezuitov, ki so jo ob svojih izgonih iz Kolumbije eestokrat izgubili a vsako pot spet dobili. Delali so to umetnino tri leta in stroški zanjo so znašali 2.100 pezov, danes pa cenijo sami veliki demant v njenem križu na milijon frankov. -o- ODVISNOST ZDRAVJA OD OZRAČJA Kakor vsa bitja, živali in rastline, smo odvisni tudi ljudje od ozračja, ki nas obdaja z vsemi svojimi mnogovrstnimi pojavi in lastnostmi kemične ter fizikalne vrste. Poletje in zima, dan in noč, mraz in toplota, vlaga in suša — vse to vpliva na naše življenje, naše razpoloženje in zdravje. Ista periodika in ritem kakor v vnanji naravi se odigravata tudi v našem telesu. Razmerje med zdravjem in vremenom je torej le izrez iz splošnega razmerja med naravo in življenjem. A čeprav se nam vidi to tako jasno, vemo le malo o tem. Vsaka bolniška strežnica ve n. pr. povedati, da umre največ bolnikov proti jutru in poldnevu, ko je zrak najbolj prevod-ljiv za elektriko. Samo poletni poldnevi delajo nerazumljivo izjemo. Ob vlažnem južniku istotako narase umrljivost hudo bolnih, posebno značilna pa je umrljivost v vigredi, kajti takrat je največja. Tudi v jeseni narase za neke bolezni umrljivost in število bolnikov. A kakor za bolezni, sta pomlad in jesen relativni višek z& vsakovrstno delovanje pesniškega, umetniškega in sploh duševnega značaja, kakor slavi tudi ljubezen v teh dveh dobah svoje triumfe. Samomori so takrat istotako bolj pogosti in podobno je z nravstvenimi zločini. Skratka, letne dobe s svojimi posebnimi vremenskimi prilikami imajo svoje značine vplive na ljudi. A ne samo ljudje, tudi druga bitja in povzročitelji bolezni so v posebnih odnošajih s temi dobami. Epidemično nastopanje nahoda nam kaže najbolj nazorno, kako vpliva vreme na povzročitelja tega zla. Končno je vreme z vsem, kar sem spada, s svetlobo, soncem, gibanjem zraka, vlago, zračno elektriko in količino prahu v ozračju važen zdravilni činitelj za mnoge bolezni, tuberkulozo, revmatizem itd. pelo preprosta sprememba zraka ima velik pomen, kakor ve marsikdo iz lastne izkušnje. Zato ni čudno, da še znanost čedalje intenzivneje bavi z vremenskimi pojavi in klimatičnimi prilikami in da skuša vneto rešiti preobilico ugank, ki nam jih te stvari danes še zastavljajo. -o- MESEC DNI ŽIVELA OB SAMI VODI V Calaisu na Francoskem je živela v mestni hiralnici 70-let-na starka Melitopoulos, roj. Grkinja, vdova po nekem pomorščaku. Ob tragični smrti predsednika Doumerja je zavladalo tudi v Calaisu veliko ogorčenje. Ko pa je Gorgulova glava odletela, je nekdo rekel, da bi bilo prav, da se zgube vsi tujci iz Francije. Starka je to čula in se zelo zbala. Prepričana je bila, da jo bodo kmalu vkrcali na parnik in poslali na Grško, kjer nima nobenega znanca niti sorodnika. V začetku septembra je zagledala na dvorišču hiralnice lestvo krovcev, ki so popravljali streho nekega dvonadstropnega poslopja. Ni se zmenila za svojih sedem križev, marveč je urno splezala na streho in zlezla v malo betonsko vdolbino ob robu, kjer jo je ščitil žleb. Tu je ostala mesec dni in ni baje ničesar jedla, temveč živela ob sami deževnici. A zadnje tedne so imeli v Calaisu izredno lepo vreme in starka je ostala brez vode. Nekega večera so zaslišali prebivalci zavetišča stokanje na strehi. Poklicali so ognje-gasce, ki so previdno potegnili nesrečnico iz skrivališča. Ženica je tako opešala, da so jo morali takoj prepeljati v bolnišnico. Ako bi katoliški Slovenci v Ameriki zgubili katoliški dnevnik "Am. Slovenec", bi zgubili s tem svoj največji zvon, ki doni dnevno širom Amerike po slovenskih naselbinah! "Dokler imamo svoj list, smo močni in druge narodnosti nas nora jo spoštovati, češ, ti-Ie Slovenci pa res niso kar tako. Svoj list imajo. Čast jim!"