13. februarja 1975 je bil list odlikovan i redov ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
	
ro?	IU in
EE	
El	S l— ^ 111 o *■■■
C	->0
E	C	O o
l	►—< z	o im	>- a >-<	V) r->	LU zce g ič o
<J
u
ac o c c :> ynO co z <“1
>-< z o
Q < O
zi a: o
(—>—<00
w r

3
Ji
33
033
Ml
jm
USPEH NAŠIH TEKSTILCEV
LJUBLJANA — Na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču se danes končuje letošnji jubilejni, 35. sejem mode, ki je bil odprt 15. januarja. Na njem seje letos predstavilo 220 razstav-Ijalcev iz, vse države in nekaj tudi iz. tujine, prvič pa se je na sejmu predstavilo tudi deset zasebnih butikov. Na sejmu je bilo letos mogoče videti nekaj več modnih tkanin in trikotaže, nekaj manj pa konfekcije. Kot je že kar običaj, so se tudi letos dolenjski tekstilci na sejmu dobro odrezali. Med dobitniki ljubljanskega zmaja, tradicionalne nagrade, ki sej jo ob sejmu mode podeljuje skupščina
mesta Ljubljane, je letos novomeški Labod za žensko konfekcijo, ki sta jo kreirali Jelka Novak in Petka Brecelj. Dobili sta tudi posebno diplomo, njuna kreacija pa nagrado Zlata Jana. Diplomo Ljubljanskega zmaja sta prejela Novoteks in Beti.
NOV DELOVNI ČAS
METLIKA — V trgovinah metliške Kmetijske zadruge s kmetijskim reprodukcijskim materialom v Metliki in Podzemlju so po novem podaljšali delovni čas za eno uro. Tako so sedaj te trgovine odprte od 7. do 15. ure. Za to so se v zadrugi odločili v prvi vrsti zato, da lahko tisti, ki delajo do 14. ure, po končanem delu nabavijo potrebne stvari.
Zelena vprašanja iz Brežic v skupščino SRS
V ospredju zahteve v zvezi z nuklearko
BREŽICE — Na zadnjem zasedanju občinske skupščine so naročili občinski delegaciji, naj v republiški skupščini postavi več vprašanj in zahtev s področja varstva okolja. Kot prvo naj bi postavilli zahtevo, da se jedrska elektrarna v Krškem zapre, kajti republiške ustanove prepočasi reagirajo na pobude iz te občine. Poleg tega so kot pomemben argument za zaprtje tega objekta navedli tudi potrese na Krškem polju v zadnjem času. Delegati so menili, da zaradi pogostih potresnih sunkov prihaja do ustavljanja in ponovnega zaganjanja elektrarne, to je do manevrov, ki so najbolj nevarni in tudi najbolj onesnažujejo okolje.
Brežiška delegacija naj bi v republiški skupščini zahtevala tudi pojasnilo, zakaj se je elektrarna ob manjših sunkih ustavila samodejno, ob večjih pa je bila potrebna ročna ustavitev. Od predsednika republiškega izvršnega sveta Dušana Šinigoja naj bi zahtevali odgovor in pojasnilo ob govoricah o tem, da sta Italija in Avstrija pripravljeni podariti toliko energije, kolikor je ustvari krška elektrarna, samo če ustavimo sporno elektrarno. Tudi ob opredelitvi ekološkega dinarja so menili, da bi vanjo morali vključiti tudi proizvajanje radioaktivnega odpada. V ceno električne energije iz jedrske elektrarne naj se vključi tudi strošek za skladiščenje radioaktivnih odpadkov, nadalje stroški za varno zaprtje nuklearne elektrarne in še renta za ogroženost okolja in prebivalcev v njem. Šele potem bi bila možna ocena o tem, ali je jedrska energija rentabilna ali ne.
B. D.
Šolniki bodo počakali s stavko
Plače črnomaljskih šolnikov so globoko pod slovenskim povprečjem — Če se ne bodo povečale, po zimskih počitnicah ne bo pouka, pravijo učitelji_
ČRNOMELJ — Učitelji vseh šol v črnomaljski občini so pretekli teden, potem ko so ustanovili stavkovni odbor, sklenili, da bodo v sredo, 17. januarja, pripravili stavko zaradi nizkih osebnih dohodkov. Čeprav njihovi zahtevi ni bilo ugodeno, so se odločili, da počakajo s stavko do konca zimskih počitnic, če pa se tudi do takrat plače ne bodo popravile, 5. februarja v vsej občini ne bo pouka.
Za tukajšnje šolnike se je začelo zapletati zato, ker so uradni list z datumom 6. 12. 1989 dobili v roke šele 14. decembra (kje seje zadrževal 8 dni, ne ve nihče), v tem uradnem listu pa je bilo zapisano, da imajo šolniki pravico do poračuna novembrskega osebnega dohodka. Dan pozneje jim je na njihov klic vest o poračunu potrdila tudi ŠDK,
zato so ravnatelji še isti dan sklenili, da takoj v ponedeljek, 18. decembra, izplačajo poračun. Istega dne popoldne pa je Markovič razgrnil svoj program, v katerem je zapisano, da velja za osnovo OD do L julija letos le tisto, kar je bilo izplačano do 15. decembra, povečano za 20 odst. To pa pomeni za črnomaljske šolnike kaj klavrne plače. Po oce-
NOVOTEKSU PLAKETA JLA — V Novoteksu, ki se v tem času otepa stečajnega postopka, je bila minuli petek slovesnost, na kateri je vodja ekonomata zveznega sekretariata za ljudsko obrambo iz Beograda general Bora Djurič izročil visoko odlikovanje plaketo JLA, ki sojo za več kot 20-letno sodelovanje temu kolektivu podelili ob prazniku naše armade. V teh letih so v Novoteksu izdelali več kot 50.000 metrov blaga za vojaške obleke. Kljub omejevanjem, ki se pozna tudi v vrstah JLA, so v Novoteksu obljubili, da bodo za vojake tudi v bodoče tkali sivo zeleno blago. General Bora Djurič je v spremstvu komandanta garnizije Novo mesto pehotnega polkovnika Radosava Bogičeviča obiskal še delovni kolektiv Industrije motornih vozil. (Foto: J. Pavlin)
nah je bil povprečni OD v Sloveniji v decembru lam 3.300 do 3.600 din, v osnovni šoli v Loki v Črnomlju pa v povprečju le 3.200 din. Ostale šole bistveno ne odstopajo.
Šolniki se ne morejo sprijazniti, daje njihova povprečna plača le 450 DEM, saj je bila še lani spomladi, po štrajku, 700 DEM. Učiteljica iz Loke, ki gre januarja letos v pokoj, je za december prejela 4.115 din. Črnomaljce moti, ker imajo v nekaterih šolah v Ljubljani in na Gorenjskem celo za polovico večje prejemke, njihovi pa so, kakršni pač so, tudi zaradi dodatnega dela. V Loki, na primer, je zaposlenih 35 učiteljev, po normativih pa bi jih moralo biti 5 več.
Učitelji so pozneje zvedeli, da se za decembrske plače ne da nič spremeniti in sc bodo morali zadovoljiti z nekaj tisočaki. Očitno so se s tem za silo sprijaznili in odstopili od stavke, ki pa bo zagotovo februarja, če njihovi osebni dohodki za januar ne bodo enaki prejemkom drugih učiteljev v Sloveniji.
M. BEZEK-JAKŠE
SOCIALDEMOKRATI V KRŠKEM
KRŠKO Tu bo v ponedeljek, 22. januarja, ob 17.uri v veliki skupščinski dvorani ustanovni sestanek Socialdemokratske stranke. Na njem bodo socialdemokrati predstavili program stranke. sprejeli statut in način delovanja na občinski ravni. Krški socialdemokrati vabijo vse privržence te stranke, da se udeležijo ustanovnega sestanka.
Sodelavcev že ne damo na cesto!
Šoferji in mehaniki iz Avtobusnega prometa Gorjanci pripravljeni tudi na stavko — Bo delavska solidarnost rešila tri odpuščene šoferje? _
NOVO MESTO — Če se na sindikalnem sestanku v soboto zvečer zbere kar 116 do 150 članov kolektiva, potem mora biti razlog za sestanek res močan. Ko so se v soboto zbrali šoferji in avtomehaniki nekdanjega gorjanskega tozda Avtobusni promet, so menili, da imajo takih razlogov več.
ferji marsikatere podjetja.
pripombe na račun T. JAKŠF.
Sodu je izbila dno vest, da so bili trije šoferji po hitrem postopku postavljeni na cesto, na sestanku pa seje izkazalo, da je še precej drugih govoric, ki krožijo po kolektivu in vznemirjajo delavce, očitno pa ni nikogar, ki bi jim jih znal pojasniti. Da pa je bilo moč te ljudi postaviti na cesto, pripisujejo delavci predvsem novim razmeram v novi organiziranosti, ki sojo omogočili sami, s tem da so glasovali za enovito delovno organizacijo. Po mnenju delavcev so glasovali zanjo po številnih obljubah, ki sedaj niso izpolnjene, torej se čutijo ogoljufane.
Trije šoferji, eden skoraj pred upokojitvijo, dva očeta treh otrok, so bili odpuščeni potem, ko so dobili sklep sodnika za prekrške o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja. V podobnih primerih doslej
J
%
Polovične rešitve ni
Nič bogokletnega ni v zahtevi, naj bi — seveda po predhodnem postopku — iz uradnega naziva Jugoslavije izbrisali besedo »socialistična«. Ce mislimo resno s političnim pluralizmom — in resno misliti moramo, saj povratka nazaj ni več — potem ne more nobena politična opredelitev biti vnaprej vredna več od druge, pa naj jo sami osebno Se tako visoko cenimo. V naslovu države zato lahko ostane samo državna opredelitev, ne pa družbena. Vnaprej se lahko sklene in reče, da bo (kon)federativna republika, ne more pa se za vse večne čase ukazati, da bo socialistična. Morda bodo njeni državljani želeli drugačno družbeno ureditev; odkar je nepreklicno odpravljen politični monopol, je njihova volja odločilna. Ta primer tudi pomeni, da s prenovo ni mogoče ostati na pol poti. Vsaj v Sloveniji je to povsem jasno; upajmo, da bo sčasoma tudi drugod, v drugih delih Jugoslavije. V tej luči razumemo tudi odločitev republiške skupščine, ki ni zadovoljna z Markovičevim predlogom usta vnih sprememb. Kot nam je novinarjem v četrtek po seji republiške skupščine njen predsednik Miran Potrč posebej polagal na srce, predvidena sprememba zvezne ustave ponuja mnogo premalo. Dovolj je
• Brez večstranskarskega sistema demokracije ni. Človeštvo v vsej svoji zgodovini ni našlo boljšega sistema, ki bi lahko uspešno preprečil uveljavitev samovolje, krutega nasilja in vsega negativ-
nega. (Dr. L. Tadič v Ninu)_
zgolj govorjenja o demokraciji in človekovih pravicah v Jugos-laviji, demokracijo je treba uzakoniti in živeti, šele potem lahko govorimo o pravni državi in politični reformi kot osnovi gospodarske reforme. Prav to vsebujejo slovenski amandmaji k ustavi SFRJ.
M. LEGAN
odpust ni bil običaj, čeprav zakon predvideva tudi to, ampak so delavcem poiskali drugo primerno delo. Nenadni odpust, ki gaje sprejela komisija za delovna razmerja, je presenetil vse. Zato so zbrani na sestanku sprejeli sklep, da se odločbe komisije za delovna razmerja razveljavijo.
• Tako rekoč soglasno, s 114 glasovi za in dvema vzdržanima glasovoma, so zbrani delavci sprejeli sklep, da se prične postopek za odcepitev nekdanjega Avtobusnega prometa od sedanje enovite delovne organizacije Gorjanci. V nadaljevanju pa so dobili tudi pojasnilo, da je bila restavracija na stari avtobusni postaji res prodana, in sicer SGP Pionir, denar pa je šel za izgradnjo nove avtobusne postaje; dobili so zagotovilo, da sedanje avtomehanične delavnice v Bršljinu ne bodo prodane, kot se govori, in da je »Krka« res prevzela hotel Metropol z osebjem vred, da pa odškodnina, ki naj bi jo za vlaganje dobil Avtobusni promet, še ni določena. Vse to so zadeve, ki burijo delavce, lahko pa bi bile pojasnjene že prej in na drugi način. Nihče od zbranih delavcev ni glasoval za nezaupnico nekdanjemu vodstvu tozda Avtobusni promet, čeprav je bila kot zadnja točka tudi na dnevnem redu sestanka.
delavci pa sprejmejo nazaj na delo, ne da bi utrpeli ekonomske posledice. To naj bi uresničil centralni delavski svet najkasneje do jutri, sicer bodo delavci Avtobusnega prometa stavkali.
Zahtevo po ponovnem razmisleku podpira tudi občinski svet Zveze sindikatov. Njegov sekretar Jure Gros je navzočim pojasnil, da je s pravnega vidika postopek sicer pravilen, vendar pa pri vsem tem ni bila upoštevana človeška plat zadeve. Kar sc zakonitosti tiče, so imeli šo-
ČRNOMALJCI PRVI
ČRNOMELJ — V tukajšnji Komunali bodo imeli čez teden dni referendum za sprejem statuta za javno podjetje. To bo prvo komunalno javno podjetje na Dolenjskem. Ko bo črnomaljska Komunala postala javno podjetje, bo postala podaljšana roka države, kar pomeni, da bo država dobila pravico urejati komunalno področje, s tem pa tudi določati cene, ki so bile tudi doslej pod nadzorom; vendar bo odslej država odgovorna za poslovanje Komunale. Seveda bo Komunala tudi vnaprej dajala predloge za nove cene, vendar ne bo več toliko vztrajala, da bi bile te cene tudi odobrene.
BERITE DANES!
na 3. strani:
•	Zapreti farmo v Klinji vasi?
na 4. strani:
SZ (DL) bo ostala med ljudmi
na 5. strani:
Nočemo ostati »jug« Slovenije
na 6. strani:
•	Z nikomer ne bodo hazardirali
na 8. strani:
•	Resnica o pokopanem pozdu z Rožnega
na 10. strani:
•	Bodo Krčani uničili Krakovski gozd?
na 12. strani:
•	Delegatska usluga kršiteljem
na 15. strani:
•	Odcepitev Slovenije: da ali ne?
YU ISSN 0416-2242
Kdo bo pobiral smetano in kdo odpadke?
Razprava o odlagališču radioaktivnih odpadkov
SEVNICA Problematika začasnega in trajnega odlaganja radioaktivnih odpadkov in vpliv Jedrske elekrar-ne Krško na posavski prostorje postala pretekli petek na seji sveta posavskih občin daleč najbolj vroča točka dnevnega reda.
Svet je razpravljal najprej o pobudi medobčinske gospodarske zbornice Posavja za regijski posvet o izvajanju enotne metodologije cenitve kmetijskih zemljišč (kar bo zelo pomembno ob prihodu spodnjesavskih elektrarn, saj sc je zdaj dogajalo, da so bile razlike med cenilci celo v razmerju 1:5), o prehodu na evropski delovni čas ter o delovnem gradivu sveta za ljudsko obrambo pri slovenskem predsedstvu o reorganizaciji pokrajin.
Potem so predstavniki nuklearke predstavili članom sveta delovanje našega jedrskega prvenca. Direktor JE Stane Rožman je dejal, da prihaja JE Krško v svoje najučinltovitejše obdobje in daje bilo lansko leto v proizvodnem smislu najuspešnejše doslej. Razpoložljivost je bila 86-odstotna, stalna izkoriščenost 82-odstotna in tako je s 4,5 milijardami kilovatnih ur električne energije nuklearka presegla plan za 12 odstotkov. JE Krško je proizvedla 21 odstotkov vse električne energije v Sloveniji, 17 odst. v Hrvatski in 5 odstotkov v Jugoslaviji.
Glede podaljšanja oz. razširitve odlagališča radioaktivnih odpadkov pri JF, Krško so krški Občinarji poudarjali, da gre le za prehodno rešitev in daje vse dogajanje okoli tega preveč spolitizirano. Brežičani pa jim niso ostali dolžni, rekoč, da je do spolitiziranosti prišlo, ker so odgovorni opustili javnost dela in je pri ljudeh nastal vtis, da nekdo nekaj skriva oz. prikriva. Brežičani nikakor ne pristajajo na to, da gre le za samoupravno pot reševanja problema v ozkih krogih ali celo samo na ravni občin Krško in Ljubljana in da bi to lahko poimenovali demokratični način razprave. Naposled terjajo, da zaradi ogroženosti tudi oni sodelujejo pri delitvi kolača iz naslova rente, bolj sramežljivo pa so pristavili svoj lonček še Scvničani.
P. PERC
KRUH JE CENEJŠI
NOVO MESTO — Z včerajšnjim dnem, 17. januaijem, so se za 15 odstotkov pocenili tudi kruh in drugi pekarski izdelki, ki jih pečejo v novomeški Pekarni in slaščičarni Dolenjske — ta se je z letošnjim letom odločila za samostojno poslovanje zunaj ljubljanskega Žita. Znano je, da je pocenitev živil, kije že izpeljana ali jo še napovedujejo, možna zaradi izločitve obresti iz prodajne cene. Zaradi visoke inflacije sojih proizvajalci lani namreč vračunavali vanjo. V novomeški Pekami sicer pravijo, da so na slabšem od drugih slovenskih pekam, saj zaradi konkurence ob koncu leta 1989 kruha niso podražili, tako kot so storili drugi.
Po jutrišnji razjasnitvi pričakujejo za konec tedna meteorologi novo fronto in z njo manjše padavine. Spet bo hladneje.
SONČNI GORJANCI — Medtem ko seje po novomeški kotlini in po Beli krajini prejšnji teden in tudi prej po cele dneve zadrževala zoprna in smrdljiva megla, so se Gorjanci kopali v bleščečem soncu in tudi občutno topleje je bilo kot v dolini. Zato seje marsikdo konec tedna odločil za izlet na sončne Gorjance, kjer se človek lahko nadiha svežega in zdravega zraka, si izbere najprimernejšo pot za sprehod, zbere misli, si razvedri dušo in razveseli srce. Na posnetku: nedelja pri Miklavžu. (Foto: A. Bartclj)

