n	II I
	*
mm n}P	H
	
Utrinki z letošnjega občinskega praznika
Uvodne besede
Potem se zberejo šahisti in šahirajo. Popeljemo se po lepih cestah, prekritih s svežim črnim asfaltom. Na koncu pričaka prisotne obilje vsega dobrega (hrane in pijače).
Nadvse pomemben je športni dogodek. Komentar: vsega je kriva voda. Na igrišču seveda. Bilo je je odločno preveč. Zmagali so kondicijsko bolje pripravljeni. Priložnosti, da se domači športniki izkažejo, bo še ve
Zadnjega dogodka ni motil dež. Dvorana ima lepo in novo streho. In ko so odpeli in odplesali nastopajoči kulturniki, občani oziroma društva dobili priznanja, se je vreme umirilo. Nehalo je zlivati svoj blagoslov na nas. Občinski možje so poskrbeli za želodce. Bilo je vsega dovolj, tudi sladkih dobrot domačih gospodinj.
Sledi zabava. Poslušamo Terezo, njen prodorni glas, znane stare pesmi, pomešane z venčki naših domačih. Čudimo se njeni vzdržljivosti ... Na vrsti so še drugi nastopajoči in že je polnoč. Čas je za ples, za pogovor z znanci, zlasti tam spodaj pod odrom. Prostor ob kulturnem domu je poln ljudi, avtomobilov, glasna glasba se sliši do tretje ure zjutraj. Potem se začne trg prazniti in umirjati, nekdo še prepeva hvalnico Aluminiju, zdaj najbrž ni v nevarnosti, da bi jo skupil od nasprotnikov.
Bilo je lepo, skoraj preveč za »en sam dober den«.
Zadnji del občinskega praznika je žegnanje pri Devici Mariji. Velika maša je praznik že dolgo, a romarski kraj nekako zadnja leta. Prijazno je na gričku, na katerem stoji cerkvica Device Marije in jo je videti po Dravi od Ptuja in od Varaždina, kakor je zapisal Ivan Pucko. Pred cerkvijo domačini skupaj z gospodom župnikom postavijo oltar, da je priložnost za sveto mašo za vse, ki so prišli na ta hribček, obdan z vinogradi. Potem so dobrodošle stojnice s hrano in pijačo ... Se dolgo po koncu maše je okoli cerkvice vse pisano in živo.
Občinski praznik je nekaj posebnega. Je poln veselih dogodkov, eden je pomembnejši od drugega. Zvrstijo se razstave in nočni pohodi po občini, na obisk pridejo planinci od drugod in veselo se odkoraka v temo, še bolj veselo se vrača ...
Občinskega praznika je za letos konec. 15. avgust je dan, ko mora na vrhu naših goric že stati klopotec in odganjati ptiče. Ko bi jih le! Saj se ga pravzaprav nič več ne bojijo, ne ptiči ne ose in ne divjad ...
Jesen je pred nami, in ko zaslišimo klopotec, se poletje počasi poslavlja od nas. Že diši po trgatvi, ki bo letos še bolj pohitela kakor prejšnje leto. Gospodarji bodo poskrbeli, da bo vse pripravljeno, da bo mošt v sodih.
In potem bo prišel sv. Martin. Mogoče bo martinovanje tudi v naši občini. Spodobilo bi se.
In že bomo hiteli proti veselemu decembru. Morda kateri od dobrih decembrskih mož prinese zavese in odrsko opremo v kulturni dom.
Uvodnik, ki ga napiše kulturnik, je bolj kulturniško obarvan. Nič tarnanja o težavah v Halozah, le vesele novice. Te tako prijajo našemu ušesu.
Terezija Majcenovič
Dober den je glasilo občine Zavrč, ki glasilo tudi izdaja. Uredništvo: Tatjana Mohorko, Peter Vesenjak, Danica Bratuša in Lidija Domjan. Fotografije: T. Mohorko, R. Škrjanec in arhiv društev. Oblikovanje in priprava za tisk: Vejica, Rado Škrjanec s. p.. Tisk: Grafis Rače. Naslov uredništva: Občina Zavrč, Zavrč 11, 2283 Zavrč. Telefon: 761-48-02, 761-18-01. Glasilo občine Zavrč, Dober den je vpisano v evidenco javnih glasil, ki jo vodi Ministrstvo za kulturo, pod zaporedno številko 1613- Natisnjeno: 500
izvodov, ki jih premjejo gospodinjstva v občini brezplačno.
2mDS£=/?
11. praznik občine Zavrč ali kako smo ga letos proslavili
Praznik pridobitev, veselja, zabave
V počastitev letos že 11. praznika se je v Zavrču zvrstilo več dogodkov, največ družabnih, osrednji dan praznika pa je bil v soboto, 11. avgusta, ko je bila v završki kulturni dvorani tudi osrednja prireditev. Dopoldan so moči merili sahisti, popoldan je bila nadvse zanimiva prva tekma v II. slovenski nogometni ligi, ko sta se pomerili ekipi NK Zavrč in NK Aluminij, pa je bila tokrat želja domačinov prevelika, vendarle pa so se Zavrčani odlično odrezali in dokazali, da si zaslužijo uvrstitev v drugo ligo.
Pod dežniki pa je bila tudi popoldanska slovesnost ob odprtju modernizirane ceste Zavrč—Švabovo, na odseku Soljak, zvečer pa se veliko slavje s podelitvijo občinskih priznanj, priznanj krvodajalcem in vinogradnikom, pa še zabava za vse s skupino Halgato band, Terezo Kesovijo, pevko Elo in še nekaterimi. V imenu županov s Ptujskega je letos zbrane nagovoril župan nove sosednje občine Cirkulane Janez Jurgec.
Skratka, bilo je spet veselo in odlično, zato ne bo odveč že zdaj povabilo na 12. praznik prihodnje leto.
Osrednji govornik na proslavi ob občinskem prazniku pa je bil domači župan Miran Vuk, v nagovoru pa sta se mu pridružila še podžupanja Marta Bosilj iti podžupan Peter Vesenjak, skupaj pa so povedali nekako takole: »Lepo in prisrčno vas pozdravljam v imenu Občine Zavrč in v svojem imenu. Želim si, da se v naši družbi počutite dobro in z občutkom dobrodošlosti.
Smo na vrhuncu poletnega časa. Letošnje poletje in z njim povezane visoke temperature, ki so nekako postale stalnica naših poletij, so nas že rahlo utrudile in čas je, da si vsak od nas vzame nekaj časa za krajši počitek in sprostitev. Prepričan sem, da je praznik naše občine tisti dan, ko bi to morali nujno storiti. Pridobitev, ki smo jih dosegli vsi skupaj, je prav, da se vsi skupaj tudi veselimo, čeprav včasih z rahlim zamikom.
Tako se lahko danes veselimo večnamenske dvorane, ki smo jo sicer svečano odprli pred lanskim občinskim praz-&(Q!B£=/? 'A&A'
Modernizirano cesto na odseku Šoljak sta županu Miranu Vuku pomagali odpreti domačinki Ivanka Vidovič in Silva Majcenovič. Slavje je bilo najprej pri Dušanu Kokotu v Hrastovcu, kjer so ob pomoči krajanov in završkih gospodinj pripravili bogato pogostitev. Potem pa so se preselili še k Vuzmovim, kjer pa dobrot in vinca ni manjkalo.
Bogato pogostitev so pripravili tudi pri Vuzmovih.
nikom. Smo pa v tem času opravili še dodatna dela, za katera je bilo ugotovljeno,da so nujno potrebna za normalno uporabo. Ob tej priložnosti bi se rad zahvalil tudi našemu Društvu gospodinj, ki so s pomočjo sponzorskih sredstev nabavile opremo za kuhinjo in zanjo vestno skrbijo.
V septembru smo izvedli modernizacijo ceste Pestike-Brezovec, odsek Gorenjski Vrh, katere vrednost je znašala dobrih
66.000	EUR. Glede na razpoložljiva finančna sredstva smo v oktobru pričeli izgradnjo kanalizacijskega sistema v naselju Zavrč. Skupna vrednost opravljenih del je znašala dobrih 35.000 EUR.
Leto 2007 je za nas spet delovno in pestro
Tudi leto 2007 nam ni prineslo počitka. Glede na planirane investicije, ki smo si jih zastavili ob sprejetju proračuna za
leto 2007, smo vedeli, da bo leto pestro in delo zelo zahtevno. Novi zakon o financiranju občin nam je sicer prinesel v občinski proračun nekaj dodatnih sredstev, vendar so se na drugi strani pojavile nove zakonske obveze, ki so bile naložene v breme občinskemu proračunu. Pojavile so se tudi nove zadeve, ki so zelo pomembne za nadaljnji razvoj občine. Tukaj mislim predvsem na razširitev mednarodnega mejnega prehoda, modernizacijo ceste Zavrč—Drenovec, ureditev križišča pri gostilni Pon-gi, povezovalno cesto na hitro cesto Hajdina-Ormož, ureditev dostopa do gospodinjstev po slovenski strani, ki se nanaša na uvedbo schengenskega režima ... Nekatere izmed navedenih zadev smo že uspešno rešili in se dogovorili z državo za njihovo rešitev, na nekatere odgovore pa še čakamo. Pogovori in usklajevanja s predstavniki ministrstev so bili zahtevni in večkrat zelo ostri. Vendar sem prepričan, da so bili vredni tega truda in upam, da tudi v zadovoljstvo vseh nas.
Poleg navedenih aktivnosti smo uspešno izvajali tudi ostale investicije, zlasti na področju modernizacije cest.
Tako smo ob koncu meseca julija uspešno opravili kvaliteten pregled preplastitve ceste Zavrč—Bori (Šoljak), ki nas je stala okrog 81.000 EUR. Slednjo smo v dopoldanskem času z veseljem predali svojemu namenu. Ob tej priložnosti se občanom zahvaljujem za lepo in skrbno pripravljeno otvoritev.
V	letošnjem letu nameravamo nadaljevati tudi izgradnjo kanalizacijskega sistema v naselju Zavrč. Skupna vrednost investicije za naselje Zavrč, ki se bo izvajala v obdobju 2007—2009, znaša dobrih 210.000 EUR za primar in okrog
638.000	EUR za sekundar.
Priključki v teh zneskih niso zajeti, ker niso smeli biti predmet investicije, ki smo jo prijavljali na razpis za neposredne regionalne programe pri Službi Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalni razvoj. Priključki se bodo ovrednotili in izvedli v teku gradnje.
V	kolikor bomo uspeli na javnem razpisu pridobiti pričakovana sredstva, bomo v letu 2007 izvedli za okrog 190.000 EUR investicijskih del.
V avgustu tudi nekaj obnovitvenih del na završki šoli
V	avgustu smo pričeli tudi vzdrževalna dela na OŠ Zavrč. Za ta namen imamo po proračunu predvidenih 21.000 EUR. Dela bodo zajemala najprej sanacijo strehe. Ostala dela pa se bodo izvedla šele potem, ko bomo točno vedeli, koliko sredstev bo potrebnih za sanacijo strehe.
Prav tako bomo še v tem mesecu pričeli novogradnjo vodovodnega sistema Hrastovec — Dačkov hrib v višini okrog
13.000	EUR. Sredstva v proračunu imamo zagotovljena. S tem bomo povezali vodovodni sistem, ki je bil zgrajen v obdobju 1998-2000 s sistemom, ki je bil zgrajen v času krajevne skupnosti. Občanom bomo s tem omogočili normalen pritisk v vodovodnih ceveh in uporabo vode.
V	tem času se zaključuje še izdelava projektne dokumentacije za izgradnjo lokalne ceste Goričak—meja RH—odsek Borak—
Hrženjak. Izdelava dokumentacije bo stala cca. 9.000 EUR.