—Rev. J. Černe. Naznanilo in zahvala. Žalostnega in potrtega srca naznanjamo vsem našim sorodnikom, prijateljem in znancem, da je umrla dne 27. dec. 1932, naša, draga mati, , Marija Selan katere pogreb se je vršil 31. dec. 1932. iz cerkve sv. Štefana na pokopališče sv. Jožefa. Pokojna se je rodila v vasi Gora pri Komendi v Sloveniji leta 1871. V Ameriki je bivala okrog 30 let. Tukaj zapušča 2 sinova in eno hčer, oženjeno. V starem kraju pa moža. Tem potom izrekamo najiskrenejšo zahvalo vsem, ki so podarili na krsto pokojne vence in cvetlice. Ti so: Mr. in Mrs. Frank Selan; Mr. in Mrs. John Selan; Mrs. Johana Žitnik; družina Alič; Mr. in Mrs. Frank Luzbi; Mr. Peter Luzbi; Mr. in Mrs. Frank Jagodic. Hvala iskrena tudi vsem, ki so darovali in naklonili poftojni za sv. maše. Ti so: Mrs. Matilda Duller; Mrs. Mary Koporc; prijateljice od hčere pokojne iz hotela Sherman. Zahvalimo se tudi pogr. zavodu Louis Zefran za krasno urejeni pogreb. Žalujoči ostali: FRANK in JOHN, sinova; MARY ŽITNIK, hči. Chicago; Illinois. CENIK MALIM OGLASOM V A. S. Za male oglase kot, kdor išče sorodnike, prijatelje, prodajo his, posestev ali kar-k6li primernega želi kdo o-glasiti v malem oglasu, računamo po 2c od vsake besede in to za vsako objavo. Sestavite oglas, seštejte vse besede in potem izračunajte za vsako besedo po 2c, ter nato pošljite skupni znesek na Upravo Ami Slovenca, 1849 West 22nd St., Chicago, 111., in vaš oglas bo objavljen v listu. Za večje trgovske ogla se cene na zahtevo. ZAHVALA Detroit. Mich. Podpisana se iskreno zahvaliva cerkvenemu pevskemu zbo-pod vodstvom Father Odila za prekrasno petje, katero so priredili v moji hiši v sredo, 1. januarja t. 1. zvečer v pokrep-čilo moji že nad eno leto bolni soprogi, ki je zmiraj k post •],,i prikovana. Posebna nvalr. gre Father Odilu, ker so se toliko pobrigali, da so vse to uredili - i ajleplem .••ac'u. Mo;.i soproga je bila presenečena, ko je slišala to krasno petje prihajati iz spodnjih sob, ker ni nič vedela, kaj se bo zgodijo. Ko smo ji povedali, kaj vse to pomeni, se je bridko zajokala; jokal sem se tudi jaz; milo nam je bilo pri srcu, ker smo videli, da se nas še nekdo»spominja. Torej še enkrat lepa hvala vsem. Marko in Margareta Yonke. Ko se naveličalo poizkuSanja vstavil, ko »»o uspehi slabi hi nezadovoljivi, tedaj je žas, da uporabljate L K O P I L L S. Zdravniki priznavajo, da je to najfinejšo odvajalno sredstvo, kar jih poznajo, za zaprtje, a tudi za revmatizem in protin. pline, krvavenje,, itd. Nikoli no "bost«* obžalovali teh 25c. za 35 kroglic. Pišite in pošljite denar na Leo Laboratories, 931 Fullerton Ave., Chicago, III. ROJAK! SLOVENCI! Kadar želite o-krasiti grobove svojih dragih, ne pozabite, da imate na razpolago lastnega rojaka. Postavljam in izdelujem vse vrste nagrobne spomenike v vseh naselbinah države Illinois. Cene zmerne, delo jamčeno, postrežba solidna. Se priporočam! Joseph