Zgodovina je neusmiljena!
Pa čeprav bo zadnjič
Komunisti od Triglava do Vardarja bodo na bližnjem izrednem kongresu ZKJ morali položiti karte na mizo, saj ni več mogoče molčali glede kopice idejnih in drugih nasprotnosti v Jugoslaviji in tudi sami partiji, če drugega ne, bodo morali jugoslovanski komunisti z glasovanjem povedati, ali bo njihova skupnost moderna stranka s programom, ki ima tej državi kaj ponuditi, ali pa se bodo vrteli v začarani spirali vsak dan večjega dogmatizma in iz ure v uro manjšega ugleda in učinkovitosti
Dve liniji v Partiji nista več mogoči, če želi ZKJ še naprej ostati na naših državnih tleh enotna stranka, potem bo morala spet začeti nastopati z enotnim programom, sprejemljivim za komuniste vseh republik in pokrajin. Skoraj neverjetno je. da je tak program mogoče spraviti skupaj (kljub pripra vam) v treh kongresnih dneh, še zlasti, ker ni mogoče izključiti dejstva, da se bo ZKJ na kongresu ali pa po njem razcepila ne samo v resničnosti (to se je že), ampak tudi na papirju. Ali bo naredila manjšina ali večina, pa niti ni pomembno.
Država, v kateri živimo, je posula tako različna, da je ena partija za vse čase ne more več obvladovati. Kako zastarel je la politični organizem, se vidi tudi iz lega, da je v papirjih, narejenih za izredni kongres, večstrankar-
stvo komaj omenjeno. ZKJ se torej pretvarja, kol da ne bi vedela, kdo je njen glavni nasprotnik in da postaja sama svoj sovražnik. Tudi sicer je glede papirjev precej bedno, zaradi znanih in neznanih sporov ter nestrinjanj vodstev posamičnih republiških partijje bil dogovor o perečih zadevah težaven ali pa celo nemogoč, večino gradiv bodo delegati dobili neposredno pred kongresom. To hkrati pomeni, da o teh zadevah ni bila mogoča javna razprava, komunisti bodo sklepali o zadevah, kijih večinoma niso sooblikovali.
Če se bo ZKJ na kongresu skoraj dokončno spotaknila, bo to zaradi tako imenovanega demokratičnega centralizma. To strahotno orožje za ubijanje zavesti, samostojne biti in človeka, asociacij in celih držav odločno zavračajo slovenski in hrvaški komunisti, v drugih predelih države pa je še na veliki ceni Celo več, demokratični centralizem naj bi ostal alfa in omega že sicer enosmernega partijskega odločanja. Nejasno je tudi, ali naj ZKJ v ustavi še naprej ima vodilno mesto v družbi, kar praktično pomeni, da so komunisti nadljudje. Bo Partija še naprej imela celice po tovarnah in ustanovah, kakšen bo oziroma je njen položaj v JU?
Na kongresu pa se bodo pokazale tudi druge razlike, kar bo položaj slo-
venske delegacije z dr. Cirilom Ribičičem na čelu dodatno oteževalo. Toda na kongres je treba iti, pa čeprav zadnjič. Ali, kot je v popotnici novemu slovenskemu partijskemu voditelju napisal dr. Boris Paternu: »Če je tako in dokler je tako, nimamo od zveznih partijskih srečanj pričakovati drugega kot strahotne slovenske napore brez upa zmage. In zatem še napore doma. ko naj bi z internimi republiškimi partijskimi referendumi reševali naše poraze na zveznih prireditvah.«
Ne vem. kakšna bo Zveza komunistov Jugoslavije po 14. kongresu, poznam pa več kot enega komunista, ki čaka na razplet. Da bo potem vrnil ati še zadržal rdečo knjižico. Topa je tudi odgovor na to, kakšna je ZKJ zdaj in tukaj.
M. BAUER
w
¥
gsštii začel:
Nastaja nova opozicijska stranka
V Črnomlju ustanavljajo prvi občinski odbor Slovenskih krščanskih demokratov na Dolenjskem — Gre le za povezavo kristjanov kot laikov — Pester program
ČRNOMELJ — Za Črnomelj je Se do nedavnega držalo, da velja za otopelega, kar se tiče političnega pluralizma. Prav v zadnjem mesecu pa seje pluralizem močno razmahnil in sedaj je že jasno, da bodo na aprilskih volitvah v združeni opoziciji nastopile tri stranke: poleg Slovenske kmečke zveze še pred slabim mesecem ustanovljena Slovenska demokratična zveza in Slovenski krščanski demokrati (SKD), ki bodo svoj občinski odbor ustanovili to soboto.
da bi koga prevladali, zato mora biti družbeno ovrednotenje materinstva drugačno. Zato se med drugim zavzemamo
Po besedah člana iniciativnega odbora za ustanovitev stranke Vlada Starešiniča, je največ simpatizerjev do SKD na semiškem koncu, sicer pa sc še v marsikaterem podjetju ljudje še bojijo, da bodo vrženi na cesto, če bodo preveč demokratično razmišljali. »Nekateri ljudje pa so zadržani do naše stranke zaradi imena, saj prevladuje mnenje, da se cerkev vmešava v politično življenje. Vendar je razmejitev med cerkvijo in SKD, saj je slednja Je pove-
CELJSKA »IDEJA 90«
CELJE — Tukaj bo od 10. do 13. aprila letos prodajni sejem »Ideja 90«,
zava kristjanov kot laikov,« pojasnjuje Starešinič.
Črnomaljski krščanski demokrati se bodo v svojem programu še posebej zavzemali za razvoj pristnega kmečkega turizma v Beli krajini ter za normalne gospodarske pogoje kmetovanja z vrnitvijo dostojanstva in zemlje kmetu. Borili se bodo za pošten razvoj drobne obrti in razdavčenje obrtnikov ter za zaustavitev nerazumne, megalomanske industrializacije. »Združena črnomaljska opozicija bo nastopila tudi proti uvedbi evropskega delovnega časa, dokler delavec v tovarni ne bo tako nagrajen, da se bo lahko osredotočil le na delo v kolektivu. Seveda smo tudi za neodvisne sindikate,« pravi Starešinič.
• V soboto, 20. januarja, bo v črnomaljskem kulturnem domu ustanovni zbor črnomaljskega občinskega odbora Slovenskih krščanskih demokratov. Na zbor, na katerem bo med drugim predsednik SDK Lojze Peterle predaval o slovenskih kristjanih po polstoletni politični abstinenci, so vabljeni vsi, ki jih zanima program in delo SKD.
ARHITEKTI V LANGENHAGENU
kjer bodo predstavili računalniško programsko opremo, inovacije, patente in izume ter propagandna sredstva s poudarkom na kontaktnih sredstvih in poslovnih darilih. Prireditev bodo popestrili s strokovnimi nastopi in prikdži v zvezi s sejemsko vsebino.
»Mnogi igrajo, kar se tiče naših strank in zvez, na nacionalno karto. Mi nočemo biti nacionalisti, vendar se moramo boriti za ohranitev naroda. Naš slovenski nacionalizem — če bi temu lahko tako reki — naj temelji na skrbi za ohranjanje slovenskega naroda, ne pa.
Ljubljansko pismo
Ekonomija vse postavlja na trdna tla
Gospodarsko sodelovanje z neuvrščenimi
LJUBLJANA — Naša menjava z deželami v razvoju ni vedno temeljila na povsem ekonomskih motivih. V državi smo jo razumeli in spodbujali predvsem kot obveznost Jugoslavije k vzpostavljanju tesnejšega gospodarskega sodelovanja med neuvrščenimi. V času vse večjega prepada med bogatimi in revnimi naj bi pomenila prve korake pri uresničevanju zamisli o tako imenovani novi mednarodni gospodarski ureditvi. Posledica večde-setletne trgovine ob upoštevanju teh načel in vse bolj težavnega denarnega položaja držav v razvoju pa je okrog tri milijarde dolga teh držav Jugoslaviji.
Gospodarska, tehnološka in denarna odvisnost večine držav v razvoju, vključno z Jugoslavijo, od razvitih držav je medtem povzročila, da se je skupni dolg Juga povečal od 80 milijard dolarjev sredi sedemdesetih let na 1300 milijard ob koncu osemdesetih. Politika ekstenzivnega razvoja, katerega skušnjavam se ni mogla upreti večina revnih držav, je povzročila svetov-
no dolžniško-upniško krizo.
Države v razvoju zožujejo medsebojno menjavo; vse bolj se usmerjajo k trgovinski menjavi z razvitimi državami. Jugoslavija je tipičen primer takšnega preobrata. Delež naše trgovine z neuvrščenimi državami se je v skupni blagovni menjavi s svetom zmanjšal na samo'13 odstotkov.
Tudi politične spremembe, ki so še posebno pogostne prav v nerazvitih delih sveta, usodno vplivajo na naše gospodarsko sodelovanje s tujino. Vse več nerazvitih držav težko plačuje uvoz, ki ga sicer nujno potrebujejo. Nekatere izmed naših trimilijardnih dolarskih terjatev smo tudi že večkrat preložili, in to pod precej ugodnejšimi pogoji, kot jih mora Jugoslavija izpolnjevati do svojih upnikov. Za nekatere terjatve pa smo se z dolžniki dogovorili, da nam jih bodo poravnali v blagu, zlasti v nafti. Vendar tudi pri tem ne gre brez težav. Dejstvo je namreč, da so mnoge države v razvoju gospodarsko zelo ozko usmeijcne ali celo monokulturne. Gospodarskih odnosov Jugoslavije z državami v razvoju pa ne bremenijo le ti dolgovi, marveč tudi procesi v svetovnem gospodarstvu: vse očitnejša regionalizacija gospodarskih odnosov, moteni odnosi menjave v svetovni trgovini itd.
’ Vse to, predvsem pa sedanje gospodarsko in politično preurejanje v Jugoslaviji in večini njenih neuvrščenih gospodarskih partnerjev, je prevelika pričakovanja in upanja postavilo na trdna tla, prvotni optimizem gospodarskih pobud neuvrščenih pa se je nujno zmanjšal na pragmatični realizem. In tako je tudi prav.
V. BLATNIK
LANGENHAGEN — Prijateljske vezi med Novim mestom in partnerskim mestom Langenhangnom v ZRN se še naprej poglabljajo. V sredo, 10. januarja, sta lan-genhagenška županija Waltrand Kriickc-berg in predstavnica novomeškega Razstavišča SDK Marinka Humer-Krasko v avli mestne hiše skupno odprli razstavo seminarskih nalog štirinajstih novomeških študentov arhitekture V kratkem nagovoru je županja poudarila, da se odnosi med partnerskima mestoma uspešno razvijajo in da počasi prihaja do strokovnih izmenjav med obema mestoma. V maju sc bodo v Dolenjski galeriji predstavili langen-hagenški slikarji. Novomeščani pa bodo letos nastopili v tem zahodnonemškem mestu s pevskim zborom in orkestrom glasbene šole. Vsem udeležencem odprave v Langenhagen bo ostal v spominu prisrčen sprejem in gostoljubje, s katerim so bili obdani. Poleg Langcnhagena so si študentje arhitekture ogledališc nekatere zgodovinske znamenitosti. Tovarna Revoz je za pot v ZRN dala na voljo kombi, zakar sc ji mladi arhitekti posebej zahvaljujejo.
z evropskim delovnim časom
Sedaj le strokovne in pripravljalne službe, marca tudi vsi ostali
ČRNOMELJ — Belt je prvo podjetje v Beli krajini, zagotovo pa tudi eno prvih na Dolenjskem, kije 15.januarja prešlo na evropski delovni čas. Sedaj sicer delajo po novem delovnem času le delavci v strokovnih in pripravljalnih službah, torej okrog 350 od 1200 zaposlenih, marca, ob prehodu na poletni čas, pa bodo uro pozneje — ob 7., 15. in 23. uri — začeli delati tudi delavci v izmenah.
Osnovni razlog za to Beltovo odločitev je bila ta, daje tudi del popoldanske izmene »pokrit« s strokovnimi službami. Te službe začnejo namreč sedaj delo z drsnim časom od 7,30 do 8. ure in končajo od 15,30 do 16. ure. Opoldne imajo pol ure časa za malico, ki pa se šteje v delovni čas. Med delavci, ki delajo po novem delovnem času, po besedah Antona Zajca ni bilo pripomb razen te, naj bi bil drsni čas eno uro. Bali so se sicer problemov z varstvom otrok in prevozi na delovno mesto, vendar so v vrtcu zagotovili podaljšano bivanje in da z njihove strani ne bo problemov. Sicer pa so delavci, ki so zajeti v sedanje spremembe, v glavnem iz Črnomlja in bližnje okolice, tisti iz bolj oddaljenih krajev pa imajo dokaj ugodne zveze z avtobusi ali vlaki, zato da so v Beltu prepričani, da tudi s prihodi na delo ne
* Na vprašanje, kako se bodo z evropskim delovnim časom približevali tudi evropskemu standardu, so v Beltu povedali, da so sedaj, ko je masa za plače zamrznjena, stimulirani, da zmanjšujejo število zaposlenih, da lahko tistim, ki ostanejo, zagotovijo boljše prejemke. To je — ne glede na uspešnost podjetja — do konca junija edini način približevanja evropskemu standardu.
bo težav. Prihodnji mesec pa bodo zaradi različnih prevoznikov delavcem ukinili delavske vozovnice, vendar jim bodo stroške prevozov povrnili tako kot doslej. m. BEZF.K-JAKŠE
Zapreti JE Krško?
Tudi ta zahteva je v programu zelenih
za zagotovitev materialnih možnosti za zviševanje natalitete in boljše materialne vrednote neplačanega dela mater z več otroki,« navaja Starešinič
M. BEZEK-JAKŠE
KRŠKO Nemara ni naključje, da so se v ekološko ogroženem Krškem kol prva nova stranka zbrali prav zeleni. Kot so zapisali krški zeleni, so organizirani povezani v politično stranko zelenih, zato sprejemajo program in statut te organizacije, hkrati pa so sprejeli svoje program, ki ga bodo uresničevali na občinski ravni. V političnem delu programa so zapisali, da se boj za bolj zdravo okolje lahko odvija le v demokratični, pluralistični in pravni državi, ki spoštuje človekove pravice, svobodo političnega organiziranja in javnega delovanja.
Ekonomski program zelenih je seveda tesno povezan s političnimi cilji. Zeleni ne potrebujemo le drugačne ekološke politike. marveč ozelenjeno ekonomsko in socialno politiko, so zapisali v program. Vsekakor bodo največje pozornosti deležne temeljne ekološke zahteve, kijih krški zeleni postavljajo pred občinske strukture, družbo kot celoto. Prva naloga, ki se je bodo lotili, bo zahteva, naj neodvisna raziskovalna institucija napravi strokovno analizo ogroženosti okolja v Krškem. V programu pa omenjajo tudi sedanje največje onesnaževalce in posebej JF. Krško. Za slednjo menijo, dajo je treba zapreti, in preprečiti gradnjo razširjenega skladišča radioaktivnih odpadkov. Tovarna Videm, mora javnosti predložiti program ekološke sanacije in pospešiti izvajanje dosedanjih programov. Podobne zahteve veljajo tudi za prašičjo farmo, za zavarovanje pitne vode in čiščenje Save ter Krke.
J. S.
I K
• Za izhod iz krize bi potrebovali več DEMokracijc. (J. Matkovič)
Kako oplemenititi dinar?
Namesto tečajne liste objavljamo na tem mestu Vestnikovo enajsto šolo plemenitenja dinarja
Konvertibilni dinar je stvari postavil na glavo. V času nebrzdane inflacije se je bilo treba domačega denarja čimprej znebiti; najbolje ga je bilo pretopiti v blago ali devize, tako, kol je svetova! v Mladini Hamurabi (izdajmo ga, to je dr. Oblak), najslabše pa hraniti v nogavici. Zdaj je drugače: kako naj bi ravnali s presežkom dinarjev, če jih že imamo (kar za mnoge ne velja), poslušajmo nasvet zagrebškega Vestnika.
Njegovih deset zapovedi o najkoristnejši naložbi dinarjev pravi:
•	Prva: vlagaj v lastno znanje, seminarje, nakup strokovnih knjig, kar vse je najboljša dolgoročna naložba!
•	Druga: vlagaj v donosno trgovino, obrt ali storitve, kar je najboljša srednjeročna naložba s precej tveganja!
•	Tretja: kupuj delnice ali druge vrednostne papirje v podjetjih ali bankah, kar je precej tvegano, saj tega posla še nihče dobro ne obvlada!
•	Četrta: veži dinarje, ker so obresti višje kot pri deviznem varčevanju!
•	Peta: kupuj devize in jih veži na daljši rok (več kot eno leto)! Pri tem mora hiti človek strokovnjak, da izbere pra vo valuto, saj so obresti pri nemških markah 3-odslotne, pri avstralskih dolarjih pa 15-odstotne.
•	Šesta: k upuj luksuzno blago (zlato ipd.) ali potuj na Zahod, kjer ga dobiš še ceneje!
•	Sedma: imej dinarjev p banki na vpogled, kar je skromen, vendar vsaj za zdaj zagotovljen aobiček!
•	Osma: pretapljaj dinarje v devize in devizno varčuj na vpogled!
•	Deveta: hrani dinarje in devize doma v nogavici!
•	Deseta: najslabše narediš, če na-kupuješ družinske zaloge hrane in tako vežeš dinarje, ne da bi od tega kaj imel.
C
Naša anketa
)!
Pri nas evropski delavnik?
Že v kar precej slovenskih podjetjih so vsaj za pomembnejše in odgovornejše službe in dela, na katerih imajo ljudje poslovne stike s tujimi partnerji, že uvedli evropski delovni čas. To pomeni kasnejši jutranji začetek z delom, opoldanski odmor ter v pozno popoldne podaljšan delavnik. Za izmensko delo ta delavnik ne pride v poštev. Evropski delovni čas je seveda dobra zadeva, ki že sama po sebi prispeva k temu, da bo človek v službi dajal vse od sebe, različna siva popoldanska ekonomija pa bo potem odpadla, saj zanjo ne bo časa. Pogledi na uvedbo evropskega delavnika, ki ga marsikje ocenjujejo kot nujo, so seveda različni. Vsi tisti, ki imajo zares pred očmi jugoslovansko in tudi ali še posebno slovensko vsakdanjost, so precej skeptični. V Sloveniji so zaposlene skoraj vse ženske in kljub temu starši v vse več primerih komaj preživijo sicer vse manjše družine. Varstvo otrok, šola, prehrana, prevozi itd. se zdijo za evropski delavnik komaj rešljiv problem. Seveda pa bi kakšno malenkost postavile na svoje mesto že evropske plače. Ali bo evropski delovni čas res prispeval k bolj kakovostnemu življenju nasploh, pa je vendar vprašanje.
ZDENKA KRAJNC, vodja enote vrtca v Čardaku v Črnomlju: »Moti me, da so se v Črnomlju odločili za evropski delovni čas le v Beltu. Skoda, da se niso vsi dogovorili, seveda pa prej dobro premislili. V vrtcu se bomo prilagajali novemu delovnemu času. s podaljšanim bivanjem otrok pa se bo varstvo podražilo. Dvomim, da bo družba zmogla ta strošek, to bo zopet obremenitev za starše. Sicer je ta čas dodaten šok za družine, ki bodo še manj skupaj.«


>
*
V
# S
NIKO PODREBARAC, direktor gospo-darsko-planskega sektorja v metliški Beti: »Pri nas uradno o tem še nismo razpravljali, razmišljamo pa, da bi evropski delovni čas uvedli za vodilne in vodstvene delavce, ki lahko pomembno vplivajo na poslovanje in s tem na dohodek. Ž njihovim prispevkom naj bi se Beti dvignila na višjo raven, kar pomeni tudi večje plače. Taki ljudje naj bi tudi sami imeli evropske plače. Uvedba tega časa pa v proizvodnji zaradi izmenskega dela ne bi bila smotrna.«
LOJZE KAŠ1Č iz Iskre Mokronog: »Nisem najbolj za evropski delovni čas. Kako bi uredili varstvo otrok? Vrtci, državna uprava in podobne ustanove bi se vsekakor morale prilagoditi. Če hočemo uvajati evropski delovni čas, bi morali imeti tudi evropske plače, samo v službi bi morali zaslužiti dovolj in toliko, da bi ženske lahko ostale doma. Sicer bi tak čas povečal produktivnost v tovarnah. Morda bi zmanjšal število delovnih nezgod, ki jih je največ zjutraj.«
MAJDA KOŽAR, operaterka-obdelo-valka v Inles Ribnica: »Strinjam sc z evropskim delovnim časom, če bodo tudi plače evropske. Potem ne bo več treba garati še popoldne, saj boš lahko na primer najel delavca, da bo gradil hišo in se ne boš mučil sam. Zaradi tega in zaradi daljšega jutranjega počitka bo človek pri delu lahko uspešnejši. Veliko je vredno tudi to, da bo potem več časa za otroke.«
KARMEN POTISEK, vodja knjigovodstva pri Hranilnici in posojilnici Kočevje: »Meni sedanji delovni čas bolj ustreza od evropskega. Če pa bi že prešli na tega, bi morali prej urediti drugačen čas za delo v vrtcih, šolah pa prehrano, prevoze itd. S šolo bi bilo težko, ker bi spet morali uvesti več izmen. Delovni čas bi morali tudi skrajšati, kot drugje v Evropi. Bojim se, da s to novostjo ne bi od Evrope spet prevzeli nečesa, kar tam že opuščajo.«
MARJAN KLEVIŠAR, vodja razvoja \ SOP Ikonu Kostanjevica: »Ljudje v tem okolju ne bodo z veseljem sprejeli evropskega delovnega časa, vprašanje je tudi. kako smo nanj pripravljeni. Sam bi bil zanj, saj bi prinesel vrsto sprememb. Mislim, da bi vsi v službah več, bolje in zlasti ustvarjal-neje delali. Razvile bi se terciarne dejavnosti in čas, ki ga zdaj porabimo za vzdrževanje hiše in podobno, bi potem porabili zase. Ženske bi lahko ostajale doma, družina bi dobila osnovni pomen, med otroki ne bi bilo toliko nevroz, družba bi bila v celoti boljša.«
IRENA KOŽUH, psihologija na Centru za socialno delo v Brežicah: »Strinjam se z uvajanjem evropskega delovnega časa, če bo ob tem ustrezno poskrbljeno za varstvo otrok, prehrano, prevoz in še kaj. Pomisleke imam predvsem zaradi otrok, čeprav jih sama še nimam. Staršem bo potem ostalo občutno premalo časa zanje. Ko se že na vseh področjih primerjamo z Evropo, bi morali pogledati še evropske plače. Če bi standard omogočal, bi marsikatera mamica ostala doma, vsaj, dokler ima majhne otroke.«

MILAN VELKAVRH, avtoklepar in avtoličar iz Prečne pri Novem mestu: »Sem absolutno za evropski delovni čas, vendar pod pogojem, da hkrati uveljavimo tudi vse spremljajoče zadeve, ki so nujne, da bodo v takih razmerah ljudje lahko preživeli. Toše pravi evropsko produktivnost in evropske plače. Sedaj je še precej kmetov, pa tudi drugih, ki popoldneve izkoristijo za to, da si z dodatnim delom izboljšajo življenjski standard in zagotovijo golo preživetje.«
» ,
to/
1
le i ir I rar ice
;'pi
-P< 5 c tul 3vi !ran Cdr, !'n I
I

TONE VRTAČNIK, komercialist na sevniški Žagi: »Evropski delovni čas je že v redu, a zaenkrat bolj uresničljiv za režijce kot pa za proizvodne delavce. Pri nas moramo zaradi stikov s poslovnimi partnerji iz tujine, predvsem iz Italije, dostikrat delati še bolj in več kot po evropsko, tudi pozno popoldne in zvečer, ko pač pridejo poslovneži. Če naj bi imeli evropski delovni čas vsi, pa bo treba še veliko narediti.«
S hladilnico do večjega zaslužka
Agraria je začela graditi hladilnico za sadje in zelenjavo — Spre emno skladišče __________gotovo do junija — Nadaljevanje naložbe morda še etos
BREŽICE — Agraria Brežice bo po daljših pripravah in potem, ko ji v lanskem za investicije zelo neugodnem letu ni uspelo, začela graditi hladilnico za sadje in zelenjavo. Dela so se pričela ta teden, izvajalec SGD Beton iz Zagorja ob Savi pa naj bi jih dokončal v štirih mesecih. Investicijska vrednost prve faze naložbe je 2,8 milijona dinarjev, kar je približno četrtina vrednosti celotne naložbe.
V brežiški občini, kjer je kar 60 odstotkov vsega zemljišča primerno za kmetijstvo, je če z 550 ha sadovnjakov.
Okrog 200 hektarov od tega je intenzivnih nasadov jablan in hrušk. Nadaljnji razvoj intenzivnega sadjarjenja naj
Sodobna zadružna klavnica
Metliška Kmetijska zadruga je povsem obnovila in posodobila klavnico — Tudi predelava mesa?
V BREŽICAH BO SREČANJE KMEČKIH ŽENA
BREŽICE Aktiv kmečkih žena pri Agrarii vabi v soboto. 20. januarja, vse članice vaških aktivov na srečanje v brežiški blagovnici. Začelo se bo z. izobraževalnim programom. Inž. Jurij Mamilovič jih bo seznanil z novostmi pri uporabi škropiv, predavatelj Bevc iz Kmetijskega zavoda Ljubljana s prehrano krav, predsednik Žadružne zveze Slovenije Leo Frelih in direktor tozda Kooperacija Agrarie Roman Baškovič iz Brežic pa bosta pojasnjevala organiziranost kmetijstva po novi zakonodaji.
Kdor zahteva svobodo zgolj zase, je ne bo nikoli deležen. (Kučan)
METLIKA Konec lanskega leta je bil tehnični pregled rekonstruirane metliške klavnice. Razen manjših pripomb k pomanjkljivostim projekta inšpektorji niso imeli, tako da so sredi prejšnjega tedna že začeli poskusno klali v lej obnovljeni in povečani klavnici Kmetijske zadruge.
Dela za prenovitev in posodobitev metliške klavnice so začeli lanskega septembra, v času. ko je bila klavnica zaprta, pa so klali v Črnomlju. V Metliki so računali, da bo vsa zadeva končana prej. vendar seje močno zavlekla zaradi tega. ker jim dobavitelj ni priskrbel opreme v dogovorjenem roku. Tudi cena se je od predvidenih 200.000 din v začetku lanskega leta povečala za desetkrat, tako da bo vsa zadeva stala okoli 2 milijona konvertibilnih dinarjev.
V prenovljeni in posodobljeni klavnici se bo močno povečala kapaciteta klanja, tako da bodo poslej lahko poklali do 40 goved na dan, doslej sojih pa do pet. Tako da bo sedaj večji pro-
iJ^VfDNIK V KUPČIJI
Odkupne in prodajne cene v KZ Krka Novo mesto
1 Plače za sedaj ostajajo zamrznjene. Jene pa kar krepko skačejo. Povečale so ie tudi odkupne cene mladega pitanega joveda, ki ga odkupujejo v ekstra klasi Jo 31 din za kilo. v I. klasi po 20 din. v !■ klasi po 27 din in izven klase po 25 lin. Vole odkupujejo po dogovoru, sta-1’jše govedo pa v I. klasi po 25 kila. v 2. i (lasi po 23 din. v 3. klasi po 21 din in zven klase po 10 din. Teleta za klanje J' po 30 din. za pitanje pa od 31 do 35 lin za kilo žive teže. Odkupujejo tudi tonje in žrebeta po 10 do 24 din oz. 30 Jo 34 din kila žive teže.
NOVOMEŠKE TRŽNICE
Na ponedeljkovi tržnici so proda-Mi solato po 18 din kilogram, kore-je in kolerabo po 3 do 4 din, krom-'ir po 2 in fižol po 20 do 25 din kilo-ram. Jajce je stalo 1,9 do 2,2 din. 'cer je veljal 50 din kila, medtem ko prodajali liter mleka po 6, kilo sku-; po 20 do 30 in lonček smetane po 5 do 20 din. Kilogram domačega fuha je veljal 11 din. Ocvirke in kravice so prodajali po 40 din kilo-Rm, ajdovo moko po 30 in orehe, fdrca, po 100 din ter jabolka po 4
t,u
c('n kilogram.
V	hladilnici na Ciknvi so ostale bolj ali manj enake cene. tako da so jabolka še vedno po 4.50 din. čebula po 1.40 din. krompir po 2 din. Dobijo pa sc tudi moka, olje, sladkor. Kot novost ponujajo sveže zamrznjene piščančje perutničke iz Pivke po 20 din kila v 15-kilskcm pakiranju. Sicer pa pričakujejo, da se bodo sedanje cene obdržale do konca januarja.
Odkupne in prodajne cene v M-Agrokombinat Krško
Mlado pitano govedo v ekstra klasi na meso odkupujejo po 20 din za kilo, teleta so po 30 din kila žive leže. prašiči po 18 din. Odkupujejo tudi konje in žrebeta.
V	hladilnici v Žadovniku so la leden poskočile cene jabolk s 4 din na 6 din. krompirje s 1,20 din poskočil na 2,50 din itd. Ostale cene pa so take: hruške so po 8 din. solata po 13 din. zelje po 4 din, čebula po 1.50 din. česen po 4 din. fižol tetovac po 13 din. jajca po 1.85 din, hren po 19 din. radič po 15 din, cvetača po 12 din.
SEJMIŠČE V BREŽICAH — Na sobotnem sejmu so imeli naprodaj 135 do 3 mesece starih in 10 starejših prašičev. Prvi so veljali 30 din in drugi 20 din kilogram žive teže. Mlajših so prodali 84 in starejših 7.
Kmetijski nasveti
Pot do dobrega žganja (2)
i Nadaljujmo z nasveti o kuhanju žganja, ki jih je za Kmetijski priročnik ^82 priporočila inž. Jana Pintar.
Ko je sadna drozga, pripravljena za žganjekuho, povrela (to ugotovimo 10 tem, da ogljikov dvokis ne uhaja več iz posode), pride na vrsto destilacija “hta. To je strokovno dokaj zahtevno opravilo, v katerem se s pomočjo "tla, kape in hladilnika ločijo alkohol in druge hlapljive ter vonljive snovi f Prevrete drozge. Pri prvem kuhanju nastane surovo žganje, tudi belka, "uta ali nanga imenovano, ki vsebuje le 20 do 25 odstotkov alkohola in z (lcmo »mekane rakije« še ni za pitje. Pravo sadno ali tropinovo žganje da ■ "ga destilacija (naši kmetje pravijo prckuh), po kateri vsebuje destilat že 70 odst. alkohola in gaje za uporabo treba oslabiti in izenačiti. Naj-""čnejši destilat (tako imenovani «cvet«) sploh ni za pitje, i Posoda za kuhanje oz. destiliranjc žganja mora biti obvezno iz bakra, Ta ,^* v*na namreč izboljšuje aromo žganja, saj nekatere hlapljive snovi, ki po-/Mjo neprijeten vonj in okus, veže v netopljive snovi (te je treba potem .^titi). Za kakovost je potrebno tudi, da s kuhanjem žganja predolgo ne .'»Samo. Velja načelo, da je najbolje drozgo destilirati 2 do 4 ledne po ko je nehala vreti. To tudi pomeni, daje najboljši čas za kuhanje žganja s?'i ali vsaj- v začetku zime.
. .Kdor seje že kdaj sam lotil žganjekuhe, ve, daje treba biti pri tem delu Vesten. Polnjenje mora biti natančno, kurjenje zmerno in enakomerno, ;• jj "r se lahko destilat pripali in žganje bo napol uničeno. Se posebno občut-;!.j .j1 Je drugo prekuhavanje; tedaj mora biti hladilnik, ki utekočinja izhlape-a,*j&hol, povsem hladen. Da lahko destilacijo kar najbolje uravnavamo,
Jabolčnik NE POTEMNI — vino pripravljamo iz. jabolk in nekaj (jMia. Ker pa so jabolka precej kisla, je treba dodati sladkor. Koliko in S sprašuje bralec S., strokovni sodelavec Nedeljskega dnevnika pa mu n r?varja tako: Vino iz jabolk in kislega grozdja vsebuje premalo alkohola •r« Ho za normalno zorenje ter zdravo vino, zato jabolčnemu moštu, še prevre, dodajte na 100 litrov 4 do 5 kg sladkorja. Priporočljivo je, Klinično vino žveplamo z eno žvepleno ploščico na 100 I, prav tako pa [J®b prvem in drugem pretoku. Tako pripravljeno jabolčno vino ne bo agnelo. _______________________________________
postno imeti pri roki alkoholmeter, s katerem se meri vsebnost alkoho-
blem, kje dobiti dovolj živine. V zadrugi nameravajo povečati slalež živine v kooperacijskem pitanju, poleg tega bodo tudi uslužnostno klali za druge organizacije in kmete. Pri novi klavni liniji bo sedaj delalo osem ljudi; to bo neke vrste tekoči trak. kjer bo vsak delavec opravljal svoje delo. Urejen je tudi boks za omamljanje živine, izkrvavitveni bazen, zbirna cisterna za kri, ki jo bo sproti odvažal ljubljanski Koto za predelavo v krvno moko. Živali bodo izkrvavele v visečem položaju, tako da iz telesa odteče vsa kri in je meso boljše in lepšega videza.
Poleg obnovljene klavne linije so povečali tudi hladilnico in zgradili nov hlev za govejo živino in prašiče ter za sumljivo govedo. V zadrugi že razmišljajo, da bi zgradili manjši obrat za predelavo mesa.
A. B.
bi še povečal tržne presežke tega blaga, ki znašajo sedaj 5 tisoč ton. Sodoben način shranjevanja sadja in zelenjave je zato nujen.
Hladilno skladišče z opremo in prostori, ki služijo pripravi sadja in zelenjave za trg, bo vključevalo manipulativne prostore z možnostjo prometa 4 tisoč ton, s sortiranjem in kalibriranjem 2 ton sadja na uro. V hladilnici bo prostor za uskladiščenje 2000 ton sadja, od tega bo 60 odstotkov shranjeno v spremenjeni atmosferi, kar zagotavlja posebno kvaliteto blaga. V sklopu objekta bo tudi prostor za alternativno hlajenje do —28 stopinj Celzija.
»Že sama manipulativna hala bo za Agrario velika pridobitev, saj trenutno nimamo niti primernega skladišča. Ugodna lokacija omogoča dostop po cesti in železnici, po drugi strani pa tudi dostavo blaga na bližnje hrvaško in slovensko tržišče. Sprejemni del hladilnice bo obsegal 900 kvadratnih metrov. Večino sredstev za ta del naložbe smo zagotovili iz lastnih virov, kar je pošteno udarilo po standardu naših delavcev, in iz. sredstev za nerazvita območja Slovenije,« je povedal direktor Agrarie Brežice Stane Ilc.
Agraria pri naslednjih fazah naložbe, ki bo zaposlovala 18 ljudi, računa na večjo udeležbo sovlagateljev, še posebno Blagovnih rezerv Slovenije. Veliko pričakujejo tudi od sredstev za nerazvita območja SRS, saj objekt meji na nerazvito krajevno skupnost.
B. D.
KOČEVJE Poročali smo, da je pri prašičji farmi v Klinji vasi izteklo iz ene izmed nestrokovno poglobljenih lagun v podzemlje okoli 5.000 kubikov delno pregnite gnojevke. Izvršni svet občinske skupščine Novo mesto je že konec minulega leta naslovil na kočevski izvršni svet pismo in zahtevo, v katerem sporoča, da so iz. sredstev javnega obveščanja zvedeli, daje izteklo v pod-
Zapreti farmo v Klinji vasi?
Kaj pravi inšpekcija — Ostro pismo iz N. mesta
zemlje 40.000 kubikov gnojnice, ki zdaj nevarno ogroža vodovod v Podturnu in s tem Dolenjske Toplice in tamkajšnje zdravilišče. Če bo prišlo do onesnaženja vode, bodo zahtevali odškodnino za izgradnjo novega vodovodnega zajetja. Kočevski izvršni svet naj jih takoj obvesti o ukrepih za odpravo te nevarnosti. Inšpekcijskim službam pa predlagajo, naj takoj zapro prašičjo farmo v Klinji vasi in tudi vse druge obrate v občini Kočevje, ki niso poskrbeli za varstvo okolja.
Vodnogospodarskega inšpektorja Darija Kluna smo vprašali, kaj je oziroma bo ukrenjenega v zvezi s tem pismom in tudi, da ne bi več prihajalo do lakih onesnaževanj. Povedal je, da bo občina Kočevje naročila raziskavo o podtalnih tokovih voda na tem območju, če ta že ni opravljena. V zvezi z zahtevo o zaprtju prašičje farme Klinja vas pa je dejal, da mora ta farma do 30. septembra letos uskladiti kvaliteto odplak ’ določili strokovnega navodila o tem. katere snovi se štejejo za nevarne in škodljbe, ter o dopustnih temperaturah vode. Če farma tega do določenega roka ne bo uredila, pa se bo treba dokončno odločiti o njeni usodi. V poštev prideta — kot trenutno kaže dve možnosti; zaprtje prašičje farme ali pa njena razselitev na več lokacij.
Na vprašanje, če je Prašičereja pridobila do roka (konec minulega leta) vodnogospodarsko dovoljenje za uporabo preurejenih lagun za gnojevko, pa je inšpektor Klun odgovoril, da je bil rok podaljšan do 21. januarja, ker so pristojni republiški organi ugotovili, da je bil prvotni rok postavljen preostro.
J. PRIMC
Mi11 Oaj bo pri žganju vsaj 40 odst., kar pa tudi ni dokončno merilo, saj se ‘Mo motno žganje lahko pojavi tudi ob večji koncentraciji.
(Nadaljevanje prihodnjič)
*
*
*
*
i
*
*
*
*
i
*
*
*
*
*
*
*
*
i
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
i
*
*
*
*
*
*
*
*
Kokošji gnoj kot krma za prežvekovalce
Dovoljeno pri nas
Ne zgražajte se vnaprej, prosimo, kajti znano dejstvo je, da nekatere živalske vrste (psi, podgane, kunci) uživajo lastne iztrebke in se na ta način preskrbujejo z nekaterimi hranilnimi snovmi in učinkovinami. V Sloveniji je od leta 1981 dovoljeno uporabljati kokošji gnoj za pitanje goveda, izvzete so le krave molznice, in to ob strokovni utemeljitvi veterine.
Perutninski iztrebki niso le bogati z rudninami, predvsem fosforjem, in so zato odlično gnojilo, marveč vsebujejo tudi veliko surovih beljakovin, od katerih je polovica pravih. Prežvekovalci jih v vampu lahko razgradijo in porabijo zase kot vir dušika, podobno, kot lahko naredijo z dušičnim gnojilom ureo. Energetska vrednost perutninskega gnoja sicer ni posebno velika, je pa še vedno tolikšna kot na primer lucerne. Dodatno vrednost daje gnoju še prisotnost mnogih mikroelementov in mikroorganizmov, ki spodbujajo prebavo.
Na splošno velja, da delež, perutninskih iztrebkov ne sme presegati 15 odst. sušine, sicer lahko nastopijo neželjcnc posledice. Poizkusi so pokazali dobre rezultate krmljenja s perutninskimi iztrebki tedaj, ko so bili silirani skupaj s pesnimi rezanci in koruzo.
EN
HRIBČEK
BOM KUPIL-
Ureja Tit Dobersek ^JJ
Šampanjec iz domače vinske kleti
Svet inž. Isteniča
Za očeta šampanjca velja benediktinski menih Dom Perignon iz samostana Hautvillers v francoski pokrajini Champagne, ki je v 17. stoletju prvi pripravil peneče vino, kasneje šampanjec imenovano. Pivcem je šlo nenavadno v slast, zato se je pridobivanje šampanjca kmalu razširilo tudi v druge vinogradniške dežele, čeprav Francozov pri tem menda ni moč doseči, kaj šele preseči. Odkar je razviti svet vse bogatejši, se poraba šampanjca še posebno naglo veča.
Šampanjec lahko pripravi vsak vinogradnik, če ima na voljo dobro surovino, primerno opremo in klet ter seveda potrebno znanje. Kakšno naj bo to vinarsko znanje in kakšen je postopek, povzemamo po prispevku, ki gaje pred leti napisal za revijo Moj mali svet dolgoletni glavni enolog Slovina Inž. Janez Istenič.
Peneče se vino šampanjec pridobivajo na dva načina: po klasični šampanjski metodi in po metodi sekundarnega vrenja. Klasični način zahteva več dela, zato pa daje boljšo kakovost, čeprav to ni vedno nujno. Kakovost je odvisna še od drugih dejavnikov. Pomemben je izbor osnovnega vina, ki mora biti pripravljeno iz povsem zdravega grozd-jega in brez premočnega stiskanja, ki sicer povečuje vsebnost fenolov v vinu. Najboljši je samotok. Osnovna vina so lahko bela, kar ie običajno, rdečkasta ali celo rdeča.
In zda j k postopku. Ko se pozimi
vino po končanem vrenju in po enem ali dveh pretokih samo ali s pomočjo čistil očisti, je primerno za pripravo šampanjca po klasični metodi. Temu izbranemu vinu, ki mora imeti lepe vinske lastnosti, vendar brez. izražene sortne cvetice, dodamo 25 g sladkorja na liter vina ter 3 odst. selekcioniranih vinskih kvasovk, primernih za pridelavo penečih se vin (kupiti jih je moč pri Biotehniški fakulteti v Ljubljani). Vse skupaj je potem treba dobro premešati in napolniti v steklenice za peneča se vina ter zapreti s kronskimi zamaški. Napolnjene in zaprte steklenice v kleti položimo vodoravno in jih tako pustimo devet mesecev. Nato steklenico vsako posebej premešamo in postavimo v navpičen položaj v zato pripravljena stojala. Usedlina, kije v vinu nastala zaradi naknadnega vrenja, bo potem padla na zamašek.
V navpičnem položaju morajo biti steklenice vteaj en mesec. Ko vino postane bistroje treba odstraniti usedlino. Ko je steklenica odprta in usedlina odstranjena, jo postavimo v pokončen položaj ter dolijemo z vinom ter tako imenovanim ekspedicijskim likerjem, s katerim se uravnava sladkorna stopnja. Po dodatku ekspedicijskega likerja, ki ga pripravimo iz starega belega vina, sladkorja in vinjaka, steklenico ponovno‘zamašimo, zamašek pa pričvrstimo z žičnato košarico, da ga pritisk ne more izvreči. Za amaterja so priporočljivi zlasti kombinirani plutastoplastični zamaški, katerih uporaba je lažja kot zgolj plutovinastih.
Peneče se vino naj, preden ga pijemo, leži vsaj nekaj mesecev, idealno je eno leto, pa tudi dlje. Staranje izboljšuje kakovost, pri čemer je zelo pomembno, da steklenice ležijo v primerno hladnem prostoru.
-n
AV\\\V\\"WWWVVV\N\VVVVVVVVVVVVVA
Kokoši bom zastrupil...
Pravna razlaga sporov zaradi paše perutnine
Razen v mestih, kjer je z občinskim odlokom prepovedana reja kokoši, gosi puranov, rac in druge perutnine, je povsod drugod reja dovoljena. V kmečki reji, pri kateri se živali prosto pasejo in ne upoštevajo, kje se konča gospodarjeva zemlja in začne sosedova, bodo zmeraj spori, če lastnik ne bo perjadi preprečil paše na tujem. Sosed ni po nobenem predpisu dolžan krmiti njegovo perutnino, ki razen tega na pašniku dela tudi škodo. Goveja krma dobi vonj po odpadkih in je živina noče žreti, da o škodi, ki jo perutnina lahko naredi na vrtninah, sploh ne govorimo.
Kako se urejajo tovrstni spori, določa še zakonodaja oz. praksa izpred zadnje vojne, pravi mag. Lojze Cafuta, ko razlaga pravne poti za dosego pravice. Lastnik perutnine je dolžan preprečiti dostop svoje perutnine na sosedovo zemljo; kako to stori, je njegova stvar. Če tega ne naredi in pride med sosedoma do spora, milica ne posreduje, marveč mora prizadeti lastnik zemlje v skrajnem primeru po pravico na sodišče s pomočjo zasebne tožbe. Oškodovani lastnik mora dokazati, da so mu sosedove kokoši, race, gosi ali purani naredili škodo. V pravdi bo sodišče zaslišalo oškodovanca kot stranko. V tožbi mora le-ta zahtevati, da sosed prepreči pašo svoje perutnine na sosedovem zemljišču.
Če sosed po pravnomočnosti sodbe tega ne bo storil m bo njegova perutnina še vedno hodila na pašo na sosedovo zemljišče, bo sodišče v izvršilnem po-
Živali zaščitene, Slovenci pa ne
V metliški občini so začeli kot prvo opozicijsko stranko ustanavljati Slovensko kmečko zvezo — Kmetje so, kot vedno znova poudarjajo, siti praznih obljub
PODZEM El,J — čeprav je bila belokranjska podružnica Slovenske kmečke zveze (SKZ) ustanovljena med prvimi v Sloveniji, pa v metliški občini donedavna ni imela niti enega odbora. Ustanavljati so se začeli šele konec preteklega tedna: v Drašičih, Podzemlju, Rosalnicah in Božakovem, te dni pa še na Jugor-ju in Radoviči. SKZ pa je tudi prva opozicijska stranka v tej občini, in če v kratkem ne bo ustanovljena nobena druga, bo sama samostojno nastopila na volitvah.
Kolje na ustanovnem zboru odbora
v Podzemlju dejal predsednik belokranjske SKZ Janko Bukovec, so spomladanske volitve prva priložnost, da gredo na volitve, vprašanje pa je, kdaj bo če sploh bo naslednja. Podpredsednik belokranjske SKZ Tone Pezdirc je dodal, da bi Matija Gubec, če bi vstal od mrtvih, ugotovil, da se današnji odnos do kmetov v primerjavi s časi kmečkih uporov ni veliko spremenil. Član izvršilnega odbora SKZ Tone Strah pa je pristavil, da je slovenski kmet zadnjih 40 let poslušal le obljube.
Sicer pa so kmetje opozorili na številne napake, nepravilnosti, spodrsljaje, krivice uradne politike do njih. Tako jim je oblast dobesedno vzela iz rok gozd, vanj pa kljub plačilu biološke amortizacije skoraj ne vlaga. Melioracije steljnikov so bile le zapravljanje denarja, saj so pozneje izračunali, da bi za listi denar številnim gospodarstvom lahko kupili traktorje in to bi bil šele pravi napredek. Mnogi zakoni so bili pisani brez sodelovanja kmetov, tako na primer zakon o zaščitenih kmetijah in lovski zakon. Vprašali su, kdaj bodo
kmetje izenačeni z delavci pri pokojnin-sko-invalidskem zavarovanju, ostro pa nastopili proti uvedbi evropskega delovnega časa. Ljudje so šli s kmetij v službo zato. da bodo lahko preživeli in več vlagali v kmetije in ne. da bi obogateli. Predlagali so gradnjo regijske mlekarne, ne pa, da dajejo denar za adaptacijo ljubljanske. Zahtevali so, da z zakonom uvedejo bonifikacijo za kmečke žene in matere, saj smo doslej zaščitili le divje živali, slovenskega naroda pa ne.
Kot je opozoril Pedzirc, je opazil, ko je hodil po vaseh, da med belokranjskimi kmeti vlada politična apatija. »Želja kmetov sicer ni, da bi se polastili oblasti, prav pa je, da zopet opozorimo nase in na naše probleme.« je zaključil Pezdirc.
M. BEZEK-JAKSE
stopku (na predlog ogroženega soseda) naložilo obsojenem sosedu »penale«, to je plačilo denarnega zneska vse dotlej, dokler sosed ne bo preprečil take paše. Tožba je seveda skrajna možnost, ki običajno še poslabša odnose med že tako sprte ali vsaj medsebojno nenaklonjene sosede. In še to je dobro vedeti: ubijati perutnino, ki je zašla v pašo na tuje zemljišče, ni dovoljeno.
-n
Vsak sistem je pustil v kleti svoj »spominček«
Ob obisku kmečke vinske kleti v Gornjem _________Desincu____________
Upravni odbor društva vinogradnikov Bele krajine je pretekli teden obiskal vinsko klet v Gornjem Desincu pri Jastrebarskem. To je zasebna zadruga kmetov-vinogradnikov, ki so jo ustanovili leta 1929, v nespremenjeni, »privatni« obliki pa je preživela vse politične sisteme do danes. Kmetje prodajo jeseni vse grozdje v zdrugo, kjer ga strokovno predelajo, vino pa zorijo izključno v hrastovih sodih. Na leto prodajo pod imenom »desinečka graševina« okrog 300 tisoč litrov vina, pretežno v Zagreb.
Z veseljem so nam predstavili zgodovino kleti in pokazali 10-tisoč litrske sode, ki so jim jih podarile nekdanje oblasti hrvaške banovine in Neodvisne države Hrvatske; tudi župnik ima svoj sod. Na sodih so rezbarjeni pivski klici, verzi in grbi darovalcev. Nova socialistična oblast ni bila tako širokogrudna, da bi postavila v klet sode s svojimi simboli, tudi zato ne, ker je štela zadrugo za kulaško. Večkrat sojo hoteli ukiniti in podružbiti. Ker jim to ni uspelo, so se odločili, da v kleti zabrišejo sledi preživelih sistemov. Najeli so sodarja, ki je poskoblal grbe, simbole in verze s podarjenih, sodov. S pomočjo znanih zagrebških politikov jim je s težavo uspelo nekaj sodov ohraniti nepoškodovanih.
TONE FLEK Črnomelj
ŠE DVE STEKLI LISICI
KOČEVJE V zadnjih dneh minulega leta so vaščani v Štalcerjih in Kočevski Reki pobili po eno lisico v vsaki vasi. Po njunem obnašanju so sodili, da sta stekli. Ta sum je bil upravičen, kar je potrdiltudi velernarski pregled obeh lisic pri pristoj-* nem inštitutu v Ljubljani.

IZ NKŠIH OBČIN

IZ NKŠIH OBČIN

SZ(DL) bo ostala med ljudmi
Narejen osnutek programa no Socialistične zveze občine Novo mesto, v katerem je poudarek na skrbi za človeka, družino, krajevno skupnost_______________
NOVO MESTO — V novomeški SZDL so se, seveda v skladu z republiško organizacijo, odločili, da to v bodoče ne bo več frontna organizacija, ampak socialistična zveza, ki združuje posameznike in tudi kolektivne člane, ki želijo svoje interese uresničevati preko nje. Temu primemo bodo spremenili statut na bližnji programski konferenci, ki bo sprejela tudi novi program SZ Novo mesto. Pri njegovem oblikovanju je vodstvo SZDL Novo mesto sledilo osnovnemu motu, da Socialistična zveza ostaja zveza konkretnih ljudi, s konkretnimi problemi in interesi na terenu, na vasi in v mestu.
Novomeški program nove SZ — v ke, posebno posebne, najprej in najbolj
njem ne ponavljajo vserepubliških opredelitev — izhaja iz človeka, družine, krajevnih skupnosti, njihovih problemov in interesov. Boris Dular pravi, da hočejo ustvarjalno in ambiciozno izkoristiti pogoje in danosti, ki so, in doseči povečan vpliv na odločanje v republiki, da bo ta konec Slovenije dobil tudi kaj nazaj. Pri tem posebej vztraja na takojšnji gradnji avto ceste,
Vidno mesto ima v programu varstvo okolja, ki mu je že SZDL posvečala veliko pozornost. SZ bo vztrajala na doslednem varovanju Krke in virov pitne vode, na uvajanju alternativnih virov ogrevanja, npr. plina, na sanaciji črnih odlagališč in virov onesnaževanja. Predlog za deponijo lahko nastane le sporazumno, ljudje, ki živijo v okolici, morajo dobiti nadomestilo za degradirano okolje. Predvsem pa je za odpad-
odgovoren tisti, ki jih ustvarja. SZ se JE ‘ "
zavzema tudi za zaustavitev JE Krško.
Posamezne komunalne dejavnosti naj asebnikom, SŽ
bi dopustili opravljati zasebnikom, S2 bo zahtevala tudi večji nadzor nad monopolisti (ptt, elektro, komunala).
V programu nove SZ Novo mesto je zavzemanje za strogo varovanje plodne zemlje, za enakopraven položaj kmeta, za subvencije pri pridelavi hrane, kijih ne more dobivati vmesni člen, za mlekarno, pa za to, da kmetje samostojno razpolagajo z gozdom. V preteklosti arondirana zemlja naj bi bila vrnjena, če je bila po tem oddana v obdelavo nekomu tretjemu. SZ tudi hoče, da bo nova oblast dajala kar najboljše možnosti za razvoj obrti in malih podjetij. Trgovino je nujno prilagoditi potrebam lju-
di, občino pa naj bi odprli za vse in to naj bi se zgodilo že za dograditev Novega trga. Posegi v prostor bodo možni le po demokratični javni razpravi, v kateri bo ljudem z maketami pokazano, kaj kaj pomeni. SZ se bo zavzemala za pospešeno prenovo jedra Novega mesta in večjih krajev ter za varovanje naravne in kulturne dediščine. V kulturi načrtuje prodor v slovenski prostor ter kulturo, čimbolj dostopno vsem. pri čemer se izpostavlja problem Študijske knjižnice. Skrb za telesno kulturo bo SZ udejanjala pod geslom Razgibajmo življenje.
Na področju sociale bo SZ ohranila sedanjo skrb za ostarele in invalide s konkretnimi oblikami v povezavi z npr. RK. Osnovno načelo pa je, da sije vsak sposoben, vključno z Romi. najprej dolžan sam zagotavljati socialno varnost z delom, za ekonomske presežke
• Na volitvah bo SZ v Novem mestu nastopila samostojno, s konkretnim programom in z ljudmi, ki imajo ugled, ki so vredni zaupanja in ki imajo znanje. Kandidate in program bodo predstavili na zborih volilcev.
SPET BOGAT DEDEK MRAZ
SUHOR — že 29-ič zapored je pred novim letom učence podružnične šole na Suhorju pri Metliki obiskal in bogato obdaril dedek Mraz iz ljubljanskega Jug-tekstil-Impexa, skrbnega in zglednega pokrovitelja in dobrotnika suhorske šole. Šolarji so gostom in prijateljem iz Ljubljane pripravili lep in prisrčen novoletni program, za pogostitev pa so prispevali starši suhorskih šolarjev. Z novoletnim programom so suhorski šolarji razveselili še predšolske otroke na Suhorju in v Metliki.
Boris Dular: »Na volitvah bomo nastopili samostojno, s svojimi ljudmi.«
bo zahtevala konkreten program dostojnega preživetja do nove zaposlitve. Krajevna skupnost naj bi bil, kar se SZ tiče. organizirana tako, kot si ljudje želijo in zamislijo. Bo pa zveza proti prenašanju odgovornosti na krajevne skupnosti za ceste, komunalo itd. Vsak. ki bo od KS kaj zahteval, bo moral za to dati denar. SZ bo vztrajala, da se KS razbremenijo obrambnih priprav, ter da se ukine odlok o prispevku za zaklonišča. Nova ustava pa naj bi opredelila prenovo občine, enodomno skupščino in neposredne volitve župana. Profesionalni aparat SZ pa bo v vsakem pomenu bistveno manjši.
Z. LINDIČ—DRAGAŠ
Se bo Novoteks »znebil« stanovanj?
Novomeški izvršni svet predlagal skupščini sprejem predloga, ki bo omogočil Novoteksu odprodati stanovanja — Pridobitev nujnega kapitala____________
NOVO MESTO — Daje novomeški Novoteks, posebno njegov tozd Tkanina, predvsem zaradi neugodnih sistemskih ukrepov in pogojev gospodarjenja za to panogo v zadnjih nekaj letih zašel lani v velike težave, smo že poročali. Glavni vir težav je v tem, daje Novoteks ostal skoraj brez lastnega obratnega kapitala.
Zaradi tega se jim je lani zalomilo zaradi visoke inflacije in prav takih revalorizacijskih obresti za posojila, ki jih podjetja v južnejših delih države niso plačevala in so potem lahko nelojalno konkurirala z. nižjo ceno. Zdajje Novoteks tako daleč, da mu grozi pretrganje sicer brez. problemov prodane proizvodnje v metraži, če v nekaj dneh ne dobi v roke svežega obratnega kapitala, ki ne bo obremenjen z visokimi obrestmi. V Novoteksu ga še vedno nameravajo večji del dobiti z odprodajo svojih stanovanj. Odprodali naj bi 97 stanovanj Tkanine v Novem mestu in še 24 stanovanj v Metliki ter na ta način pridobili dobrih 33 milijonov dinarjev. Novomeški izvršni svet decembra lani tako predlagane nujne finančne sanaci-
je Novoteksa ni podprl, saj za to ni imel ne zakonske podlage ne finančnega vira. Ker jim jc to najpomembnejši ukrep finančne sanacije s takojšnjimi učinki in glede na to, da so v osmih slovenskih občinah takšno prodajo stanovanj kljub vsemu izpeljali že lani, Novoteks svojega predloga ni umaknil in novomeški izvršni svet gaje na izredni seji 12. januarja po dolgi razpravi tudi podprl, pri čemer seje oprl na mnenje posebne delovne skupine, poročilo Novoteksa o izvajanju sanacije in na pripravljenost novomeških poslovnih delavcev, da se Novoteksu pomaga. Delegati občinske skupščine bodo o predlogu, ki ga občinski sindikat in odbor za stanovanjsko gospodarstvo ne podpirata, odločila danes.
Občinska vladaje občinski skupščini predlagala, naj sprejme spremembo programa stanovanjske izgradnje v okviru proračuna občine za letos, ki bo omogočila uresničitev Novoteksovega predloga v okviru predpisov in brez dodatnega obremenjevanja gospodarstva. V ta namen naj bi bil porabljen denar, ki sc zbira po posebni. 0,9-odstolni stopnji od BOD za stanovanjsko solidarnost. Ta je bila sprejeta decembra lani. da bi imeli denar za kreditiranje stanovalcev v družbenih stanovanjih za odkup stanovanj. Odkup 24 stanovanj v Metliki pa je že tik pred uresničitvijo.
Omeniti je še treba, daje izvršni svet posebej podčrtal ugotovitev posebne
Partija brez sekretarja
METLIKA — Zaplet v občinski organizaciji Zveze komunistov metliške občine, ki se je začel na lanski programsko-volilni konferenci, še vedno traja. Na konferenci namreč nobenega od obeh kandidatov za predsednika OK ZKS Metlika niso izvolili v komite. Da bi to zagato čimprej rešili, so šli v ponovno, pospešeno evidentiranje za kandidate za sekretarje tega občinskega komunističnega organa.
Brž ko so iz nekaterih osnovnih organizacij dobili evidentirane kandidate, so vso zadevo obravnavali na prvi seji, vendar je že takoj tudi prišlo do novih zapletov. Od sedmih predlaganih kandidatov za sekretarja jih je takoj, ko so njihova imena prebrali na seji, pet zavrnilo kandidaturo. Vendar so se takrat kljub vsemu zmenili, da bo vodstvo z vsakim evideniranim imelo razgovor. Vse, ki bi po tem razgovoru pristali na kandidaturo, naj bi dali nazaj v osnovne organizacije »na izjasnjevanje« in tista dva, ki bi dobila največ podpore, naj bi se potem za sekretarsko mesto «pomerila« na tajnih volitvah v komiteju, ki bi ga povečali za enega člana.
A se ta scenarij ni mogel niti začeli uresničevati. Ne samo, da tistih pel, ki so že na seji povedali, da ne bodo dali soglasja h kandidaturi, tega ni storilo tudi po pogovoru, na kandidaturo nista pristala niti ostala dva evidentirana kandidata. Razlogi za to so bili različni, v glavnem so se kandidature branili z uteme-
ljitvijo, da na tako funkcijo niso nikoli pomislili, da hočejo ostati v svojem poklicu, eden od evidentiranih je opozori! na svojo slabo izkušnjo pred leti, ko je potem, ko mu je poteke! mandat kot političnemu delavcu, komaj dobil primerno zaposlitev.
Vsekakor bolj ali manj utemeljeni razlogi za odpoved kandidaturi. Goto vo pa je, da bi še pred nekaj leti med sedmimi evidentiranimi brez težav dobili vsaj dva kandidata za sekretarja občinskega komiteja Zveze komunistov. Tako sedanje otepanje te funkcije v prvi vrsti kaže na to. da člani komunistične stranke, sedaj le ene izmed strank, v tej stranki ne vidijo več prave gotovosti, morda celo ne prave perspektive, ali vsaj take ne, da bi hoteli biti na občinski ravni na njenem čelu. Sicer pa se omajano zaupanje članov e svojo stranko v metliški občini kaže predvsem v hudem osipanju članstva v zadnjih dveh letih. V metliški občini se je v tem času število člano v Zveze komunistov zmanjšalo za 200, tako da jih je le okoli 425 (podatek je iz lanskega novembra).
Kakorkoli že, brez operativnega sekretarja, pa naj bo ta poklicni ah polpoklicni, ne gre. Sedaj, ko niso sestavili niti predsedstva OK ZKS Metlika, je vse delo na nepoklicnem predsedniku. Zato bo posebna skupina pregledala spisek člano v in naj bi našla primernega kandidata za sekretarja.
A. BARTEU
ki
Počitnice ne bodo dolgočasne
Vrsta prireditev
NOVO MF.STO Zveza prijateljev mladine je zbrala program vseh. ki bodo v dneh počitnic od ponedeljka. 22. januarja, do nedelje. 4. januarja. v Novem mestu poskrbeli za popestritev dopoldnevov. V Pionirski knjižnici bo vsak dan med S. in 19. uro mogoče preganjati dolgčas s prebiranjem knjig, revij in še česa. Vsak dopoldan ob 10. ure bo zanimivo za mlade, ki ljubijo video-kasele, risane, filme, igrali se bodo lahko družabne igre. Na »suhe« počitnice so se pripravili tudi v Dolenjskem muzeju in v dneh počitnic na široko odprli vrata. Kustosinja in pedagoginja Ivana Tanko vse dni počitnic pripravlja programe za mlade. Zberejo se vsak dan od 10. ure v recepciji muzeja. Posebni programi bodo 23. januarja ob 10. uri. ko bo likovno delavnico vodil slikar Jože Kumer in je namenjena učencem višjih razredov in srednješolcem. V torek. 30., in sredo. 31. januarja. bo prav tako ob 10. uri srečanje mladih z muzejskim fotografom, ki jim bo prikazal marsikaj zanimivega iz sveta »orumenele« fotografije. V četrtek. 25. januarja, in petek. 26. januarja, bodo mladi lahko preživeli v Jakčevem domu. Tudi Dom kulture vse dni počitnic pripravlja filmske predlave za mlade. Vsak dan ob 10. uri bo na sporedu nov film z vstopnino 7 din. Po filmski predstavi bo gledališka delavnica, ki jo bo vodila Staša Vovk. Mladi od I. do 4. razreda se bodo lahko učili lepega govorjenja in spoznavali prve korake na odru.
V počitniške dejavnosti so se letos priključili tudi na Otočcu. Tamkajšnji hotel ima zaprt bazen, ki bo mladim kopalcem na voljo vsak dan od 9. do 19. ure. Vsako dopoldne bodo za šolarje vrteli tudi video filme, pripravili so tudi tečaje borilnih veščin, plesa in oblikovanja. Za tiste, ki bi na Otočcu vzeli počitniški paket za leden dni. bodo zastonj jahanje na Strugi, kuharski tečaj za starše in aerobika.
Možnosti za popestritev počitniških dopoldnevov bo še nekaj. Dopoldne bo mogoče preživeti tudi v športni dvorani. Če bo vreme še naprej tako hladno, pa bo na Loki za silo pripravljeno drsališče. Zveza prijateljev mladine pripravlja zadnji teden počitnic tudi brezplačen avtobusni izlet v neznano.
.1. P.
Šola Bršljin v gradnji
GIP Pionir naj bi jo zgradil do 25. avgusta
NOVO MESTO Za izgradnjo osnovnih šol in sanacijo novomeške bolnišnice seje lani v občini zbralo skupaj 2,68 milijona konvertibilnih dinarjev. na to pa je bilo pridobljenih še 2,4 milijona dinarjev obresti. Odbor za spremljanje in izvajanje občinskega referendumskega programa je na seji 11. januarja ob tem tudi ugotovil, da se le premikajo naprej dogovori o financiranju sanacije bolnišnice, za katero bo novomeški delež iz samoprispevka manjši od polovice. V ta namen od 1. januarja zbirajo 0,3 odstotka od BOD tudi v metliški, črnomaljski in trebanjski občini, le Krško še stoji ob strani. Vse tudi kaže, da bodo v Zdravstvenem centru Dolenjske lahko obračunali polno amortizacijo, kar je tudi pomemben vir, treba pa bo seveda zagotoviti še druge, na primer samoprispevek tudi v drugih občinah.
Skladno z občinskim referendumskim programom pa seje v teh dneh že začela gradnja oz. dograditev bršljinske osnovne šole. ki mora bili dokončana do 25. avgusta letos. V nasprotnem bo izvajalec moral plačati' vse dejanske
stroške, ki bodo nastali s šolo kot posledica nedograditve. Šolo bo gradil GIP
Pionir kot najugodnejši ponudnik, in sicer naj bi šola z opremo vred stala okrog 16.7 milijona dinarjev, podražitev zaradi predplačila ne bo. Zunanja ureditev v to ceno ni všteta. Odbor, kije dal soglasje za koriščenje sredstev samoprispevka za gradnjo te šole. kot je v programu, je posebej opozoril na to. da bo vse morebitne večje želje od pogodbe plačal tisti, kijih bo imel.
Z. L,—D.
PREDAVANJE O OKRASNIH RASTLINAH
METLIKA Vse, ki jih zanima hortikultura. želimo še enkrat opozoriti, da bo danes, 18. januarja, ob 17. uri v menzi metliške vinske kleti zanimivo predavanje z diapozitivi o urejanju okolice hiš in o okrasnih rastlinah. Predaval bo priznani strokovnjak dipl. inž. Jože Strgar.
NOVO POKOPALIŠČE — JAVNA 1 RAZGRNITEV •
NOVO MESTO Danes ob 18. uri bo v sejni sobi hotela Metropol razgrnitev vseh prispelih elaboratov za novo novomeško pokopališče v Srebrničah. Na javni natečaj jih je prišlo sedemnajst, trije so prejeli nagrado, nadaljnji štirje pa so bili predlagani v odkup. Uvodno besedo na razgrnitvi bo imel predsednik ocenjevalne komisije Stane Zunič, strokovno razlago pa podpredsednik komisije prof. Vladimir Mušič. Razgrnitev bo trajala od 18. januarja do 2. februarja, javna obravnava pa bo v torek, 30. januarja, ob 18. uri v isti dvorani, kot je razgrnitev. Strokovna razlaga razgrnjenih del je zagotovljena vsako nedeljo in ponedeljek ob 11. do 13. ure, ostale dneve pa od 16. do 18. ure.
• Novomeški izvršni svet je sklenil ponovno predlagati republiškemu izvršnemu svetu, naj takoj izpelje vse sprejete sklepe, ki bodo olajšali položaj tekstilne, lesne in usnjarske industrije. V Ljubljano so poslali tudi predlog, da je treba doseči zmanjšanje obveznosti za nerazvite zaradi posledic srbske gospodarske blokade.
delovne skupine, da je prodaja stanovanj le eden od načinov finančne sanacije Novoteksa, vendar najpomembnejši kratkoročni ukrep. Ta bo dal pogoje za izvajanje drugih ukrepov iz sanacijskega programa, bo pa brez učinka, če Novoteks ne bo izvajal še vseh drugih sanacijskih ukrepov, med katerimi je pod »takoj« zapisana nujnost pridobitve manjkajočih strokovnih kadrov za finance, tehnologijo, razvoj, ki bodo sposobni izpeljati sanacijo.
Z. L.-D.
Šola vseh dolenjskih tekstilcev
METLIKA — Začetek sedanje Srednje šole tekstilne usmeritve Metlika sega v leto 1966, ko je bila ta šola ustanovljena kot dislocirani oddelek Srednje tekstilne in obutvene šole Kranj v okviru delovne organizacije Beti. Takrat je izobraževalna konfekcijske šivilje predvsem za Beti in Komet. Kasneje je postala poklicna tekstilna šola, organizirana kot temeljna organizacija Beti, z uvedbo usmerjenega izobraževanja pa seje preimenovala v Srednjo šolo tekstilne usmeritve in še ostala kot tozd v okviru Beti.
Z letošnjim letom je šola postala organizacijsko samostojna. »Razmišljanja o samostojnosti šole so se pojavljala že nekaj časa, sedaj pa smo prišli do zaključka, da so tako ekonomske kot druge razmere primerne za osamosvojitev,« pravi ravnateljica šole Marjetka Žele. Sola je regijska in ne izobražuje kadrov samo za Beti in Komet. «Pri dosedanji organiziranosti je seveda imela na delovanje šole največji vpliv Beti,
zapostavljene pa so bile druge tekstilne tovarne Dolenjske, ki prav tako zaposlujejo učence naše šole. Sedaj pa so tudi Komet, Labod in Novoteks enakopravno vključeni v sistem šole.« Še naprej pa šola ostaja v prostorih Beti in tudi do sedaj trdne in koristne vezi šole s tovarno se gotovo ne bodo potrgale, saj bi bilo to slabo za obe strani.
V tem šolskem letuje v tej edini metliški srednji šoli 166 učenk in učencev,
ZELENI DOLENJSKE — Sredi prejšnjega ledna seje v Novem mestu sestal iniciativni odbor za ustanovitev Zelenih Dolenjske. Že na tem prvem in neformalnem sestanku seje izkazalo, daje zanimanje za ekološka vprašanja na Dolenjskem in v Beli krajini veliko in da bo na tem področju za Zelene veliko konkretnega dela. Zeleni Dolenjske, ki bodo združevali zelena gibanja iz dolenjske regije, se pravi iz občin Novo mesto, Trebnje, Metlika in Črnomelj, se bodo ustanovili v kratkem. (Foto: A. Bartelj)
Z začetkom leta je metliška Srednja šola tekstilne usmeritve postala samostojna _____________— Poleg rednega šolanja tudi izobraževanje ob delu
šola zaposluje 13 ljudi, od tega je 10 učiteljev. Sola pripravlja učenec za delo v
konfekcijski stroki, ima pa tri smeri izobraževanja: tekstilni konfekcionar II in tekstilno-obrtni konfekcionar (obe smeri sta 4. stopnje zahtevnosti in šolanje traja tri leta) ter pomočnik tekstilnega konfekcionarja (skrajšani program, šolanje traja leto in pol).
Poleg rednega pouka pripravlja šola tudi tečaje tujih jezikov ter tečaja krojenja in šivanja, že več kot poldrugo desetletje pa v okviru šole poteka tudi izobraževanje ob delu za smer tekstilno-konfekcijskih tehnik, in to kot dislocirani oddelek Srednje tekstilne šole Kranj.
A. B.
Novomeška kronika
RAČUNALNIKAR — V obrtni zadrugi Hrast so odlično opremljeni z računalniki, povrhu pa jih znajo tudi izkoristiti. Smolo imajo le s tako imenovanimi programerji. Pravzaprav gre za nekega gospoda iz Ljubljane. Ko so ga pred dnevi potrebovali, da bi jim na računalnikih za štiri zmanjšal število dinarskih ničel, je strokovnjak po telefonu velel, naj ga za božjo voljo ne motijo, sicer njegova potomca pred odhodom v šolo ne bosta za-j jtrkovala. Če bi bil kronist na mestu no-| vomeških obrtnikov, bi računalnikarju za hranjenje mladičev prepustil kar ves dan. za tiste štiri ničle in podobne zadev e pa poiskal koga drugega. Mogoče kar iz Novega! mesta.
POSLOVNOST — Znancem iz Nove-!
ga mesta seje vsa nesrečna oglasila Novo-Zc i
lesova stranka iz. Sarajeva. Ze nekaj deset dni kliče v omenjeno tovarno, da bi ji poslali polomljeni delček za kos pohištva, ki ga je kupila pri njih. Vendar zadeve ne more niti pojasniti, kaj šele razjasnili. Ta-j koj ko v Novem mestu slišijo njen (seveda srbohrvaški) glas, spuste slušalko. Temu bi lahko rekli tudi Novolesov bojkot saj mega sebe. Če v Novolesu koga zanimal katere številke se zaman oprijemi je nel
srečna ženska, mujo bomo sporočili.
— Čeprav se dinar šopiri'
POTUJTE -perju domnevne konvertibilnosti, naše cene ne odnehajo. Časniki so napov ed, da se bo kruh pocenil za nekaj več kol 10 odj stoikov. objavili na prvih straneh. Ko seji' to ali ono podražilo za sto ali več odstotkov. ni nič pisalo. Naš nasvet je. da trgovce in proizvajalce prisilite k pocenitvam! potjo v Italijo ali Avstrijo. Pot se bo vei kol izplačala že z nabavo tako imenovane »fasunge«. Mandarine, ki stanejo pri naj 27 din kila. dobite čez mejo že za 8.5 din
Ena gospa je rekla, da je stiska taki velika, da z Glavnega trga sredi bele j ga dne kradejo avtomobile. Moral { pa se boljša: ko tatu dobe, se opravil . lastniku.
V času od I. do.8. januarja so v novf meški porodnišnici rodile: Jožefa Pisek1 1 Dolšc —- Marka, Bernarda Kcrmc iz Ji 1 blana pri Mirni Peči — Gorazda, Štefk 1
Vidic iz Hruševca —Petra, Kristina BeČ iz G
momlja — Klemena, Brigita Fabjan i Gor. Kamene — Jerneja, Alenka Mrgo: s Telč pri Tržišču—Nušo, Haseda Šumi iz. Kanižarice — Sabino, Vesna Sebastja
iz Žihovega sela — Sebastjana, Andrej Kodrič iz Gabrja — Tilna, Vesna Jerm) n
iz. Črnomlja — Tomaža, Branka Drozg' Krškega —Anjo, Jožica Mojstrovič 1 u Dobrave — Sandro, Danica Škufca 11 Sadinje vasi — Tino, Draga Muška li Dol. Toplic — Saro, Darinka Kuhar1 j' Dol. Prekope — Leo, Irena Andolšek i' Dol. Impolja — Damjana, Jožica Božič I1 Trške Gore — Nejca, Marjeta Jcrovšel n Mirne — Davida, Alojzija Kožar iz. Igl n nika — dečka, Ljudmila Cimermančič' Jurne vasi — deklico, Marija Longar; ti Dol. Ponikev — dečka, Emilija Jenič d Gor. laknic —dečka, Anica Krnc iz Piši v — dečka in Jožica Jerman iz Trstenik« u
IZ NOVEGA MESTA: Romana S» n mič s Ceste Herojev 62 — Ranjo, JeHj o Ilovar iz. Dilančeve 11 — Matica, Suza! a Udovč iz Šukljetove 12 — Leo.
Čestitamo!	jr
___________________________________- P.
Sprehod po Metliki
OSNOVNOŠOLSKA MLADEŽ t1 imela med zimskimi počitnicami na r»
111 o iv i IVUUI V/Vl l 1. UU 1 J. Ul C. L*I JJICU31
ske, nižjo in višjo osnovnošolsko mulari so pripravili v knjižnici ure pravljic in *' deokaset, v metliški osnovni šoli pa I odprta tudi računalnica. Otroci bodo tor zaposleni z omenjenimi aktivnostmi, a) hovi učitelji pa najverjetneje s priprava^ na štrajk zaradi nizkih osebnih dohodku JANEZ VIDETIČ, direktor metlišk; ga Mercatorja, je očital piscu teh vrstic, ' ni že dolgo napisal ničesar dobrega alis" bega o njihovem trustu. Direktor Merd torja si verjetno želi brezplačne reklatfj ki mu bo še kako potrebna, ko se b011 odprla vrata novega metliškega trgovsk' poslovnega centra. Takrat bo, tako jc v**
upati, nastopila konkurenca in debele s*1
~	I.:	------------J
ce, ki je ščitila monopolistični po Mercatorja, ne bo več.
UČENCI PODZEMELJSKE OSNČ NE šole so v kratkem poslušali: Maf Breclja in njegove stvaritve. Novi ljubijo ski pihalni trio, pripravili so radijskoc dajo Veseli tobogan, v gosteh so imeli h' fistko in violinista iz Italije pa še Silves Mihelčič jim je predstavil slike, nastal' slikarski koloniji Semič 89. Na pomlad bodo odšli tudi v Ljubljano, kjer si bo ogledali pravo gledališko, baletno operno predstavo.
V METLIKI SO PRIČELI reorgand cijo občinske uprave in sisov s selitvaf Poltovornjaki in tovornjaki prevažajo f hištvo na relaciji: občina — stavba dn benopolitičnih organizacij — stavba Pungartu. Krajanstvo sicer bolj žaru1 vsebinski del reorganizacije, toda kaj * nejšega ne zve. Najbolj zlobni bi radi ve li tudi, koliko ljudi bo po občinski reot
~ :  i :l ..	. ■ ...liri
II 1UUI, KUIIKU IJUU1 DO pOOOCmSKI Itk»f
nizaciji manj zaposlenih v družbeni adrnj
straciji. Večni pesimisti Vedo za povedati, da pisarniških moljev ne 1 manj. kvečjemu več.
9r =
a-
li-
li*,
ni
^1
•M
/a
.K
/u
IO'j
d
/a
inl
w>-
m
kC* ,0* sel >0*1 . ki ne
ra*| •da m J
Sili
naj
nci
ri v ase da
od'
C j < lot'
ON'
mi
vet
ant'
nas
din
(črnomaljski drobir
ZASTAVA Prejšnji teden smo obljubili, da bomo preverili, če je protest partijskega predsednika glede zastave jugoslovanskih komunistov v sejni sobi črnomaljske občinske skupščine kaj zalegel. Očitno beseda komunistov še kaj velja, kajti zastavo, ki je visela poleg slovenske in jugoslovanske, so odstranili.
TELEFONI — Semiška zgodba o telefoniji injari kači seje »preselila« na viniški konec. Pet let je že tega. kar so začeli ljudje graditi telefonsko omrežje, a telefoni še vedno ne brnijo. Krajani za to krivijo tudi kmetijsko zadrugo, kije obljubila prostor za telefonsko centralo v kleti skladišča. Toda o skladišču ni še ne duha ne sluha. V zadrugi pravijo, da so imeli velike probleme s projektantom, tako da so dobili projektno dokumentacijo šele v začetku lanskega decembra. Obljubljajo, da bo skladišče zgrajeno spomladi letos. Vprašanje pa je, če bodo ljudje tudi potem lahko začeli uporabljati telefon, kajti, kot trdijo nekateri, telefonski kabel je zaradi strele ponekod že uničen...
VOLITVE — Na pragu volitev smo in marsikdo se sprašuje, če bo tokrat, ko bodo demokratične, po zahodnem vzoru tudi tajnost zagotovoljena po tem vzoru. Tam imajo namreč kabine, v katerih vo-lilci izpolnijo volilne lističe. Ker se tisti, ki pripravljajo volitve, boje, da kaj takega pri nas ne bo moč zagotoviti, predlagamo, da so volišča kar na poštah, kjer imajo (telefonske) kabine že postavljene.
Drobne iz Kočevja
ak<
tele
•ral
tvii
A
3
ovj
ek 1
z Ji tefk Ječ jan' rgo umi isti« dre rml
)Zg'
'ič
'ca
ka
lar
vek
)žiČ
/šek
ičičl
iga
nič
Pii
nika
a St
Jeli
uzal
LED NA RINŽI IN JEZERU — Snega sicer še ni, da bi šolarji preživeli počitnice na smučeh in sankah, sta pa zato spet zaledenela Rinža in Jezero. Ni znano, katera stranka ima zasluge za led in za vsaj delno zimsko veselje otrok in mladine.
NEVARNI PLOČNIKI — Kočevski pločniki so nevarni, vendar ne zaradi poledice, ampak zato, ker so precej nagosto popljuvani. Nekateri menijo, da je to posledica prehladov in drugih obolevnosti, ki jih je na Kočevskem več kot drugod; drugi pa spet, da prihaja do tega zaradi nizke kulturne ravni.
MOPEDISTI NA PLOČNIKIH Seveda pešcev ne ogrožajo na pločnikih le pljunki, ampak tudi mopedisti. Pločnik ni ne cesta ne kolesarska steza, vendar po njih drve mopedisti, s sopotniki in najpo-gostje brez čelad. Iz vsega tega se da sklepati, da bodo pešci na Kočevskem kmalu izumrli.
ŽIVAHNE STRANKE — Šele v zadnjih dneh je čutiti večjo predvolilno delovanje strank in zvez, medtem ko so bile doslej v glavnem vse v globoki ilegali. Hitijo nabirati člane in tudi evidentirati tiste precej redke poštene, pametne in sposobne občane, ki bi bili pripravljeni kandidirati na raznih listah.
Ribniški zobotrebci
N	_____________________
REKEL JE — Stanislav Škrabec, generalni direktor Rika, pravi, da ima sedanja reforma 90 odstotkov možnosti na uspeh, če se bo umiril sedanji pregreti politični položaj v Jugoslaviji. V nasprotnem lahko pričakujemo popoln razpad jugoslovanskega gospodarstva. Če bodo ukrepi in konvertibilni dinar zdržali do junija, bomo uspeli, ker bo turistična sezona prinesla nove devize. Za uspeh pa so potrebne žrtve.
SLUŽBENA POTA — »Službene avtomobile ribniškega gozdarstva lahko vidiš o vsakem (tudi ne delovnem) času povsod, iz česar se da sklepati, da jih uporabljajo za razne potrebe, kot da ni nobene kontrole!« se jezi neki občan, ki očitno nima takih možnosti s službenimi avti.
KJE PARKIRATI? — Stanovalci Pri-
IVJfc. rAKKI
I jateljevega trga v Ribnici se jeze na avto-J prevoznika A. K. zaradi parkiranja. Včasih je parkiral pri Mercatorjevi blagovnici, | a so mu prepovedali in mu določili parki-I rišče pri Inlesu. Njegov kombi, ki ga vozi delavec pri njem. parkira zdaj kar na zelenici pri stanovanjskem bloku. Stanovalci so zaprosili pristojne, naj A. K. poduče, kje so lahko parkirana njegova vozila.
ČLANSTVO AMD — Ribniško AMD že pobira članarino, ki znaša 100 din. Člani AMD imajo razne ugodnosti, kijih nudi AMZ.
it t
ta r»
#
edšž
ularit
: in **
pa
Trebanjske iveri
o tol ni, "J aval; xikv itlP.
Stic/
s, imenitnega »svetnika« počastili tudi v "elit "bčinski menzi. Med okraske na steno so Pri tem pripeli tudi lično opremljene pla-: ^ kate z izpisanimi »šefovskimi zapovedjo*
;i ■ Primeru, niso napisali, najbrž pa bodo ob
ZAPOVEDI — V lanskih zadnjih de-cembrskih dneh, ko je ljudstvo bolj ali Pranj bučno proslavljalo Silvestra. so tega
. _ izpisanimi Pri«, kakor so »šef ima zmeraj prav« ipd. •ies^ katerega šefa so plakaterji mislili v tem
5olo^
5N0'
ubij«1 iko01 eli t>a ilvest istal£
nladf
Paslednjcm silvestrovanju, če se bo pokajo, da se je »šef« morebiti zmotil.
DOPUST — Na novo zaposleni tri-Pprvcc je takoj ob prihodu v podjetje izko-rNi| delavčevo zakonito pravico za do-PUst. Na prejšnjem delovnem mestu Parnreč odmerjenega letnega dopusta ni ''koristil. V krogih poznavalcev menijo, Pa si je omenjeni državljan sicer dopust '■‘hni t1*' zaslužil. Kot dosedanji član OK ZKS 51 Trebnje in njegov dosedanji predsednik je tno	Pa m reč posebej ob koncu svojega manda-
j* družbenopolitično deloval v posebej "Prnem ozračju.
IGRE — KPD Dobje zasedel v delavcih športnih igrah v letu 1989 tretje me-C' v občini Trebnje. Uvrstitev dobske Cipe je po nekaterih ocenah taka, ker va-P)<> niso vključili Darka Škode. Škoda bi 'Pasti uspešno sodeloval v športni discipli-P' beg brez težav čez vse mogoče ovire.
gani2* •itvai" ajo P ia
vbaj zanu kaj jj Ji več redi udih' it ša(
.si’ *

• V sleherno sliko vložim sebe 'pHiega. Napravil sem že opus za sto <v življenja. (Jaki)


IZ NtkŠIH OBČIN
m
IZ NKŠIH OBČIN
Nočemo ostati »jug« Slovenije!
_________ZSMS pripravila osnutek volilnega programa
ČRNOMELJ — Pred kratkim je tukajšnja občinska konferenca ZSMS po-nudila javnosti in predvsem svojim volilcem osnutek volilnega programa z na-slovom »Zaupajmo pomladi«! Ze takoj na začetku poudarjajo, da so sposobni in pripravljeni sodelovati pri vseh pomembnih odločitvah občinskih organov v duhu demokratičnih načel.
Po mnenju ZSMS je v očeh nekaterih boj za oblast še vedno nekaj demonskega, podlega in neprimernega. Gre pa zgolj izkušnjo prenešeno, iz razvitega sveta, ki pomeni, da bo vedno, vendar zgolj začasno, za štiri leta, na oblasti tisti, ki ga bo izvolilo ljudstvo. Zato je zanje konkurenca, tudi politična, težnja k napredku.
Človek je s svojim pohlepom po napredku in bogastvu postal brezobziren do narave, tudi v črnomaljski občini. Zato bivša mladinska organizacija v svojem programu zahteva razvoj ekološko čistih podjetij v občini, za onesnaževalce pa velike kazni. Onesnaževalci zraka bodo morali najti denar za prepotrebne čistilne naprave in jih tudi uporabljati. Še posebej bi morali varovati zaloge pitne vode ter končno v občini
urediti deponijo komunalnih, ne pa tudi kemijskih in atomskih odpadkov.
V ZSMS poudarjajo, da nočejo ostati »jug« Slovenije, zato bodo omogočili prodornejši vstop občine v našo republiko. Seveda pa bodo spodbujali zakonito bogatenje posameznikov in podjetij, podpirali razvoj drobnega gospodarstva, upoštevali tudi tuje izkušnje. Obljubljajo, da bodo omogočili ustrezno zaposlitev domačim strokovnjakom, kijih vse bolj zapuščajo. V svojem programu niso pozabili kmetov, za katere bodo poskušali doseči, da bodo lahko živeli od kmetije. Razvijali bodo vse vrste turizma, pred propadom obvarovali pomembne mejnike podedovane kulturne in naravne dediščine. Obljubljajo tudi obvoznico in novo avtobusno postajo, s katerima bodo rešili prometni
Igranje s potrpežljivostjo
Voda je v treh letih pritekla le nekajkrat
TUŠEV DOL — Nobena stvar ni tako slaba, da ne bi bila tudi za nekaj dobra. Tako je tudi zalitje kanižarskega rudnika pred približno 13 leti prineslo nekaj dobrega: v Tušev Dol so namreč takrat rudarji, ki v rudniku niso imeli dela, zgradili vodovod iz dobliškega zajetja. Pred tremi leti, ko so proti Semiču zgradili nov vodovod, pa so se za nekaj prebivalcev Tuševega Dola, vasice, kije le nekaj kilometrov oddaljena od Črnomlja, začele velike težave. Njihove pipe so namreč skoraj ves ta čas suhe.
UMAKNJEN PREDLOG
KOČEVJE Z dnevnega reda zadnje seje zborov občinske skupščine Kočevje so umaknili predlog, naj bi za direktorja projekta revitalizacije občine Kočevje imenovali Mira Ferlina, sedanjega sekretarja občinske skupščine in izvršnega sveta, na njegovo mesto pa imenovali Cveta Lipovca. Sklenili so, da je treba postopek ponoviti od evidentiranja dalje in hkrati izpeljati tudi postopek za izvolitev tajnika občinske komisije za volitve in imenovanja.
TOKRAT RES TAJNE VOLITVE
RIBNICA V ribniški občini, pa tudi drugod po Sloveniji in Jugoslaviji) na vseh dosedanjih volitvah ni bila zagotovljena tajnost glasovanja tako, da bi bile na voliščih posebne kabine za vo-lilce. Volilci so glasovali včasih celo kar pri skupni mizi. Na vprašanje, kako bo na spomladanskih volitvah poskrbljeno za tajnost glasovanja, nam je Karmen Tanko, tajnica volilne komisije občine ribnica, odgovorila, da že zbirajo ponudbe za izdelavo glasovalnih kabin, ki bodo omogočile tajno glasovanje. Pričakujejo ponudbe obrtnikov in Inlesa. Kabine bodo vsaj na voliščih, ki imajo veliko volilcev, po možnosti pa na vseh. Sekretar občinske skupščine Bogo Abra-hamsberg pa je zatrdil, da bodo poskrbeli tudi za izpopolnitev doslej večkrat pomanjkljivih volilnih imenikov.
STROKOVNO O OKOLJU
RIBNICA — Občinski izvršni svet je imenoval strokovno komisijo za varstvo zdravega okolja, za njenega predsednika pa Antona Šobarja ter za člane še Janeza Miheliča, Jožeta Miheliča in Staneta Kromarja. Prva naloga komisije je, da pripravi predlog za ukinitev odlagališča komunalnih odpadkov v Loškem potoku in odvažanjeteh odpadkov na odlagališče v Malo goro. Komisija bo sodelovala tudi pri pripravah za ureditev regionalnega odlagališča skupaj z občino Kočevje. Ribniško gibanje zelenih je še precej mlado. V začetku je bilo deležno predvsem bolj ali manj odkritega posmeha. Zdaj pa sije že pridobilo ugled.
OPREMLJALA BO VERJETNO UNITEHNA
TREBNJE - Najverjetneje bo SOZ Unitehna Trebnje opremljala zemljišča v prvi gradbeni etapi v bodoči trebanjski obrtni coni. Po informacijah trebanjskega sklada stavbnih zemljišč je bila Unitehna namreč najugodnejši ponudnik v zvezi s tem, zato naj bi prevzela pri obrtni coni celoten Inženiring, vključno z oddajo parcel. Za 24 parcel od 28 so se že javili interesenti; cena zemljišča v obrtni coni znaša trenutno okrog 30.000 mark. V zvezi s pripravami na gradnjo obrtne cone je občinski izvršni svet na nedavni seji pohvalil komite za družbeno planiranje in gospodarstvo Trebnje in nekatere posameznike za hitro in dobro delo.
Od črpališča v Doličah do Tuševega Dola so namreč vodovodne cevi tanjše, od te vasi naprej proti Semiču pa debelejše. V njih se voda porazgubi, nima pritiska, to pa je razlog, da višje ležeče hiše v Tuševem Dolu nimajo vode. »Zvedela sem, da je inženir, ki je načrtoval to traso, vedel, da ne bomo imeli vode, a ga to očitno ni motilo. Če bi bila cela vas brez vode, bi to napako gotovo že popravili, tako pa se nihče ne potegne za nas, celo nihče od vaščanov ne. Sami moramo iskati pravico, najpogostejši odgovor, ki ga dobimo, pa je, da smo sitni,« pravi Marija Dragoš, stanovalka ene od petih hiš s suhimi pipami.
Marija Dragoš
»Ker nikoli ne vemo, kdaj voda bo, se je že večkrat zgodilo, da smo imeli poplave. Pred kratkim so nam prvič v treh letih sporočili, kdaj pride voda. Seveda pa me sedaj zanima, kje vzamejo vodo takrat, ko priteče iz naših pip, in kako naredijo, da je nimamo vedno, predvsem pa, koliko časa bo to igračkanje z našo potrpežljivostjo še trajalo,« sprašuje Dragoševa.
M. B.-J.
S peskokopi je Trebnje kršilec zakona
Kaj bo v obvestilu občinskega izvršnega » sveta___________________
TREBNJE — Sodeč po razpravi na nedavni seji trebanjskega izvršnega sveta bo ta organ obvestil koristnike peskokopov in kamnolomov v trebanjski občini, da ne smejo več uporabljati teh objektov vse dotlej, dokler bodo kamnolomi in peskokopi brez predpisanih dokumentov in dokler bodo neurejeni. Od 45 peskokopov v občini, kolikor sojih našteli v nekem seznamu, jih je namreč večina brez dovoljenja za izkoriščanje. Da pri tem ne gre le za predpis, zgovorno povedo podatki o višini nezavarovanih vsekov in ta je v nekaterih primerih celo 30 metrov in več. Kar pa zlasti moti ekologe, je skažena podoba pokrajine, ki sojo povzročile številne razrite peskokopne površine. Daje izvršni svet znova uvrstil na dnevni red peskokope in njihovo sanacijo, so verjetno precej prispevali v republiški rudarski inšpekciji s poudarjanjem ustreznih predpisov, po katerih je trebanjska občina s številnimi črnimi odjemališči peska pač kršitelj zakonodaje.
Spričo sedanjega stanja se je izvršni svet zavzel, daje treba določiti, katere peskokope bodo v trebanjski občini obdržali, saj jih nekaj vendarle morajo imeti. Te je potrebno legalizirati.
L. M.
infarkt v Črnomlju. Spomnili so se tudi na prebivalce odmaknjenih vasi, ki jih bodo poskušali izboljšati življenje z boljšo cestno in komunalno ureditvijo.
M. BEZEK-JAKSE
ŠIRITEV ODLAGALIŠČA PRI VRANOVIČIH
ČRNOMELJ — Prvič, odkar je osrednje črnomaljsko odlagališče odpadkov pri Vranovičih, so pripravili raziskave vpliva tega odlagališča na okolje. Hkrati pa je Smelt izdelal tudi študije sanacije in razširitve omenjene deponije. Analize Lahinje pred in po odlagališču in bližnjega studenca so pokazale, da izcedne vode ne onesnažujejo vodnih virov, kar dokazuje, da je dno deponije očitno precej nepropustno. Maja bodo začeli s sanacijo in razširitvijo odlagališča, uredili bodo odplinjeva-njc, zbiranje izcednih voda ter strokovno utrdili dno nove deponije. To pa bo še vedno ostalo le začasno odlagališče, dokler se ne bodo v Črnomlju dokončno dogovorili in odločili, kje je tisto najbolj primerno mesto, kamor bodo odlagali komunalne odpadke.
SPREJELI VOLILNA ODLOKA
KOČEVJE, RIBNICA — Občinski skupščini Kočevja in Ribnice sta na zadnjih lanskih sejah sprejeli volilna odloka. Ribniški odlok določa, da bodo po novem šteli: zbor združenega dela 22 delegatov (zdaj 35), zbor krajevnih skupnosti 25 (tudi zdaj 25), družbenopolitični zbor pa 17 delegatov (zdaj 23). V kočevski občinski skupščini pa bodo po novem vsi trije zbori šteli po 25 delegatov. Imenovali so tudi občinski volilni komisiji, za ribniško občino so za predsednika te komisije imenovali sodnika Blaža Volfa, za kočevsko občino pa sodnika Romana Poklača.
Bogomir Špiletič
V Kočevju ustanovili hranilnico
Poslovala bo z dinarji, in ne devizami
KOČEVJE — 28. decembra je bila podpisana pogodba o ustanovitvi Hranilnice in posojilnice kmetijsko-gozdarske pokrajine Kočevje, na ustanovnem občnem zboru pa so imenovali za njenega v. d. direktorja Bogomirja Špiletiča, ki je na naša vprašanja o tej novi finančni orogani-zaciji odgovoril tako:
»Naša organizacija je ustanovljena kot družba z omejeno zavezo. Ustanovili so jo z združenim kapitalom Gozdno gospodarstvo. Kmetijsko gospodarstvo in Gramiz iz Kočevja ter Zavarovalna skupnost Triglav iz Novega mesta. To je na našem območju prva kapitalska firma ustanovljena z družbenim kapitalom.
V našo firmo se je že vključila bivša interna banka sozda GK Kočevje, predvidoma do polletja pa se ji bo priključila še Hranilno-kreditna služba TOK KG, seveda pa bomo sprejemali kasneje tudi vloge posameznih občanov. Postali bomo tudi svetovalna institucija za finančno področje.«
Od varčevalcev bodo v hranilnici sprejemali le dinarje (ne deviz). Poslovanje bodo približali občanom tudi tako, da bodo na Trgu Zbora odposlancev sredi Kočevja odprli svojo poslovalnico	J. PRIMC
Pravijo, da so spregledali
Iz osnutka volilnega programa ribniške ZSMS — Mladi bodo startali kar na vsa mesta v DPZ
RIBNICA — Ribniška ZSMS v uvodu svojega programaa ugotavlja, da se na politično spolirani površini ribniška občina blešči v siju 8. mesta po narodnem dohodku na prebivalca v Sloveniji, širom znani obrtni tradiciji, samozadostni kmetijski oskrbi, gozdovih in lesu, idiličnem sožitju notranjsko-kraške in dolenjske krajine, enotne narodne in socialne sestave prebivalcev ter odprte svetle bodočnosti.
V ZSMS od tega blišča niso zaslepljeni in so spregledali: da je skoraj ves narodni dohodek ustvarjen v družbenem sektorju in večjih sistemih, ki se težko prilagajajo trgu; da sta obrt in kmetijstvo v vlogi sociale, da od gozda nima koristi lastnik, ampak »gospodar«; da sta industrializacija in urbanizacija ogrozila okolje ter da prikrito brezposelnost najbolj občutijo prav mladi.
Zato — pravijo mladi — v občini potrebujemo učinkovita podjetja, tako davčno politiko, ki bo pospeševala razvoj zasebništva; razvojni sklad za pospeševanje nastajanja novih podjetij in delavnic, ki bodo zaposlovale presežke delavcev; boljše gostinstvo in turizem. Na področju kmetijstva potrebujejo gospodarsko uspešne in ekološko urav-
notežene družinske kmetije; gospodarjenje z. gozdom pa je treba prepustiti čimbolj lastniku.
Najobsežnejši je program na področju ekologije. Na področju družbenih dejavnosti pa načrtujejo neodvisno radijsko postajo, primerno knjižničarsko, muzejsko in galerijsko dejavnost, kakovostno šolstvo in zdravstvo, bolj urejeno štipendijsko in kadrovsko politiko in učinkovito socialno varstvo; dom za starejše občane s prostori za usposabljanje prizadetih občanov, redno poslovanje plavalnega bazena ter odprt dostop do vseh prostorov v TVD Partizan za preživljanje prostega časa mladih in še urejeno finansiranje športnih, kulturnih in drugih dejavnosti.
To je nekaj glavnih misli iz osnutka volilnega programa ribniške ZSMS. Ribniški mladinci pa se še niso odločili, če bodo nastopili na volitvah samostojno ali pa še s kom. Zvedeli pa smo, da nameravajo postaviti kar 17 kandidatov za družbenopolitični zbor, se pravi toliko, kolikor bo ta zbor delegatov oz. odbornikov. Mladi — starejših članov v svojo organizacijo še niso (pri)dobili —torej pogumno in samozavestno star-tajo na vse.
J. PRIMC
Poudarek obrti
V kočevski občini vedno več delavnic
KOČEVJE — Po načrtu revitalizacije Kočevske naj bi se do leta 2.000 povečal d»lež drobnega gospodarstva v družbenem proizvodu občine iz 5,4 (leta 1988) na 15 odstotkov (leta 2.000).
Nekaj rezultatov je že doseženih. Tako je bilo lani ustanovljenih v občini 41 novih obratovalnic, prenehalo pa jih je poslovati 26, od tega 15 avtoprevoznikov. Tako je število obratovalnic po-rastlo že na preko 300. Hkrati je porast-lo tudi število zaposlenih v obrti od 221 konec leta 1988 na 328 v novembru lani.
Tudi število tako imenovanih popoldanskih obrtnikov narašča. Lani je na novo prijavilo to obrt 48 občanov, odjavilo pa jo je 11. Zdaj je takih obrtnikov že okoli 250.
Obrtniki in vodstvo občine pa menijo, da bi se obrt razvijala še hitreje, če je ne bi zavirala toga zakonodaja, izredno majhen posluh podjc.ij za pogodbeno sodelovanje z obrtniki, predvsem pa pomanjkanje ustreznega usmerjevalne-ga informacijskega sistema.
Seveda pa razvoj obrti zavira tudi pomanjkanje začetnega kapitala. Občinski izvršni svet je izkoristil vse možnosti za dajanje olajšav obrtnikom, pomagal pa jim je tudi pri pridobivanju raznih posojil pod ugodnimi pogoji, in sicer pri Zavarovalni skupnosti Triglav, pri meddržavnem kreditu ZRN (za zdomce, ki se nameravajo za stalno vrniti v Jugoslavijo), pa tudi pri vključitvi obrtnikov v programe, ki so zanimivi za potrebe SLO in družbene samozaščite. Mislijo tudi, da bo k razvoju obrti veliko pripomogla nova obrtna zadruga, katere dejavnost je v začetku finansiral tudi občinski izvršni svet. Spodbudno je tudi. da je že sprejet načrt za zazidalno obrtno cono Mahovnik (Kočevje-).
J. P.
• Nismo za odcepitev Slovenije, smo za kon federacijo. (Pučnik)
Neutemeljena
pritožba
opozicije
V Ribnici in Kočevju ni nikakor odrinjena iz vo-lilnih komisij
RIBNICA, KOČEVJE — Zaradi pritožb opozicije v nekaterih mestih, da volilne komisije niso ustrezno sestavljene, ker v njih ni članov opozicije, ampak so predvsem člani ZK, smo vprašali pri tajnikih občinskih skupščin v Ribnici in Kočevju, kako je v teh dveh občinah. V obeh so namreč volilni komisiji že imenovali.
Bogo Abrahamsberg, tajnik OS Ribnica, je povedal, da so v njihovi volilni komisiji: Blaž Volf (predsednik), Lada Lunder (namestnica), Tanko Karmen (tajnica), Olga Tanko (namestnica), Tomaž Kumelj, Zvone Janež in Mirko Anzeljc, vsi člani, ter njihovi namestniki Metka Tramte, Andreja Hojč in Ciril Pucelj. Izmed vseh desetih sta le dva člana ZK. Med njimi so predvsem pravniki pa mladi iz kmečkih in obrtniških družin.
Miro Ferlin, sekretar OS in IS občine Kočevje, pa je dejal, da so pred imenovanjem komisije pozvali vse, ki delajo v raznih zvezah in strankah, naj predlagajo v komisijo svoje člane. Tiste stranke, ki bodo šele ustanovljene, imajo tudi možnost, da bodo predlagale svoje člane v to komisijo naknadno.
Bo denarja tudi za vzdrževanje?
Trebanjski občinski odlok o prispevkih za vzdrževanje hidromelioracijskih sistemov s težavo postaja praksa — Počasnost zakrivila bojkot?_
TREBNJE — Takrat, ko so v trebanjski občini končali zadnja gradbena dela na doslej hidromelioriranih zemljiščih, so očitno naredili šele prvi korak do tam, ko bo tako izboljšana zemlja nesporno res služila svojemu namenu. Kaže, da bodo dosedanjim zahtevnim tehnološkim zemeljskim opravilom sledili enako težki upravni postopki za zbiranje denarja za vzdrževanje teh površin.
Denar očitno priteka z zamudo, in kar razmere predvsem zaostruje, vsi lastniki melioriranih zemljišč ga ne dajo. Tako stanje je v nasprotju s tistim, ki so ga kljub nekaterim bojaznim vendarle pričakovali v Trebnjem po lanskem 11. oktobru. Takrat je namreč trebanjska občinska skupščina sprejela odlok, ki določa, da morajo vsi lastniki oziroma uporabniki kmetijskih zemljišč v melioracijskih območjih pokrivati načrtovane stroške vzdrževanja teh površin. Prispevek za vzdrževalna dela, v katera spada izpiranje drenažnih cevi, košnja in poglabljanje melioracijskih jarkov in popravilo dovoznih poti, znaša za leto 1989 po tem odloku 80 din na hektar, s tem da sta polovico te vsote zagotovili KZS in SIS za pospeševanje proizvodnje hrane občine Trebnje.
Tri mesece po omenjenem skupščinskem dejanju ohranja ta odlok v močni meri lastnost mrtve črke na papirju. Prvi udarec je učinkovitosti tega predpisa zadala lanska visoka inflacija, ki je številčno določeni dinarski znesek realno znižala. Drugi tak udarec in naslednji so sledili v obliki tihega bojkota plačila prispevka, kar je imelo sredi lanskega decembra ta izid: za vzdrževanje zemljišč seje po nekaterih podatkih nabrala le okrog šestina pričakovanega potrebnega denarja.
Denarja je torej premalo, zato pa je očitna velika skrb v zvezi z vzdrževanjem melioracijskih območij. Tako je na zadnjem lanskem zasedanju trebnj-ske občinske skupščine vprašal delegat, ali mora prav vsakdo na melioracijskem območju plačati za vzdrževanje
zemljišč. In še: zakaj plačevati, čc- vzdrževanja ni bilo. V poluradnem odgovoru na prvo vprašanje je delegat slišal, da plačujejo tudi tisti lastniki, na parceli katerih sicer niso zgrajeni kanali. Dejstvo je namreč, da tudi s teh parcel voda pač nekam odteka in je torej umesten prispevek za čiščenje odvodnih kanalov.
Kar zadeva nezadovoljstvo kmetov, izraženo v prej omenjenem bojkotu, najbrž vre iz njihove ocene, da teko vzdrževalna dela prepočasi, na katero je najbrž meril tudi delegat v drugem vprašanju. Če k tem ocenam navedemo uradne podatke, je bilanca ta: v letu 1989 so pokosili brežine in delno čistili melioracijske jarke ter očistili okrog 40.000 m drenažnih cevi in popravili poti na območju Jeseniščice. Za tekoče leto predvidevajo čiščenje jarkov na Rakovniškem polju. Podatki so iz pisnega odgovora na omenjeno delegatsko radovednost, ki ga je obravnaval tudi trebanjski izvršni svet.
M. LUZAR

IZ NkŠIH OBČIN
Uspešnim priznanje MGZ Posavja
Dobili so jih trije direktorji in konfekcija Lisca iz Sevnice
POSAVJE — S priznanji, ki jih je pred dnevi podelila peto leto zapored, regijska zbornica spodbuja posameznike in podjetja k hitrejšemu razvoju in učinkovitejšemu gospodarjenju. Letos je na tak način odlikovala Albina Ješelnika, Vladimirja Kež.mana in Ivana Prešička, med podjetji pa Konfekcijo Lisca.
Albinu Ješelniku, dipl. inženirju agronomije. je namenila priznanje za zgledno vodenje Kmetijskega kombinata Sevnica, kjer se je od 1980 dalje s priključitvijo tr-
govske dejavnosti močno pospešilo obračanje sredstev in zmanjšala odvisnost od tujih virov. Po gospodarskih rezultatih je zadnje desetletje poslovno najbolj uspešno Ješelniku so se s priznanjem oddolžili tudi za delo v zbornici.
Vladimirju Kežmanu so podelili priznanje za osebni prispevek pri povezovanju posavskega gospodarstva. Kot gradbeni tehnik in dolgoletni direktor Pionirja — Tozd gradbeni sektor Krško je vložil v njegov razvoj veliko strokovnega in organizacijskega dela. V gradnjo objektov, ki jih je prevzemala firma, je vključeval tudi druge veje regijskega gospodarstva v družbenem in zasebnem sektorju.
Ivan Prešiček je dobil priznanje za dosežke pri inovacijskem in proizvodnem delu v Podjetju za vzdrževanje voz ŽG Ljubljana v Dobovi, ki ga vodi od 1973. leta dalje. Na prehodu iz obrtniškega v industrijsko podjetje je zasnoval njegov razvoj z zagotavljanjem sodobne tehnologije, z izgradnjo delovnih hal z lastno energetsko osnovo in z organizacijo trajne inovacijske dejavnosti. V železniškem gospodarstvu sodi podjetje s tako poslovno politiko med redke izjeme, ki so ves čas poslovale brez izgub.
Konfekciji Lisca je zbornica prisodila priznanje za pomembne dosežke pri razvoju regijskega gospodarstva na področju inovacij in novih tehnologij, za uspehe v preteklih 35 letih in za jasno vizijo nadaljnjega razvoja podjetja.
J. T
ZDRUŽENA OPOZICIJA SEVNICE
SEVNICA — Na aprilskih volitvah bo v sevniški občini enotno nastopila tudi Združena opozicija Sevnice (ZOS). v kateri so Slovenska kmečka zveza. Zeleni Slovenije. Slovenska demokratična zveza in ZSMS. To so se preteklo nedeljo dogovorili predstavniki teh zvez v Sevnici, pri čemer je treba povedati, da so se za ustanovitev odbora SDZ odločili pretekli petek v Boštanju. Ustanovni zbor SDZ bo v petek. 26. januarja, ob 17. uri v kulturni dvorani GD v Sevnici.
lillTH
IZ NlkŠIH OBČIN

M
___
IZROČANJE PRIZNANJ MGZ
PISMO PREDSEDNIKU VLADE JE KLIC V SILI
POSAVJE — Regijska zbornica. njen programski svet za Krško polje, kmetijska organizacija in zasebni kmetje so s sevniškimi kmetij-ci vred ogorčeni, ker sta izdelovalec lokacijske dokumentacije Sava projekt Krško in Smelt Ljubljana po svoje prikrojila zahtevek kmetijstva pri gradnji hidroelektrarne Boštanj in nista spoštovala veljavne kmetijske zakonodaje. Zakon o urejanju prostora namreč obvezuje investitorja za plačilo ustrezne vsote za usposobitev nadomestnih zemljišč, vendar s tem ni mišljena le običajna odškodnina za spremembo namembnosti. Zato sta republiški komite za kmetijstvo ter komite za varstvo in urejanje prostora že lani predstavila dve varianti rente za nadomeščanje kmetijskih površin prvega območja. Slovenski izvršni svet pa skupščini ni predložil ustreznega podzakonskega akta, čeprav je v dogovoru na delegatsko vprašanje posavske delegacije to obljubil. Kmetijska zemljiška skupnost Sevnica, kije za hidroelektrarno Boštanj prvič opredelila svoje zahteve 1986, drugič 1987 in tretjič julija 1989, je prepričana; da lokacijo boštanjske elektrarne namenoma pripravljajo mimo kmetijskih interesov. Skupaj s Kmetijskim kombinatom Sevnica in TOK Kooperacija se je zato pisno obrnila za posredovanje predsednika izvršnega sveta Dušana Šinigoja.
Z nikomer ne bodo hazardirali
V brežiški Tovarni pohištva izločajo slabe plačnike — O prezaposlenosti še ne ______________govorijo, a pripravljeni so na razne rešitve iz krize
BREŽICE — Zmogljivosti Tovarne pohištva bodo do sredine leta še stoodstotno zasedene, žal s klasično proizvodnjo, ki ne prinaša dovolj dohodka. Ta hip največ pričakujejo od investicije za posodobitev in pocenitev površinske obdelave. Njeni rezultati se bodo pokazali v drugem polletju. S kakovostjo izdelkov naj bi se potem povzpeli za stopnico više in temu ustrezno več iztržili
Investicija je vredna 8 milijonov konvertibilnih dinarjev in njena druga faza gre h koncu. Kolektiv bi krizo manj občutil, če bi jo izpeljal vsaj leto dni prej. Zdaj polaga vse upe v realnejšo ceno. Na tujem jo težko dosežejo, saj je tam vse, kar pride iz Jugoslavije, manj vredno. Slabega slovesa pa se je težko otresti, čeprav je Tovarna pohištva ena od firm, ki dosledno spoštuje roke in ki se zadnja leta veliko posveča kakovosti izdelkov.
Delež izvoza v njeni proizvodnji je 62 odst. Lani je prodala na zahodni trg za 2,5 milijona dolarjev izdelkov, letos bo to vrednost presegla za 5 do 10 odst.
Edino upanje na dobiček je torej realna cena za izdelke, ki bodo poslej'
kvalitetnejši. Težave jim povzroča tudi velikost tovarne, saj tolikšne dimenzije ovirajo specializacijo. Trenutno imajo 16 programov, kar jim je v škodo, vendar zmogljivosti sicer ne bi bile zasedene.
J TF.PPF.Y
Koalicija Zelenih in ZSMS
Na volitvah in pri zaščiti okolja — »Okrog JE Krško nimamo javne razprave, temveč javni molk!«
11 BR€2lŠK€
PORODNIŠNIC*
m
V času od 23. decembra 1989 do 5. januarja 1990 so v brežiški porodnišnici rodile: Anita Gorišek iz Brežic —Tjašo, Greta Gavrilova z. Bleda — Boruta, Frančiška Štefanič iz Mrtvic — Tadeja, Dragica Prosenik iz Presladola — Dejana. Vlasta Mušič iz Dol. Bošlanja — Veneso, Irma Mustar iz Leskovca pri Krškem Aljo, Vasva Balagič iz. Dobove Denisa, Violeta Peršič iz Brežic — Ivana, Dušanka Šarič — Kocjan iz Brežic — Lano, Ančica Šeketa iz. Brezja — Krunoslava, Fahrija Zumeri iz Leskovca Jetona, Darja Te-raž z. Blance — Davorja, Branka Cvitič iz. Podvrha— Heleno, Marija Kočevar s Senovega — Tatjano, Fanika Žibert iz, Male Doline - Dorotejo. Cirila Vegelj iz Mrtvic — Žiga, Jožica Černelč iz. Pišec Suzano, Magbulc Maliči iz Brežic — Ar-menda, Jasminka Miočič iz Samobora Anamarijo. Suzana Furjan z Vrha — Klavdijo, Ivica Kranjec iz Selc — Luka, Mojca Vizler iz Velike vasi — Saro, Zdenka Kernulc iz Brežic — Tino, Edita Trcbušak iz. Brežic —Matica. Čestitamo!
• Če se bo kriza zaostrovala, ne bodo oklevali z drastičnimi ukrepi. Pripravljenih imajo več rešitev, od zmanjšanja zaposlenih do tega, da bi se prelevili v stoodstotnega izvoznika. Vedno bolj pazijo na to, da imajo zanesljive kupce, zato so s slabimi plačniki že prekinili odnose doma in na tujem. V decembru so imeli blokiran promet s Srbijo (imajo ga 18 odst.), vendar so zadnji dan tudi oni poravnali dve tretjini terjatev, kar so dosegli z osebnimi pogovori. Za naprej so sklenili, da ne bodo z nikomer hazardirali. Glede na položaj lesnopredelovalne industrije menijo, da se v primerjavi z drugimi še dobro držijo, če pa bodo zabredli v hujšo krizo, jih lahko izvleče samo zelo dober sanacijski program.
BREŽICE — ZSMS je z odborom Zelenih v Brežicah tesno povezan že vse od njegove ustanovitve, sedaj pa sta sklenila to zvezo utrditi še s skupnim nastopom na volitvah. Obe organizaciji bosta predlagali svoje kandidate tako za občinske zbore kot tudi za občinsko skupščino.
Zeleni Brežic v celoti sprejemajo program Zelenih Slovenije. Menijo, da brez demokracije tudi ni ekologije, zato se bodo spustili v volilni boj. V domači
! bodo spustili v volilni boj.' občini bodo preprečevali vsako nadaljnje onesnaževanje voda, zemlje in zraka. Zaostrili bodo odgovornost vseh onesnaževalcev ter izdelavo programov za sanacijo.
»Skupaj z ZSMS bomo na ekološkem področju delovali predvsem z organiziranjem okroglih miz, na katere bomo povabili predstavnike onesnaževalcev, stroke in prizadetih občanov. Naša želja je, da bi na tak način dosegli dogovore o zmanjšanju konkretnih primerov onesnaževanja. Če onesnaževalec ne bo pripravljen na pogajanje, potem bomo nastopili v skupščini. Sodelovali bomo pri oblikovanju amandmajev in spod-
Kot pretežna izvoznica bi morala biti na konj u, vendar je skoraj pod vodo, saj je lani in letos izvažala brez vsake stimulacije. Trenutno ta kolektiv najbolj muči izenačena obrestna mera, ki pri izvoznih kreditih ne pozna izjeme, in tako jim žre dobiček in povečuje nekonkurenčnost. Upajo, da se bo to uredilo, ker so tudi drugod izvozniki deležni nekaterih olajšav, pri nas pa predpisi skačejo iz ene skrajnosti v drugo.
ŠEt
N J

• Totalitarna oblast je v živi nered zgodovine vnesla birokratski »red« in jo s tem kot zgodovino ohromila. Oblast je tako rekoč nacionalizirala čas in čas je začel odmirati kot toliko nacionaliziranih stvari. (Havel)
bujali sprejem ključnih odlokov,« je o načinu delovanja povedal predsednik odbora Zelenih v Brežicah Ivan Tomše.
Najbolj pereč problem Posavja je trenutno jedrska elektrarna in dograditev odlagališča za njene odpadke.
Poslovni adut je čisto okolje
V kostanjeviškem Ikonu so lani delali s polovično zmogljivostjo
KOSTANJEVICA — V kostanjeviškem tozdu Ikon, kjer proizvajajo ekološko opremo, z lanskimi poslovnimi rezultati niso zadovoljni. Ti seveda ne morejo biti dobri, ko pa je proizvodnja delovala s komaj polovičnimi zmogljivostmi. Vendar v tej SOP-ovi temeljni organizaciji, ki bo po reorganizaciji postala podjetje, upajo v boljše čase.
»Jugoslavija šteje med tiste države, ki so najmanj dale za čisto okolje, torej bi moral biti trg za nas doma več kot privlačen. Toda kaj, ko pa podjetja nimajo možnosti, da bi pri nas kupovala. Pričakujemo, da se bodo časi izboljšali, še zlasti če bo uspela Markovičeva reforma. Hkrati podpiramo tudi akcijo republiškega komiteja zavarstvo okolja, ki je predlagal zbiranje ekološkega dinarja. Če bomo ta dinar v resnici zbirali, potem bodo tudi kupci za naše izdelke,«
je povedal Marjan Dvornik, direktor tozda Ikon.
Delovni kolektiv v Ikonu šteje 126 delavcev, od tega jih je v proizvodnji 85, ostali pa delajo v prodajno-projek-tivni enoti. Medtem ko so s slednjo enoto v Ikonu še zadovoljni, pa sc jim zdi kvalifikacijska sestava proizvodne enote še prešibka za uvajanje visokih tehnologij. Čeprav je proizvodni program kar obsežen, saj vključuje naprave za od-praševanje, odplinjevanje, lokalno čiš-
čenje delovnih mest, industrijske sesalec in podobno, v njem še marsikaj manjka. Ta program bi bilo mogoče razširiti še na čiščenje kemičnih odpadkov, plinov, hlapov v lakirnicah, ki najbolj onesnažujejo okolje. »Čeprav se zavedamo te naše pomanjkljivosti, pa vseeno lahko
Lepa beseda pravo mesto najde
Uresničena dolgoletna želja za posodobitev ceste Blanca — Poklek — Asfalt tudi na odseku Selce — Trate — J. Roštohar uživa zaupanje ljudi
BLANCA — Najlepše darilo za Blančane pa tudi za druge krajane manj razvite krajevne skupnosti Blanca ter okoličane v letu 1990je nedvomno 3,5 kilometra posodobljene ceste od Blance do Pokleka. Novomeški cestaiji so to lokalno cesto kakor tudi kilometrski odsek krajevne ceste Selce — Trate asfaltirali že pred koncem starega leta, zato je zadovoljstvo krajanov toliko večje.
»Za dobro sodelovanje in pomoč pri posodobitvi lokalne ceste, kije bila dolgo let žgoč problem naših krajev in ljudi, saj je bila ozka makadamska cesta za 26 delavskih in šolskih avtobusnih prog in dokaj gost promet z osebnimi avtomobili ter drugimi motornimi vozili že resna nevarnost, bi sc rad zahvalil delavcem novomeškega Cestnega podjetja na čelu s Francem Povšetom. Delavci novomeškega Vodnogospodarskega podjetja so nam pomagali že pri odpravi posledic ujme, zdaj pa pri urejanju struge Blanščice. Delavci sevniškega Elek-tra so prestavili električne drogove, da smo lahko razširili cesto na 4,5 metra. Seveda ne smem pozabiti niti pomoči sevniške občinske komunalne skupnosti, Mercator-Kmetijskega kombinata, niti posluha občinskega vodstva,« je povedal marljivi predsednik sveta KS Blanca Jože Roštohar.
O Roštoharjevem razdajanju in iznajdljivosti za hitrejši napredek krajev-
ne skupnosti tudi pri tej akciji so nam povedali veliko lepega njegovi sodelav-
ci, tajnik KS Jože Novak, ki je imel z raznimi papirji in še čim še bolj polne roke, pa tudi številni Blančani, Pokle-čani in drugi. Le redki so bili taki, ki jim nikakor ni šlo v račun, da je Roštohar znal pridobiti ljudi za uspešne akcije.
Matjan Dvornik, direktor tozda Ikon.
»Jasno je, da samo eden lahko drži vajeti v rokah! Toda jaz se držim hkrati tega, da je z lepo besedo mnogo lažje priti do skupnega cilja kot pa z gro-movniškim zmerjanjem. Naposled je treba misliti malo naprej, da boš moral jutri ali pojutrišnjem s tem ali onim spet sodelovati. V našem primeru bomo denimo spomladi morali urediti še bankine in ograje ob posodobljenih cestah.
Jože Roštohar, predsednik sveta krajevne skupnosti Blanca
Seveda pričakujemo pomoč tudi pri posodobitvi odsekov Blanca Čanje in Poklek — Trnovec. Tako kot pri cesti Selce — Trate, kjer je 15 gospodinjstev udarniško prispevalo po okrog 70 ur in še veliko denarja, materiala, prevozov — vse skupaj približno polovico vrednosti naložbe, ostalo pa je šlo iz krajevnega samoprispevka — pričakujem podoben scenarij akcij drugod,« je zaključil Roštohar.
P. PERC
ZSMS in Zeleni so od pristojnih v občini Krško že zahtevali gradivo za javno razpravo, ki je odprta do konca januarja. Toda zahtevanega gradiva niso prejeli niti niso v sosednji občini zasledili ničesar, kar bi bilo podobno javni raz-
pravi. Zaradi tega so izvršnemu svetu in SZDL občine Krško poslali pismo, v
katerem označujejo aktivnosti okrog graditve odlagališča jedrskih odpadkov ne za javno razpravo, ampak za «javni molk«.
.: pi
ZSMS in Zelenih romalo tudi na naslov Sveta posavskih občin. V njem so zahtevali, naj se seja tega organa, kjer naj bi obravnavali tudi problematiko začasnega in trajnega odlaganja radioaktivnih odpadkov, preloži. Medtem ko so na sejo povabljene vse uradne institucije, pa so na novo ustanovljene organizacije, ki se še posebno zanimajo za to problematiko, pozabili.
»Onesnaževanje okolja ne pozna meja, zato bomo nastopali v vseh organih Zelenih Slovenije, da bomo pospešili reševanje tistih ekoloških problemov, ki niso v pristojnosti občinske skupščine,« so zapisali brežiški Zeleni.
B. DUŠIČ
Velike skrbi za majhno skupnost
KS Rožno — Presladol računa na samoprispevek
ROŽNO — PRESLADOL — Krajevna skupnost Rožno — Presladol je druga najmanjša v krški občini, ima pa ta-
Ivan Abram
ko kot vse majhne krajevne skupnosti probleme s tem, ker v telesih krajevne skupnosti nihče noče delati. Prave pomoči ni tudi od občine in političnih organizacij.
»Prva leta po ustanovitvi krajevne skupnosti je še nekako šlo, ampak zadnja leta je vse manj volje za delo, čeprav bi nam dela ne manjkalo,« pravi Ivan Abram, predsednik sveta krajevne skup-
rečem, da ni ekološkega problema vzraku ali v odpadnih vodah, ki ga ne bi mogli rešiti z našimi proizvodnimi in tehnološkimi zmogljivostmi. Kar nam še manjka, pa uspešno rešujemo s kooperacijo z nemškim partnerjem Hand-tejem, s katerim sodelujemo že poldrugo desetletje,« pravi Marjan Dvornik.
V tem letu pričakujejo večjo proizvodnjo in boljše poslovne rezultate. S svojimi izdelki, ki jih delajo vedno za znanega naročnika in po meri, bodo skušali prodirati na tuje trge; dogovarjajo se za posel s Turčijo, pa tudi z drugimi državami. Možnosti za izvoz so dokaj velike. »Marsikaj se pa lahko zgodi tudi doma. Evropa ne bo več kupovala naših izdelkov, če ne bomo sproti reševali naših ekoloških problemov. Sicer se nam lahko zgodi, da bodo imeli naše cene za dumpinške, kar seveda pomeni dodatno oviro za prodor na te trge. V razvitem svetuje namreč tako, da tretjino investicije predstavljajo ekološke naprave.«
J. S.
nosti že od leta 1984. »Predvsem nam manjka ljudi, ki bi hoteli delati za skupne koristi. Zdaj je v svetu krajevne skupnosti ostalo le še četvero članov od sedmih. Krajevna skupnost je pa tako majhna in nebogljena, da bi moral vsak, kdor je sposoben za funkcionarske naloge, opravljati vsaj dve funkciji. Leta 1979 smo si zastavili plan asfaltiranja cest v zaselkih Kacjan, Peč in v delu Hruševja. V teh zaselkih pa smo zaradi pomanjkanja denarja začeli asfaltirati šele lani, medtem ko Hrušcvje sploh še ni prišlo na vrsto. T udi drugod bi morali še kaj postoriti na cestah. Malce več sreče smo imeli s telefonijo, saj nam je uspelo pridobiti 50 novih telefonskih številk. Zdaj nas čaka adaptacija gasilskega doma, regulacija potoka Presladolščica, ki je lani dvakrat poplavila, itd. Za vse to pa bomo potrebovali denar. Malce že računamo na samoprispevek in tudi pripravljamo program zanj. Krajani kažejo interes, zato se bomo verjetno že februarja odločili zanj.«
Krajane Rožnega moti tudi to, da še ni končana likvidacija pozda Matko Abram. Ta pozdje namreč deloval v prostorih krajevne skupnosti. Ker likvidacija še ni končana, ne morejo še uporabljati svojih prostorov. Zanje pa je veliko zanimanje in v krajevni skupnosti bi jih bili lahko že oddali. »Pozd nam je veliko pomenil, prav tako tudi delavcem, ki so bili v njem zaposleni, zato upamo, da se bo za tiste prostore našla taka dejavnost, od katere bo imela korist vsa krajevna skupnost,« je prepričan Abram.
J. S.
Novo v Brežicah!
J
S HERBICIDI NAD VSE ŽIVO - Za zeleno prihodnost zagreti ekologi zamerijo gozdarjem, ki bi radi vse nekoristne površine zasadili s topolo, v isti sapi pa uničujejo podrast v topolovih nasadih v Vrbini. Ta je zaradi monokulture že tako dovolj osiromašena. Na mrtvih tleh ni življenja, ne zelenja, potem se pa Brežičani čudijo, zakaj srnjaki vdirajo na vrtove in požro vse, kar jim pride pred oči, celo cvetove s sobnih rastlin na nizkih balkonih.
ČE SMO REKLI A, POTEM RECIMO ŠE B — V Prosvetnem domu so to sezono razprodane vse gledališke predstave. Gledalci uživajo v udobju oblazinjenih sedežev in so pomalem razočarani, ker zaman čakajo, da jih bo obiskalo gledališče z vsaj petimi nastopajočimi. Oder je obnovljen, lahko jih sprejme, kolikor želijo, toda v siromaštvo brez. sodobne tonske in reflektorske tehnike se nobena gledališka hišavne poda z zahtevnejšimi predstavami. Če so občani in podjetja toliko vložili v obnovo doma, jim ne kaže drugega, kot dajo zaključijo po najhitrejši poti.
VSAJ ENKRAT GRAŠČAKI Parom, ki si obljubljajo zakonsko zvestobo v precej neugledni stavbi na občini, so že pred leti napovedovali slovesnejši obred v stolpni dvorani brežiškega gradu. Iz tega ni bilo nič, ker je občini za ureditev poročne sobe zmanjkalo cvenka. Zdaj je zamisel o grajskih porokah pristala v Mokricah, kjer mladoporočencem lahko ponudijo vožnjo s kočijo in zraven še pojedino.
OKROGLA MIZA O JEDRSKI ENERGIJI
Klike novice
elektrarne je bila namreč pretekli četrtek Drugih novic ta te
poledica. Drugih novic jedrske elektrarne ni.
. teden iz krške
[ Sevniški paberki
BREŽICE — Občinska organizacija ZSMS in odbor Zelenih Slovenije v Brežicah bosta nocoj ob 18. uri pripravila okroglo mizo z naslovom »Jedrska energija in njeni vplivi na okolje«. Razprava o tej danes tako aktualni temi, ki žuli ne samo Posavce, ampak tudi ostale prebivalce v ožji in širši domovini ter celo tiste izven meja naše države, bo v trim kabinetu Doma učencev Brežice.
ZELENI — Zeleni so dobili svoje oporišče tudi v Krškem. Zeleni sploh niso tako zelo zeleni, da v svoje vrste ne bi sprejeli tudi rdečih. Na ustanovnem sestanku stranke Zelenih v Krškem so namreč sprejeli sklep, da bodo v svoji organizaciji dopustili tudi delovanje komunistov, ki bodo lahko imeli svojo frakcijo. Na podoben način so se za sodelovanje z zelenimi odločili tudi krški komunisti, ki bodo zelene radi sprejeli v svoje vrste. Skratka, na krški politični sceni se je pojavila zelcno-rdeča koalicija, za katero se pa še ne ve, ali je bolj načelne narave in ali je brez načel.
PLES — V Krškem seje začela plesna vojna. Plesno-gostinski koncern Super Li, kije minulo nedeljo priredil plesni turnir v športni dvorani v Leskovcu, je po mnenju plesalcev iz domačega plesnega studia Videm naredil plesu medvedjo uslugo. V Krško je namreč Super Li pripeljal tretjerazredne plesalce oz. pet takih parov, ki niso znali dovolj plesa, da se ne bi zaletavali na plesišču. Pa to bi domači še nekako požrli, bolj jih moti, da so kar trikrat do konca napolnili športno dvorano, poleg tega pa so bogatemu Super Liju pomagale tudi domače delovne organizacije. Med njimi se je znašel tudi senovški rudnik, ki sicer proizvaja izgubo.
POLEDICA — Daje JE Krško vsestransko zavarovana, vemo vsi. V tej zimi, ki sicer ni postregla s snegom, zato pa je tem več mraza, pa je dobila elektrarna še eno zaščito — poledico. Na področju
gl«
!si
za>
Vs
ko
Pri
■kul
ma
fcio
na
E
OBETAVEN ZOS — Združena opo zicija Sevnice (ZOS) bo na spomladan- Prc skih volitvah v sevniški občini gotovo vse-ga upoštevanja vreden politični nasprot- Tu, nik. Posebnost ZOS—a glede na organizi- st a,
ranost Demosa (Demokratične opozicije Slovenije) je ta, da so v ZOS— u poleg Slovenske kmečke zveze, Zelenih in porajajoče se Slovenske demokratične zveze tudi člani ZSMS. Kljub temu da imajo komunisti in socialisti neprimerno več denarja kot ZOS (plačani politiki, tajnice itd.), pa
Šlo
fen
Prir
le j
;e;
smo se lahko zadnjič sami prepričali, da Jeri at zares. Poklicni sekretar Sociali- Sla
gre tokrat zares. Poklicni sekretar Sociali- Sla stične zveze je zadnjič že hodil po občini ;bi|a od pisarne do pisarne in nagovarjal k član- tej stvu. Se bo živahno!	s|e-
MALICE — Starši otrok, ki obiskujejo j J "•	' e Dri- L. 1
sevniško osnovno šolo, bi bili zvečine pri- _■ pravljeni primakniti še kakšen dinar več , S| za šolsko malico, da bi se temu obroku v ()\ resnici lahko tako reklo. Učencem, ki so Rn pomagali v kuhinji, ko so strgali s kruha hi,, ostanke marmelade za dopoldansko mali- ljur co, da bi marmelado porabili še za popol- \ danski obrok, sta sc tako varčevanje in mc, malica priskutila. Bolj izbirčni učenci, ki Vs. jih je razveselil zlasti eurokrem, zdaj tudi s L . tem namazom niso več zadovoljni, saj se k:' jim dozdeva, da ima namesto sladkega < bolj kiselkast okus. Pa dober tek!
PARLAMENT IN DEŽURNI KRIVCI — Predsednik krške občinske vlage [. Igor Dobrovnik si bo po zadnjem nastopa (prejšnji petek na svetu posavskih občin v sevniški Jutranjki) vsaj v krških Pustnih . I novicah ponovno prislužil vzdevek Gro- . movnik. Seveda je Dobrovnik zakuhal in pe< seje triurna razprava samo v zvezi z name- 8o I ravano razširitvijo odlagališča za radioak- Po livne odpadke pri krški atomski elektrarni dru prevesila v bolj konkretne vode, ko so cdj( Brežičani končno glasno in jasno poveda- 3ite, li, da hočejo tudi oni denar od rente. D o- t;ha
brovnik pa bo odgovoren le svojemu pa«' knjj lamentu, ne pa novinarjem, ki sprevračaj0' jlrijs
DOLENJSKI UST
Št. 3 (2109) 18. januarja 1990
Prah na odrih
NOVO MESTO— V novomeški občini je gledališka deja vnosi že kar nekaj časa šibka stran kulturnega življenja prebivalcev. Pomanjkanje gledaliških predstav je še posebej opazno na podeželju, kjer so krajevna kulturno-umetniška društva včasih kar tekmovala med seboj v uprizoritvah. Večina nekoč na tem področju prizadevnih društev je popolnoma utihnila ali pa se je predala drugim oblikam delovanja. Če se kje le pojavi kaj domačega na odru, je to že kar izjemen dogodek desetletja Vse bolj je očitno, da je tako tudi v samem Novem mestu, ki že tern IH lč',2 ne spravi skupaj nič svojega. Seveda imamo v bltsU!: ZlčuuiiS-ko ljubiteljstvo, ki je tudi drugod na Dolenjskem skoroda odmrlo in rešujejo čast te aktivnosti le še izjeme. V novomeški občini so to gledališke skupine v Mirni Peči, Prečni in morda še v Straži, pa še od teh ne delujejo vse nepretrgoma Najvztrajnejši so vsekakor Mirnopečani, ki vsako sezono pripravijo premiero no vega dela in si tudi v zdajšnji niso mogli, kot pravijo, privoščiti razkošja da ne bi nič igrali
Za mrtvilo na gledališkem področju v novomeški občini je veliko razlogov. Najpogosteje omenjajo pomanjkanje kadrov, predvsem režiserjev, pomanjkanje denarja (priprava domače predstave veliko stane), menjavo generacij in tudi malodušje. Poleg tega je draginja ljudi prisilila da so začeli čas, porabljen za pripravo uprizoritve gledališkega dela, preračunavati v dinarje. Mnogim je izračun pokazal, da se preveč žrtvujejo in da se je bolje ukvarjati s čim donosnim, četudi na črno, kot pa kar naprej tratiti čas za vaje. predstave, gostovanja. Še posebej, ker jim tega nihče ne prizna. In med takimi je, roko na srce, čedalje več takih, ki so še včeraj glasno prisegali, da ne morejo živeti samo od kruha. Čas in razmere so marsikoga predrugačili, da so potegnili črto pod samoodrekanjem in se predali bolj zemeljskim zadevam. To pa niso vsi razlogi za to, da bo tudi v teh zimskih dneh, kot tradicionalno najugodnejšem času za igre, manj gledaliških prestav in manj gostovanj, kot jih je bilo včasih. Vztrajajo le še tisti, ki jim kultura resnično pomeni nepogrešljivo sestavino vsakdanjika. Ali je takih res tako malo? Čejih je res, potemje to na moč tragično, grozljivo.
I. ZORAN
Knjižnica ni mrtva zakladnica
Tisoči bralcev so si lani v Študijski knjižnici Mirana Jarca med 92.000 obiski iz-posodili 278.000 knjig ali vsak prebivaiec občine povprečno 4,6 knjige
MLADINCA V KOSTELSKI ljudski noši, predstavljeni na javni prireditvi ob 5-letnici KŠD Kostel lani decembra.
Kostelska noša
odslej v knjigi
Knjigo dr. Marije Makarovič predstavili ob 5-letnici KŠD Kostel
FARA — Kulturno-športno društvo Kostel je pred dnevi ob petletnici obstoja priredilo koncert svojega moškega pevskega zbora Kolpa ter predstavilo kostelsko ljudsko nošo* in knjigo Slovenska ljudska noša v besedi in podobi — Kostel, ki jo je napisala priznana etnologinja in raziskovalka dr. Marija Makarovič.
Med koncertom so zborovodjem Ivetu Staniču, Matjažu VVeissu in (sedanjemu) Alojzu Miheliču pa Ivanu Delaču, Valentinu Južniču in Martinu Marinču v znak priznanja podarili umetniška dela Andreja Trobentarja in Staneta Jarma, pevcem pa podelili Gallusova priznanja: Jožetu Selanu in Ivanu Delaču zlato, Marjanu Liscu srebrno, sedmim pevcem pa bronasto. Priznanja so dobili tudi folkloristi: Martin Lisac jubilejno Maroltovo značko, sedem članov folklorne skupine pa značke za petletno delo. Delegacija občine Rab je društvu podelila knjigo o tem jadranskem otoku.
Na predstavitvi knjige o kostelski ljudski noši je avtorica med drugim navedla, da so Kostelci v prejšnjem stoletju veliko krošnjarili, zaneslo jih je tudi na Dunaj, v Pešto in drugam. Tam so sprejeli načine oblačenja in jih uveljavili tudi doma. Sredi prejšnjega stoletja je »uvožena« moda skoraj popolnoma izpodrinila pristno ljudsko r"šo v Kostelu, tako da so bili posan. z.niki, ki so vztrajali v starih oblačilih, deležni več posmeha kot občudovanja. Pri raziskavah in rekonstrukciji kostelske ljudske noše so dr. Mariji Makarovič pomagali domačini, za kar se jim je ob predstavitvi knjige javno zahvalila.
J. P.
NOVO MESTO — Prve ponovoletne dneve so v Študijski knjižnici Mirana Jarca podobno kot tudi v drugih novomeških kulturnih ustanovah porabili za zbiranje podatkov in pisanje poročil o dejavnosti v preteklem letu, izdelali so najrazličnejše izračune in primeijave, nastajajo pa tudi že prve analize, ki bodo iz različnih zornih kotov osvetlile pereča vprašanja knjižničarstva.
Kako je bilo torej v novomeški Štu- njeni resnični obiskovalci. Zavidljivo dijski knjižnici lani, v zadnjem letu eno- visoka je bila preteklo leto tudi izposo-inpoldesetletne »vladavine« kulturnih ja. Podatki povedo, da so v vseh oddel-
skupnosti? Najprej povejmo, da vse primerjave z letom 1988 kažejo porast vsega, kar se v tej ustanovi dogaja. Najbolj razveseljivo pa je, da se obisk in izposoja knjig nenehno povečujeta, kar ;»di Dotnuie že star0 u'«otovitev, daje
knjižnica trdno vgrajena v kuuuiTiu Življenje prebivalstva. Ob tem ne gre prezreti, daje vse, s čimer lahko postreže ta ustanova, v enaki meri namenjeno izobraževanju, in to tako šolske mladine kot tudi odraslih.
Obisk skokovito narašča. Lani so zabeležili že blizu 92.000 obiskov bralcev ali dobrih 8.000 več kot leto poprej. Statistika bi tu hitro dodala, da je lani vsak prebivalec novomeške občine kar 1,5-krat obiskal Študijsko knjižnico Mirana Jarca. To pa seveda ni res, pač pa so se tolikokrat mudili v tej ustanovi
V BREŽICAH TOKRAT GALA PRIREDITEV
BREŽICE — Ljubitelji gledališke umetnosti bodo jutri zvečer ob 19.30 lahko zopet sedli pred oder brežiškega prosvetnega doma. Tokrat se jim obeta izvenabonmajska predstava Žagrebške koncertne direkcije z naslovom »Gala«. Scenarij za to trenutno zelo iskano delo sta napisala znana hrvaška igralca perica Martinovič in Goran Matovič, ki se bosta obenem predstavila tudi kot glavna igralca. Predstavo zaokroža glasba Arsena Dediča.
ITALIJANSKI DUO
DOLENJSKE TOPLICE — Italijanski duo, ki ga sestavljata violinist Igor Kuret, zamejski Slovenec iz Trsta, in harfistka Francesca Frigotto iz Bolzana, bo danes, v četrtek, 18. januarja, ob 20. uri nastopil v Viteški dvorani Zdravilišča v Dolenjskih Toplicah. Na celovečernem koncertu se bosta priznana glasbenika predstavila s programom, ki sta ga pripravila za svojo večdnevno turnejo po Beli krajini. Dolenjski in Posavju. V ponedeljek, IS.januarja, sta nastopila v Črnomlju, včeraj pa tudi v Sevnici. Današnji koncert v Dolenjskih Toplicah pričakujejo z velikim zanimanjem.
kih knjižnice izposodili že okoli 278.000 knjig in drugih enot knjižničnega gradiva ali dobrih 29.000 več kot leto poprej.
• Študijska knjižnica Mirana Jarca je že pred leti v svojih oddelkih uvedla
»talno č:sr.st;o, 10 «> otecv-!?: ~
redno obiskujejo knjižnico in si izposojajo knjige. V letošnjem kulturnem tednu od 5. do 10. februarja bo brezplačen vpis članov na vseh njenih oddelkih. To bo eden od prispevkov Študijske knjižnice v počastitev 8. februarja, Prešernovega dne.
Če spet uporabimo govorico statistike, lahko zapišemo, da sije lani povprečno vsak prebivalec novomeške občine v Študijski knjižnici izposodil 4,6 knjige. Kot že rečeno, je moč tako ugotavljati skoz statistična očala, v resnici pa si je toliko knjig izposodilo kdove kolikokrat manj resničnih obiskovalcev, resničnih bralcev.
Porast obiskov in izposoje so lani zabeležili vsi oddelki knjižnice, od vseh pa najbolj pionirska knjižnica, ki je lani obhajala 25-letnico ustanovitve. Imela je 35.000 obiskov ali 6.000 več kot leto
poprej in izposodila 81.000 knjig, kar 9.000 več kot leta 1988.
Ena od redkih krivulj, ki kažejo navzdol, ponazaija letni knjižni prirastek. V letu 1988je knjižnica svoj fond povečala za okoli 7.500 enot oziroma za manj kot leto poprej. Podatka za knjižni dotok v lanskem letu še ni, saj lani naročene ali kupljene knjige prihajajo tudi še letos. Boje se, da ne bodo dosegli dotoka iz leta 1988, kaj šele presegli.
»Zadnja leta odhaja iz knjižnice veliko nepostreženih obiskovalcev, to pa je posledica manjše nabave števila izvodov posameznih del in tudi tuje literature,- agdtsvijš ravnate); študijske knjižnice Mirana Jarca, prof. Janez Mežan. Pravi, da je bila knjižnica do zdaj pri tem brez moči, ker ni imela denarja za nakupe. Upa, da bo poslej bolje. Že letos bo za nabavo knjig dobila od republike 70 odstotkov potrebnega denaija, medtem ko bo morala 30 odstotkov sredstev v ta namen zagotoviti novomeška občina.
I. ZORAN
AFRIŠKA UMETNOST
NOVO MESTO — Zaradi izrednega zanimanja za razstavo, ki stajo že v jeseni iz svojega bivanja v afriških deželah v Domu starejših občanov predstavila No-vomeščana Marica in Edo Trelc, sta obljubila, dajo bosta ob 10-letnici doma spet postavila. Odprta bo od četrtka, 18. januarja, do sobote, 20. januarja, vsak dan od 10. do 17. ure.
Hočem, da nekaj ostane
Uspel literarno—glasbeni večer krškega literarnega kluba v Novem mestu — na OS Bršljin _
Tudi oder kroji abonmajski spored
»Morebiti se nam letos ne bo treba opravičevati zaradi zamenjave že najavljenih gledaliških predstav,« pravi Mira Maljuna, direktorica Doma kulture
NOVO MESTO — Petkov literar-. no—glasbeni večer, ki so ga v avli osnovne šole Bršljin v Novem mestu na pobudo tamkajšnjega kulturnega društva izvedli člani literarnega kluba Beno Zupančič iz Krškega, lahko v vseh pogledih označimo kot uspelega. Ne samo, da se je na tem večeru zbralo za naše današnje razmere lepo število ljudi, ampak so obiskovalci s te prireditve tudi odšli zadovoljni in, kot se temu reče, kulturno bogatejši.
To pa je samo še en dokaz več v desetletni dejavnosti krškega literarnega kluba, da jim je uspelo najti tisto posrečeno obliko predstavitve svojih želja, hotenj, kulturne prizadevnosti ter ustvarjalne potence, ki odzvanja tudi zunaj ozkih meja somišljenikov. Krški literarni klub, ki združuje tako literarne ustvarjalce, recitatorje, glasbenike in plesne navdušence, si je ustvaril ime in sloves resne in zavzete skupine umet-
niških ustvarjalcev in kulturnih zagnancev, kijih njihovo slovensko geografsko obrobje prav nič ne obremenjuje, kaj šele, da bi jih determiniralo. V tem desetletju so uspešno nastopali po vsej Sloveniji, tudi v Cankarjevem domu, ki velja za posvečeni hram slovenske kulture.
Bršljinski večer so krški kultumo-umetniški gostje izvedeli pod naslovom Hočem, da nekaj ostane, kar je eden od verzov iz pesmi Aste Malavašič, ene od članic tega kluba. Celoten celovečerni programje, bi lahko rekli, pravi klubski avtorski večer: tako literarni prispevki, recitacije, kot besedila in glasba songov ter njihova izvedba so delo članov kluba.
Krški literarni klub občasno izdaja svojo revijo Literarni listi, letos pa nameravajo izdati kaseto s songi, ki jih je tudi v Bršljinu izvrstno izvajala Stanka Macur v spremljavi Janka Avsenaka.
A. B.
NOVO MESTO — Če Novo mesto že ne premore lastnega (polpoklicnega) gledališča, pa je deležno vsaj nekaj tistega, kar pripravijo drugod. Obiskovalci !si v glavnem lahko ogledajo predstave v okviru gledališkega abonmaja, ki ga Zadnja leta organizira Dom kulture, prej pa gaje Zveza kulturnih organizacij. Vsaka abonmajska predstava je na odru dvakrat, v dveh zaporednih dneh, vsakokrat za drug red. To pomeni, da mora gostujoče gledališče v Novem mestu Prenočiti, kar precej podraži gostovanje.
manj kot prejšnjo sezono a menijo, daje to še vedno visoka številka. Praznih se-
Spričo draginje, ki se ji seveda tudi kultura ne more izogniti, so novomeški Rlodališki abonma že pred dvema leto-1114 »pristrigli« za dve predstavi. Name-Mo nekdanjih devet jih je zdaj v sezoni na sporedu samo sedem. In še te niso Ppvsem po meri potreb obiskovalcev, k' si kajpak ne morejo privoščiti obiska Podstav drugje, denimo v Ljubljani, P?« pa bolj po meri novomeškega odra. ■Udi letošnji abonmaje bolj ali manj se-|javUen po tem »kriteriju«. Čeprav ni s 0 vse na roke sestavljalcem, pa ne mo-■. rettl0 reči, da so predstave manj Jcjj Pdvlačne.
iu- , Do zdaj so se v Domu kulture zvrsti-rja Štiri predstave letošnjega abonmaj-pa pega sporeda. Zadnja, Maraton, v ka-d? fr' med drugim nastopata krški rojak ' J-?vk0 Cerjak in pevka Neca Falk, je an- t® na sPort-’du v začetku minulega a s>' Kaže, da b°do predstave tudi po-ejo fj ! Potekale v skladu z vnaprej objav-pri-	programom. »V pretekli sezoni
več jrlsPio imeli sreče in smo se morali obis u v palcem kar trikrat opravičiti zarad ' F Li ^ujav najavljenih predstav,« prav ub.a , lrektorica Doma kulture Mira Ma ali- yuna
rt	gledališke predstave v Novem
j" ki v> so dobro obiskane. Abonmajske idi s 0 °Pnice je kupilo 424 obiskovalcev ij se 2b°ma za red A in red B povprečno po ;cga <■ obiskovalcev. Abonentov je nekaj
:IV-lage opu lin v itnih 3ro-
dežev ostaja malo, saj pridejo na abonmajske predstave tudi obiskovalci, ki sproti kupujejo vstopnice. Tako je moč reči, da se v Novem mestu vsaka predstava glede na obisk izplača, računi pa kažejo nekaj drugega, namreč to, da si Dom kulture ne bi mogel privoščiti nobenega gostovanja gledališča od drugod, če ne bi dobil regresa za kritje stvarnih stroškov. Kolikšen je ta regres, ki ga je do zdaj prispevala kulturna
skupnost, je težko izračunati. »Najprej zato, ker je bil od gostovanja do gostovanja drugačen, potem pa zato, ker ob inflaciji, kakršno smo imeli do uveljavitve novega dinarja, noben znesek, ki bi ga lahko povedala, ne bi ustrezal dejanski vrednosti in omogočal primerjave,« pojasnjuje Maljunova.
Povedati je treba še to, da je Dom kulture kot glavni »oskrbovalec« No-vomeščanov z gledališkimi, glasbenimi in drugimi prireditvami nekatere abonmajske predstave (npr. Čakajoč Godo-ta. Pesnikova žena) »porabil« tudi za mladinski spored ter tem dodal še nekaj drugih samo mladinskih predstav drugih gledališč, ki s svojimi predstavami ne zapolnjujejo novomeškega gledališkega abonmaja.
I. ZORAN
PISATELJI ZA
demokracijo
inL^BLJANA — Mladinska knjiga —7 h,m ru^tv° slovenskih pisateljev sta a L te, «v^rajšnjim skupaj predstavila knji-irrV postelji za demokracijo, kije nastala |’arnj (j. ,.i'r<itesmih večerih v pisateljskem o so	°b tem so predstavili še dve
eda- 'lite •Posvečeni prevodom slovenske po- zh>re- Literarna revija Kreatief, ki par- knii*a v Bruslju, je posvečena slovenski Čaju! triia nosti v flamskem prevodu, avs-*a revija Wespennest pa prinaša iz-j r mlajše slovenske poezije in proze
^	orjin
Kaj obeta nova »novomeška pomlad«
Gibanje, ki se bo vse leto kazalo tudi skozi prireditve ob 70-letnici »novomeške pomladi« — Rekonstrukcija razstave iz leta 1920 in plošča?
NOVO MESTO — Že lani smo napisali nekaj O tem, da seje zamisel o kulturni prebuji v Novem mestu, ki naj bi imela spodbudo in miselno izhodišče v »novomeški pomladi« iz leta I920, v celoti prijela in da lahko resnično pričakujemo pomembne premike. Zunanja znamenja te prebuje bodo najrazličnejše manifestacije, ki se bodo začele vrstiti od bližnjega slovenskega kulturnega praznika in potem do konca letošnjega leta. To bodo likovne razstave, glasbeni koncerti, literarni večeri in še marsikaj drugega, s čimer naj bi obeležili 70-letnico »novomeške pomladi«, obenem pa naj bi bilo vse predstavljeno tako, da bo v tem moč zaznati kulturno gibanje. Da naj bi šlo pri tej prebuji oziroma gibanju resnično za kaj več kot samo za praznovanje pomembne kulturne obletnice, to ne nazadnje dokazuje tudi dejstvo, da je že v priprave številnih letošnjih manifestacij vključenih neprimerno več ljudi, kot jih sodeluje ob drugih priložnostih, in še,
da potekajo tovrstne aktivnosti kot nekakšna skupna nadgradnja siceršnje dejavnosti kulturnih ustanov.
Kot rečeno, naj bi se prve prireditve, zaznamovane z «novomeško pomladjo«, začele že v dneh proslavljanja slovenskega kulturnega praznika. Začetek tovrstnega cikla prireditev naj bi bil celovečerni koncert 7. februarja v novomeškem Domu kulture, kjer naj bi nastopili domači poustvarjalci, na sporedu pa imeli tudi skladbe Marija Kogoja, skladatelja, ki se je proslavil s koncerti v dneh »novomeške pomladi« pred 70 leti. Na koncertih, ki bodo potekali za omenjenim, bodo nastopili domači v glasbeni akademiji izšolani izvajalci, nekateri od teh koncertov bodo povezani z. literarnimi večeri, otvoritvami likovnih razstav in s podobnimi prireditvami. Predlagajo še, da bi v Novem mestu predstavili dela skladatelja Pavla Mihelčiča, da bi pripravili večer pianista Andreja Jarca in orgelski koncert z deli Ignacija Hladnika,
bogat koncertni del pa naj bi se zaključil s predstavitvijo simfoničnih pesnitev Marjana Kozine.
V zveži z literarnim delom ima več lepih zamisli Študijska knjižnica Mirana Jarca. Med drugim načrtuje večer, na katerem bi predstavili Mirana Jarca, Antona Podbevška in druge besedne ustvarjalce, ki so nastopili na »novomeški pomladi«. Predlaga tudi, da bi na posebnem večeru predstavili sodobno literarno ustvarjalnost v Novem mestu živečih avtorjev. Po svoje se v te aktivnosti vključuje nagradni literarni natečaj za mlade besedne ustvarjalce, ki gaje razpisal odbor za literarno dejavnost pri ZKO, nanje pa navezuje tudi pričakovani izid prve številke revije Rast, v kar se je preimenovala Samorastniška beseda.
Zanimiv je tudi likovni del, za katerega bo skrbel Dolenjski muzej. Ze februarja ali marca bodo v Dolenjski galeriji pripravili razstavo del v Novem mestu in okolici živečih in
ustvarjajočih likovnikov. Na povabilo prirediteljev so se odzvali likovniki amaterji in akademski slikarji in minuli petek tudi že dostavili svoja dela za izbor. Razstava naj bi prikazala likovni trenutek Novega mesta, ob njej pa bo izšel katalog. Jeseni naj bi v Jakčevem domu prikazali tudi del razstave iz leta 1920, na kateri je sodeloval tudi Rihard Jakopič, na hotelu Kandija, kjer je ta razstava bila, pa odkrili spominsko obeležje.
Organizacijski odbor za pripravo aktivnosti ob 70-letnici »novomeške pomladi«, ki ga vodi Jože Škufca, je seveda predvidel precej več vsega, kar naj bi se dogajalo v Novem mestu in novomeški občini in od česar smo tu navedli le del. Ker pa vse te aktivnosti niso in ne smejo biti same sebi namen, so v odboru predlagali, da bi pripravili tako imenovani interdisciplinarni projekt, ki bi javnosti celovito predstavil »novomeško pomlad« iz leta 1920 in zdajšnje gibanje, imenovano po njej. Takšna predstavitev je pomembna zlasti za šolsko mladino, še posebno, če upoštevamo, da nova »novomeška pomlad« ne bo le trenutek, zožen na leto 1990, temveč tudi in predvsem gibanje, čigar trajanja i*i moč določiti niti ne omejiti.
I. ZORAN
kultura
in
izobra-
ževanje
Nova gimnazija
Dr. Franc Lazarini, predsednik Strokovnega sveta SRS za vzgojoin izobraževanje, si močno prizadeva, in to s prepričljivimi argumenti, da
u.™?" "	-/-• i
ustoličili gimnazijo. Seveda to ne bi pomenilo, da bi v življenje priklicali šolo, ki jo je odpravilo usmerjeno izobraževanje, temveč bi se tako imenovala enotna splošna srednja šola
To bi bilo možno, ugotavlja dr. Lazarini, saj so si zdajšnje splošne smeri naravoslovnega in družboslovnega pa tudi pedagoškega programa — te pa se izvajajo v glavnem na srednjih šolah, ki so nastale na »pogoriščih« nekdanjih gimnazij — podobne kot jajce jajcu. Učenci, ki bi se želeli šolati po teh programih, bi se, kot predlaga dr. Lazarini, lahko že v šolskem letu 1990/91 vpisai v novo gimnazijo oziroma v eno od treh njenih smeri- pedagoško, družboslovno in naravoslovno.
Gimnazija naj ne bi izobraževala učencev neposredno za poklic, ampak naj bi bila bolj pripravljalnica za višje- in visokošolski študij. Opravljala naj bi poslanstvo, kakršnega je imela vseskozi in dotlej, dokler je ni, kot rečeno, izpodrinila usmerjena šota.
To, kar predlaga dr. Franc Lazarini še ne bo ostvarjeno samo po sebi, saj mora zamisel o vrnitvi gimnazije (kot tudi predlog o ponovni uvedbi poklicnih šol) še skoz dolgo proceduro strokovnih in drugih pristojnih teles. Vse pa sodi, zatrjuje dr. Lazarini, v drugo fazo srednješolske preobrazbe, ki jo omogoča spremenjeni zakon o usmerjenem izobraževanju. V drugi fazi naj bi dodelali šolski sistem, se pravi tudi odpravili pomanjkljivosti in zgrešene zadeve iz prvefaze, ko je nastopila »vladavina« usmerjenega izobraževanja.
Ponovno ustoličenje gimnazije (kot tudi ločitev poklicnih šol od srednjega strokovnega šolstva) je logična in nujna posledica spoznanj in izkušenj, ki pravijo, da je bilo usmerjeno izobraževanje bolj od nekoga zaukazano, kot pa proučeno. Kot pravi dr. Lazarini, mora vse novosti in spremembe na področju vzgojno-izobraževalne dejavnosti, ki je že po nara vi silno občutlji va, voditi modrost, oprta na znanje in poznavanje. Vse naj poteka počasi, premišljeno.
I. Z.
KRČANI V NOVEM MESTU — Krški literarni klub Beno Zupančič seje na literarno—glasbenem večeru v bršljinski osnovni šoli predstavil v najlepši luči. (Foto: A. B.)
Počitniški kino
Med zimskimi počitnicami risanke in komedije v Domu kulture
NOVO MESTO — Za učence novomeških osnovnih in srednjih šol, ki bodo od ponedeljka, 22. januarja, na dvotedenskih zimskih počitnicah, je tukajšnji Dom kulture pripravil spored filmov za ta čas. V kinu bodo matineje ob 10. uri, in to vsak dan razen ob sobotah in nedeljah, mladi obiskovalci pa si bodo lahko ogledali: 22. januarja karate film Kickbavver, 23. januarja risanko Medvedki dobrega srca, 24. januarja pustolovsko komedijo Moja afriška pustolovščina, 25. januarja komedijo Gadje maturirajo, 26. januarja komedijo Gangsterji nežnega srca, 29. januarja igrano-risani film Kdo je potunkal Roggerja Zajca?, 30. januarja fantastični film Zvezdne poti IV — Vrnitev, 31. januarja komedijo Odtrgani ter 1. in 2. februaija akcijski film Rambo lil.
POPRAVEK
V Dolenjskem listu z dne 11 .januarja 1990 se podnaslov vokvirjenega zapisa »Nove« belokranjske pesmi pravilno glasi: Ob izidu publikacije »Lepa Ane govorila«, ki jo je uredil Julijan Strajnar, ne pa, kakor je bilo natisnjeno. V sestavku je še nekaj napak, ki jih je zagrešil tiskarski škrat. Tako je škrat v prvem stolpcu premešal črke in besedo presneli spremenil v prenesli, s'tem pa popačil vsebino. Avtorju prispevka in bralcem se za napake opravičujemo.
• Tiskarske napake so koristne, saj razveseljujejo bralce. Prav nasprotno pa avtorji člankov težko prenesejo njihovo prisotnost. Muči jih občutek, da so jim uničile in izmaličile ves članek in da sploh vsemu svetu vladajo kaos, zloba in šlamparija. (Čapek)
DOLENJSKI LIST
pisma
in
odmevi
Komisija
sporoča
za javnost
O »Gradbeni aferi«
Komiki'0 •"> rjlnvitn nr*-*;*-*
......	L"1'''.... .,,.1111:11
louuiev oko-
liščin skupščinskih razrešitev dveh funkcionarjev v letu 1987, ki jo je ustanovila in imenovala skupščina občine Novo mesto 5. decembra 1989, je pričela delo 14. decembra 1989. Do sedaj je imela štiri seje. Na podlagi sklepa o nalogah komisije si je komisija za svoj cilj zastavila proučitev delovanja družbenopolitičnih organizacij in skupščine občine Novo mesto v zvezi s tako imenovano »gradbeno afero« od prvih dosegljivih podatkov o obravnavanju te zadeve znotraj skupščine občine ali družbenopolitičnih organizacij preko vložitve ovadbe do samih razrešitev v skupščini.
Komisija zbira podatke in dokumentacijo, pri čemer do sedaj ni imela težav.
pri delu v komisiji člane ovirajo predvsem številne kategorične ocene, ki jih posamezniki objavljajo v javnih občilih, kar postavlja pod vprašaj smiselnost dela komisije.
V nadaljevanju bo komisija poleg zbiranja pisne dokumentacije opravila tudi razgovore. Zaradi obsežnosti gradiva in , pomembnosti zadanih nalog komisija z delom ne more hiteti in je ugotovila, daje bil rok, postavljen za izdelavo poročila, prekratek.
Po končanem delu bo komisija poročala skupščini občine Novo mesto.
Komisija za celovito proučitev okoliščin skupščinskih razrešitev dveh funkcionarjev v letu 1987
POJASNILO O POŽARU V SOTEŠKEM GRADU
Dolenjski listje II. januarja na 14. strani objavil vest o požaru v soteškem gradu. Ne oporekam strokovnim ugotovitvam požara, rad pa bi javnosti pojasnil sledeče:
Na kraju požara je bila prva domača soteška prostovoljna gasilska enota, ki seje z ognjem prva spopadla: prav tako so gasilci te enote prvi začeli reševati premičnine, tako so rešili vseh sedem konj. Pri tem sta se najbolj izkazala Zdenko Kralj in Igor Golob. Gasilcem so pomagali pri reševanju tudi ostali vaščani. Sele približno po 20 minutah je prispela na kraj požara poklicna gasilska enota iz Novega mesta. Od ostalih gasilskih društev iz okoliških vasi pa je bila prisotna le prostovoljna gasilska enota iz Vavte vasi. S tem pojasnilom ne želim žaliti, ampak le opozoriti, naj se poroča le resnica in naj se ne posplošuje. Da pa ni bilo človeških žrtev, bi »zaslužili« priznanje konji, ki so s silnim rezgetanjem prebudili prebivalce iz spanja.
FRANC ŠEGA, predsednik prostovoljne gasilske enote Soteska
POPRAVEK
Prejšnji teden smo na tej strani pod naslovom »Z opremo civilne zaščite ravnajo kot z navlako« slabo ravnanje pomotoma pripisali Veliki Loki priTrebnjem. Kritika bi se morala nanašati na Veliko Dolino v brežiški občini, ki pa jo je tiskarski škrat tako neodgovorno prekrstil. Prizadetim se za napako opravičujemo.
Uredništvo DL.
Premalo politikov?
Kljub strankam v druž-
benopolitičnem zboru manj delegatov
RIBNICA — Zadnje skupno zasedanje vseh zborov občinske skupščine Ribnica je pokazalo vse slabosti delegatskega sistema. Prvič seje zataknilo že pri ugotavljanju sklepčnosti, ker je verifikacijska komisija upoštevala večino prisotnih v družbenopolitičnem zboru od 21 delegatov, in ne 23, kolikor jih po statutu šteje ta zbor.
Pri glasovanju o dopolnitvah volilnega odloka nesklepčnost DPZ še ni bila očitna. Dopolnilo, da kmetje dobe še eno mesto v zboru združenega dela, sta izglasovala dva zbora, DPZ pa ne. Dopolnilo, ki ga je
. 11	1 . r7£tl	.	• t • J I •	1
.nredlavala 7^"^ u; h *•=
Resnica o pokopanem pozdu z Rožnega
Kako je pozd Elektromontaža Rožno nastal in kako je zaspal, pišeta ustanovitelj Matko Abram in vodji ____________________Drago Mirt — Odgovor Leopoldu Žibertu (DL 21. 12. 1989)_______________
naj Ul, Uu Ul UO
novih volitvaha povečali število delegatskih mest v DPZ od predlaganih 17 na 21, pa ni dobilo podpore v nobenem zboru.
Nesklepčnost DPZ seje izkazala pri posamičnem glasovanju za sprejem celotnega odloka, ki sta ga ostala dva zbora izglasovala, DPZ pa zaradi nesklepčnosti ne. Zato Se je DPZ sestal naslednji dan in z občutkom slabe vesti prilagodil glasovanje ostalima zboroma. Tako je bilo izglasovano, da bo DPZ štel v prihodnje 17 članov, zbor krajevnih skupnosti 25 članov in zbor združenega dela 22. Tako bo torej družbenopolitični zbor podedoval neučinkovitost dosedanjega zbora v obliki nesorazmerne zastopanosti, kar je slaba popotnica razvoju pluralizma v ribniški občini.
S. HAFNAR
ZELO USPEŠNO 1989. LETO
KOČEVSKA REKA — Ko so v tej krajevni skupnosti spravljali bilanco čez minulo leto in hkrati spravljali načrte za letošnje leto, so ocenili, daje bilo uspešno. Nadvse zadovoljni so s podatkom, da se število krajanov od zadnjega popisa prebivalstva povečuje, in to predvsem zaradi povečane stanovanjske gradnje v Moravi, Štalcarjih in Novih Lazih ter ostalih krajih. V zadnjih letih so posvečali skrb gradnji vodovodnih omrežij in obnovi že obstoječih. Tako so v zadnjih petih letih zgradili 8 kilometrov novega vodovodnega omrežja in obnovili 12 km. Pri teh gradnjah so pomagali in sodelovali: posestvo Snežnik, Območna vodna skupnost Ljub-Ijanica-Sava v Ljubljani in enote JLA. Zadovoljni so tudi s telefonskim omrežjem, saj imajo vsa gospodinjstva telefonske priključke. Pohvalno je tudi to, da pri razreševanju teh zadev sodelujejo krajevna organizacija SZDL in tamkaj delujoča društva.
V. D
Na pobudo krajanov in prijateljev sem primoran kot ustanovitelj pozda na Rožnem v nekaj stavkih razložiti «so resnico.
Ko sva s sinom Marjanom imela zadnja leta 14 zaposlenih, obseg dela pa seje večal, sem šel na občino in zaprosil, da mi odobrijo zaposlitev še 7 ljudi. Vendar zakonsko to ni bilo mogoče, zato sem se odločil, da ustanovim v naši KS Rožno—Presladol podjetje, v katerem bodo našli zaposlitev domači delavci. Tako sem se obrnil na KS in sklenili smo pogodbo za desetletno uporabo zgornjih prostorov družbenega doma na Rožnem (zgornji prostori v izmeri 180 m2 površine z delnim obzidom in streho). Konec leta 1978
SO bili r'r,';,v.'n nrinravl'»»; -»■
__ fji v. L• - ~ .|mw • ilVlil *-t» twinilV.HI
pregled, uporabno dovoljenje pa sem prejel v naslednjih mesecih. Potrebno je bilo pridobiti še pogodbo za ustanovitev pogodbene organizacije združenega dela (pozda). Ko je bila pogodba od SO Krško podpisana, sem začel zaposlovati ljudi predvsem iz domačega kraja ter bližnje okolice. Med njimi je bil tudi Leopold Zi-bert, KV mizar. Komisija, kije bila določena za ocenitev vloženega delaje na podlagi računov ugotovila, da moja vložena sredstva znašajo 72 milijonov ali takratnih 76 tisoč DEM. Za preostali trud, kije bil vložen v izgradnjo tega objekta ter nakup osnovnega drobnega materiala za začetek obratovanja, pa sem ocenitev odklonil, saj sem smatral, da sem storil veliko uslugo domačinom, ki so na delo lahko prihajali v copatih ter hodili domov na malico. Pri izgradnji in ustanavljanju mi ni pomagala nobena delovna organizacija, kot tudi ne občina. Moram pa priznati, da sem 9. 12. 1982 dobil državno odlikovanje s srebrnim vencem za dobro organizacijo in gospodarjenje v KS Rožno-Presladol. Marca 1980 smo prejeli od sodišča sklep o vpisu pozda v sodni register, tako da je pozd pričel obratovati 1.4. 1980 (v ustanavljanju vse do 25. 8. 1981). Nekaj mesecev po sklepu so bili sprejeti statut ter drugi potrebni samoupravni akti. V sporazumu je bilo napisano, da v primeru, če delavec ne soglaša z. deležem ustanovitelja, mu ni potrebno skleniti delovnega razmerja (delež seje izplačeval po zaključnih računih). Ko je nastopila samouprava delavcev, se je delovna disciplina nekaterih zaposlenih zelo poslabšala. Samo primer: prejel sem telefonski poziv od GIP Betona, da moram z. deli na prizidku Lisce Sevnica pohiteti, v nasprotnem primeru bomo plačali penale. Še isti dan sem odšel na gradbišče in to povedal Leopoldu Žibertu. Prosil sem ga, naj on in še dva delavca ostanejo
terial za svoj »fuš«. Opozoril sem ga, daje takšna nabava možna samo po službi, on pa mi je na kratko odgovoril: »saj na gradbišču delajo zame sodelavci.« Žibert in še nekaj delavcev je iskalo samo pravice, dolžnosti pa niso poznali. Sprašujem se, kako lahko tak človek dela v podjetju, ko pa ima doma dobro opremljeno mizarsko delavnico in dela stavbeno pohištvo in
obija opaže, ne samo v KS, ampak tudi daleč naokoli in pozno v noč. Tov. Žibert že
več kot 10 let opravlja svojo popoldansko delo, saj je delal veliko tudi pri meni, seveda proti plačilu. Sprašujem se tudi, za koliko je v teh letih prikrajšal družbo, saj ne vem, če ga djvčni inšpektor sploh oo-
iam. venoar pa id m moja stvar.
Leta 1985 sem izpolnil 60 let in imel delovne dobe nad 40 let, zato sem odšel v
pokoj in sina Marjana določil za vodjo
' Po
pozda, kajti zakon mi je to odpuščal, mojem odhodu je ostal moj še preostali vloženi delež v višini 15%, ki sem ga prenesel na sina. V času njegovega vodstva od 1.3. 1985 do 28.2. 1986 ni bil preveč zadovoljen, ker je v naši stroki velika konkurenca in je težko prišel do dobrih pogodb. Ko je leto minilo in sem ga vprašal, zakaj zapušča pogodbeno organizacijo, mi je odgovoril, da bo rajši skrbel za 7 delavcev, kot mu dopušča obrtni zakon, ne pa za 28 zaposlenih, ki niso bili z nobeno stvarjo zadovoljni. Pogodbena organizacija bi morala takrat razpasti, če ne bi s pomočjo IS SO Krško ter s približno 75-odst. sogla-šanjem delavcev izvolili za vodjo pozda Draga Mirta, ker od ostalih ni nihče hotel prevzeti odgovornosti. In zdaj prisluhnimo še tov. Mirtu.
»Kot zadnji vodja pozda sem to dolžnost sprejel, danes pa me po dnevnem časopisju obrekujejo bivši sodelavci, zato bi želel v nekaj stavkih osvetliti svoje triletno vodenje pozda.
Veliko sem delal z ljudmi, kajti to meje veselilo, vendar sem na koncu ugotovil, da bolj ko si z ljudmi dober, prej te spodnese-
delali. Globoko sem prepričan, da zame ni delal nihče, saj sem moral za vse delo preskrbeti in ga voditi, Nikoli si ne bom delal utvar, da so bili osebni dohodki dobri, toda upam si trditi, da tudi niso bili najslabši. Vendar nikogar nisenj zadrževal, da mora »životariti« v pozdu, kot so izjavili tov. Žibert ter še nekateri.
Meseci so tekli, minila so leta, vendar se je ponavljala vedno ista pesem. To je doseglo vrhunec v letu 1988, ko so nas obiskali organi za notranje zadeve. Kot sem že uvodoma povedal, je od vsega začetka obstajal sum, ki je bil s tem obiskom tudi potrjen. To je naredila peščica zaposlenih,
J- IT.C.I^SPounesti z vodilnega mesta, svoje grehe pa s tem prikriti. Podjetje sem zato sklenil zapustiti pred potekom pogodbe. Iz sklepa, ki sem ga prejel od pristojnih služb, je razvidno, da sem za pozd pridobil 834.500 din premoženjske koristi, ne pa ga oškodoval, kot navaja tov. Žibert v Dolenjskem listu z dne 21. 12. 1989. Pozd sem zapustil že marca 1989 po zaključnem računu. Danes se sprašuje, zakaj je pozd obstojal samo še dva meseca. V njem so pač ostali delavci, ki jim ni bilo kaj dosti do dela, kaj šele do tega, da bi kdo poprijel za krmilo. Krmilo je prevzel KarLKlakočar, KV elektromon-
jo. Dobroto so pripravljeni vračati s hu-etkami. Poze
go rednem delovnem času (popoldan). Zib
Žibert mi je odgovoril: »Jaz. bom delal samo 8 ur, ker moram takoj doma dokončati okna in vrata, saj sem stranki zagotovo obljubil.« Žibert je odšel domov, z njim pa tudi preostala dva delavca. Tako dela na Lisci niso bila pravočasno končana in je pozd moral plačati penale, čigar vrednost ni bila majhna.
Tov. Žiberta, ki me zdaj obrekuje po časopisih, sem večkrat dobil po trgovinah med delovnim časom, ko je nabavljal ma-
dobijo ter s spletkami. Pozd sem prevzel marca 1986, ker sem bil prepričan, da nas takratnih 28 zaposlenih ne bi imelo trenutno kam oditi. Tako sem nase prevzel veliko breme. Trudil sem se po svojih močeh ter ni mi težko priznati, da sem velikokrat iskal pomoč, tako na IS SO Krško pri Igorju Dobrovniku kot tudi pri Matku Abramu. Pri obeh sem dobil podporo ter smernice za nadaljnje delo: za.vse sem jima še danes hvaležen. Vendar so nekateri delavci začeli sumiti name. To sem občutil posebno pri zaključnem računu za leto 1987, ko sem pustil pozdu 2.160.000 din, ki sem jih bil po zakonu upravičen prejeti (iz naslova gospodajenja). Namesto da bi delavci vestno opravljali svoje delo, so začeli izrabljati vsako mojo odsotnost. Nekateri so celo izjavljali, da hodijo v sužbo samo zaradi tega, da so socialno zavarovani, ter namesto na delo mislijo, kaj bodo delali popoldan na »fuš«. Tako so se stvari zapletale. Iz meseca v mesec so se spori nadaljevali, vedno samo zaradi osebnih dohodkov, govorili so, da zame ne bodo
Potresi in jedrska elektrarna
Ob močnejšem so jo ustavili ročno, šibkejši pa je »zbudil« dva ventila
Prepričan sem, da šele prihajamo do običajnejšega obveščanja o delu naše edine nuklearne elektrarne. To kaže tudi odgovor direktorja republiške jedrske uprave v Borbi, ki je avtorski prispevek, lepo podpisan z imenom in priimkom.
Ob ponavljajočih se potresih na Krškem polju pa prihaja, milo rečeno, do nerodnosti. Ob doslej najhujših potresnih sunkih, o katerih je poročalo sobotno Delo 30. decembra lani, naj bi bila jakost prvega in najmočnejšega potresnega sunka ocenjena na 3,4 stopnje po Richterjevi lestvici. Čez en teden, v soboto, 6. januarja, je poročal Dnevnik o ponovnih potresih v Krškem, kjer naj bi imel najmočnejši sunek moč 2,7 stopnje po Richterjevi lestvici. Pri potresu konec decembra so jedrsko elektrarno, kot
pišejo v Delu, preventivno ročno zaustavili, minuli petek zjutraj pa je, kot poroča Dnevnik, «tresenje tal sprožilo varnostno stikalo dveh napajalnih črpalk na sekundarnem, tokrat klasičnem delu elektrarne«. Kakšne so te naprave, če so, milo rečeno, prespale potrese večje jakosti konec decembra? Hvalevredno, daje reagiralo osebje, kar samo potrjuje, kako neprecenljiv je človek.
Kar krepko smo že zakoračili v januar, a ni ne duha ne sluha o gradivu za javno razpravo o skladišču za srednje in nizko radioaktivne odpadke, zaključena pa naj bi bila do konca januarja. Ob dosedanjih objavah v tisku smo lahko prebrali ne ravno pomirjajoča stališča strokovnjakov jedrske. Tako je mag. Krešimir Fink odgovoril za Prilogo Do-
lenjskega lista 14. decembra lani dobesedno tudi to: »S tehničnega vidika je JE najbolj nevarna ob polni obremenitvi...« Dobro, jugoavto je tudi nevaren pri največjih hitrostih, JE pa je bila verjetno grajena za neko obremenitev. Ko sedaj povedo, da sojo ta in ta dan ali uro po potresu pognali »do deske«, zakaj naj bi bila potlej nevarna?
Govor je o ekološki tabli v Krškem. Na njej bi javnost lahko neposredno spremljala delo JE Krško. Imamo sistem javnega obveščanja, zakaj ne bi podatkov posredovali tudi okoliškim lokalnim radijskim postajam in našim osrednjim elektronskim medijem, kot se npr. posredujejo podatki o onesnaženosti zraka? Tako bi imeli na enem me-
stu kar zanimivo sliko okolja, mar ne?
olja
ALFRED ŽELEZNIK za Zelene iz Sevnice

I
Če država državljana goljufa, bosta kmalu praznih rok oba
Popraviti bo treba še marsikatero krivico
Posedujem »Sklep o cenitvi vojne škode, opr. štev. 4826/45, z dne 8. X. 1945, znesek 21.120.— din.« Sliši se kot pravljica za lahko noč. Takrat bi za ta denar, če bi ga dobila, lahko kupila par volov, ki bi tehtali 1500 kg. Za te, najnovejše dinarje (ko so izbrisane 4 ničle), pa še nekoliko več. Toda o tem lahko le še sanjam.
Ni še dolgo tega, ko sem neko jutro po radiu poslušala pravnikov odgovor na vprašanje zdomca, če je res, da je Nemčija v celoti Jugoslaviji plačala
vojno škodo. Odgovor je bil, da do dinarja oziroma »pfeniga«. Naivni kakor
Jr'
n(
j
/}
— Kakšen Miloševič neki. Krško, Krški* jia*> bo, Slovence, ugonobilo ...
sem, se mi je zdelo, da odgovor ni točen, saj je omenjal le Zahodno Nemčijo (ZRN), kaj pa Vzhodna (NDR)? Ali nam od tam ni nihče naredil kaj škode? Po naključju sem na potovanju prišla v stik z upokojenim pravnikom, ki se na take diplomatske zadeve razume in je menda z. njimi imel tudi nekaj posla, pa mi je pojasnil, da od NDR plačila vojne škode niti nismo zahtevali. Zakaj to, kar
ter, poznan kot dober strokovnjak v svoji stroki. Nanj sem prenesel še svoj neizplačani delež, ki je ostal v pozdu. Višina tega
zneska pa, upam, bo ugotovljena pri likvidaciji podjetja.«
Toliko o tem Drago Mirt, sam pa želim zapisati še sledeče:
Karl Klakočar mi je kot vajenec vedno veliko zaupal. Tako je tudi v času vodenja pozda prišel k meni po nasvet, kaj naj napravi, ko ga delavci in delavke nič ne poslušajo. Odgovoril sem mu, da bo prišel čas, ko ne bo več samouprave, toda takrat bo za te delavce prepozno. Proti koncu dveh mesecev seje oglasil pri meni in mi
imajo oni in bi nam lahko nudili, imamo sami v obilju, to je socializem!
Radovedna sem, kdo je tisti denar (več milijonov mark število sem pozabila) od vojne škode prejel in za kaj je bil porabljen. Ampak nekaj takih oškodovancev je le imelo srečo, da so vsaj delno dobili povrnjeno vojno škodo, in to v obliki zemlje, ki so jim jo »podarili« takratni funkcionarji, ki so si jo »priborili« od graščakov, nekaj pa tudi od "izdajalcev«. Seveda vse po židovskem geslu »Deli in vladaj!« Mene niso uvrstili med upravičence, z izgovorom, da je moj mož antikomunist, in kot tak je bil takrat, ko seje delilo, tudi že v zaporu. Svetovali pašo mi, naj za štiri mladoletne otroke prispeva moja žlahta, ki je, z majhno izjemo, prav tako proti našemu socialističnemu sistemu. Komentar menda ni potreben.
Z radovednostjo, kdo seje okoristil z meni priznano vojno škodo, pa menda nisem prišla navzkriž, s čl. 133 KZ?
ANA LUZAR Gabrje
Tudi v Kopru vedo za
Travno goro
Marija Fortič in njeni načrti o poživitvi T ravne gore ________________
RIBNICA — Razlog, zaradi katerega se je Marija Fortič odločila prevzeti dom gasilcev na Travni gori nedaleč od Ribnice, je preprost in zanimiv. Po krajevni podobi, mirni naravi in čistem zraku jo ta turistična točka v mnogočem spominja na Roglo, daleč znano slovensko turistično središče. Marija je namreč doma iz vasi Prihova blizu Slovenske Bistrice. Je poklicna trgovka z večletnimi izkušnjami v gostinstvu in turizmu in naključno je slišala, da iščejo nekoga za vodenje omenjenega doma na T ravni gori. Prijavila se je, in kot pravi, se ni zmotila, ker... »Dolenjci so dobri ljudje. Tu sem od avgusta in nisem imela nobenih težav in problemov,« poudarja zgovorna Fortičeva.
Dom na Travni gori, katerega lastnik je Gasilska zveza Slovenije, je lepo urejen objekt s sodobno
Marija Fortič
opremljenimi prostori, v katerih so skupna ležišča za 17 ljudi, razen tega pa so na voljo še druge sobe s kopalnico. V zadnjih dveh letih se je zamenjalo več lastnikov doma; vsi so prihajali zgeslom »Vzemi denar in pojdi!«. Fortičeva pa pravi, daje prišla, da domu vrne nekdanji sloves. »Kuhinja je domača, vse v njej pripravljam po naročilu, vključno divjad, skratka tisto, kar želi gost. Pri tem ohranim pravo gostinsko atmosfero,« pravi Marija. Skrbna gospodinja računa na družbeno pomoč, ker bi rada uredila okolico objekta. Namerava postaviti snežni top, potrebno bi bilo dograditi igrišče, ki bi omogočilo bivanje športnih ekip. Preurejen pa je že hlev, tako da bi lahko prihajali jahači, glede na to, daje Travna gora skrajna točka transverzale iz. iške smeri. »V zimskem obdobju so zmogljivosti zasedene, in to dva meseca. Sem prihajajo mladi iz Ljubljane in Kopra. Bivanje stane
za otroke in mentorje 18 mark dnevno ob petih obrokih, medtem
ko je penzion za druge goste 30 mark. Sicer pa je v domu vselej prostora za prenočitev in prijetno uživanje,« pravi Fortičeva.
M. GLAVONJIC
povedal, da ne zdrži več, ker delavci noče] jo več delati, raje štrajkajo, njega pa koli' trolirajo, na kateri konec se bo odpeljal' avtomobilom. Zato seje odločil, da se za posli pri Marjanu ali pri Dragu.
Ko je Klakočar odšel, je Žibert kot vodi ja štrajka še naprej počival 8 ur v pozdu popoldan pa krepko »fušal« pri strankah Žibert ni nikoli pomislil, da ostali, ki jih jj nagovoril k štrajku, nimajo možnosti prit do takšnega denarja, kot lahko pride oi> Stoodstotno sem prepričan, da bi v prim« ru, če štirje delavci na čelu s tov. Žibcrto« prostovoljno zapustili pozd, bi po^d še dl nes ohstai*!. m ~	nc t*
Po zaslugi 5-letnega dela sije pozd post« vil skladiščev izmeri 200 m2 ter kupi zemljišče v izmeri 20 arov, na katerem j) bila mišljena gradnja poslovnih prostoro* To predstavlja danes zelo lep kup denarji da ne govorim o ostalih materialih ter a' tomobilih, katerih trije so stari eno leto«
Zato me boli laž v časopisu, daje po* brez kapitala in daje vreden le nekaj štrli kruha, kot navajajo delavci pozda. V dri' gem članku pa je stečajni upravitelj podi drugačno sliko, ko pravi, da bo preseže denarja namenjen za razvoj malega gtf podarstva v občini Krško, s čimer se ki ustanovitelj popolnoma strinjam.
Za vse ostale obtožbe, ki so bile napisi ne proti meni kot ustanovitelju pred p A četkom delovanja pozda Dred 10 leti, p bom primoran Leopolda Žiberta poklic* na zagovor k pristojnim službam.
Ustanovitelj pozd!
MATKO ABRAh
KAJ SE DOGAJA S SLOVENSKIMI VOJAKI'
SEVNICA — Razmere v Jugoslavi so preresne, da bi si nekateri politiki Jugoslaviji lastili JLA, še zlasti tedaj n ko kličejo k orožju zoper drugače mi leče. Na to so opozorili že visoki pre< stavniki JLA, sevniška OK ZSM p?: na zadnji skupni seji vseh zborov obči' ske skupščine v Sevnici sprožila pob do, da oddelek za ljudsko obrambo stiku s starši in v sodelovanju s pristc nimi vojaškimi oblastmi prouči, kako: v JLA počutijo vojaki iz sevniške ob( ne in ali je kaj pritiskov nanje. Znano namreč, so poudarili delegati, daje v zavito v gosto meglo, če pride do krt nja človekovih pravic. Na dan je trd tudi s pobudo, da bo več slovenskih fa tov služilo vojsko bliže doma, v svoje okolju.
LETOS PET NOVIH . SLOVENSKIH FILMOV
LJUBLJANA — Kot je razvidno' programa ukinjene republiške kulturi skupnosti, naj bi letos posneli pet sl venskih celovečernih filmov. Gre J projekte: Razbojnika, Ladijski dnevni Dnevi zmagoslavja, Carmen in Go — Teh novih filmov ne bodo izdelali šari K v Viba filmu, ampak bodo projekti rl deljeni tudi drugim producentom. P leg tega naj bi posneli nekaj kratkih l ra' mov. Dve seriji kratkih risank bos' Jln kot je videti, nastali pri Sfingi. Rep *’r bliška kulturna skupnost pa je podpj vr; nastanek petih scenarijev. Ti so: 195 mi Zbiralci koles, Primer Feliks Lang Die grosse Liebe, Partion shot. Kako vii z ostaritvijo programa, pa bomo Ki videli.	se
Romi sredi Kočevja
osi
ju
la
da
Kam z njimi? — V sredi* ioi če mest res ne sodijo ski
KOČEVJE, RIBNICA — V Ko# vn ju in Ribnici je bilo veliko kritik žari v r naseljevanja Romov prav v sredini K je | čevja in Ribnice. Ribničani so to zadri ra* v glavnem rešili, čeprav še ne zadovfll lol vo; v Kočevju pa še ne, zato delegati ki drugi občani naslavljajo še vrsto vrt Tit šanj na krajevno skupnost in občin* ne skupščino, zakaj Romi sredi mesta,j to mestu ni v ugled. Na zadnji občin-seji sta bila delegatom posredovana v odgovora.
Odgovor komiteja za družbeni ri voj in urejanje prostora pravi, da sol’ novanja sredi mesta tako slaba, da) drugi občani niso hoteli sprejeti, zatn
jih namenili Romom. Gre za soliJ*
■MM i ' e«
nostna stanovanja, na listi za dodeli' teh stanovanj pa so tudi Romi. Kaši" | pa so skupaj s stanovanjsko skupno! kih ugotovili, da ta poteza ni bila pre'. l9| dobra, in seje že začela akcija za pres( ilip tev Romov in drugih stanovalcev iz! Ijv dišča mesta. Letos bodo namreč skrt Pre uresničiti načrt o obnovi in ureditvi! čaj dišča mesta in tu urediti predvsem f 'ezi slovne lokale.	"je
Odgovor samouprane stanovanj gi{
MinnActi r*Q u* Kil Ha \/ ■7aHnif*m P H|f
skupnosti pa je bil, da v zadnjem 1 ... naseljujejo Rome sredi mesta le s soj’ še jem občinske komisije za reševanj« ko, dcv Romov. Romi. ki stanujejo rtin osrednji ploščadi sredi mesta, bodo ri Orj ljeni, ko se bo začelo prenavljati m<ri jedro. Po prenovi Romi ne bodo , naseljeni tu, ker je predvideno, da b0 | tu poslovni prostori.	k|j(
Za zaključek pa le še ugotovite'' V?1
prav v teh dneh obiskujejo aktivisti' itriJ nih zvez in strank tudi ribniško obej ljar
mn zvez m siraim iuui iiuiiimiu ija, vendar se vsi ukvarjajo predvsem raj.
občani, ki socialno dobro stoje, zan len že in tudi Rome pa ti aktivisti
niso pokazali posebnega zanimanj^
2109)18. januarja 1i2
Marjanu Pavlii
Azaleja ponuja poceni izdelke konfekcije
Nova trgovina
BOŠTANJ — Obratovalnica Antona Kranjca in Marjane Pavlič, ki jo kupci po vsej Jugoslaviji poznajo pod imenom Varpol in zlasti po dobrih varilnih in drugih aparatih, je ob novem letu razširila in dopolnila svojo dejavnost. Soproga Zvoneta Kranjca, kakor prijatelji kličejo tega uspešnega obrtnika, kije bil za svoje inovacije in izdelke že večkrat nagrajen na mednarodnem obrtnem sejmu v Celju, bil pa je že tudi dvakrat inovator leta občine Sevnica, seje odločila za prodajalno tekstila. Ta novi predmet poslovanja z Varpolom nima dosti skupnega, vendar se je pač treba podjetniško obnašati in v teh kriznih časih izpuliti še kakšen dinar tam, kjer se to da.
In v resnici za Azalejo (tako je namreč Pavličeva poimenovala svojo trgovino v Dolenjskem Boštanju po znamenitem rastišču Azalce Pontice v bližini Boštanja) ni potrebno posebej iskati blaga za trgovino tekstila po raznih krajih naše širše domovine. Pavličeva seje odločila, da bo ponudila kupcem izključno poceni blago proizvajalcev iz Črne gore, Makedonije in Srbije. Sprva je razmišljala, da bi bila to le trgovina z otroško konfekcijo in igračami, zdaj pa je v okusno opremljenem lokalu (v njem so naprodaj tudi likovne stvaritve) moč najti lahko in težko konfekcijo za otroke in odrasle.
P P.
V!
Kar je v skladu s predpisi, še ni z moralo
Krivična nacionalizacija
Še enkrat resnica o prof. Ovnu
Sem izzvan, zato ugovarjam pisanju Janeza Kramariča (DL 7. dec. 89)
1.	Prof. Ovna osebno nisem poznal, splošno mnenje ljudi v Semiču pa je bilo in je, da je bil ubit po nedolžnem.
2.	Ponosen sem na to, da me Janez Kramarič primerja z revijo Mladino, glasilom ZSMS. Ta revija se je prva lotila tabu tem. V stari Jugoslaviji je I. 1939 izšlo nekaj številk revije Slovenska mladina, ki smo jo brali z velikim navdušenjem. Tudi Slovenska mladina je pila kri režimu, pisala je pregrešno za takratne uradne pojme, kljub temu pa ne moremo trditi, daje bila ona kriva za razpad stare Jugoslavije. Tudi sicer smo na našo mladino (ZSMS) lahko vsi ponosni.
3.	Trditev, daje prof. Tone Oven hodil na kmetijske sestanke, je neresna, saj ni bil agronom, pač pa slavist.
4.	Opiranje na Belogardizem Frančka Sajeta ni verodostojno. Franček Saje piše, daje šel Ivan Oven k belim, dejansko pa je šel že leta 1929 v Argentino, kjer še sedaj živi.
Ciklus koncertov komornega zbora iz Trebnjega
Jutri v trebanjski cerkvi sakralna glasba
V trebanjski občini neguje in nadaljuje dolgoletno ljubiteljsko pevsko tradicijo Komorni zbor KUD Pavel Golia iz Trebnjega, ki je bil ustanovljen v novembru leta 1986. Zbor vodi že od vsega začetka dirigent Igor Teršar, absolvent Akademije za glasbo v Ljubljani, ki je zborovsko dirigiranje študiral pri
•V ciklusu koncertov sakralne glasbe namerava Komorni zbor iz Trebnjega nastopiti v petek, 19. januarja, ob 18. uri v župnijski cerkvi v Trebnjem z enakim programom kot v Mokronogu. Ljubitelje zborovske glasbe iskreno vabimo, da se udeležijo koncerta v Trebnjem v čim večjem številu.
Veliko je bilo že prelitega črnila zaradi krivičnih nacionalizacij v Beli kra-osf jini, toda vse je podobno lajanju v luno. ep Primer Janka Vranešiča čivkajo že Jpj vrabci na strehi, odgovorni pa nič! Če-9? mu je to podobno? ng' Tudi mojemu očetu Alojzu je bil krito' vično nacionaliziran poslovni lokal v io Kotu pri Semiču 84 (na postaji!). Oče
jpje velikokrat pritožil, toda vse zaman. Čeprav je meril prostor le 60 m2, je
°stal nacionaliziran in dodeljen podjetju Dolenjka Črnomelj. Dolenjka je ime
3	v lokalu trgovsko poslovalnico, a jo je
• jj dala v najem zasebniku, tako je sedaj v 1 lokalu zasebna trgovina. Lepo in prav. v
jO skladu s predpisi, toda ni v skladu z mo-falo! Pošteno bi bilo, da država lokal o« vme pravemu lastniku, pa naj ga da on :af* v najem ali porabi, kakorkoli hoče! Če i Je lastnik sposoben skrbeti za streho, bo ide' tavnotako sposoben upravljati s tem iv0' 'opalom. Čas bi že bil popraviti krivico. >ati Ki se je zgodila mojemu očetu! Maršal yP, Tito je rekel: »Tujega nočemo, svojega :inS ne damo!« Prav je tako! ta,! čin*
Prav jc tako!
MARIJA BUKOVEC, Kot pri Semiču
V tej knjigi tudi ni pravilno interpretirano srečanje dr. Staneta Mikuža s škofom Rožmanom. Dr. Stane Mikuž mi je osebno opisal zadnje srečanje s škofom Rožmanom. Dr. Rožman je takrat rekel dr. Mikužu: »Danes bi najrajši umrl!«, o čemer pa Franček Saje nič ne piše.
5. V Semiču in okolici je bilo do roške ofenzive pobitih od partizanov preko 50 ljudi, po večini siromakov brez politične opredelitve. So bili mar vsi ti ljudje organizatorji bele garde?
Kaj pa Goli otok, neplačilo partizanskih bonov, preganjanje kmetov, ki so dali partizanu jesti med vojno? Ali ni to žalitev?
Kako nas vozi vlak v daljavo?
MiJMi IFjfSIP

6. Patrulja partizanov je prišla tudi po učitelja Ahačiča iz Štrekljevca. On je ve-
del, kaj se dogaja s tistimi, kijih odpeljejo partizani v logor, zato seje skril v krušno peč in ga niso dobili. Avgusta 1942 sem ga videl v novomeškem zaporu med zaprtimi prosvetarji, sedaj pa živi na Grmu v Novem mestu. Če bi ga takrat dobili, bi ga tudi ubili in ga še sedaj ogovarjali, da je organiziral BG, saj mrtvi se ne morejo braniti!
7. Janez Kramarič piše, da sta brata Ovna strahovala Semičane. Jaz sem slišal o njiju tudi dobre stvari. Končno pa so tudi o nekaterih patizanih govorili na Podrebru in Osojniku razne grde stvari. Na govorice se sploh ne smemo ozirati, govo-
9.	Moje pisanje v časopisih ni žalitev poštenih partizanov, pač pa samo opis, kako so nekateri »zlagani« partizani delali krivice našim ljudem. Sicer pa tudi Bogdan Osolnik, Lado Ambrožič in Stane Kavčič pišejo o temnih straneh partizanstva.
10.	Po mojem mnenju protikomunista ne smemo enačiti z izdajalcem. To sta dva pojma. Leta 1948 smo mi vsi postali »izdajalci«, ko smo Stalinu obrnili hrbet, mar ne?
Dogodek na železniški postaji — