Uredništvo in upravništvo:
Kolodvorsko ulioo žtov. 15.
Z urednikom so moro govoriti vsak dan od 11. do 12. uro.
Rokopisi so U9 vračajo.
Inserati:
Šeitstopna potit* vrsta 4 kr., pri večkratnom ponavljanji dajo se popuot.
ljubljanski List
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja vsak dan razen nedelj in praznikov ob S. uri zvečer.
Velja
za Iijubljano
v upravuižtvu:
ga colo letoO gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 1 gld. 60 kr., na mesec 60 kr., pošiljatov na dom velja me-sočno 9 kr. voč.
Po pošti velja
za celo leto 10gl., za pol leta 6 gld., za četrt leta 2 gld. 60 kr. in za jeden mosoc 86 kr.
Štev. 118.
V Ljubljani v ponedeljek, 21. julija 1884.
Tečaj I.
Notranjskim rojakom!
Dnč 25. avgusta vršila so bode v Posto-jini volitev deželnega poslanca za kmetske občine postojinsko - logaškega okraja. Mesec dnij nas še loči od tega važnega volilnega akta , a vender treba uže sedaj dobro preudarjati imenitno to zadevo ter se zjediniti o osebi kandidata, kateremu hočejo volilci izkazati svoje častno zaupanje.
Novega poslanca bodo Notranjei imeli voliti, kajti po našem mnenji je absolutno nemogoče, da bi prostovoljno odstopivši dr. Zarnik zopet hrepenel po izpraz-n e n e m sedežu. Mi si sploh ne moremo drugače tolmačiti onega koraka, s katerim je bivši zastopnik notranjski iznenadil slovenski svet, nego s tem, da se je naveličal političnega delovanja v deželnem zboru sploh. Ako temu ni tako, ako dr. Zarnik zopet reflektuje na poslansko čast, potem, bodimo odkriti, je postopanje njegovo uprav frivolna burka z interesi njegovega volilnega okraja. Kajti kateri vnanji povod prisilil je gospoda doktorja do njegovega nepričakovanega sklepa?
Poslanec sme odložiti svoj mandat le v tem slučaji, ako se mu po sprejetih nezaupnicah dozdeva, da je izgubil zaupanje svojih volil-cev, ali ako je v zbornici sami in med lastno stranko nastal zevajoči načelni razpor med njegovim prepričanjem in med nazori njegovih kolegov. Niti jednega niti drugega nismo opazili pri dr. Zarniku. Noben pojav od strani volilcev ga ni silil, sklicevati se na^ javno voljo, razodevajočo se na volilnem torišči, noben hrupen prizor v zbornici ni svedočil o njegovem protivji z narodno večino. Kajti ako se pripoveduje, da je znani sklep o dovolitvi neznatne svotice 600 gld. za neobligatni pouk v drugem deželnem jeziku, sklep tedaj, kateremu so pritrjevali jednoglasno vsi ostali narodni zastopniki, kojega je v finančnem odseku najbolj vneto zagovarjal bašdoktor Zarnikov somišljenec in kolega dr. Vošnjak, ga izteral iz deželne sobane, potem še veliko menj razumimo postopanje zgovornega dok-
Listek.
Turkinje,
(Zlatorodov.)
(Dalje.)
Ko bi bilo med Turki, kakor jih je med nami, toliko živih glasnikov lepega sveta, zlasti krasnega spola, ki^ vedo vse, ki pripovedujejo vse, tako rekoč živi časopisi, bila bi res čudna zabava. Zabava ta bi bila ob enem preprijetno preučevanje carigrajskih šeg in navad, ko bi se kakov praznik vstopil pred uhod k Sladkim vodam evropejskim, pa takega glasnika, ki gre mimo tebe, pobaral po mestnih in grajanskih zanimivostih. Nič ne škodi, če tudi ostanemo sami, brez takih glasnikov. Stvari imamo, osebe si moremo nado-misliti. Vsaj meni se zdi tako, kakor da prav ta trenotek poslušam in gledam. Ljudstvo suje memo mene, Turek mi s prstom pokazuje in besediči: „Ta dama se je skregala, ni tega dolgo, s svojim možem, pa je Sla stanovat v
torja. Recimo, da se mu je ta malostna zadeva v istini videla neznosen atentat na narodni program, potem je imela biti sveta dolžnost njegova, dvigniti se s svojega sedeža in z ono naravno impetuozno zgovornostjo, katera mu je prirojena, pobijati opasni predlog. Ako bi objavil veljavne utemeljene razloge, Bog zna, če se mu ne bi pridružila večina narodnih zastopnikov, gotovo pa bi glasna hvala mu donela iz ust zavednih njegovih volilcev. Toda zapustiti bojišče, tarnati po samotnem hodniku, v elegičnih monologih razlivati bolest žaljenega narodnjaštva, pest stiskati v žepu, a potem sklicevati se na volilce, češ, da mu bodo ti sijajno zaupnico votirali za malodušnost njegovo, to bi bila tako go-rostasna naivnost, da je ne bi mogli pripisa-vati niti najhujšemu političnemu protivniku, koliko menj pa narodnemu kolegi! Ako je bivši poslanec notranjskih kmetskih občin se hotel uveriti o pristnem mišljenji svojih volilcev, sklical naj bi bil volilni shod in tam bil se bil lehko prepričal o svojem razmerji k narodnemu mnenju. Ali odstopiti od poslanstva, le iz tega vzroka, da se revnemu okraju naloži težavno breme nove volitve, da se ubogim volilcem prizadeva trud in trošek, denarna izguba, ki znaša nekoliko tisočakov, da se v deželo, prepotrebno resnega mirnega delovanja zopet privabi strastna agitacija in srditi strankarski razpor, to bi bilo po vsem neplemenito, nedomoljubno. Odločno moramo tedaj, navzlic nasprotnim govoricam, odbijati nesmisel, da bi dru. Zarniku še enkrat bila volja, prevzeti kandidaturo ali potruditi se za mandat, kateremu se je ravnokar prostovoljuo, brez vsakega razloga bil odpovedal. Kdor drugače sodi, dela očitno krivico narodnjaku dr. Zarniku!
Novega zaupnega moža bodo si tedaj morali izbrati notranjski volilci, — a kake lastnosti morajo dičiti njih izvoljenca? Da bode novo voljeni zastopnik jasen značaj, zvesto udan staročastnemu avstrijskemu cesarstvu, pro-šinjen gorke ljubezni do slovenskega naroda in blagodoneče materinščine, o tem niti dvoma ni.
Skader; mesto Skader je pribežališče nezado-voljnic in jeznic; šla je stanovat k svoji prijateljici, pa bo ostala tukaj, dokler mož, ki jo ima sicer rad, po njo ne pride. Ta efendij, uradnik v zunanjem ministerstvu, se je oženil s sužnico Arabko, katera je prav te dni začela se učiti turški od zalve, ker ni hotel imeti opraviti z rodovinci in s sorodniki ro-dovincev. Ona lepa ženkica je ločena od moža ter čaka zdaj, da bi jo efendij nazaj prosil. Ona gospa tam dolu se je uže dvakrat ločila od svojega moža, zdaj pa želi, da bi se zopet z njim omožila. Tista Zamorka tam le, z ognjenimi očmi, je sužnica iz Habisinije, katero je imenitna gospa iz Kahire poklonila veliki gospš v Štambulu, ki je pa umrla ter jo naredila gospodarico v svoji hiši. Tisti-le efendij, ki ima dobrih petdeset let, je bil oženjen z deseterimi ženami.
Ta starka, okolu katere ošabno visi zelena obleka, se more pohvaliti, da je bila zakonska žena dvanajsterim možem. Ona-le gospa si napravlja denar, da kupuje štirinajstletna dekleta, katere poučuje v glasbi, v plesu, v petju, v lepem gosposkem obnašanju, potem pa je
Mrzla burja, katera brije po sivih kraških pečinah, utvrdila je narodni ponos v moževskih prsih naših Notranjčev, tako ukoreninjena je narodna zavednost med tem vrlim rodom, da je po vsem nemogoče le nekoliko glasov pri-beračiti protinarodnemu kandidatu. V tem oziru je probujena Notranjska uprav prvobo-riteljica drugim Slovencem, in uverjeni smo, da tudi pri tej priliki ne bode sramote delala častnim svojim tradicijam.
Narodno, slovensko in avstrijsko prepričanje bodi tedaj prvi pogoj novemu kandidatu
—	natančno poznanje domačih odnošajev in krajevnih potreb, združeno z resno, tvorno voljo, posvetiti vse svoje sile duševnemu in gmotnemu blagru volilnega okraja — mora biti drugi.
V	tein oziru se od nekdaj nismo mogli pre-čuditi prebrisanim Notranjcem, da so navzlic prirojeni jim nadarjenosti tako radi posegali po kandidatih nedomačinih, kateri notranjskih razmer niti od daleč poznali niso. Saj je dovelj probujenih, razumnih veljakov med Snežnikom in sivim Nanosom, dovelj možakov v cerkniški dolini, na Pivki in v kotlini planinski in logaški, da ne treba baš iz Ljubljane si poklicati odvetnika, češ, ta naj zagovarja naše potrebe, o katerih se mu navadno niti ne sanja!
In bolj nego kedaj bode potrebovala zdaj Notranjska v deželnem zboru zastopnika, kateri bode vestno zastopal njene koristi. Sedaj bode narodna večina imela dokazati svoj postavodajui poklic, sedaj mora prepričati svet, daje sposobna tudi za stvarno delo. S praznimi frazami, s ko-jimi se sicer kratkočasi in zabava neka kategorija galerijskih poslušalcev, v istini pa le dragi čas trati — ni pomagano. Važne osnovne postave čakajo rešitve, treba bode novega občinskega reda, nove cestne in šolske postave, trebalo bode zakonov, kateri bodo imeli pomagati hirajočemu kmetskemu stanu, — in vsemu temu mora biti podlaga temeljito znanje dotičnih, po raznih pokrajinah različnih razmer. Druge važne zadeve se sploh le tičejo Notranjske; n. pr. predloga zakona o pogozdovanji Krasa je izključno namenjena notranjskim
prodaja s petstotniini odstotki. Vidiš, tukaj je druga gospa, o kateri ti morem kaj na-tančnišega povedati: Čerkezka je, kupljena v Tophanu za stoindvajset turških lir, a pozneje prodana za malenkost od štiri sto lir. Ta tukaj, ki si popravlja feredže, je doživela čudnih zgodeb: najprej je bila sužnica, potlej oda-liska, na to žena, zatem ločenka, potem spet soproga, zdaj je vdova, ter se na novo moži. Glej tega efendija; v čudnem stanju je, ne bi ugenol tega nikdar — njegova žena se je zagledala v nekega skopljenca, in da bi mogla v miru voditi tako nenaravno duševno ljubav, pripravljena je s čašo slabe kave svojemu možu poslužiti, da je bo imel dosti enkrat za vselej. Lepi tale paša, ki bo imel svojih štiriindvajset let, je bil pred mesecem dni siro-maški častuik v cesarski straži, pa ga je sultan kar poprek imenoval za pašo, hoteč ga oženiti s svojo sestro; s sultanko se ni šaliti, saj se ve, da je ljubosumna kakor slavec, in ako bi bolje pogledali, videli bi sužnico, ki gre za njim, s6 sokolovim očesom opazujoča ga, kam se bo ozrl. Glej ono lepo ženo, le pogledati jo je treba, pa se boš prepričal, da
potrebam, in vprašanje o prodaji reške in bistriške vode je isto tako specifično notranjska zadeva. A kako hoče pri takih prilikah notranjske koristi zastopati, braniti jih z živo besedo, z vnetim prepričanjem poslanec, kateremu je Notranjska znana le od tega, ker se je morda parkrat z brzovlakom peljal skozi Notranjsko ter pridremal v Trst ali ker je na Binkoštni ponedeljek si površno ogledal stalaktite postojinske jame?!
A prazno je vse teoretično in praktično znanje, ako se poslanec ne zaveda svojih poslanskih dolžnostij, ako mu srca ne prešinja ljubezen, tvorna ljubezen do naroda, kateri mu je skazal častno zaupanje! Kdor je prevzel težavno breme narodnega zastopnika, znati je moral, da je s tem korakom vso svojo delavno moč posvetil svojim mandatarjem. Podoben je nekako ljudskim tribunom v starem Rimu. Le-ti imeli so nalog, braniti plebejca pred nasilstvom plemenitašev; zaradi tega se izvoljeni tribun celo leto ni smel čez noč ganiti iz mesta, in hišne duri njegove morale so vedno, noč in dan, odprte biti vsakemu, kateri je hotel posluževati se njegove pomoči. Notranjci v tem oziru pač niso bili tako srečni! Pripoveduje se o nekem notranjskem poslancu, do katerega se je obrnila velika tržna občina njegovega volilnega okraja s prošnjo, naj ji sestavi ali prav za prav le pregleda in popravi molbenico za ustanovitev posebne sodnije v dotičnem trgu. A naš slovenski tribun, glasan kakor Kleon, kadar treba z besedo mi naglašati ljubezen do domovine, smatral je to stvar s stališča praktičnega odvetnika, pregledal je dotični načrt, nekoliko ga površno popravil ter od svojih volil-cev za ta neznatni trud zahteval — visok honorar s poštnim povzetjem! Posamezen slučaj, rekli bodo zagovorniki njegovi, malenkost morda — a baš v takih potezah se razodevajo sebične ali nesebične namere narodnih izvoljencev!
Pozor tedaj, rojaki notranjski, sedaj ko se bliža dopolnilna volitev v deželni zbor! Troje lastnosti morate zahtevati od svojega kandidata: da je avstrijski in slovenski rodoljub z dušo in s telesom, pripravljen braniti vaše narodne in verske svetinje, da pozni vaše razmere ter da je moža dovelj, braniti vaše koristi na odličnem mestu, kamor ga bodete poslali, odločno, brez strahu, in brez — sebičnosti!
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
Brzojav v zadnjem broju našega lista je poročil, da je odbor za verifikacije v deželnem zboru moravskem zaključil z 9 proti 5 glasovom, da se ima volitev namestnika moravskega dr. grofa Schonborna ovreči. Iz-vestitelj dr. Weeber je izjavil, da bi se prav
je cvet seraja; pred nekoliko meseci se je bila omožila z nekim uradnikom iz vojnega mi-nisterstva, po njej je soprog stopil z eno nogo v cesarski dvor, v kratkem bo skočil še dalej ter izpodrinil svojega visocega predstojnika. Tole petletno dekletce je zaročeno z osemletnim dečkom; majhinega zaročnika so stariši peljali, majhino zaročnico obiskat, ali kako se je bil razjaril, izvedevši, da je bil dekletce pred njim poljubil nek njegov meter visoki sorodovinček. Vidiš jo, staro čarodejko, ki je dala včeraj zaklati dva ovna v zahvalo Alahu, da jo je rešil pristujene snahe. Vidiš jo tukaj, hudičevo babo, katera uničuje nasledke ljubavnih spletek, kajti ako sužnica rodi, je gospodinja ne sme več prodati, gospodar pa jo mora živiti. Ona pošast tamkaj ni nič bolja; ona ima dajati spričevalo, je li je sužuica, katero kani gospodar vzeti v hišo, čisto zlato. Onale, s zakritim obrazom, v lilabarvenem plašču, je žena mojega prijatelja, ki je Tur-čin, toda ona ni Turkinja temveč krščanka, ali tega nikomur ne pravi, ne iz obzira do moža, ampak iz obzira na ženo; ona gre v cerkev vsako nedeljo in vsak praznik; veš, koran ne prepoveduje oženiti se s krščanko;
za prav moral protikandidat Protzkar poklicati v deželni zbor, no glede na mnoge nepravilnosti, ki so se godile pri volitvi, naj se volitev sploh ovrže. Kakor se »Presse" iz Brna brzojavlja, niso trditve dr. Weebra dokazane, temveč so to samo podatki onih, kateri so proti volitvi protestirali. Manjina od-odbora za verifikacije misli, da bi se moglo k večemu ovreči 16 do 20 glasov, tako da bi bila še zmiraj večina volilnih glasov za grofa Schonborna, ki je pri volitvi dobil 360 od 655 oddanih glasov.
V	tirolskem deželnem zboru razpravljalo se je v soboto o predlogu južnotirolskih poslancev, naj se ustanovi poseben deželni zbor v južnem Tirolu. Predlog zavrgel se je precej pri prvem čitanji. C. kr. namestnik je izjavil, da govore proti predlogu ne samo administrativni, nego tudi politični in državo-pravni oziri.
Zadnjo soboto vršile so se v velikem posestvu volitve za deželni zbor šlezijski; izvoljeni so: baron Bees, grof Larisch, grof Kuenburg, baron Spens, baron Sedlnitzki, Moritz Rohrmann, Adolf Latzel, baron Pillers-torff in Gustav Mentel.
Deželni zbor gališki sestal se bode dnč 2. septembra.
Prošli petek prispel je v Prago poseben gledališčni vlak iz Budimpešte, s katerim se je pripeljalo okolo 300 Čehov in čez 100 Mad-jarov. Prišleci bili so na kolodvoru od čeških veljakov in velike množice ljudstva navdušeno sprejeti. Vseučiliščni profesor Brabek pozdravil je došle v madjarskem jeziku ter naglasil, da so Madjari prvi neslovanski rod, kateri je prišel občudovat hram češke umetnosti. Urednik lista »Pesti Naplo“, Szoke, naglasil je tudi v madjarskem jeziku, da Madjari z zanima-njam in iskrenim prijateljstvom spremljajo duševno napredovanje.
Iz Budimpešte se poroča, da se bode predlog o reformi gospodske zbornice ogerskemu državnemu zboru predložil najbrže še le po-četkom 1885. leta. Gledč prodolženja mandata razpravlja se sedaj v prašanje, je-li naj se mandat podaljša na 4 ali 5 let.
Tuje dežele.
»Pol. Corr.“ poročajo se iz Sofije podrobnosti o sestavi novega bolgarskega mini-sterstva. Po omenjenem poročilu sprejel je Karavelov predsedništvo in finance ter komunikacije, trgovino in poljedelstvo; Slavejkov mioisterstvo notranjih zadev; Canov minister-stvo vnanjih zadev; Karolev nauk in bogočastje, a Radoslavov justično ministerstvo. Do sedaj se ne da še razsoditi, bode-li novo ministerstvo imelo daljši obstanek nego prejšnje; dežela seveda bi potrebovala notranjega in vnanjega miru.
Kakor »Agence Havas“ poroča, zavrgli so v zadnji seji londonske konference
treba je, pravi koran, da si umije obraz in roke, pa bo očiščena. — Ah, kaj smo spregledali! Memo je zdrdrala serajska kočija; v njej je bila sultanka; spoznal sem jo po ru-dečkastem konopcu na vratu intendantovem; ta kaduna, darilo smirenskega paše, ima naj-veče oči pa najmanjša ustca v celem cesarstvu. Kader koran prestopi, da se bo, ko jo bosta sodila angela, Nekir pa Mukir, opravičila z navadno lažjo, da je imela tisti hip oči zaprte ter da ni vedela, kaj pravi koran.
So li Turkinje tudi nezveste? In pa še kako! V krščanskih nazorih odgojeni poreče, da to pri stanju Turkinje ne more biti; in vender je temu tako, je proti našemu pričakovanju. Ukljub efendijevi ljubosumnosti, ukljub čuječnosti kopljencev, ukljub sto in sto šibam, ukljub temu da turški možje med seboj sestavljajo neko družbo za varnost zakonske zvestobe, ukljub vsemu temu se more trditi, da carigrajske zagrinjalenke ne greše manj kakor nezagrinjalenke po mnogih mestih krščanskih. Ko bi tega ne bilo, bi tudi Caraghevz tolikrat na jeziku ne imel besede »kerata", katera pomeni, prevedena v zgodovinsko ime, Menelaja. Ali kako je to mogoče? O mogoče
finančni veščaki angleške predloge gledč zni-ženja obrestij egiptovskega državnega dolga z vsemi glasovi proti onim angleških zastopnikov. Verjetno je, da bode tudi plenum konference dotični predlog zavrgel ter da se bode konferenca brez kakega vspeha zopet razšla.
Sinovi »nebeškega kraljestva" nimajo posebno mnogo poguma. Komaj so Francozi malo s sabljo zarožljali, uže so Kitajci izjavili, da so voljni dati zadovoljščino za zavratni napad v Long-Sonu. Kitajci bodo čim prej ostavili Long-Son, Lo-Kai in Kao-Baok. Razprave o denarni odškodnini, katero ima Kitajska plačati Francozom, se ne nadaljujejo.
Dopisi.
Z Dolenjskega 20. julija. (Izv. dop.) Gospod vodja meščanske šole v Krškem nam je poslal svojo ravnokar izšlo knjižico »Opis krškega okrajuega glavarstva," za katero smo učitelji tega glavarstva, izimši g. Ravnikarja in znabiti še katerega napetneža, gospodu L. prav hvaležni. Resnica je, da je marsikomu izmed nas bolj znana Avstrija, Evropa, kakor pravi g. pisatelj, nego naše domače okrajno glavarstvo. Da bi bila knjižica lahko bolj popolna kakor je, je resnica; samo gospodje učitelji, katere je gosp. L., ko je pričel so-stavljati pričujoči opis krškega okr. glavarstva, pomoči prosil, bi bili morali malo prid-nejši biti. Svojo občino mora gotovo vsak učitelj dobro poznati; zato mu nje opis ne more bite težaven. Toda preveč bi zahtevali, ako bi vse le od gospoda Lapajne pričakovali, kateri ima prav dobro voljo nam vselej pomagati, a vseveden pa vender le ni.
Nikakor pa si ni g. L. zaslužil za svoj trud in požrtvovalnost take ocene, kakoršua je njega in vse njegove spise doletela v »Slovencu št. 163. od kolege gosp. Ravnikarja. Iz vsega, kar je g. Ravnikar v svoji oceni povedal, je razvidno, da mu prav za prav ni bilo za to, da bi kritiko val g. Lapajnevo naj-novejše delo. — Ko bi bilo g. R. res kaj na tem, da bi bilo to delce kolikor mogoče popolno, bi bil lahko g. L. ponudil svoje izvrstne moči, in uverjeni smo, da bi bil g. L. vsak dober svčt s hvaležnostjo sprejel. Ce pa uže ni hotel g. L. pomagati pri sostavljanji posameznih krajevnih opisov, saj bi bil lehko kritikoval vsacega posebe, kakor so bili natisnem v »Tovarišu." Stavimo, da bi mu bil g. L. tudi za to hvaležen, in zdaj bi bili mi dobili kaj izvrstnega v roke. Ali g. R. ni bilo nič do tega. On je, tako se nam zdi, uže dolgo časa željno pričakoval prilike, kako bi si svojo jezo ohladil na g. L., katerega menda nič kaj prerad ne vidi. Ali je pa to prav in lepo, če tovariš tovariša pred svetom zasmehuje, ter njegovo vrednost in znanost pretehtuje, naj sodi vsak sam. Nam vsaj se zdi to, če učitelj učitelju pomanjkljivost, površnost kot
je to na tisoč načinov! Najprej je treba povedati, da se žene ne mečejo več v Bospor, niti v vreči niti brez vreče, ter da kazni s postom, z molkom, raševnikom, tepenje po podplatih ne obstojč več, k večemu v žuganjih kacega divjega kerata. Ljubosumnost izkuša preprečiti nezvestobo, a kader opazi, da ni uzmogla, niti ne divja, niti se ne maščuje več, kakor v poprejšnjih časih, kajti zdaj je veliko teže skrivati domače prepire in pretepe med štiri hišne stene; v muslomansko družbinstvo je z drugimi evropejskimi močmi prišla tudi moč smešnosti, a te se ljubosumnost boji tudi na Turškem. Vrhu tega jo turška ljubosumnost hladna, mrzla, takorekoč telesna priha-joča bolj iz sebičnosti kakor iz ljubezni; ona more biti res tudi ostra, teška in huda, ma-ščevanska, vender ne more imeti onih sto in sto oči, one preiskovalne in neutrudne delavnosti, kakor jo ima tista ljubosumnost, ki izvira iz globljine ljubeče duše.
Pomisli, kedo more bdeti nad ženami, od svojih mož ločenimi? in ako tudi nčso ločene, so vender v posebnem koncu hiše, kamor on ne pride, kedo jih tukaj nadzira? Kedo hodi za njimi po križajočih se cestah
prirojeno mu lastnost po časopisih očita, pobalinsko, učitelja nevredno. Gospod R., pokažite toraj Vi enkrat svojo popolnost in temeljitost, bodi si v tej ali v oni stroki, potem Vam bomo pripoznali, da imate pravico druge kritikovati, a nikakor pa še ne je zasmehovati. Do zdaj pa še od Vas — da s Preširnom govorim — niti „fige“ nismo dobili, toraj tudi o Vaši temeljiti učenosti ničesar ne vemo.
Res je, da ni več skrivnost, da se uže dolgo pogreša med učiteljskim osebjem krške šole sloga in vzajemnost, a to drugi svet malo briga, ali se vi pisano ali prijazno gledate. Grdo pa je gotovo, če si kolegi svojo jezo na tak način hladite, kakor ste Vi, g. P. R., storili.
Zakaj ne bi učitelji v tej reči posnemali res lep vzgled v. č. duhovščine ? Tudi med temi gospodi pride časi kaj navskriž, pa nikdar ni po časopisih čitati, da bi duhoven duhovna očito sramotil ter njegove čednosti in napake, zmožnosti in nezmožnosti pretehtoval. Zakaj se ta^ grda napaka nahaja ravno v našem stanu ? Za to menda, ker med duhovščino so sami časti vredni možje, med nami pa je precej neizkušene mladine ter slavohlepcev in častilakomnikov.
Ni potreba, da bi ves svet naše napake poznal, in vender jih lahko odpravimo, če se jeden drugemu prijateljsko in zaupno približamo. Povejmo jeden drugemu prijazno med štirimi očmi, ali pa vsaj med tovariši; pustimo Pa ostudno perilo po časnikih, ki nikomur ne koristi, pač pa mnogo škoduje. Bili so časi, ko so učitelji radi jeden druzega obiskali, se med seboj marsikaj koristnega pomenili, pa tudi dostojno kratkočasili in razvedrili se; pa tisti časi so minoli in jih menda ne bo več nazaj. Mladi gospodje učitelji sta-rejim le preradi zapojejo, kakor poje stari Kranjec: „Stara šema, tiho bodi" itd.
Če je komu sloge treba, treba jo je nam. Ne rabimo pregovora: »Sloga jači, nesloga tlači".
Iz cerkljanske okolice 20. julija. (Izv. dopis.) V cenjenem Vašem listu se' od tu redko kaj čita, torej dovolite meni, čestiti gospod urednik, da Vam nekoliko sporočam o žalostnih dohodkih preteklega tedna. Grozna vročina, kakoršne uže davno ne pomnimo, nas letos silno muči in žal! tudi človeške žrtve tirja. Začetkom tega meseca jeli so ljudje v Cerkljah za vročino zelo bolehati, in v teku časa razširila se je ista po bližnjih vaseh navzlic izdatne zdravniške pomoči, za katero smo veleslavni vladi hvaležni. Vsled te nezgode se je morala šola zatvoriti, ker je nalezljiva bolezen tudi med šolsko mladež se prikrala. Prošli četrtek popoludne padli ste ženici Marijana Ivan na Praprotni Polici in Marija Stupa na Gorenjem Brniku vsled soln-čarice okolo ter sta obe nagloma umrli.
V	petek pa ste padli na cerkljanskem polji
P6re in Galate, po daljnih predmestjih štam-bulskih? Kaj prSči lepemu sultanovemu po-bočniku, da ne bi v skoku jahal meino kočije na voglu ceste prav tisti trenotek, ko mu je spredaj sedeči kopljenec obrnel hrbet, zadaj sedeči ga pa ne vidi, ker je kočija vmes, da ne bi storil onega, kar sem sam videl, da je storiljeden, vrgel je namreč listek skozi vratca v kočijo! Kaj pa večeri v ramazanu, ko žene ostajajo zunaj do polnoči? pa one dobrotne kokone, zlasti one, ki prebivajo na meji turškega in krščanskega predmestja, ki tako rade sprejemajo v hišo zagrinjaleno prijateljico? Toda nasledki takih zgodbic niso več tako ostrmljivi, tako grozni. Ni več tistih odličnih gospe, ki bi v Bospor metale ljubljene mladiče štacunarBke, v ženišče prinesše vatel blaga, ki so ga kupile denes zjutraj, kakor je delala neka sultanka poprejšnjega stoletja. Povsod so štacunarji, ki trgujejo s vsem. Ne treba pra-šati, kako se turške oblasti drže nasproti tej zlorabi. Dosti smo rekli, ako smo povedali, da veči del uaredeb, katere na velike praznike izdaja policijstvo carigrajsko, se raztega na ženske, ter so takorekoč le nanje obrnjene ali kot sveti ali kot žuganja. Prepovedano je, ua
iz ravno istega vzroka dve delavki v nezavest; upanje pa je, da se te dve zopet ozdravita.
V	četrtek v jutro našli so 701etno Heleno Zupanec v spalnici mrtvo. Sodnijski ogled trupla je bil danes; ogled je pokazal, da je za mrtvoudom umrla.
Razne vesti.
—	(Tičj a kradežlj ivost.) Iz Avgsburga se poroča: V Gergvveisu ua Dolenjem Bavarskem popravljali so star stolp in pri tem našli so več gnezd, katera so si napravile kavke. Delavci ti pa so se ravnali po geslu, da gre moč pred pravico in jeli so oblastno razmetavati ta gnezda. A kako so se začudili ugledavši med razno ropotijo več dragocenostij, katere so si nanesli ti črni tatovi vkup. Kazen drugih rečij bila je tudi krasna sre-berna ura z verižico v gnezdu. Bog zna koga je tedaj, ko je izginila ura, dolžil nje lastnik ter mu morda vzel celd dobro ime. Tako reši se marsikatera tajnost na zelč navaden, naraven način.
— (Potovanje krvnikovo.) Atenska „Stoa“ poroča, da je grška vojna ladij a „Parilos“ dobila povelje, da pluje v Navplijo, da tam vzame na krov krvnika (rabeljna) in vso njegovo pripravo ter naj nastopi potovanje po Grški. V Grški obešajo se zločinci vedno le meseca julija, da se tako prihranijo troški, katere bi večkratno potovanje krvnikovo provzročalo. Kandidatje smrti se privedo v kako obrežno mesto, kjer se izvrši sodba nad njimi. Ta posel krvnika pa ni preimeniten in ne preprijeten, in ni so torej čuditi, da grška vlada pred nekaterimi leti, iskajoča novega krvnika, dobiti ni mogla moža, kateri bi bil posvetel svoje moči tomu poslu. Ukrenila je kratko! Pomilostila je zločinca ter mu naložila posel krvnika — hočeš, nočeš. Da pa ne uide, imajo ga v Navpliji zaprtega in vsako leto ob določenem času pride ponj vojna ladija, da ga vozi po obrežnih mestih.
— (Modistka za — pse.) Mnogo se govori in piše o napredku in omiki v Evropi, a to je vse malenkost proti Ameriki, proti svetovnemu mestu Newyorku. Tam imajo tudi psi svoje krojačice. Taka kroja-čica za pse ima izredno elegantno delarnico, za katero mora plačati po več tisoč dolarjev najem-ščino. Pred to delarnico vozi se kočija za kočijo, ros da sede v njih uavadno lo „stare škatlje", a bogato, silno bogate; služabnik v elegantni livreji odprč kočiji vrata ter potem z vso ponižnostjo spremlja gospodarico svojo iu nje družinico, nje spremstvo, pse, v sprejemno dvorano modistke, da se tu utrujeni potovalci, bogata „stara škatlja“ in psi, odpočijejo na mehkih svilenih blaznicah in počakajo, dokler pride vrsta na nje. Potem so pomeri psu suknjiča, jopica, odeja, čepica — in to vse izdelala bode spretna modistka iz dragocenega blaga, po najnovejšem, najelegantnejšem kroji in letnemu času primerno. In tako oblačilce za psa volja pot do petdeset dolarjov.
— (Krščanstvo v Indiji.) Okolo sedom-deset let uže se skuša razširiti krščanstvo tudi v Indiji. V kratkem tem času doseglo se je izredno
primer, ženskam zahajati v notranje dele šta-cun; prepovedano je ženskam, vozikati se v tramveju za razvedrilo, temvuč morajo na koncu vožnje izstopiti, ter ne vračati se nazaj precej in po taistem potu; prepovedano je ženskam, memogredočim dajati znamenja, tukaj postajati, tjakžij zahajati, na gotovih krajih dalje se muditi kakor do določenega časa. Vsakdo si more misliti, kako se spoštujejo take na-redbe, in ali je mogoče, da bi se izpolnjevale.
Zdaj pa še tisto preblaženo zagrinjalo, ki je upeljano za varnost možu, pa je postalo branba ženi, ker ga nosijo zdaj previdljivega, da uzbujajo želje, zdaj gostega, da lastnim morejo zadovoljiti: prijetna in složna priprava, ki more izpeljati mnogo in čudnih do-godbic. To zagrinjalo more storiti, da srečni zaročuiki dolgo ne ved6, katera jim je ljuba zaročnica; more storiti, da se zanj skrivajo žene, hodijo pod tujim imenom, ker namer-jajo se maščevati. Zagrinjalo služi za pre-kanjevanje, za hvaležnost, za zvijačnosti, za nagajanje, za stotero drugih stvari, iz katerih prihaja neskončljivo besedičenje in klepetanje.
(Konec prihodnjič.)
mnogo, osebito, če se pomisli, koliko težav in zaprek se je začetkom stavilo na pot. Do 1813. 1. ni angleško-vzhodno-indijsko društvo pustilo, da bi bil šel kateri misijonar v Indijo, kajti bali so se, da bodo krščanstva nauki o ljubezni ovirali njih delovanje, katero je izsesavalo deželo. Danes so razmere drugačne, vender se ne more trditi, da bi misijonarje vlada posebno podpirala. Znano je, da se angleško-indijska vlada v verskih in socijalnih vprašanjih v Hindusu malo obnaša popustljivo. Dandanes deluje v Indiji 30 do 40 misijonskih društev, katera imajo okolo polu milijona pristašev; samo lipska misija ima 13 000 članov. Se ve da je to v primeri s prebivalstvom — 250 milijonov
—	še silno pičlo številce.
—	(Po modi) preseza Newyork skoro vsa mesta. Kaj so tu vse ne izumi! V slednjem času se je v tem mestu na mnogostranske želje ustanovilo društvo z imenom „Electric girl Co.“, katero daje postrežnice z lučjo v intenzivnosti 50 do 100 sveč v najem. Deklice nosijo na glavi električne luči napravo, katero o vsakem trenutji lehko užgo, kader kdo pozvoni, tako da se hipoma razsvetli prej temna veža. Društvo je izračunilo, da so take hišine mnogo cenejše, ker ni treba, da bi luč v veži gorela po nepotrebnem vso noč. Praktično in originalno.
Domače stvari.
— (Mestni odbor) ima jutri v torek ob 6. uri zvečer v mestni dvorani svojo sejo. Dnevni red seji je: I. Naznanila prvosedstva. II. Finančnega odseka poročilo: a) o prošnji društva ljubljanskih prostovoljnih gasilcev za nakup 300 metrov normalnih cevij na mestno troško; b) o mestnega računarstva nasvetu, naj se odpišejo zaostala povračila predujemov znašajoča 100 gld. 96 kr.; c) o gospodu Karola Sirnika ponudbi glede mestne hiše štev. „Pred prulami"; č) o izidu škontriranja vseh blagajnic in fondov, s katerimi upravlja mestna občina ljubljanska, izvršenega v 4. dan t. m. III. Stavbinskega odseka poročilo o g. bratov Koslerjev prošnji za premeno pogojev zadevajočih odvajanja vode iz njihovega pivovara v Šiški. IV. Personalnega in pravnega odseka poročilo o volitvi novega odbora druStvu Ijublj. prostovoljnih gasilcev. V. Mestnega odbornika Ivana Hribarja samostalna predloga: a) Naj sl. mestni odbor sklene reorganizacijo magistratnih uradov; b) naj se ponovi prošnja do c. kr. priv. južni železnici vodstva zavoljo uvedenja tour- in retour-listkov.
— (Beseda) na čitalničnem vrtu povodom obletnice bivanja Nj. veličanstva v Kranjski, katera se je vršila sinočni večer, bila je po svojem zanimivem vsporedu vseskozi sijajna. Vzlic nenavadno hladnemu vremenu po toliki vročini zbralo se je dokaj odličnega občinstva, med katerim smo opazovali veliko število gospej in gospodičin. Nasproti salona stal je kip Nj. veličanstva, ves v zelenji; vrt bil je krasno razsvetljen in z zastavami odičen. Iz pevskega vsporeda naj zabiležimo, da so se vso točke občinstvu dopadle, posebno pa Foersterjev čveterospev „V tihi noči", prekrasna Wecklova pesen „Vzpomladna“, katera se je posebno precizno in kaj lepo pela, isto Nedvedov zbor s tenorsolo „Pod oknom". Tudi ljubljanski „Sokol“ sodeloval je pri tej slavnostni veselici in predstavljal 4 skupine: „Železni krog", „Križ“, „Oroslani“ in „Angeli“, izmod katorih sta najbolj dopadli poslednji dve skupini. Vojaška godba svi-rala je med posamičnimi točkami pevskega in sokolskega vsporeda svoj zanimiv program. Komza-kovi „ Slovanske zvuky“ in dr. Ipavic, Nemrave „Domovina“ vzbudili sta živahno odobravanje; poslednja morala se je na vsestransko priznavanje ponoviti; tudi tu je gospod kapelnik Nemrava, kakor vselej, pokazal svojo mojstersko izurjenost. Navdušenost vzkipola pa je do vrhunca, ko se je prod kipom Nj. veličanstva zažgal umeteljni ogenj. Godba završi „Cesarsko" in vse občinstvo stoje posluša patrijotični čin in po končani himni iz dna srci gromoviti „živio" zaori Nj. veličanstvu cesarji Franc Jožetu. — Tako je zopet pri tej priliki zbrano občinstvo pokazalo, kako neomahljivo je slovenski narod vdan svojemu premilemu vladarju, — „Hrast se omaje in hrib, zvestoba Slovenca ne gano"!
— (Blagodušen dai\) Ces. visokost nad vojvoda Sigismund daroval je novi cerkvi Jezusovega Srca 50 gld.
— (Birma) Včeraj birmoval je prevzvišeni tržaški škof g. dr. Glaviua dopoludne in popoludne v stolni cerkvi kakih 600 birmancev in birmank. Botric je bilo mnogo s krasno narodno nošo pečatni. Žal, da je motil dež občno veselje birmank in birmancov, kajti običajni izleti so morali izostati. Tudi gostilničarji in slaščičarji, kateri so na Valvazorjevem trgu postavili svoje šotore, so vzdihovali in tožili, da jim je dež mnogo pokvaril in da je bila kupčija le srednja. Prevzv. škof dr. Glavina odpeljal se je zvečer ob 6. uri z brzim vlakom nazaj v Trst.
— (Splašili) so se konji predsedniku kranjske hranilnice g. Dreotu včeraj popoludne na Viči; prevrnil se je voz in se zlomilo oje. Gosp. Dreo, ki je padol raz voz, se ni poškodoval in posrečilo se je, konje ustaviti, ne da bi se bila zgodila kaka nesreča.
— (Na c. kr. učilnici za babice) v Ljubljani prične se zimski tečaj 1. dan oktobra t. 1. Pouk jo brezplačen.
— (Umrl je) dne 20. julija t. 1. na Blanci pri Sevnici g. Alojzij Lenček, veleposestnik, v 57. letu svoje dobe. Pokojnik bil je 1866. 1. izvoljen za kmetski okraj broški v štajarski deželni zbor, in ta deželni zbor volil ga je v državni zbor, kjer jo možato zastopal pravice štajarskih Slovencev. Pokojni g. Lenček jo bil tudi velik podjetnik pri gradnji železnic. Tudi v svoji občini in kot načelnik okrajnega zastopa jo kaj vspešno deloval in bil odlikovan z zlatim križcem za zasluge. Slednja leta bil je na duhu bolan. Vrlemu rodoljubu blag spomin!
— (Za uboge učiteljske vdove in sirote) razpisano je jedno mesto ustanove dekana Jerine letnih 30 gld. 36 >/s kr. Prošnje naj se izročijo deželni vladi do 15. avgusta t. 1.
— (Iz Nove Vasi) pri Kakeku se nam dnž 19. t. m. poroča: Včeraj pogorelo je v Ravnah posestniku Lesarju hiša, skedenj in kozolec. Zaradi velike suše užgala so se pohištva skoro vsa na jedenkrat, in ker so sosedjo skoro vsi na polji bili, torej skoro misliti ni bilo, da bi se kaj otelo. Zažgal je petletni sin, ki je pod kozolcem zakuril. Pogorelec je pri „Slaviji“ za 1000 gld. zavarovan.
— (V Toplice) na Dolenjskem došlo jo do 15. julija t. 1. 451 gostov.
— (Tatvina.) Iz Mavčič se nam poroča v 19. dan t. m.: V noči od 17. na 18. dan t. m. ukradli so lopovi iz Jan. Jenkovega hleva na Jami pri Mavčičah kravo v vrednosti 90 gld. Do zdaj se ni še posrečilo, zločincem na sled priti, ako-ravno jih žandarmerija pridno zasleduje.
— (Civilni zakon.) Javni oklic civilnega zakona vršil se bode te dni prvikrat po političnem oblastvu, mestnem magistratu v Ljubljani. Poročila se bosta Jurij Batolth, 26 let star iz Altbielitza v Šleziji, mašinist pri sv. Ani polog Tržiča, in Ana Lončar, 26 let stara gostilničarjeva hči pri sv. Ani poleg Tržiča. Žonitni oklic vrši so zaradi tega po političnem oblastvu, ker je oklic odbil protestantovski župnik ljubljanski in za tega delj ker se je Jurij Batelth zavezal pismeno, da bodo vse otroke iz tega zakona vpisal v rimsko-katoliško vero in ker se hoče poročiti le v katoliški cerkvi v Tržiči. Protestantovski župnik ljubljanski pa jo zahteval, naj bi bili otroci moškega spola iz tega zakona protestantovske vere in naj bi se poroka vršila v protestantovski cerkvi ljubljanski, katere zahteve pa Batelth ni hotel izpolniti, torej jo prosil za politični ženitni oklic, kateri se mu je dovolil.
— (Slovanska cerkvena slavnost na Dunaj i.) „Cvetjo z vrtov sv. Pranciška“ poroča v svojom 7. lotošujem snopiči to-le: „Od nedeljo 25. do sobote 31. majnika se je obhajala na Dunaj i stoletnica grško (slovensko)-kateliške farne cerkve sv. Barbare. V nedeljo se je slovesnost začela z veliko mašo v starem slovenskem jo-ziku. Opravljala sta jo škofa Sembratovič in Stupryicki v pričo papsževega poslanca nadškofa Vanutellija, nadškofa dunajskega, ministra gališ-kega in mnoge druge visoke gospode, zlasti mnogih poljskih, čeških in naših slovenskih državnih poslancev. Popoludnd jo bilo slovesno kosilo. Pri
tem kosilu je govoril papežev poslanec med drugim blizu te-le besede v latinskem jeziku: „Kako je sedanjemu svetemu očetu Leonu sreča rusko-slo-venske cerkve, rusko-slovenske duhovščine, rusko slovenskega naroda pri srcu, to se z navadnim človeškim jezikom skoro ne da izreči. Naj živi zjedinjenje rusko-slovenske z rimsko cerkvijo; naj živijo presvetli škofje rusko-slovenske cerkve; naj živi rusko-slovenska duhovščina; naj živi in živi narod rusko-slovenski, ljudstvo rusko-slovensko. “ Te slovesno in, kakor se je očitno videlo, iz srca govorjeno besede so mogočno ganilo zbrane ruske Slovene (Male Kuse). Pa ne le njim, ki so bili pričujoči, vsem katoliškim ruskim Slovenom bo ostala ta svečanost v neminljivem spominu."
Telegrami »Ljubljanskemu Listu.14
Toulon, 21. julija. Včerajšnji dan umilo je v Marseillu 15 oseb za kolero.
New-York, 21. julija. Posebni vlak Con-noton - Valleyske železnice skočil je v soboto zvečer z tira pri Cantonu (Ohio) ; vlak zvrnil se je čez železnocestni nasip v tri črevlje globoko vodo; 25 oseb je bilo ranjenih, 12 oseb se pogreša, in skoro gotovo so bile tudi te usmrtene.
Gorica, 19. julija. Deželni zbor se je danes zatvoril, rešivši vse predloge; deželni glavar zaklical je pri zatvorenji trikratni živio na Nj. veličanstvo cesarja, čemur je zbornica živahno soglašala.
Inomost, 19. julija. V seji deželnega zbora se je predlog o ustanovitvi okrožnega zbora in okrožnega odbora za vlaško Tirolsko pri imenitem glasovanji izročil odseku; nj. ekscelenca namestnik dokazoval je iz utemeljitve v daljšem, odobravanem govoru, da predlog ne meri le na administrativno, marveč tudi na politično in državnopravno delitev dežele, sicer pa da bi se po izjavu predlagateljevem izpolnil le jeden del želja, če se vzprejme ta predlog. Namestnik svari v dalnjem govoru pred predaleč sezajočimi narodnostnimi zahtevami, katere nimajo druga vspeha, kakor da kalijo notranji mir.
Linec, 19. julija. Utrgal se je danes po noči oblak in voda preplula je Hallstadt; prostori zasuti s kamenjem. Mesto in saline so budo poškodovane. Na brzojavno prošnjo odposlalo se je od tu 100 pijonirjev na pomoč.
Pariz, 20. julija. Po londonskih poročilih „Agence IIava“ se je v včerajšnji seji finančne komisije egiptovske konference glasovalo o angleškem predlogu zaradi redukcije zemljiščnega davka in vsled tega tudi obrestij državnega dolga in predlog zavrgel se je z vsemi proti glasovom angleških delegirancev. Nasprotni projekt Blingnieresov zadovoljuje vse zahteve, ne da bi bila kaka redukcija potrebna ter obeta še prebitek 500 000 funtov.
Pariz, 20. julija. Od včeraj zvečer do danes do 10. ure dopoludne je v Toulonu 31 oseb, v marseillu 32 oseb za kolero umrlo. Močan Mistral (mrzel severno-zahodni veter) daje upanje, da kolera poneha.
Rim, 20. julija. Papež poslal je škofu v Marseillu 20000 frankov, naj jih razdeli med reveže v Marseillu in Toulonu.
London, 20. julija. Na britskem paro-brodu „Saint, Dustan“, kateri je plul od Marseilla v Liverpool, sta umrli dve osebi. Ladija je v reki Merseji v karanteni.
Pariz, 20. julija. V Arlesu so štiri, v Sisteronu dve osebi, v Nimesu jedna oseba za kolero umrla; tudi v Parizu so bili trije slučaji Cholera nostras; dve osebi izmed teh sta umrli.
London 10 lir sterling.................................121	80
20 frankovec............................................ 9-674
Cekini c. kr............................................ 5	77
100 drž. mark............................................59-55
Tuj ei.
Dn6 19. julija.
•i Maliči: Rosenberg, Wolkenfeld in Weber, potovale!, z Dunaja. — Miihlbacher, fabriški vodja, in
Pri
pl. Kohlmayr, dijak, iz Celovca.
Pri Slonu: Hanušova Theod., zasebnica, in Hanušova Mil., učiteljica, iz Prage. — Rovašini, posestnik, s soprogo, in Rosinger, potovalec, iz Trsta. — Sar-kotič, brzojavni uradnik, iz Zagreba. — VVarto, le-karja soproga, iz Idrije. — Bežan, belež. koncipijent, iz Kočevja.
Pri Južnem kolodvoru: Esenbach, potovalec, iz Mo-nakova. — Magnus, pastor, iz Letschina. — Hla-vaty, ofic. sirota, in Pochler, trgovec, z Dunaja. — Leitner, uradnika soproga, iz Wartberga. — Bar-rault, trgovec; Meiklejohn in Robb, zasebnika, in Wentzel, prof. udova, iz Trsta. — Hartmann, potovalec, iz Pilzna. — Samsa, posestnik, iz 11. Bistrice.
—	Ullrich, civ. inženčr, z rodbino, iz Kranja.
Umrli so:
Dnč 18. julija. Helena Alič, delavska soproga, 39 1., Sv. Petra cesta št. 70, solnčarica.
Dn6 19. julija. Marija Colloretto, zasebnica, 48 1., Stari trg št. 28, plučnica. — Bruno Zenari, eskomptne banke vodje sin, 5 1., Fran Josipova cesta St. 9, davica. — Antonija Kurent, šivilja, 19 1., na Gradu št. 2, plučna tuberkuloza.
V	bolnici:
Dn6 18. julija. Marjeta Šešek, gostinja, 65 1., vnetje pluč.
Telegrafično borzno poročilo
z dnž 21. julija.
*M.
Jednotni drž. dolg	v	bankovcih.................80 60
»	»	»	>	srebra....................81-55
Zlata renta.......................................103-30
5°/o avstr, renta.  ..............................95'85
Delnice ndrodne banke............................. 857 • —
Kreditne delnice................1....................301-50
Tržne cene.
V	Ljubljani 19. julija: Hektoliter banaške pšenice velja 8 gld. 52 kr., domače 8 gld. 12 kr.; ječmen 4 gld. 39 kr.; rež 5 gld. 53 kr.; ajda 5 gld. 85 kr.; proso 6 gld. 34 kr.; turšica 5 gld. 60 kr.; oves 3 gld. 25 kr.; 100 kilogramov krompirja 3 gld. — kr.; leča hektol. po 8 gld. — kr., bob 8 gld. — kr., fižol 9 gld,
— Goveja mast kilo po 93 kr., salo po 78 kr., špeh po 60 kr., prekajen po 72 kr., maslo (sirovo) 85 kr., jajce 2 kr.; liter mleka 8 kr., kilo govejega mesa 64 kr., telečjega 50 kr., svinjina 70 kr., drobniško po 40 kr.
— Piške po 40 kr., golobi 17 kr.; 100 kilo sena 1 gld. 78 kr., slame 1 gld. 69 kr. Seženj trdih drv 7 gld. 20 kr.; mehkih 4 gld. 50 kr. — Vino, rudeče, 100 litrov (v skladišči), 24 gld., belo 20 gld.
Srečke
z dnč 19. julija.
Trst: 57 72 14 37 34. Linec: G8 45 72 58 31.
Meteorologično poročilo.
S Q	Čas opazovanja	Stanje baro-motra v ram	Tempe- ratura	Votrovi	Nebo	Mo-krina v m ni
18. julija	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	736-21 732-10 731-29	+21-0 +30-1 +23-6	vzh. sl. » jzpd. sl.	js. » »	30*00 dež
13. julija :	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	733-35 734-28 734-52	+15-4 +15-0 +14-4	vzh. sl. > »	dež obl.	22-20 dež
i
Zaloga zemljevidov
c. kr. generalnega štaba.
Mera 1: 75000.
Listi »o po 50 kr., zloženi za žep, prilepljeni na platno po 80 kr.
. v. Kiemmayr & Feil. BamDerg-ova
knjigarna v Ljubljani.
Odgovorni urednik prof. Pr. Š u k 1 j e.
Tiskata in zalagata Ig. v. Kloinmayr & Fed. Bamborg v Ljubljani.