Šlapničar SLOVENSKI KAMNOSEK 1013 North Chicago Street, JOLIET, ILL. Telefon 1389-R V JUGOSLAVIJO Preko Havre Na Hitrem Ekspresnem Parniku PARIS 20. januarja, 10. februarja, 4. marca CHAMPLAIN 14. januarja, 18. februarja LA FAYETTE 28. januarja, 18. marca Nizke vozne cene v vse dele Jugoslavije Za pojasnila in potne liste vprašajte naše pooblaščene agente <3wieH c&rte 306 N. Michigan Ave. Chicago, 111. OB OBALI JADRANSKEGA MORJA Odlomek mojega potovanja. — Spisala Manj Janesh, AMERIKANSKI SLOVENEC Petek, 13. januarja 1933 jywwwmvj.v x Stvčev vražek RUSKO SPISAL MIHAEL OSORGIN. Z avtorjevim dovoljenjem iz ruščine prevela Marija Kmetova. 20. Za zavesami. Pri vratih je na stolu sedela tista mačka, ki je včeraj razpraskala brado bodočemu privatnemu univerzitetnemu docentu. Ne zgrabi je za vrat! Mačka se je oblizovala in bila vsa v skrbeh. Ponoči jo je zadela velika izguba: stara podgana, znamenita stara podgana iz kleti se je izmuznila njenim krempljem! Izmuznila, ko je bila že hudo izonegavljena! Imela jo je že pod tačkami. . . Le kako se je moglo to zgoditi? Saj ni, da bi bila stara podgana kdovekaj okusna, — saj ni bilo radi tega! Le kako se je moglo to zgoditi! Mačkin lovski ponos je bil prizadet. V takih slučajih je bila mačka žalostna, zdehalo se ji je in oči so ji u-gasnile, tiste oči, ki so se ponoči navadno zelenkasto svetlikale. Ko je 'prav udobno zdela, ne da bi bila pritegnila k sebi sprednjih tačk, vedno pripravljena za naskok, se ji je začelo dremati, le sluh je ostal bister. Še dva uri je bilo do jutra. Stara podgana se je še zmeraj tresla od pre-stanega strahu. Skrila se je v najožjo špranjo kleti in si oblizovala rane. Saj rane niso bile tako nevarne, a to, da jih ne bi opazile mlade! Zalegovale bi jo, ji vsepovsod sledile in jo ogrizle do smrti, čim bi zapazile njeno slabost. To je bilo najbolj nevarno. Nič se jim ne bi smilili sivi lasje in goli hrbet! Vražja noč ta nocoj sna noč! Nad posteljo Aglaje Dimitrijevne se je sklanjala visoka, suha postava v sivi halji. Iztegeni-la je roko in je s svojim špičastim nohtom pritisnila pod odejo bradavico usehlih prsi. Stara žena je od bolečine zaječala in zastokala. Smrt je nekoliko obstala pri postelji, prisluhnila starkinemu ječanju in se postavila spet v kot. Že drugi mesec straži ob postelji Tanjušine babice, jo varuje življenskih izkuš-njav in jo pripravlja na odhod iz tega sveta. Ko zaspi bolniška strežnica, daje smrt starki piti, jo odeva, ji ljubeznivo pokimava. In starka, ki ne spozna smrti, ji govori s slabotnim glasom: "Hvala ti, ljuba moja, hvala!" A ko starka zaspi, bi smrt rada malo pomagala. Odkrije odejo, uščipne starko v bok, ji s koščeno roko zapira usta, da reva komaj diha. In se prav tiho heheta, hlipa in razkriva svoje nagnite zobe. Proti jutru se smrt staja, se splazi med gube odeje, v omaro, v špranje oken. Če bi kdo naglo odgrnil odejo ali potegnil predal, seveda ne bi razen kakega praška ali mrtve muhe ničesar našel. Podnevi je smrt nevidna. Staro podgano so obkrožile mlade: smotri-jo nanjo s Črnimi pičicami in poslušajo, kako cvili. Ona kaže zobe in njen dolgi rep se ji trese. Če se zgane, se razklene polkrog mladih podgan, bojijo se, zakaj stara podgana ima še nekaj moči. Vendar ne odvrnejo pogleda od nje, smotrijo na njeno zalizano kožo, kjer je videti nekaj rdečega, odkoder polzijo kaplje. Tudi mačka sliši cviljenje podgane in napenja ušesa. A vse je tiho, v hiši vse spi. Podgane so zastrašene, nocoj se ne bodo upale pokazati. Starka iztegne roko na nočno omarico, seže po kozarcu s kislasto pijačo. Koščena roka ji pomaga in za hip se clotaknetardva trda členka, členek starke in smrti. Roko kar zmrazi. "Ah, moja smrt," zaječi Aglaja Dimitrijev-na. "Tu sem, tu, le mirno leži," govori suha postava v sivini. In jo.tolaži. "Saj ni nič, le nič se ne boj! Živela si svojo dobo, zdaj daj drugim živeti! V mladih letih si se zabavala, si plesala, si nosila lepe obleke, sončece se ti je smehljalo. Ali se ti je slabo godilo ? In tvoj stari — ali nisi bila srečna z njim? In otroci tvoji — ali jih nisi bila vesela?" "Tega sina si prezgodaj pobrala, Tanjušme-ga očeta," je tožila Aglaja Dimitrijevna. "Sina, Tanjušinega očeta, sem pobrala, ker je bilo potrebno, zato sem vama, starima dvema, pa pustila vnučko, v veselje in tolažbo." "Kako ji naj pa bo brez naju? Tudi on, starček, ne bo večno živel." "No, starček bo še nekaj časa živel, krepak je še. Ona je pa tudi že odrasla. Pametno dekle, ne bo se pogubilo." "Kako pa naj prebijem jaz brez njega na onem svetu? In kako bo njemu brez mene na tem svetu? Tako dolgo sva skupaj živela." Tedaj se smrt zasmeje, celo zahlipa od radosti, a pravi brez zlobe: "Le kaj ti pride na mar! Kaj te vse to briga? Leži v grobu in počivaj! Tudi brez tebe bo vse prav. Kakšno veselje pa ima človek pri bolnici, pri starki? Saj si le v napo-tje. To je neumnost, kar govoriš!" V delavnici zakuka kukavica štirikrat. Za oknom je bržkone že svetlo, a okno je zavešeno s težkimi zastori. "Ah, moja smrt," ječi Aglaja Dimitrijevna. "Blazino je treba malo popraviti," pravi strežnica. "Vse je narobe." Popravi blazine in spet zadremlje v svojem naslanjaču kraj postelje. Svetloba je prisijala tudi v klet. Mlade podgane so se razpršile po vseh kotih. Zadremala je tudi stara, ranjena podgana. Na oknu je mačka lenobno ulovila veliko, zaspano muho. Malo jo je stisnila in spustila. Muha se je plazila naprej. Poleti je bilo in že svetlo. Proti jutru je Tanjuša zagledala tretje sanje: in spet se smeje Stolnikov veselo in zadovoljno. "Ste na dopustu? Za dolgo?" Stolnikov vedro odvrne: "Zdaj pa za zmeraj!" "Kako — za zmeraj ? Zakaj ?" Stolnikov iztegne roko, ki je dolga in ploščata ko deska. Na dlani je z rdečilom napisano: "Odpuščen za nedoločen čas." Nenadoma se Tanjuša zgrozi: zakaj "za nedoločen čas?" Še nedavno je pisal, da se ne bosta tako brž videla, ker nič več ne misli, da bi bil. odpoklican. "Zdaj je nemogoče oditi z bojišča in me tudi ne veseli, ker ni čas za to." Stolnikov si z robcem obriše roko. Pomanjšala se je in robec se je pordečil. Tanjuša se zbudi: Kakšne čudne sanje!.; Ura je bila šele šest. Tanjuša je vrgla roke vznak in spet zaspala. Svetlobni žarek je prodrl skozi režo v zavesah,, ko svetel trak je prerezal rjuho in obstal ko steber na steni nad posteljo. En las se je odločil in ležal sam zase na blazini. Na desni rami Tanjuše, pod lopatico je bilo majhno znamenje. In z dihanjem deklice, se je enakomerno gibala rjuha. 21. Peta karta. Stolnikov je tipaje z nogo stopal po prstenih stopnicah navzdol v skupno zatočišče za častnike. Notri je bilo zatohlo, vroče in vse zakajeno. Na klopi je šahiral doktor z nekim praporščakom. Za mizo je skupina častnikov nadaljevala igro, ki so jo bili že po kosilu začeli. Stolnikov je pristopil in se prevrnil med igralce. TISKARNA Amerikanski Slovenec izvršuje vsa tiskarska dela točno in po najzmernejših cenah. Mnogi so se o tem prepričali in so naši stalni odjemalci. Društva — Trgovci — Posamezniki dobijo v naši tiskarni vedno solidno in točno postrežbo. Priporočamo, da pred-no oddate naročilo drugam, da pišete nam po cene. Izvršujemo prestave na angleško in obratno. Za nas ni nobeno naročilo preveliko, nobeno premalo. Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. OIL J. E. ZDRAVNIK IN KIRURG -2000 West 22nd Street,-CHICAGO, ILL. Uradne ure: 1—3 popoldne in 7 —8 zvečer izvzemši ob sredah. Uradni telefon: Canal 4918 Rezidenčni telefon: La Grange 3966 PO DNEVI NA RAZPOLAGO CELI DAN V URADU. Tel. v uradu Na domu Roosevelt 1695-1696 Rockwell 2816 DR. ANDREW FURIJN Slovenski ZOBOZDRAVNIK 1858 W. 22nd Street CH5CAGO, ILL. Uradne ure: 9-12 dop., 1-5 pop. in 0-8 zvečer, v četrtek in petek; v sredo samo dopoldne. WAUKEGANSKI URAD JE na 424—10th Street, Tel. Ontario 7213 Ordinira v pondeljeTc, torek in soboto. "Amer. Slovenca" je rodila ljubezen do naroda, naj ga ta ljubezen tudi podpira!—Rev. J. Černe. DR. ALLAN J. HRUBY Specialist za pljučne in srčne bolezni Tel. Rockwell 3364 Stanovanje: 1130 No. Lorel A v*. Tel. Austin 2376, Chicago Urad: 3335 West 26th Street Uradne ure: 5 do 9 zveč. razen »redi >b sredah 9 do 11 doprl ob sobota)! ' do < dod RBEBTO ^laFriCE^® 0 B 1 Obstoja 30 let CENE ZMERNE Brezplačna preiskava 326 S.STATE.SA floorAcross/romOnaStorGl StateSt. Next DoorRtatio Vheatar. j Phones: 2575 in 2743 ANTON NEMANICH & SON PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V JOLIETU IN AMERIKI. USTANOVLJEN L. 189! Na razpolago noč in dan. — Najboljši srl-mobili za pogrebe, krste in ženitovanja. — Cene zmerne, 1002 N. Chicago Street, Joliet, Illinois Predpustna razprodaja plošč Vesel predpustni čas je tukaj. Kdo se ne spominja, kako veselje je vladalo doma v starem kraju v tem času. Kako so godci drobili krasne domače slovenske polke, valčke, koračnice, šotiše itd. Tudi v Ameriki imamo Slovenci to godbo na razpolago in sicer na slovenskih gramafonskih ploščah. Da omogočimo našim rojakom po sloverskih naselbinah priti za male novce do krasne godbe in petja, smo sklenili prirediti za letošnji predpust posebno razprodajo gramafonskih plošč. Pomnite pa: Ta razprodaja velja za samo v tem oglasu navedene plošče in ne druge. Zato naj naročniki plošč pazijo, da ne bodo naročali takih plošč, ki niso navedene v tem oglasu. Navedite jasno in razločno številko plošč, ki jih bote naročili. PLOŠČE, KI SO NA RAZPRODAJI SO: Columbia plošče: 2S007—Ainc polka, Štajeriš, igrata brata Simončič. 25084—Nočni čuvaj, Pevec na note, pojo člani kvarteta Jadran 25110—Ljubca kod si hodila, Čez tri gore, pojeta A. Šubelj in A., Madic, 25114—Pridi sv. Martin, Dekleta v kmečki brivnici, "Adrija" s spremljevanjem Dajčmana. 25116—Dobro srečo za kravo rudečo, Živela je ena deklica, pojo pevci Adrije. 25122—Tam za goro zvezda sveti, Naša kri, moški kvartet Adrije. 25136—Na klopci sva sedela, Po gorah grmi in se bliska, duet, A. Krnjev in F. Mo-horčič. 25137—Tam kjer lunica, 1 Škrjanček, poje Vičar, tenor. 25146—Tirolski marš, Stari Peter, Louis Belle, tenor. 25162—Ančiča, Ponočni pozdrav, Louis Belle, tenor. 25164—Triglav, Pa kaj mi nuca planinca, poje John Gcrni, tenor. Viktor plošče: 23008—Dunaj ostane Dunaj, Pod dvojnim orlom, (Adler marš) Citre in Trio. 23012—To je nemogoče, dvokoračen ples, Tajna ljubezen', valček, igrana na orkester. 23020—Ples v skednju, 1. in 2. del. Adrija pevci, ta plošča je posebno zabavna za mladino. 23025—Oh ura že bije, Po jezeru bl\z Triglava, poje Mirko Jelačin, tenor. 23026—Jurij Benko vzemi Lenko, Pobič sem star šele 18 let, Mirko Jelačin, tenor. 23027—Pa kaj to mora biti, Mene pa glava boli, Mirko Jelačin, tenor. 23028—Mlinar, Vsi so prihajali, Mirko Jelačin, tenor. 81204—Calotta — Sotiš, Na bregu,' valček, igra Hud. Kvintet. Do preklica prodajamo zgoraj navedene plošče po 30 centov TA RAZPRODAJA JE V VELJAVI SAMO DO PREKLICA, DOKLER ZALOGA TEH PLOŠČ NE POIDE. NaroČilom je pridjati potrebni znesek v gotovini ali Money Ordru. Po C.O.D. teh plošč ne pošiljamo, razven če želi prejemnik poštne stroške za C.O.D. plačati sam, ki jih v takem slučaju dodamo računu. Vsa naročila pošljite na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. (Dalje.) To je bilo lepo gledati, kako so ena za drugo poskakovale v morje. Zdaj se jih je videlo in spet jih ni bilo več; kakih par metrov naprej so se spet prikazale na vrhu morja; prav kot ribe znajo plavati ta primorska dekleta. Priljubila se nam je zlasti ena izmed deklet, katera je imela vedno mnogo za povedati; bila je življenje njenih sošolk. Med šolskim odmorom, ko so vsa dekleta priletele na vrt, bila je prva zunaj in seveda zadnja notri ali vendar ni še mogla vsega povedati, kajti še po stopnicah se je čul njen močni glas, njen odmevajoči smeh. Tudi v plavanju ni zaostala za drugimi; daleč od obale je splavala na veliko skalo, kjer se je solnčilo nebroj morskih galebov, kateri so se pa odstranili, ko je ona začela plezati po veliki skali. Bilo je okoli šeste ure, ko sve se še pri morju pogovarjale od našega doživljaja zadnjih dni, ko vidno začne morje naraščati. Skočile sve na noge in v nekaj minutah bila je skala, na kateri sve sedeli, zalita z morjem. Pač čudežna skrivnost morja. Počasi sve spet korakali proti samostanu. Drugi jutro namenile smo si ogledati mesto Split. Po zaju-treku podale smo se v spremstvu, da nam razlagajo zanimive dele mesta. Najprvo smo se podale na Marmornov trg. Do tega vodijo ozke ulice nizdol, kajti mesto Split z luko leži v vznožju hriba. Na tem trgu se nahaja mnogo lepih stavb: Hotel Central, hotel Slavij a, najboljše restavracije in kavarne. Najbolj živahen trg je pred kavarno Central; tukaj srečaš ljudi iz vseh delov sveta: Amerikanee, Angleže, Dunajčane, Nemce, Cehe itd. Govori se različne jezike. Na trgu ,pred kavarno imajo razpostavljene mize in stole, kjer lahko naročiš najboljšo kavo, mali prigrizek ali vsakovrstno fino pijačo, zlasti dobro znani marašin (ma-rasca), pristna dalmatinska pijača. Tukaj se obenem kratkočasiš z godbo, ki v raznih urah igra na trgu. Nasproti kavarne smo se podale v državni arheološki muzej. Tu so shranjeni vsakovrstni starinski predmeti. Poleg arheološkega muzeja je obrtna šola ročnega dela, ki ji je namen narodno umetnost potom umetne aplikacije dalje razvijati. V bogastvo in barvno krasoto dalmatinske narodne umetnosti nas vpelje etnografski muzej, ki je zdaj nameščen v starem občinskem poslopju na Narodnem trgu, zidan leta 1433. Celi venec šeg in navad jugo-jslovanskega ljudstva je v mu-jzeju v raznih slikah razodet. Lepa silka dalmatinske neveste, ko celi teden pred poroko hodi na studenec po vodo vsa okrašena v živobarvne trake. Ko prideta ženin in nevesta po poroki na dom, vstopi preje deček v hišo, češ, naj bo prvorojenec deček. Ker je Dalmacija tudi trpela pred Turki, ki so venomer naskakovali njih trdnjave v 15. stoletju, se je ljudstva polastilo nekaj turških šeg in navad. Nekateri Dalmatinci imajo še danes navado, da pokopljejo mrliča po turškem 0-bičaju, to je: samo v rjuho ovit in z obrazom v zemljo obrnjen. Enako žalujejo n. pr. ob smrti sorodnika; najamejo tako-zvane jokajoče. Najeti piskači kažejo žalost s tem, da si pulijo lase in strašno jokajo ob mrliču. Ob smrti sorodnika ženski spol ne sme izstopiti iz hiše za tri mesece; s tem kažejo žalost. Te šege so bile uvedene v Dalmacijo iz Turškega. Se celo dalmatinski narodna noša je nekoliko posneta iz orienta. Ono turško kapo, ki jo imenujejo "fez", nosi mnogo Dalma-tincev še danes. Znano je tudi, da v okolici Dalmacije in v notranjosti dežele nosijo nekateri popolnoma turško ali mohame-dansko oblačilo; seveda ti so tudi mohamedanske vere in imajo tudi svoj tempelj. Bolj čarovno uverjenega ljudstva menda ni kot so ljudje Dalmacije. Za razne bolezni poizkušajo razne nasvete, pred-no se ravnajo po modernejših običajih. Split je postal v palači in iz palače carja Dioklecijana. Še danes, ko se je mesto razširilo preko zidu palače in se še dalje širi, je stari del mesta v okvirju palače, srce Splita. Tu se nahajajo edinstveni spomeniki, Peristil, carjev mavzolej in Jupitrov hram. Pred mavzolejem stoji visoko splitsko znamenje romantični zvonik. Prvotno je bila Dioklecianova palača gosposko bivališče s pripadajočimi prostori. Vrata, ogelni in središčni stolpiči ji dajejo zunanji značaj starorimskega vojaškega tabora. Glavni vhod tvori takozVana Porta A urea. Vzhodna vrata palače, takozva-na Porta Argentea so danes skoraj popolnoma ;imičena. Mavzolej je pretvoril škof Ivan Ravenjan v drugi polovici osmega stoletja v stolno cerkev. Danes ima ta stolna cerkev v Splitu bogato zakladnico, ki hrani najrazličnejše dragocenosti. V petnajstem stoletju iz Beneške preneseni gotski slog je dal večini historičnih palač v Splitu karakteristični značaj. Na južni strani blizu morja se dviguje stolp bana Hrvoja še iz 15. stoletja. V bližini tega stolpa je znamenita palača Mile-si, katere zočetek je bil privatni vrt rimskega cesarja Dioklecijana. Ravno ob vznožju vrta je lepa kapela zidana od meščanov, ko so iskali zavetje pred napadajočimi Turki in so prihiteli na hrib Marjan. Dasi lepa kapelica, je sedaj popolnoma zapuščena in kot smo zagledali v kotu, da porabljajo kot cementni hram, akoravno ,ie mah oltar še dobro ohranjen Mogoče je to le začasno, ker ob strani hriba še vedno gradijo nove stopnice m spravljajo 0-rodje m tvor v varni hram. Z godznatega Marjana je krasen razgled na Split, Vranjič, Solin m Riviero. Ob vznožju hriba Stoji doprsni kip pesnika svobode Luke Batiča, eno prvih del Ivana Meštroviča. V bližnji okolici Splita je ne- dvomn