Projekt je delno sofinanciran iz programa medsosedskih odnosov med Slovenijo, Madžarsko in Hrvaško.
V	letu 2007 pokrivamo še obveznosti iz naslova obnovitvenih del na objektu kulturne dvorane v Zavrču. V proračunu imamo za ta namen planiranih 173.000 EUR. Zaradi tega smo morali zmanjšati tudi nekatere investicije, ki smo jih imeli v planu oz. se jim celo odpovedati. Kljub temu smo izvedli še določena dodatna mizarska dela, ki so bila nujno potrebna, predvsem pod odrom in v dvorani. Teh je bil za dobrih
9.000	EUR.
V	jesenskem času planiramo še modernizacijo ceste v Drenovcu proti Antonu Hrženjaku. Po projektantskem predračunu zanaša vrednost del dobrih 30.000
EUR. Del stroškov bodo pokrili občani sami.
In še ena pridobitev - kmalu tudi vključitev v širokopasovno omrežje
V kolikor bomo skupaj z ostalimi haloškimi občinami uspeli na javnem razpisu Ministrstva za gospodarstvo, bomo pričeli investicijo izgradnje širokopasovnega
omrežja. To pomeni, da bodo tudi naši občani imeli možnost uporabe tehnike ADSL, kabelske TV, interneta ... Poleg navedenega smo oziroma še bomo zagotavljali sredstva za druge zakonsko obvezne naloge, ki so nujno potrebne za obstoj lokalne skupnosti.
Kot sami slišite in tudi vidite, nam dela v bodoče ne bo zmanjkalo. Z dobro voljo in s skupnimi močmi verjamem, da nam bo tudi v prihodnje uspevalo narediti kar največ za razvoj naših naselij in za boljše življenje vseh nas.«
»Spoštovane občanke in občani, društva,
Okrog mejnega prehoda v Zavrču je v tem času eno samo gradbišče.
Ravno na prostoru, kjer že vrsto let stoji znana gostilna Pongarc, danes je to Pongi, naj bi že prihodnje leto uredili večje krožišče in pogovori na državni ravni o tem še potekajo.

ki ste se tokrat ponovno izkazala - ob tej priliki se vam še enkrat prav lepo zahvaljujemo za sodelovanje, razumevanje, strpnost in pomoč pri doseganju naših postavljenih ciljev. Prepričani smo, da edino takšna sloga daje moč in še večjo voljo, da skupaj nekaj dosežemo,« so zaključili letošnji osrednji govorniki na proslavi.
Anton Bratuša, Terezija Majcenovič in PD Haloze — odsek Zavrč so letošnji dobitniki občinskih priznanj Anton Bratuša je član Prostovoljnega gasilskega društva Zavrč že od leta 1986. Po opravljenem izpitu za izprašanega gasilca je nadaljeval z vestnim delom v društvu in izobraževanjem ter v teh letih pridobil že naziv gasilski častnik. Ker je že kot novi član vestno in z vso odgovornostjo izvrševal vse zadane naloge, je bil kar hitro vključen v organe društva.
Bil je podpoveljnik PGD Zavrč, predsednik nadzornega odbora ter v letu 2004 izvoljen za predsednika PGD Zavrč. Funkcijo predsednika PGD Zavrč opravlja še danes.
Kot predsednik društva s svojim znanjem in aktivnostjo vpliva na dobre medsebojne odnose v društvu, skrbi za razvoj društva in pridobivanje novih članov ter nabavo moderne tehnike, ki je nujna za delovanje društva.
Svoje znanje in izkušnje prenaša na mlajše člane ter skrbi za pristne stike s pobratenimi gasilskimi društvi iz tujine, kar daje pozitiven pečat društvu in pro-
Anton Bratuša je prejel priznanje za delo na področju varovanja ljudi in premoženja.
»Praznik naše občine je namenjen predvsem sprostitvi, počitku in veselju ob novih pridobitvah,« je dejal župan Miran Vuk.
Zaradi navedenega se gospodu Antonu Bratuši ob občinskem prazniku podeli — za
zasluge in dosežke, ki prispevajo h kvalitetnejšemu življenju občanov in povečujejo ugled občine na humanitarnem področju - priznanje Občine Zavrč.
Planinsko društvo Zavrč, odsek Zavrč V času do drugega občnega zbora PD mociji občine Zavrč.	Haloze, bilo je 14. februarja 1998, je
Z osebnim pojmovanjem nujnosti delovanja sistema požarne varnosti in civilne zaščite je vedno z aktivnostmi in posebno skrbnostjo zastopal tako interese občine Zavrč kot vseh njenih občanov. Vedno je sledil ciljem ustvarjanja takšnih pogojev bivanja v občini, ki omogočajo občanom ne samo varnost bivanja v splošnem pomenu besede, ampak tudi občutek skrbi in dolžnosti do njih.
Ob določenih nepredvidenih naravnih nesrečah ali drugih dogodkih je vedno pripravljen ponuditi osebno pomoč.
Njegova skrb in požrtvovalnost sta vidni tudi na drugih področjih družbenega življenja, saj se gospod Bratuša nenehno zavzema za razvoj in napredek svojega domačega kraja.
Priznanje za PD Haloze - odsek Zavrč je prevzela Danica Vajda.

bilo v PD Haloze vključenih že 64 članov, ki so med drugim delovali tudi v odseku Zavrč. Iniciativni odbor v sestavi devetih članov se je sestal v Gasilskem domu Zavrč in se dogovoril, da sprejema statut PD Haloze in se kot ena izmed haloških občin pridruži k PD Haloze s sedežem v občini Videm.
Ves čas delovanja se je PD Haloze
—	odsek Zavrč ukvarjal s pohodništvom in si med drugim zarisal svojih pet pešpoti na karto Turističnega društva Zavrč. Vsako leto v odseku organizirajo dva tradicionalna pohoda, in sicer velikonočnega in drugega v mesecu juliju
—	ob polni luni — ta pohod pa je posvečen prazniku občine Zavrč.
S temi pohodi krepijo identiteto naše občine, saj prihajajo k nam ljudje, ki niso samo iz Haloz, ampak tudi iz širše Slovenije. Ob vsakem pohodu skušajo predstaviti občino Zavrč kot celoto, tudi v kulturnem pomenu, saj na poti spoznavajo kulturne, etnografske in kulinarične značilnosti teh haloških koncev.
V desetih letih delovanja so organizirali sedem nočnih pohodov, deset velikonočnih in eno razstavo na temo etnografske značilnosti in doživetja s pohodov in planinarjenja, ki je bila vzorno pripravljena.
PD Haloze - odsek Zavrč ves čas zelo aktivno in odgovorno deluje, saj se zaveda svoje vloge pri promoviranju občine Zavrč, njenih etnografskih in kulturnozgodovinskih značilnosti.
Zaradi navedenega se PD Haloze-odsek Zavrč ob občinskem prazniku podeli
—	za aktivno delo na področju pohodništva in turistične promocije občine Zavrč — priznanje Občine Zavrč. Terezija Majcenovič
Po študiju na Pedagoški fakulteti v Mariboru je postala predmetna učiteljica slovenščine in srbohrvaščine, že 35 let pa uči slovenski jezik na Osnovni šoli Dornava.
Leta 1998 se je iz Dornave preselila v hišo v Dubravi in se takoj vključila v delo kulturnega društva v Zavrču. Vsa leta bivanja v Dornavi se je zanimala za dogajanja v domačem kraju in imela tesne stike z domačini.
Spoznanje o življenju haloških ljudi ob različnih običajih in navadah ji je bilo položeno že v zibelko, prav tako domača glasba in pesem ob očetu — ljudskem
godcu. Zaradi veselja do domače kulture, običajev, pesmi, ki jih gojijo ljudske pevke in pevci ter godci, ves čas zavzeto deluje v završkem kulturnoumetniškem društvu. Leta 2000 je bila izvoljena za predsednico KUD, vodila je priprave
Terezija Majcenovič je že leta prizadevna kulturnica.
in izvedbo za razne aktivnosti ter se povezovala s sosednjimi društvi, zlasti iz Cirkulan in tudi iz sosednje države Hrvaške — iz Cestice.
V času njenega predsedovanja so v KUD organizirali predstavitve zbirk pesmi Marjana Brumca in Petra Vesenjaka, proslavo ob 200-letnici Prešernovega in Slomškovega rojstva, oživitev otroške folklorne skupine in nakup oblek zanjo, glasbene in kulturne večere, predstavitev kaset in zgoščenk domačih pevk in skupine Trta, večkrat povabili gledališke skupine ob kulturnih praznikih. Se posebej je bila gospa Majcenovičeva aktivna ob pripravi proslave ob 10-letnici KUD, združeni s 100-letnico rojstva Maksa Furjana.
Od leta 2004 zelo skrbno opravlja delo tajnice društva. Napisala je več predlogov za Gallusove značke, priznanja KUD in druga ter je avtorica mnogih objavljenih člankov v glasilu Dober den
S pesmijo, glasbo in plesom so se predstavili
Ob občinskem prazniku so nastopili domači kulturniki in najmlajši iz OS Cir-kulane-Zavrč, peli, igrali in plesali pa so: pevci Trta KUD Maksa Furjana Zavrč, ljudske pevke KUD Zavrč, otroška folklorna skupina iz KUD in OS, mlada harmonikarja Uroš Fijan in Aleš Težak, navdušila pa je tudi domačinka, mlada pevka Sany.
Odlična pa je bila tudi postrežba hrane in pijače, kar gre posebej zahvala Martinu Težaku in njegovi zavzeti ekipi, dobro pa je bilo tudi pecivo završkih gospodinj. Vsem zares velika pohvala.
Dobitniki najvišjih občinskih priznanj na 11. prazniku v družbi župana, podžupanje in podžupana, ki so jim ob tej priložnosti tudi iskreno čestitali.

in Štajerskem tedniku.
V domačem krogu organizira vsako leto pohod ob 1. maju, kjer otrokom zelo rada pokaže lepote naših krajev in jih seznanja s kulturno dediščino, ki jo želi ohraniti še za poznejše rodove. V zvezi Kulturnih organizacij bivše Občine Ptuj je delovala kot predstavnica završkega KUD, letos pa je bila izvoljena v Upravni odbor Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, območne izpostave Ptuj.
Terezija Majcenovič se povsod trudi, da se ne bi izgubilo haloško izročilo, naša kulturna dediščina, da bi ohranili lepe ljudske pesmi in viže za naše zanamce in da bi se glas našega haloškega človeka slišal daleč čez meje naše občine.
Zaradi navedenega se gospe Tereziji Majcenovič ob občinskem prazniku podeli za večletno prizadevno delo na kulturnem področju priznanje občine Zavrč.
Tatjana Mohorko Fotografije: Rado Škrjanec, Tatjana Mohorko in Martin Ozmec
Priznanja so podelili tudi vinarjem.
Za odlično hrano in pijačo so skrbeli Martin Težak in njegova ekipa ...
za sladke dobrote pa društvo gospodinj.

Krvodajalci OO RK Zavrč — dobitniki jubilejnih značk na
osrednji občinski prireditvi
Silvo Furman iz Gorenjskega Vrha je kri daroval že 40-krat.
Značke za 5-krat darovano kri:
Sonja Bauman iz Turškega Vrha, Sonja Kokot iz Hrastovca, Peter Kukovec iz Goričaka, Dragomira Pečovnik iz Gori-čaka in Štefanija Slameršek iz Pestik.
Značke za 10-krat darovano kri:
Jožef Belšak iz Hrastovca, Anton Belšak iz Turškega Vrha, Maja Kelc iz Turškega Vrha, Terezija Krajnc iz Hrastovca, Vida Milunič iz Gorenjskega Vrha in Marijana Težak iz Turškega Vrha, Martin Korošec iz Hrastovca.
Značka za 15-krat darovano kri:
Kristina Kokot iz Hrastovca.
Značka za 35-krat darovano kri:
Terezija Zebec iz Hrastovca.
Značka za 40-krat darovano kri:
Silvo Furman iz Gorenjskega Vrha. Krvodajalcem so jubilejne značke s potrdilom na osrednji občinski slovesnosti podelili župan Miran Vuk, predsednica OO RK Zavrč Vida Milunič in organizator krvodajalskih akcij Stanko Ivančič. Vsem krvodajalcem iskreno čestitamo!
Dobitniki vinskih priznanj na osrednji občinski slovesnosti
Dobitniki vinskih odličij v družbi z županom Miranom Vukom in Zvonkom Piskom iz Kmetijske svetovalne službe Ptuj.
V Zavrču je bilo tradicionalno ocenjevanje vin 24. maja, potekalo pa je pri Veseliču v Turškem Vrhu. Ocenjevanja, ki so ga vodili svetovalci iz Kmetijske svetovalne službe Ptuj, se je letos udeležilo 20 vinogradnikov in vinarjev iz Haloz.
Srebrna priznanja so prejeli:
Anton Bosilj iz Korenjaka (muškat ham-burg 17,03), Andrej Fajfar iz Korenjaka (zvrst 17,87), Franc Belšak iz Korenjaka (zvrst 17,50), Ivan Belšak iz Korenjaka (zvrst 17,87), Anton Bratuša iz Turškega Vrha (sauvignon 17,97), Branko Finžgar iz Brezovca (sivi pinot 17,80 in sauvignon 17,93), Janez Krajnc iz Korenjaka (zvrst 17,33), Franc Kralj iz Hrastovca (sauvignon 17,77), Janko Lorbek iz Pestik (zvrst 17,70), Marjan Pongrac iz Ptuja (zvrst 17,30), Ivan Težak iz Turškega Vrha (zvrst 17,93), Boštjan Vesenjak iz Korenjaka (šipon 17,53), Damjan Vesenjak iz Korenjaka (rumeni muškat 17,27), Milan Vesenjak iz Kore-
njaka (zvrst 17,37), Robert Vesenjak iz Korenjaka (zvrst 17,33) in Ivan Vuzem iz Hrastovca (zvrst 17,73).
Zlata priznanja so prejeli:
Dušan Bratuša iz Korenjaka (zvrst 18,10
in rumeni muškat 18,30), Mihael Fajfar iz Slatine, Šmartno ob Paki (sauvignon 18,30 in dišeči traminec 18,47), Slavko Kokot iz Korenjaka (sauvignon 18,23) in Jožef Težak iz Hrastovca (zvrst 18,13).
TM, foto: RŠ
'FsOmJČ
Poslovno poročilo občine Zavrč za leto 2006
V letu 2006 so skupni prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov znašali 227.98-4.852 SIT. Od tega so znašali davčni prihodki 63.416.212 SIT, nedavčni 14.230.415 SIT, kapitalski 712.147 SIT in transferni prihodki 149.626.078 SIT. Skupni odhodki so znašali 255.901.819 SIT.Struktura odhodkov je bila naslednja: tekoči odhodki v višini 59.118.659 SIT, tekoči transferi v višini 92.886.687 SIT, investicijski odhodki v višini 100.209.271 SIT in investicijski transferi v višini 3.687.202 SIT.
Posebni del proračuna je namenjen prikazu razdelitve celotnih izdatkov po posameznih funkcijah občine, njegova struktura pa je prikazana v nadaljevanju.
Odhodki za delovanje občinskega sveta so znašali 8.889.490 SIT ali 3,47 % skupnih odhodkov in so zajemali odhodke za dejavnost občinskega sveta, izvedbo in nadzor lokalnih volitev, objave občinskih predpisov, odhodke vezane na občinski praznik, stroške članarin in povezovanj v nevladnih institucijah lokalnih skupnosti, odhodke za prometno varnost (delovanje SPVCP), odhodke povezane s promocijo občine, odhodke za oblikovanje, tiskanje in raznos časopisa Dober den, odhodke za elementarne zadeve.
Odhodki za delovanje nadzornega odbora, ki je najvišji organ nadzora javne porabe v občini, so znašali 92.715 SIT ah 0,03 % skupnih odhodkov in zajemajo nadomestilo članom nadzornega odbora.
Odhodki za delovanje župana so znašali 2.449.627 SIT ali 0,96 % skupnih odhodkov. V odhodke so zajeti izdatki za reprezentanco, donacije in pokroviteljstva župana, nadomestilo za nepoklicno opravljanje funkcije župana in nadomestilo za nepoklicno opravljanje funkcije podžupana.
Odhodki za delovanje občinske upra-
ve so znašali 244.469.987 SIT ali 95,54 % skupnih odhodkov. Ker je občinska uprava Občine Zavrč organizirana kot enovita občinska uprava, se v njenem okviru vodijo in izvajajo vse naloge, ki jih je potrebno opraviti v okviru pristojnosti lokalne skupnosti.
Na področju delovanja občinske uprave so bili realizirani naslednji odhodki:
-	za izdatke na področju fiskalne politike, ki zajemajo stroške plačilnega prometa, razna nadomestila in provizije je bilo porabljenih 484.716 SIT ali 0,20 % odhodkov za delovanje občinske uprave;
-	za druge administrativne skupne službe (objave občinskih predpisov, pravno zastopstvo občine, stroški sodnih postopkov ...) je bilo porabljenih 1.911.146 SIT ali 0,78 % odhodkov občinske uprave;
-	za dejavnost občinske uprave je bilo porabljenih 27.772.916 SIT ali 11,36 % odhodkov občinske uprave; odhodki zajemajo stroške za plače, prispevke in davke zaposlenih, regres, povračila in nadomestila za zaposlene, izdatke za službena potovanja in strokovno izobraževanje zaposlenih, pisarniški material, materialne stroške - voda, elektrika, poštnina, telefon, stroške za plače zaposlenih v skupni občinski upravi, tekoče vzdrževanje računalniške in druge opreme, tekoče vzdrževanje občinskih prostorov in okolice stavbe, nabava drobnega inventarja ...;
-	realizacija odhodkov na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami je znašala 4.317.260 SIT ali 1,77 %; odhodki so bili porabljeni za nakup opreme za civilno zaščito, za izdatke za službena potovanja in strokovno izob-
raževanje članov civilne zaščite, sredstva za redno delovanje PGD Zavrč, nakup gasilske opreme in za financiranje gasilske zveze MO Ptuj;
-	realizacija odhodkov na področju kmetijstva, gozdarstva in ribištva je znašala 618.091 SIT ali 0,25 %; odhodki so bili porabljeni za dotacije čebelarskemu društvu, Društvu gospodinj Zavrč, za sofinanciranje obrambe pred točo, za vzdrževanje gozdnih cest;
-	realizacija odhodkov na področju prometa, prometne infrastrukture in komunikacij je znašala 38.457.975 SIT ali 15,73 % odhodkov občinske uprave; odhodki so bili namenjeni za upravljanje in tekoče vzdrževanje občinskih cest v višini 10.951.231 SIT in za investicijsko vzdrževanje in gradnjo občinskih cest v višini 27.506.744 SIT;
-	za namene gospodarstva je bilo porabljenih 1.138.000 SIT ali 0,46 % odhodkov občinske uprave; odhodki so bili porabljeni za dotacijo Turističnemu društvu Zavrč in Planinskemu društvu Haloze, odsek Zavrč, za sofinanciranje regionalnega razvojnega programa in razvojnega programa podeželja;
-	za področje varovanja okolja in naravne dediščine je bilo porabljenih 13.091.896 SIT ali 5,36 % odhodkov občinske uprave; sredstva so bila porabljena za izdelavo dokumentacije za kanalizacijo (11.261.165 SIT), za tekoče vzdrževanje
čistilne naprave na OŠ Zavrč (135-500 SIT) in za odvajanje takse za zbiranje in ravnanje z odpadki in za obremenjevanje vode (1.695.390 SIT);
-	realizacija na področju prostorskega planiranja in stanovanisko-komunalne dejavnosti ie znašala 11.820.138 SIT ali 4,84 % odhodkov občinske uprave; v to področje so zajeti odhodki za prostorsko načrtovanje, ki so bili realizirani v višini 6.308.072 SIT — sredstva pa so bila porabljena za vzdrževanje evidenc na sistemu stavbnega zemljišča, za izdelavo strategije prostorskega razvoja občine in izdelavo strokovnih podlag in zazidalnega načrta za poslovno-obrtno cono Zavrč in odhodki za komunalno dejavnost, ki so bili realizirani v višini 4.911.092 SIT in porabljeni za urejanje, zavarovanje in vzdrževanje pokopališča ter vzdrževanje (košnjo) potokov in druge komunalne dejavnosti (programi na stanovanjskem področju, izmera in cenitev parcel);
-	realizacija na področju zdravstvenega varstva je znašala 6.086.902 SIT ali 2,49 % odhodkov občinske uprave; v največjem obsegu so bili odhodki porabljeni za plačilo prispevkov za zdravstvene storitve za nezavarovane osebe v občini v višini 5.509.271 SIT, del odhodkov v višini 471.175 SIT je bil porabljen za storitve mrliško ogledne službe, ostali del v višini 106.465 SIT pa za sofinanciranje mate-
rialnih stroškov v avli stavbe Goričak 7;
-	na področju kulture, športa in nevladnih organizacij je znašala realizacija 64.948.230 SIT ali 26,57 % odhodkov občinske uprave; največji del odhodkov je bil porabljen za obnovitev kulturnega doma (43.969.412 SIT), nakup stolov (9.999.400 SIT), ostali del stroškov pa je bil porabljen za sofinanciranje delovanja Knjižnice v Ptuju (2.443.464 SIT), dotacija KUD Zavrč in Društvu upokojencev, obdaritev otrok in starejših občanov ob novem letu, dotacija Športnemu društvu Zavrč, sofinanciranje Športnega zavoda Ptuj in ostalih programov športa;
-	za področje izobraževanja je bilo porabljenih 55.774.819 SIT ali 22,81 % odhodkov občinske uprave; v okviru izobraževanja se je sofinancirala predšolska vzgoja v višini 29.653.046 SIT in primarno ter sekundarno izobraževanje. Za namene osnovnega šolstva je bilo porabljenih 16.354.141 SIT, stroški pa zajemajo odhodke za varovanje, zavarovanje OŠ Zavrč, sofinanciranje učitelja računalništva, splošne in fiksne materialne stroške OŠ, splošne materialne stroške OŠ Ljudevita Pivka Ptuj in Glasbene šole Ptuj, nabavo opreme in knjig v OŠ Zavrč, stroške vzdrževanja OŠ, sofinanciranje Centra za informiranje in poklicno svetovanje (ČIPS), subvenci-
oniranje prevoza šole v naravi, sofinanciranje dodatnih prevozov, financiranje prevozov učencev v OŠ in povračila staršem oz. skrbnikom za prevoze otrok s posebnimi potrebami;
-	realizacija na področju socialnega varstva je znašala 16.309.061 SIT ali 6,67 % odhodkov občinske uprave; največji del odhodkov je bil porabljen za plačilo bivanja invalidov in starejših občanov v domovih, izvajanje pomoči na domu, financiranje družinskega pomočnika, subvencioniranje najemnin za stanovanja (16.123.684 SIT), preostali del pa za sofinanciranje Varne hiše, obdaritev ob rojstvu otroka, sofinanciranje Rdečega križa na Ptuju in Rdečega križa v Zavrču;
-	realizacija na področju servisiranja javnega dolga, ki zajema stroške ureditve kredita za pokrivanje rekonstrukcije dvorane v Goričaku ter odplačilo dolga v letu 2006 je znašala 12.134.661 SIT ali 4,96 %.
Podrobnejši pregled realizacije prihodkov in odhodkov je razviden iz bilanc prihodkov in odhodkov zaključnega računa proračuna Občine Zavrč za leto 2006 in je na vpogled na sedežu Občine Zavrč.
Občinska uprava
INFORMACIJA ZA JAVNOST:
Financiranje projektov lokalne in regionalne javne infrastrukture
Javni sklad Republike Slovenije za regionalni razvoj in razvoj podeželja (v nadaljevanju: Regionalni sklad), Škrabčev trg 9 a, 1310 Ribnica, objavlja Javni razpis za dodeljevanje sredstev, namenjenih za financiranje projektov lokalne in regionalne javne infrastrukture. Javni razpis objavljamo na spletnih straneh Regionalnega sklada http://unviv. rdf-sklad.si in v Uradnem listu RS, št. 70/07, z dne 3. 8. 2007.
Sredstva so namenjena različnim projektom, ki naj bi jih urejale občine, in sicer na sledečih področjih:
•	vodooskrba (čiščenje odpadnih voda, primarni cevovodi, izvedba vrtin, urejanje vodnih zajetij);
•	cestno omrežje (novogradnje in rekonstrukcije lokalnih cest, javnih poti,
parkirišč);
•	izgradnja podjetniških, obrtnih in industrijskih con (nakup zemljišč in komunalna oprema);
•	sanacija okoljsko degradiranih območij, urejanje vodotokov, urejanje sistemov ravnanja z odpadki, urejanje vodotokov, ogrevanje na biomaso;
•	komunalna infrastruktura;
•	izgradnja in opremljanja šol, vrtcev, športnih in kulturnih dvoran, bazenov;
•	izgradnja in rekonstrukcija ter nakup opreme namenjene zdravstvu, socialnemu varstvu, športu in kulturi.
Upravičenci za dodelitev sredstev so občine v RS.
Razpisanih je 6.259.000,00 EUR ugodnih posojilnih sredstev.
Obrestna mera je odvisna od lokacije projekta in se giblje med Euribor + 0,25 % in Euribor + 1 %.
Javni razpis je odprt do vključno 3. 9. 2007.
Regionalni sklad hkrati zainteresirano javnost obvešča, da bo predvidoma v Uradnem listu RS, št. 72/07, z dne 10. 8. 2007 objavil še sledeče razpise:
•	Javni razpis za dodeljevanje sredstev, namenjenih za financiranje investicijskih projektov podjetniškega značaja;
•	Javni razpis za posojila v kmetijstvo — pridelava;
•	Javni razpis za posojila v kmetijstvo — predelava, trženje in dopolnilne dejavnosti.

Ugodna sredstva Regionalnega sklada za podjetništvo, kmetijstvo
in občine
Ribnica, 16. avgust 2007 — Javni sklad Republike Slovenije za regionalni razvoj in razvoj podeželja (v nadaljevanju: Regionalni sklad), Škrabčev trg 9 a, 1310 Ribnica, objavlja 4 javne razpise za financiranje podjetniških in kmetijskih investicijskih projektov.
Predmet razpisov je dodeljevanje ugodnih posojil projektom, ki se izvajajo na celotnem območju Republike Slovenije. Obrestna mera je odvisna od lokacije projekta in se giblje med Euribor + 0,25 % in Euribor + 1 %. Doba vračanja posojila z vključenim moratorijem je do 18 let in je odvisna od višine odobrenega posojila.
Javni razpis za dodeljevanje sredstev, namenjenih za financiranje investicijskih projektov podjetniškega značaja
je namenjen začetnim investicijskim projektom podjetniškega značaja. Sredstva se dodeljujejo začetnim projektom v osnovna opredmetena in neopredmetena sredstva pri vzpostavitvi novega obrata, širitvi obstoječega obrata, diverzifikaci-ji izdelkov obrata z novimi dodatnimi izdelki in bistveni spremembi proizvodnega procesa v obstoječem obra-
tu. Skupna višina razpisanih posojilnih sredstev je 6.680.000,00 EUR. Prvi rok za oddajo prijav je 11. 9. 2007, zadnji rok pa 10. 12. 2007, vendar bo v primeru predhodne porabe sredstev na spletnih straneh Regionalnega sklada objavljeno zaprtje javnega razpisa.
Javni razpis za posojila v kmetijstvo - pridelava je namenjen za financiranje naložb v kmetijska gospodarstva za primarno kmetijsko proizvodnjo. Sredstva so namenjena za gradnjo, nakup ali posodabljanje kmetijskih gospodarstev z živinorejsko in rastlinsko proizvodnjo in urejanje pašnikov, kmetijskih zemljišč in dostopov. Skupna višina razpisanih posojilnih sredstev je 1.898.000,00 EUR. Rok za oddajo prijav je 14. 9. 2007.
Javni razpis za posojila v kmetijstvo — predelava, trženje in dopolnilne dejavnosti je namenjen za investicijske projekte na področju dopolnilnih dejavnosti, trženja in predelave kmetijskih pridelkov. Sredstva se dodeljujejo začetnim projektom v osnovna opredmetena in neopredmetena sredstva pri vzpostavitvi novega obrata, širitvi obstoječega obrata,
diverzifikaciji izdelkov obrata z novimi dodatnimi izdelki in bistveni spremembi proizvodnega procesa v obstoječem obratu. Skupna višina razpisanih posojilnih sredstev je 1.022.000,00 EUR. Rok za oddajo prijav je 15. 9. 2007.
Javni razpis za dodeljevanje sredstev, namenjenih za financiranje projektov lokalne in regionalne javne infrastrukture je namenjen za investicijske projekte občin, in sicer na področju vodo-oskrbe, cestnega omrežja, podjetniške infrastrukture, okolja in prostora, komunalne infrastrukture, šolstva, zdravstva, socialnega varstva, športa in kulture ter trajnostne rabe energije. Skupna višina razpisanih posojilnih sredstev je 6.25-9.000,00 EUR. Rok za oddajo prijav je 3. 9. 2007.
Vse vloge s programi z negativnim denarnim tokom, ekološko sporne investicije ter projekti brez realne možnosti za zavarovanje posojila se kot neutemeljeni zavrnejo.
Zainteresirani lahko dodatne informacije o razpisih dobijo na tel: 01/8361-953 in tudi na spletni strani Regionalnega sklada: bttp://www. rdf-sklad.si.
Poslanski kotiček
Poslanec Branko Marinič
Foto: RŠ
Ze lep čas lahko v javnosti spremljamo informacije o razdelitvi Slovenije na pokrajine(regije). Sam pojem izhaja iz latinske besede regio, regions, ki označuje pokrajino, območje, predel ali ozemlje s podobnimi ali istovetnimi naravnimi in/ali družbeno-gospodarskimi značilnostmi. V upravno-političnem smislu je regija vmesni prostor med državo in občino. V tem prostoru se pojavljajo trenutno pomembne, sodobne potrebe, ki so povezane s prometno, komunalno in drugo infrastrukturo, potrebe povezane z oskrbo z energijo, z varstvom okolja itd. Tako imamo na eni strani potrebe, ki izhajajo iz interesa države, na drugi strani pa interese krajevnega pomena in vmesni prostor med njima je označen kot regija.
O Predlogu Zakona o pokrajinah sem se pogovarjala z nosilcem zakona o financiranju pokrajin v poslanski skupini SDS, s poslancem DZ RS g. Brankom Mariničem.
Kaj bo prinesla razdelitev Slovenije na pokrajine oziroma regije in kakšne naloge bo posledično opravljala posamezna pokrajina?
Cilj uvedbe pokrajin je predvsem funkcionalna in fiskalna decentralizacija upravljanja v skladu z načelom subsidiarnosti, se pravi pomožnega, nadomestnega, pri čemer naj bi pokrajine naloge iz svoje pristojnosti opravljale samostojno, in sicer v skladu z ustavo in zakoni, v korist svojih prebivalcev v skladu z načeli lokalne samouprave.
Kakšna bo vsebina Zakona o pokrajinah
in nam lahko poveste kaj več o tem, kako bodo z zakonom urejene pokrajine, ki bodo po novem delovale kot širše samoupravne lokalne skupnosti?
Vsebina zakona o pokrajinah kot temeljnega zakona, ki bo urejal sistemski status pokrajine, so načela pokrajinske samouprave, delovno področje le-te z izvirnimi in prenesenimi pristojnostmi ter organizacija pokrajinskih organov ter pokrajinske uprave.
Z zakonom je urejena zagotovitev pogojev za začetek delovanja pokrajin (prostorskih, kadrovskih in materialnih), ki opredeljuje pokrajino kot vmesno raven lokalne samouprave med državo in občinami in kot teritorialno politično upravno skupnost s položajem pravne osebe, z izvirnimi pristojnostmi, z lastnim premoženjem in lastnimi viri financiranja, neposredno izvoljenim predstavniškim organom in kot teritorialno enoto za izvajanje prenesenih nalog državne uprave na prvi stopnji. Predlog zakona med drugim ureja pokrajinsko samoupravo na način, ki ne posega v lokalno samoupravo na ravni občin in varuje njihovo samostojnost tako, da upošteva načela Evropske listine lokalne samouprave.
Cilji uvedbe pokrajin, predvsem decentralizacija v skladu z načelom subsidiarnosti, so povezani s prenosom nalog in pristojnosti, ki jih sedaj opravljajo ministrstva in upravne enote. Na tem mestu me zanima, ali bo zaradi uvedbe pokrajin prišlo do povečanja obsega javnega financiranja ali pa se bo na podlagi uvedbe pokrajin sistem javnih financ preoblikoval.
Sistem javnih financ Republike Slovenije bo zaradi decentralizacije državnih nalog preoblikovan tako, da bo za enake naloge namenjena enaka višina sredstev in ustanovitev pokrajin ne bo povzročila dodatnih finančnih bremen za državni proračun. Sistem financiranja bo izhajal iz koncepta razvojnih pokrajin, ki temeljijo na lastnih razvojnih potencialih ter podpore skladnejšemu regionalnemu razvoju, pri čemer bo model financiranja v največji meri upošteval načelo fiskalne decentralizacije. Cilji predloga zakona o financiranju pokrajin so zagotoviti sorazmernost virov financiranja in pristojnosti pokrajin, uveljaviti finančno avtonomijo pokrajin ter določiti ustrezna merila za zagotavljanje dodatnih sredstev iz držav-
nega proračuna za zagotavljanje regionalnega razvoja. Kot sem že v uvodu odgovora omenil, je temeljno izhodišče predlaganega zakona, da se s prenosom nalog v pristojnost pokrajin ne povečajo davčne obremenitve zavezancev, temveč se hkrati s prenosom nalog prenese tudi ustrezen delež javnofinančnih prihodkov na pokrajine. Predlog zakona o financiranju pokrajin ureja financiranje pokrajin v skladu z načeli Evropske listine lokalne samouprave.
V skladu z Zakonom o pokrajinah bo prišlo tudi do razdelitve pokrajin na posamezna območja. Kako se bodo pokrajine imenovale, kje bodo sedeži le-teb in koliko pokrajin bomo pravzaprav sploh dobili? V javnosti smo lahko zasledili številko štirinajst. V kolikor je informacija pravilna, bi Vas prosila, da nam razložite, zakaj ravno ta številka.
Regionalizacija Slovenije na štirinajst pokrajin je najprimernejša osnova za javno razpravo in obravnavo v občinskih svetih. Predlog temelji na upoštevanju predlaganih nalog in pristojnosti pokrajin, predlaganemu sistemu financiranja ter prebivalstvenih, gospodarskih in zgodovinskih razlogih. Predlog upošteva razdelitev Slovenije na razvojne regije ter prevladujočo teritorializacijo državne uprave. V predlogu območij pokrajin v Sloveniji, z imeni in sedeži so navedene tudi do sedaj podane pripombe in predlogi glede imen in sedežev nekaterih pokrajin. Dodana so tudi mnenja glede oblikovanja območij pokrajin. Pričakuje se, da se bodo občinski sveti, na katere se predlogi nanašajo, do njih tudi opredelili. Vlada bo posredovala predlog območij pokrajin v Sloveniji z imeni in sedeži občinskim svetom s pozivom, da najpozneje v 60 dneh oblikujejo svoja mnenja o predlogu. Po roku za mnenja občinskih svetov bo vlada predložila predlog zakona o ustanovitvi pokrajin v državni zbor. Ce bo mogoče, bo vlada v predlogu zakona upoštevala mnenja občin, sicer pa bo drugačna odločitev obrazložena v predlogu zakona.
Glede na novo razdelitev na pokrajine bodo te verjetno urejene po nekem volilnem sistemu. Kaj lahko pričakujemo na tem področju?
To področje bo urejal Zakon o volitvah v pokrajinah. Cilj zakona je postavitev
sistema volitev v pokrajinski svet. Zakon ureja volilno pravico, volilni sistem, volilne organe, splošne, predčasne in nadomestne volitve, kandidiranje, glasovanje in ugotavljanje volilnih izidov ter varstvo volilne pravice. V prehodnih in končnih določbah so posebej urejene prve volitve v pokrajinski svet. S predlaganim novim zakonom o volitvah v pokrajinah se prvikrat celovito ureja volilni postopek za volitve organa pokrajine — pokrajinskega sveta. Gre za del lokalnih volitev, saj je voljen organ samoupravnih lokalnih skupnosti.
Želite ob koncu najinega pogovora o predlogu Zakona o pokrajinah še kaj dodati?
Regionalizacija Slovenije je podlaga za hitrejši in bolj uravnotežen razvoj ne le širših povezanih območij, temveč celotne Slovenije. Pokrajine, kot samoupravne lokalne skupnosti, ki so na vmesni ravni med državo in občinami, pa so potrebne ne le zaradi primerljivosti z drugimi državami Evropske unije, ampak tudi zaradi enakopravnejšega sodelovanja z regionalnimi skupnostmi izven naših meja.
Stanka Letonja
Poslanec Branko Marinič v sporočilu ob prazniku
Ob 11. občinskem prazniku je poslanec DZ RS Branko Marinič, ki se je opravičil zaradi poletnega dopusta, županu Miranu Vuku med drugim sporočil tole: »Ob tej priložnosti se vam zahvaljujem za dobro sodelovanje, tako z vami osebno kot z vsemi vašimi sodelavci v občini Zavrč. Naše sodelovanje je v konkretnih investicijah že vidno, prav v občini Zavrč, vaši načrti in predlogi novih investicij s strani države pa so po zaslugi našega dobrega sodelovanja dobili ustrezna mesta v Predlogu državnega proračuna.
Ob tej priložnosti vam iskreno čestitam za uspešno vodenje občine Zavrč, za vse nove pridobitve v minulem letu in uspešno realizacijo razvojnih načrtov vaše haloške občine. Dovolj razlogov imate, da se skupaj z vašimi občani veselite novih pridobitev, saj natančno veste, kaj delate.«
2>i9B£=S? 'bSJV
Srečanje z družino Hohnjec iz Korenjaka
Oče Jožek z otrokoma v novi hiši letos spomladi.
V začetku avgusta sem se podal v Kore-njak. Počasna vožnja z avtomobilom mi je dala nekaj možnosti, da sem opazoval prekrasno naravo vse od Turškega Vrha 1 pa tja po dolini do Korenjaka, kjer se začne lepo urejena in asfaltirana cesta strmo dvigati v zgornji del Korenjaka.
Po hudi suši se je svet že po nekaj kapljah dežja odžejal in narava je bila živahno zelena. Gozdovi so bili bujno zeleni, vinogradi pa obloženi z lepimi grozdnimi plodovi, ki so že rumeneli v opoldanskem soncu. Lepo obdelani vinogradi in urejene domačije so v meni vzbujali nekakšen ponos in zadovoljstvo, saj so ljudje tudi tukaj s svojim pridnim in doslednim delom uspeli svoje družinske domove olepšati in zares lepo in čisto urediti. In potem sem prišel do zadnje hiše v Korenjaku št. 29 a, kjer živi družina Hohnjec. Najprej je ob asfaltni cesti mala, iz zemlje butana starejša hiša, kjer sta živela zakonca Majhen, oče in mati sedaj poročene Marije Hohnjec. Ob tej hiši pa je nova, nedokončana hiša. Pred hišo je bil velik kup gramoza, ob njej pa je bila z gramozom polna samokolnica, oziroma z materialom, s katerim se da tudi na grobo zidati ali obmetati zid. Najprej sem pogledal proti stari hiši, kjer je na vhodnih vratih visela velika zaklenjena ključavnica. Potem sem poskusil pri vratih zunaj nedograjene hiše ob vhodu v klet. Nihče mi ni odprl, zato sem ponovno potrkal in poklical Marijo, morda že tretjič, nakar mi je nasproti prišel Jožek Hohnjec, Marijin mož in oče treh otrok. Hvala bogu, bili so vsi doma.
Bili so vsi doma, doma v kleti, petčlanska družina v enem kletnem prostoru. Najprej sta mi nasproti pritekla dva manjša psa, ki pa sta prav prijazno zalajala, kot da bi tudi iz njiju vela skromnost in otožnost. Vsi trije otroci pa so bili na široki družinski postelji. Trije odraščajoči otroci, ki naj bi kmalu s staršema vred vendarle zadihali odprt in čist zrak te čudovite, sveže in sedaj že opojno zoreče bogate narave. Zakaj samo en prostor, in še to v kleti, pa petčlanska družina, kjer so tudi z družino vred nekje povsem blizu čebljali povsem mali piščanci s kokljo. Nič me ni motilo, saj sem čutil,
da je družina zelo prisrčna, verjetno preskromna in nekako otožna. Zakaj le, saj so povsem enaki vsem nam ostalim, ali so morda zaradi odmaknjenosti od ostalega sveta ostali nekoliko plašni in nezaupljivi do te naše velike skupnosti, ki sedaj skuša z različno pomočjo urediti nov dom družini, ki bo z odraščajočimi otroki prav gotovo zaplula v povsem normalne tokove hitro razvijajoče se širše družbene skupnosti.
Klepetali smo o življenju, neprijetnih in tudi lepih skupnih trenutkih
Topel in preprost pogovor sem pričel z najstarejšim sinom Jožkom, ki je rojen leta 1990 in je že uspešno končal prvi letnik poklicne elektro šole v Ptuju. Zatem sem se pozanimal, kako je z Andrejem, ki je rojen v letu 1994 in je v Zavrču uspešno končal sedmi razred osnovne šole. Pridno se je nasmihal naj mlajši Martin, ki je dejal, da je rojen leta 1996 in je prav tako uspešno končal 5. razred osnovne šole v Zavrču. Vsi trije fantje so bili prijazni, korajžni, malce hudomušni, toda iz njih je vela skromnost in nekakšna ponižnost, kot da bi v svojih besedah hoteli povedati, da si čimprej želijo iz tega tesnega in temnega stanovanjskega prostora, bolj na svetlo in prostornejšo stanovanjsko bivalno okolico.
Sledil je pogovor z očetom in materjo
otrok, z Jožkom in Marijo Hohnjec. Najprej sta povedala, da sta takoj po sklenjeni zakonski zvezi v letu 1989 zaživela skupaj s staršema in potem v letu 1995/1996 pričela izgradnjo nove hiše, a sta zaradi slabega finančnega stanja morala prenehati ob dograjeni kleti. Hiška, v kateri sta stanovala prej, je bila zelo majhna in nujno je bilo, da sta se preselila v ta kletni prostor, kjer petčlanska družina še vedno prebiva. Ob gradnji kleti je najprej umrl Marijin oče, zatem je morala mati v dom onemoglih v Muretince, bila je nepokretna, in tako je petčlanska družina ostala sama v tem malem kletnem prostoru. Medtem je Jožek ostal ne po svoji krivdi brez zaposlitve.
Petčlanska družina je tako sredi te idilične haloške pokrajine tam daleč ob sami meji z Republiko Hrvaško ostala brez kakršnegakoli dohodka. Vem, da ni bilo lahko, ko so morali otroci skupaj s starši marsikaj potrpeti in preživeti v skromnosti, toda hvala bogu, otroci so ostali pokončni, zdravi in v svoji možnosti tudi urejeni, skupaj s starši jih pa še prav gotovo čaka mnogo življenjskih preizkušenj. Za očeta je prav gotovo najbolj pomembno, da skuša s pridnim, doslednim in marljivim delom obdržati zaposlitev, ki jo trenutno ima v Unialu v Kidričevem, materi pa, da dobro gospodinji in na tak način vsem trem otrokom
daje upanje za nove možnosti razvoja, seveda s tem, da se vsi trije otroci pridno učijo, se dokopljejo do poklicev,saj bi si s tem omogočili hitrejši napredek v tej naši hitro bežeči in spremembam podvrženi družbi, kar se tiče gospodarstva in splošne blaginje. To blaginjo pa bi si vsaj delno zaslužili tudi ti trije otroci in seveda oba starša. Ta velika pridobitev pa bi bila že preselitev v novi del zgrajene hiše, pri kateri je širša družbena skupnost ogromno pomagala, še posebej Center za socialno delo iz Ptuja, kjer se je še posebej angažirala gospa Tatjana Matjašič. Veliko je k splošni družbeni pomoči pripomogla že na samem začetku novinarka Nada Mavrič, ki je s svojimi javnimi prispevki obvestila širšo javnost o zares obupno težkem stanju te mlade slovenske družine, ki živi na samem, redko poseljenem obmejnem obrobju naše domovine, saj je le korak ali dva do opozorilne table POZOR, DRŽAVNA MEJA.
Vsaka pomoč je še kako dragocena
Oče Jožek je povedal, da so mu pomagali pri izgradnji hiše tudi nekateri sosedi, da je pomagala tudi Karitas, pri čemer je bil
Spletni daritveni oglasnik Podarimo.si
V podjetju CC-Splet si v sodelovanju s Slovensko Karitas prizadevamo seznaniti prebivalce Slovenije o obstoju spletnega daritvenega oglasnika Podarimo.si. Gre za spletno mesto, kjer lahko ljudje objavijo oglase za predmete, ki jih želijo podariti, tisti v pomanjkanju pa lahko objavijo svoje potrebe. Potrebe najšibkejših na portalu beleži Slovenska Karitas, saj taki najpogosteje žal nimajo lastnega dostopa do interneta. Gradivo se nahaja na naslovu httpVpodarimo.si
Miha Jereb, idejni vodja projekta
zelo aktiven Maks Golc iz Hrastovca, da so mu pomagala posamezna podjetja in tudi posamezniki, seveda pa tudi Občina Zavrč, ki je do sedanjega doma modernizirala - asfaltirala - cesto, pomagala pa bo tudi pri izgradnji hiše - ureditev estrihov in podobno. Marija in Jožek sta še posebej omenila zelo cenjeno pomoč N.Si, Krščanske demokracije, ob zadnjem obisku republiškega poslanca in župana občine Ormož g. Soka in predsednika OO N.Si, Krščanske demokracije, iz Zavrča g. Franca Težaka. Tako je v novi hiši že vodovodna in elektro napeljava, urejena je montaža — napeljava za centralno ogrevanje na drva, toda na hiški še ni vrat, razen vhodnih, prav tako še ni oken. Jožek in Marija sta dejala, da že tudi sami kaj postorijo, kot je zamet cevi, pozidava zgornjega dela odprtin, pri čemer tudi otroci pridno pomagajo.
Posebej me je veselilo, da iz vseh veje duh napredka, morebitni novi duh, v katerem ne bo več plašnosti in negotovosti, v katerem morda ne bo več zakoreninjena miselnost manjvrednosti ali podobno. Vse to se je odrazilo med našim pogovorom, v katerem pa je bila že od začetka pogovora vedno prisotna
tista beseda zahvale za vso pomoč, brez katere ne bi nastal novi dom. Pomoč pa najbrž ne bo zgradila samo novega doma, ampak tudi nov način razmišljanja, kar bo gotovo ostala največja vrednota za vse tri odraščajoče otroke, ki bodo kmalu zaživeli v novih stanovanjskih prostorih, v drugačnih možnostih za učenje. V novih stanovanjskih prostorih se bo najbrž pesem zaslišala tudi znotraj zidov in tako povezala čudovito naravo z veselim ljudskim glasom. Oče Jožek, mati Marija, otroci Jožek, Andrej in Martin; zraven Vaše velike zahvale vsem, ki so Vam priskočili na pomoč in ki Vam bodo še pomagali, se Vam tudi jaz zahvaljujem za prijazen in topel sprejem, z željo, da bi Vam bilo okno v svet odprto v novem delu hiše še pred to zimo.
Oče Jožek me je pospremil do ceste, kjer je v krošnjah velikih bukev zašepetal topel veter, upam, da bo ta prinesel tudi novo in čimprejšnjo ugodnejšo bivanje in s tem tudi svetlejšo prihodnost te slovenske družinske skupnosti iz obrobja prelepih vzhodnih Haloz, iz naselja Korenjak v občini Zavrč.
Peter Vesenjak Foto: Denana Bečirovič
Razpis republiških in Zoisovih štipendij za šolsko leto
2007/2008
Razpis republiških in Zoisovih štipendij za šolsko leto 2007/08 je bil objavljen dne 29. 6. 2007 v Uradnem listu RS, št. 57/07.
Pravico do republiške štipendije lahko uveljavijo kandidati, katerih letni bruto dohodek njihove družine v 1. 2006 ne presega 3.666,20 € na družinskega člana. Štipendisti, ki so lani prejemali republiško štipendijo, lahko ta znesek presegajo za 10% (4.032,82 €).
Vloge (obr. DZS 1,51 - dobijo se v papirnicah in knjigarnah) se že sprejemajo na Uradih za delo (po naslovu stalnega bivališča); za upravno enoto Ptuj: Urad za delo Ptuj, Osojnikova c. 1, I. nadstropje (nad prodajalno Borovo), za upravno enoto Ormož: UD Ormož, Ptujska cesta 25. Uradne ure so vsak delovni dan razen četrtka od 8.00 do 12.00 ter od 13.00 do 15.00, v petek do 13.00, v sredo do 18.00.
Pred izpolnjevanjem natančno preberite navodilo, ki je priloženo obrazcu za vlogo!
Zadnji rok za oddajo vloge je za vajence in dijake 5. 9. 2007, za študente 3. 10. 2007.
Vse informacije o razpisu, pravilniku o štipendiranju in pogojih lahko najdete na internetnih straneh Zavoda za zaposlovanje: wiviv.ess.gov.si, v rubriki Dejavnost — Štipendije in posojila, kjer si lahko naredite tudi okvirni izračun upravičenosti do republiške štipendije.
Območna služba Ptuj

V lem 2007 smo se 5. b-razred odločili, da v tednu gozdov posadimo hrast.
Vsako leto Zavod za varstvo gozdov in živali Slovenije izbere drevo in žival leta. Letos so za drevo leta izbrali hrast gra-den. Med šestimi hrasti izstopata graden in dob. Graden je vitkejši in v višino zraste do 40 m ter doseže v izjemnih primerih debelino do 3 m in starost do 700 let. Za žival leta so izbrali šojo, ki spada v številno družino vran poleg srake, krokarja, sive vrane in poljske vrane. Označena je kot ropar in uničevalec drugih ptic. Je močna ptica in ima povprečno težo 170 gramov in je velika približno od 33 do 35cm. Ima skoraj raven in ravno oblikovan rep, široke okrogle peruti, močan kljun in nekoliko podaljšano perje na glavi, ki ga lahko tudi našopiri. Spodnji del glave je pretežno svetel z značilno črno črto, zgornji del je opečnate barve in se razlikuje od sivega hrbta. Njena značilnost so peruti, obarvane črno z modro-belimi lisami. Po
Teden gozdov
Petošolci s svojo mentorico.
mnl!	ji yg)	
		Ml?
L		; Mm
		V:- / A JPUgv
y M JgJ^fegpJ		
tem jo najlažje prepoznamo.	starost, o kateri se bo govorilo.
V petek smo v parku pri šoli s pomoč- Teden gozdov je potekal od 28. 5. do jo gospoda gozdarja Karla Kopušarja 3. 6. 2007.
posadili drevo hrast graden in upamo,	Veronika Domjan, 5. b
da bo zrasel visoko, na široko in dosegel
Kolesarski
Ze od začetka tega šolskega leta smo se pripravljali na prav posebna dneva. To sta bila kolesarski izpit — teoretični del, ki smo ga opravili že prej, in kolesarski izpit — praktični del, ki smo ga opravljali 13. 6. 2007. Ta dan mi je še posej ostal v spominu.
Že v prejšnjem šolskem letu, ko smo si naročali delovne zvezke, smo si zraven naročili tudi delovni zvezek S kolesom v šolo. Vse leto smo se učili prometne znake, pravila na cesti, teorijo pravilne vožnje, opisali smo tudi opremo kolesarja, se naučili, kako mora biti opremljeno kolo in ob tem še pridno reševali delovni zvezek. Zraven delovnega zvezka smo dobili tudi CD, na katerem so bile vaje, ki smo jih reševali tudi v šoli, ko smo bili v računalniški učilnici. Da bi res opravili izpit, smo dostikrat reševali »preizkusne« teste, ko pa se je pričel bližati praktični del, smo si pripeljali v šolo kolesa in z njimi vadili na poligonu. Pri pravem testu sem narobe odgovorila na dve vprašanji, zato sem imela zagovor in sem morala odgovoriti še na dodatna vprašanja. Zelo težko smo pričakali dan,
izpit 2007
ko nam je učiteljica Sonja Majcenovič naročila, da si moramo v sredo, 13. 6. 2007, zjutraj v šolo pripeljati kolesa. Z nekaterimi sošolci smo prišli že zgodaj zjutraj, saj nas je učiteljica prosila, da še ji pomagamo postaviti poligon.
Prišla je tudi izpitna komisija (gospod Janko Lorbek, Zvonko Pravdič, gospod policist Robert Ovčar) in praktični del kolesarskega izpita se je uradno začel z nagovorom gospe ravnateljice Diane Bohak Sabath. Imeli smo dve preizkusni vožnji, tretjič pa je šlo zares. Vsi smo pravilno prevozili pot, ki nam je bila določena. Nato smo počakali na rezultate.
Vsi smo se razveselili, ko nam je komisija sporočila, da smo izpit vsi uspešno opravili. Prejeli smo tudi praktična darilca, se posladkali z bonboni in počakali starše, da smo kolesa odpeljali domov. Ta dan je bil zame in za moje sošolce nekaj posebnega in za vedno si ga bom zapomnila.
Katarina Pungračič, 5. b
OŠ Cirkulane-Zavrč
Brošura ob dnevu Rdečega križa
teden
RDEČEL
KRIŽA 00
8.5. DO s s. m-
ZAVRČ-, M. 5. loof
Naslovnica brošure, ki so jo izdelali otroci OŠ Zavrč ob dnevu Rdečega križa.
Nekateri dogodki iz završke župnije
Ob prvomajskih praznikih se nas je lepa skupina dvajsetih odločila, da poromamo v Lurd v Franciji. Ker nas ni bilo dovolj za en avtobus, smo se povezali z verniki iz župnije sv. Marka. Pot nas je vodila skozi Padovo, kjer smo imeli pri sv. Antonu sv. mašo. Sli smo mimo groba sv. Antona Padovanskega ter si ogledali relikvije. Vsem je najbolj ostal v spominu nestrohnjen jezik in spodnja čeljust tega svetnika. Prespali smo v Cannesu v Franciji.
Drugi dan smo se večinoma vozili in opazovali raznoliko francosko pokrajino. Ustavili smo se okoli poldneva v Marseillu, kjer smo opravili sv. mašo v Marijini cerkvi, ki kraljuje nad tem mestom. Zvečer smo že prispeli v Lurd.
Tretji dan: sv. maša v Gabrijelovi kapeli v Lurdu. Potem smo si ogledali znamenitosti, povezane z življenjem sv. Bernardke Lurške, ki se ji je prikazala Mati Božja. Za ta dan nam je najbolj ostala v spominu in nas tudi ganila večerna procesija z lučkami po prostoru pred baziliko Marijinega prikazovanja. V procesiji nas je bilo kar nekaj tisoč. Seveda smo se v procesiji razvrstili tudi v votlini Marijinega prikazovanja in se smeli
dotakniti kamna, kamor je stopila božja noga.
Četrti dan: maša zjutraj ob 6. uri pri votlini Marijinega prikazovanja. Bilo nas je več kot 10 slovenskih duhovnikov. In nekaj enkratnega je, ko se zjutraj sredi Francije po Pireneji zasliši slovenska pesem in molitev. Opravili smo tudi pobožnost križevega pota, ki se vije nad Lurdom. Nato pa smo imeli čas vsak za osebno pobožnost, nakup spominkov ... Popoldan smo se od Lurda poslovili in krenili proti domu.
Proti večeru smo se ustavili še v mestu Carcasonne, ki še dandanes zgleda kot v srednjem veku.
Celo noč je sledila vožnja in nočni sprehod po Monte Carlu. Igralnice so delale s polno zmogljivostjo, mi pa smo bili brez denarja in brez kravat ter lepih oblek, da bi lahko vstopili.
Dopoldan smo se ustavili še v italijanskem mestu Sirmione ob Gardskem jezeru, kjer smo opravili sv. mašo in
se sprehodili po starodavnem rimskem mestu. Seveda ni šlo brez znamenite italijanske pice.
V nočnih urah smo se vrnili domov, polni vtisov in kljub utrujenosti dobre volje.
Jože Pasičnjek
Iz župnijske kronike — leto 1919
Je pomenljivo za duhovno življenje žup-ljanov iz dveh ozirov. Takoj v začetku leta je domači g. župnik vpeljal bratovščino p res v. Srca Jezusovega in jo med letom z vsako mesečno pobožnostjo prvega petka in prve nedelje zelo razširil. Vsaki prvi petek je vpeljal slovesno sv. mašo in pridigo o Srcu Jezusovem. Potreba po tem se je takoj pokazala, ker so se verniki v vedno večjem številu udeleževali te slovesnosti, zlasti s sprejemanjem sv. zakramentov.
Zveličaven dogodek za župnijo je bilo birmovanje 3. julija, ko je bilo 253 otrok potrjenih z milostjo sv. Duha. Med njimi je bilo mnogo Hrvatov. Prevzvišeni g. knezoškof dr. Mihael Napotnik se je pripeljal 2. julija iz Ormoža skozi okrašeno Dubravo v Zavrč. Pri sprejemu je Pre-vzvišenega pozdravil g. župnik Podvinski z lepim nagovorom, mladenič Martin
Rihtarič je bil pohvaljen za svoj pozdravni govor. Pri sprejemu so bili razen tega navzoči g. kaplan Božoček, graščak Ulm kot patron, učiteljstvo s šolsko mladino in drugi. Za dober uspeh pri veronaučni izkušnji so bili učenci pohvaljeni. Četudi je na dan birme 3. julija deževalo, so bili presvetli škof dobre volje, tako so ostali kar dva dni pri g. župniku v Zavrču. 4. julija zjutraj so se odpeljali k sv. Barbari.
Popravila so se vsa cerkvena poslopja, cerkev se je pobelila, ograja na pokopališču, ki se je zaradi plaza premaknila, se je spravila v red. Kot praktičen gospodar je dal g. župnik napraviti na dvorišču župnišča veliko cisterno z vodo, ki obsega 80 polovnjakov, ter tako odpravil nepotrebno dovažanje vode iz Drave.
Jože Pasičnjek, završki farni župnik
V završki župniji slovesnost svete birme
Slovesno je bilo 16. junija, ko je nadškof in metropolit Franc Kramberger v fari sv. Miklavža v Zavrču podelil zakrament svete birme 37 birmancem. Skupaj z gospodom nadškofom je somaševalo več duhovnikov z našega področja.
KUD Maksa Furjana
V	tem koledarskem letu se je KUD in tudi nekaterim drugim društvom uresničila prvobitna želja — dobili smo svojo sobico v kulturnem domu. Ima že stole, drugo pa še pride ...
V	čast kulturnemu prazniku smo povabili gledališko skupino Kulturnega društva Franceta Prešerna z Vidma. Bilo je že malo čez februarski kulturni praznik, a vseeno smo uživali ob zgodbi o treh sestrah, ki niso dovolile očetu in materi zaživeti po svoje. Gledališka skupina pa se je morala znajti po svoje brez zaves na odru.
V	marcu smo sodelovali na proslavi ob materinskem dnevu. Večino programa je pripravila osnovna šola skupaj z vrtcem.
13. aprila 2007 je imelo naše društvo svoj redni letni občni zbor, in to v kulturnem domu. Kot gostji sta nas obiskali ga. Nataša Petrovič z Javnega sklada RS iz Ptuja in podžupanja ga. Marta Bosilj.
Na občnem zboru smo prisluhnili vodjem sekcij o opravljenem delu. Predsednica Vida Milunič je poročala o tem, kaj smo v KUD počeli in tudi predstavila
Završke ljudske pevke.
naše načrte za vnaprej. Mlada članica še večja težava pa je, kako do denarja KUD je izrazila željo, da bi nekateri mla- za vse?
di v naši občini radi zaplesali v mladinski Morda se bodo vse te želje res uresni-folklorni skupini, drugi pa se poskusili čile?
v dramski skupini. Kje najti režiserja,	Terezija Majcenovič
Življenje in delo planincev PD Haloze
Krepko srno že zakorakali v drugo polovico letošnjega leta, zato bi vam planinci radi predstavili našo prehojeno pot v prvem polletju leta 2007, kot smo si jo zarisali v programu dela. V prvi številki glasila Dober den smo zapisali, da smo bili v januarju na Rogli (Osankarica), Gori Oljki in imeli smo občni zbor. Tudi zimski čas ima svoj čar.
Toda nič, prav nič na tem svetu se ne more kosati z lepoto, ki jo božja milost pošilja prek Haloz, ko prične nanjo lesti pomlad. Temni travniki ob robu gozda se rešijo snežne odeje, oddahnejo in pogledajo v beli svet, prične se prebujati življenje v goricah, spočitih in nared za pomladansko zelenje. Ko pojo po gozdovih ptički, z vseh strani pa dišijo divje češnje, se planinci vsako leto odpravimo na velikonočni pohod po občini Zavrč, kakor je bilo tudi letos v aprilu.
	f	■ m	■v	
			
D	i^|4	miEUjg	
n	KfS|	IRKI	p fH

Prišli so iz vseh vetrov občudovat Haloze in prijazne ljudi Medtem ko smo eni hodili po občini Zavrč, so drugi istočasno ubrali pot na Tri kralje.
Tudi tukaj je bilo doživeto
V krasnem prvomajskem jutru, ko so nas zvoki budnic že dodobra prebudili, smo se odpravili na Donačko goro (883 m). Vzpenjati smo se začeli v Žetalah skozi bukov pragozd na severni strani. Skozi nekaj redkih vrvi smo se hitro povzpeli na vrh, kjer smo kot v snu stali srečni in strmeli v pobočja, ki jih je odevalo majsko zelenje. Gora je bila vsa polna veselih planincev, slišala se je pesem in glas harmonike in človek je dobil občutek, kot da se pripravlja na svatovanje.
Bilo nas je preveč, da bi šli vsi na fotografijo
Mesec maj je čas ljubezni, cvetenja, narcis ... Da bi doživeli vse te lepote naših planin, smo se v mesecu maju odpravili na Planino po Golico, kjer so se po sočnih travnikih bohotile goliške narcise. Mahnili smo jo tudi na vrh Golice (1835 m), ki je zadnjih 300 m gola, brez drevja in vsa travnata.
Sanjali in uživali smo med narcisami
Ob 10-letnici delovanja PD Haloze smo v mesecu juniju v občinskih prostorih ob prazniku občine Videm pripravili razstavo o življenju in delu planincev skozi fotografski objektiv.
Župan občine Videm je v zahvalo stisnil roko predsedniku PD Haloze mag. Ivanu Božičku
V mesecu juliju je po naših hribčkih pripekala grozna vročina, ki smo je planinci kar navajeni. Pa vendarle nam pride prav tudi kaj hladnega, zato smo jo mahnili v Kamniško-Savinjske Alpe. Pod slapom Rinka smo se ohladili in se čez Okrešelj podali na Kamniško sedlo (1884 m). Bilo je vse polno barv in prijetnih vonjav od bujnega zelenja in rož, precej glasov, vmes kakšna čudna misel, kakšen strah, vse pa je bilo preplavljeno s prijetnim telesnim naporom. Na koči smo počakali polžke (zamudnike), se okrepčali in se zadovoljni spustili v Kamniško Bistrico, kjer nas je čakal avtobus.

Z iskrico v očeh se vračamo v dolino
Tudi v občini Zavrč smo planinci v mesecu juliju obeležili 10-letnico delovanja PD Haloze in pripravili razstavo, kjer smo predstavili svoje delo in doživetja skozi fotografski objektiv. Nismo pozabili omeniti devetčlanskega iniciativnega odbora v sestavi Kristine in Milana Fostnariča, Petra, Nade in Petre Prelog, Marijana Brunca, Maje Juričinec, Anice Ivančič in Milana Kokota, ki so se sestali v prostorih Gasilskega doma Zavrč, ki ima največ zaslug, da smo se kot ena izmed najmanjših haloških občin pridružili Planinskemu društvu Haloze.
Razstavo smo pripravili v prostorih Kulturnega doma Zavrč, kjer je bil tudi kulturni program, na katerega pa kljub osebnemu povabilu, medijskemu obveščanju in plakatom ni bilo vidnejših predstavnikov občine in društev, razen nekaj izjem. Bili pa smo planinci in tudi naključni obiskovalci. Veseli smo bili obiska in vzpodbudnih besed našega državnozborskega poslanca Branka Mariniča, ki pa se vedno znova rad vrača v Zavrč in ni pohoda ali prireditve, kjer ne bi bil prisoten.
Doživeto tudi letos na pohodu ob polni luni
Po ogledu razstave se nismo razšli. V počastitev praznika občine Zavrč smo organizirali nočni pohod ob polni luni. Polna luna nam je bolj malo razsvetljevala pot, bolj so brlele naše svetilke. Pa nič za to. Ravno to noč se je pooblačilo in padlo nekaj kapljic prepotrebnega dežja. Mi smo se z optimizmom podali v smeri Švabovega mimo Ogrizkove domačije, levo po gozdni poti proti Majcenovičevim, kjer so nas prijazne ženske postregle z domačimi dobrotami in zadonela je domača pesem. Pot nas je vodila proti podružnični cerkvici Device Marije, kjer pa nam je dež prekrižal načrte. Kljub vsemu smo se zadovoljni vrnili v kulturni dom, kjer smo se ob zvokih Tinove harmonike veselili do jutranjih ur in bili bolj mokri kakor od dežja.
Na kratko sem vam orisala naše dejavnosti skozi leto. Pravzaprav vsega ni moč zapisati, ne naslikati, saj imamo tudi v časopisu omejen prostor. Zato pa vas vse vabim, da se nam na naših poteh pridružite in veseli vas bomo. Za vsakega se kaj najde, saj hodimo po hribih in dolinah, se srečujemo na prostem, vzdržljivi pa se podajajo v sredogorje in visokogorje.
Jožica Bratuša, tajnica PD Haloze
Na Borlu dan drobnice z golažijado
Društvo rejcev drobnice Haloze, v katerega je včlanjenih kar 15 članov iz občine Zavrč, je letos že petič organiziralo ovčje-kozji bal. Prireditev je bila 21. julija na dvorišču gradu Bori.
Po dokaj bogatem kulturnem programu so si obiskovalci lahko ogledali razstavo ovac in koz, nista pa manjkala tudi osel in oslica, last rejca Ivana Ogrizka iz Zavrča. Po podrobni predstavitvi razstavljenih živali je sledil prikaz strojnega striženja ovac, kar sta opravila naša člana in priznana strižca Damjan Drobnič iz Pristave pri Majšperku in Ro n Metz iz Šentilja.
Poleg že tradicionalnih pastirskih iger, v katerih je letos sodelovalo kar sedem tričlanskih ekip, smo letos prvič organizirali tekmovanje v kuhanju golaža. V kuhanju golaža iz mesa jagnjetine in kozlička se je pomerilo osem ekip, od tega sta bili kar dve ekipi iz občine Zavrč, in sicer ekipa Gruntovčani iz kmetije
Milana Vesenjaka iz Korenjaka in ekipa Spim iz kmetije Ivana Krajnc iz Pestik.
Na prireditvi je bil poudarjen namen in cilj društva, to je izobraževanje in usposabljanje rejcev in predstavitev širši skupnosti z namenom vplivanja na večjo porabo dobre, predvsem pa zdrave in okusne hrane iz mesa drobnice. Za jedi iz mesa drobnice na prireditvi je tudi tokrat poskrbelo gostišče Krona iz Cirkulan, PE grad Bori.
Ker so bila za organizacijo prireditve potrebna tudi določena sredstva, blagajna društva pa vseh stroškov ne bi prenesla, smo prosili tudi za pomoč. Vsem občinam, podjetjem in posameznikom, ki so kakorkoli pomagali pri organizaciji prireditve, se zahvaljujemo, vse bralke in bralce časopisa Dober den pa vabimo že na naslednji ovčje-kozji bal v letu 2008.
Janko Lorbek, predsednik društva

Marsikdo si je z zanimanjem pogledal kako se strižejo ovce.

SD Zavrč — dobesedno »zaorali« v novo sezono
Nogomet
Po osvojitvi prvaka 3. SNL - vzhod smo morali postoriti še veliko več stvari, za katere marsikdo ne ve in jih navzven ni mogoče prikazati, da smo lahko prestopili v 2. SNL. Potrebno je bilo izpolniti vse zelo zahtevne pogoje oz. kriterije NZS za vstop v 2. ligo in si tako pridobiti licenco.
dve selekciji (cicibane in mladince), kjer pa prav tako ni bilo zadostnega števila mladincev, ki smo jih dopolnili z mladinci iz NK Rogoznica. Kljub temu da je infrastruktura v NK Zavrč na visokem nivoju, nam je licenčna komisija NZS, ki je v času licenciranja obiskala klub, dala do naslednje sezone rok, da se poveča tribuna še za najmanj 200 sedežev.
Premierna tekma v 2. SNL ali bolj plavanje kot igranje nogometa ...
Pretekla leta so bili ti pogoji prav tako zahtevni, vendar veliko milejši. Da ne bom preveč opisoval vseh kriterijev, bom navedel le nekatere, ki delajo težave predvsem manjšim klubom po Sloveniji. Prvi takšen pogoj je, da mora imeti klub v 2. ligi takoj ob nastopu poleg članske ekipe še najmanj pet mladinskih selekcij (mladince, kadete, starejše dečke, mlajše dečke in cicibane). Takšnemu klubu, kot je Zavrč, pa je seveda to preveliko breme, saj vemo, da v završki občini ni mogoče zagotoviti 100 otrok, ki bi igrali nogomet, in to seveda po potrebni starosti. Tukaj smo se morali sami znajti in prositi za pomoč tiste klube, kjer je veliko otrok.
Tako smo zaprosili NK Drava, da nam je posodila selekcije, ki bodo zastopale barve NK Zavrča. Da pa vse ni tako preprosto, moram povedati, da nam bodo te selekcije pojedle kar zajeten kolač proračuna. Doma smo zagotovili komaj
Vse te spremembe so v klub prinesle še večje stroške, ki bodo bremenili proračun SD Zavrč in naše sponzorje. Ob vseh že znanih oz. stalnih sponzorjih RM Vuk, Asfalti Ptuj, ISM Vuzem, Elektronika Borak in drugih manjših sponzorjih nam je v pomoč priskočilo še podjetje Gregu-rec Ltd, oz. domačin Mladen Gregurec, največje in glavno breme pa seveda nosi podjetje RM Vuk.
Bajlec, Rok Buzeti in ??? Satler, ki so prišli iz NK Maribor, Tadej Rozman iz Aluminija ter vratar Robert Sraga, ki je igral že v velikih klubih (Maribor, Zadar, ...). Nato pa so sledile priprave, kjer smo odigrali kar devet prijateljskih tekem. Na pripravah smo doma gostili kar nekaj velikih klubov in ekip, kot so prvoligaš Cibalija iz Vinkovcev, Varteks iz Varaždina in NK Maribor ter drugoligaš FK Rad iz Beograda. Z vsemi tekmami smo bili zadovoljni, saj smo kljub porazom pokazali, da smo spoštovanja vreden klub in da igramo dober nogomet, zadovoljni pa so biti tudi nasprotniki.
Dan D 11. avgusta z NK Aluminij
Kot sem že v naslovu omenil oranje, pa smo v soboto, 11. 8. 2007, ob 11. prazniku občine Zavrč dejansko zaorali po zelenici domačega igrišča, kjer je bil odigran 1. krog v 2. SNL med NK Zavrč in NK Aluminij. Orali so igralci, predvsem zaradi zelo namočenega in poplavljenega igrišča, saj je deževalo že dan pred tekmo, nato pa ves čas tekme, tako da drenaža ni mogla sproti odvajati vode. Tekma ni bila kvalitetna, saj zaradi obstoječega stanja to ni bilo mogoče. Na tej težki tekmi pa smo bili priča borbenosti domače ekipe, ki se ni kar tako vdala izkušenemu dolgoletnemu drugoligašu Aluminiju, kljub temu pa je z malo sreče slednji dosegel zmago z rezultatom 2:1. Ker je šlo za lokalni derbi, smo pričakovali na tekmi rekordno število gledalcev, vendar se to prav zaradi vremena ni zgodilo, tekmo pa si je po naših ocenah ogledalo okrog 700 ljudi.
Odigrali devet prijateljskih tekem
Po končani tekmovalni sezoni 2006/07 dejansko nismo imeli veliko počitnic, saj smo morali dopolniti in okrepiti ekipo z nekaj igralci. Rumeno-zelene barve bodo v bodoče nosili Sebastjan Golob, Sandi Ceh
in Matej Murat, ki so pre- Prva tekma v drugi ligi je napolnila tribuno in okolico igrišča : stopili iz Stojncev, Andraž gledalci.
5M9S&/?
Šah in tradicionalni šahovski turnir ob občinskem prazniku
V	počastitev 11. praznika občine Zavrč je šahovska sekcija pod vodstvom Martina Majcenoviča organizirala že 8. tradicionalni šahovski turnir za pokal Zavrča. Tekmovanje se je že drugič odvijalo v kulturni dvorani v Zavrču, udeležilo pa se ga je kar 44 tekmovalcev iz osmih klubov. Tekmovanje je potekalo v absolutni in mladinski konkurenci.
V	absolutni konkurenci je 1. mesto dosegel Viktor Napast iz Ptuja, 2. mesto Leon Krajnc iz Maribora, 3. mesto Igor Iljaž iz Ptuja.
V	Mladinski konkurenci je 1. mesto dosegel 14 letni Žan Belšak iz Cirkulan, 2. mesto Rebeka Kovačec in 3. mesto Lea Florjančič, obe iz Gorišnice.
Na letošnjem turnirju je ekipa Zavrča poskušala osvojiti prvo mesto ter tako obdržati v trajno last prehodni pokal, saj bi tako zmagala trikrat zaporedoma, vendar so bili ekipni rezultati naslednji: 1. mesto je osvojila ekipa iz Ptuja, 2. mesto ekipa iz Žetal, šele tretje mesto je osvojila ekipa iz Zavrča.
Kljub nekoliko slabši uvrstitvi ekipe iz Zavrča pa smo že z 8. tradicionalnim šahovskim turnirjem za pokal Zavrča lahko zadovoljni, predvsem z udeležbo šahistov, ki se ga vsako leto udeležujejo redno in v
Na sliki desno spodaj mladi in veliki up — Žan Belšak vedno večjem številu.
Igor Belšak Foto: RŠ in D. Kolednik
Haloški lovci letos praznujejo 60-letnico
Pogled na lepo urejen lovski dom v Hrastovcu, kjer se lovska bratovščina pogosto dobiva. Lepo bi bilo, če bi do tja vodil še kak smerokaz, tabla, saj naključni obiskovalec to malo pogreša.
Že šest desetletij završki lovci živijo v sožitju z naravo, skrbijo za divjad in so vneti zagovorniki ohranjanja narave. Mnogi Završani njihovo delo še kako spoštujejo, to so dokazali že ob praznovanju zlatega jubileja lovske družine, ko so se v velikem številu pridružili članom ene izmed številčnejših slovenskih ljubiteljskih organizacij. Pred vrati pa je že 60-letnica, veliko slavje, ki bo že sredi septembra v Zavrču.
Med spomini, ki so bili zapisani ob 50-letnici LD Zavrč v takratnem Tedniku, pa je med drugim pisalo: »V 50 letih se je lovstvo pri nas precej spreminjalo: najprej je hotel lovec biti popoln svobodnjak, nato se je moral spreminjati in izobraževati. Vedno bolj pa se lovci zavedamo, da nismo samo uporabniki tega lepega in zdravega okolja, čeprav del javnosti še zmeraj razmišlja, da smo lovci ubijalci, ki sproščamo svojo agresivnost nad divjadjo. Svetovni strokovnjaki pa slovenskim lovcem priznavajo odlično organiziranost in lovskogojitveno dejavnost.« To so besede, ki jih je natanko pred desetimi leti izrekel takratni starešina LD Zavrč Anton Petrovič, ki pa verjetno danes v največji meri še držijo, sicer pa bo na proslavi ob 60-letnici zanimivo slišati kako delavna, pestra in nenazadnje
uspešna so bila ta zadnja leta za lovsko bratovščino v Zavrču. Dodajmo še, da je starešina LD Zavrč danes Branko Vidovič, da lovci lepo skrbijo za svoj skupni prostor in da se že zelo veselijo praznovanja še enega okroglega jubileja.
Povabilo na lovsko slovesnost 15. septembra
Završki lovci bodo jubilej, 60-letnico delovanja lovske družine, proslavili v soboto, 15. Septembra, v završki kulturni dvorani. Slovesnost se bo začela ob 16. uri, vabljeni pa ste prav vsi občani, ki želite te lepe trenutke deliti z završkimi člani zelene bratovščine.
TM

Malčki v završkem vrtcu dobili klimo
Trajalo je le kratek čas, le dobrih deset dni, in zbralo se je dovolj denarja zm nakup nove klime, ki zdaj že ohlajuje prostore završkega vrtca.
Največ so prispevali sponzorji in tako znova dokazali, da so pripravljeni pomagati ob vsakem trenutku in marsikomu, ki pomoč potrebuje.
Klimatski napravi, torej dve, je dobavilo in tudi namestilo podjetje Iblo, d. o. o., iz Ptuja, ki je prav tako prispevalo svoj delež v obliki popusta pri nakupu. Sicer pa so akcijo zbiranja sredstev za nakup klime organizirali nekateri starši otrok iz završkega vrtca, ki so ob tem uspehu še kako zadovoljni in srečni za svoje otroke.
Prav vsem, ki so darovali in pomagali pri nakupu klime, se zahvaljujejo starši, zaposleni v Vrtcu Zavrč, vodstvo OS Cirkulane-Zavrč in seveda vsi tisti, ki so najbolj veseli nove pridobitve — malčki in vzgojiteljice.
HVALA ZA DRAGOCENO POMOČ:
R MV PTUJ, d. o. o., Vrtnarska pot 2, 2250 Ptuj BAR PRI VESELIČU, Martin Težak, s. p. Turški Vrh 51, 2283 Zavrč
ELEKTRO VUZEM, d. o. o., Hrastovec 159, 2283 Zavrč IZLETNIŠKA KMETIJA Darinka KODRIČ, s. p., Kočice 63, 2283 Žetale
AVTO RAK, Nova Vas 76/a, 2250 Ptuj
LEHMER, d. o. o., Industrijsko naselje 14, 2325 Kidričevo
Slavko PRAVDIČ, Hrastovec 1, Zavrč
TUŠ HALOŽANKA, Goričak 4, 2283 Zavrč
DAMIR ROPIČ, s. p., Dubrava Križovljanska
AVTOSERVIS TETIČKOVIČ, Hrastovec 5/a, 2283 Zavrč
'IsSJV
Naso farno cerkev še obnavljamo
Obnovitvena dela na ostrešju naše župnijske cerkve gredo proti koncu. Iskreno se zahvaljujem vsem, ki ste kakorkoli pomagali, je dejal završki župnik Jože Pasičnjek in dodal, da se zahvaljujejo tudi vsem tistim, ki so oddali svoj prispevek 50 EUR, nekateri tudi več. Počasi pa naj bi začeli prihajati tudi računi, zato župnik Pasičnjek pravi, da bo o vseh stroških in
delu lahko bolj natančno pisal že v naslednjem glasilu Dober den. Župnik Pasičnjek pa še dodaja, da ste prav vsi lepo povabljeni na zahvalno slovesnost, ki bo nekje v začetku oktobra, ko bo med Zavrčani zopet eden izmed škofov ali kanonikov iz Maribora.
TM
Foto: M. Ozmec
Zgoraj: Dela na ostrešju gredo počasi k koncu. Levo: Leta 2003 smo začeli z obnovo zvonika.
Dan odprtih vrat Turčanove kleti letos na praznični 15. avgust
Janžekovičevi so na praznični 15. avgust uživali v krogu svojih prijateljev in ljubiteljev vina Turčan, in bilo jih je veliko, ki so na sončen avgustovski dan prepustili gostoljubju in še posebej pokušnji v stari vinski kleti.
Družina Janžekovič nas je tudi letos povabila na dan odprtih vrat svoje okrog 300 let stare vinske kleti Turčan, a žal se letošnjega druženja naša ekipa ni mogla udeležiti, bomo povabili izkoristili kdaj drugič.
Letos so se posebej posvetili predstavitvi Radgoni.
traminca, letnik 2006 in	Vse čestitke, pa dober začetke letošnje
J Vina, prav tako letnik 2006, ki sta trgatve in še veliko uspehov želimo, prejela srebrni medalji na letošnjem
mednarodnem ocenjevanju vin v Gornji	TM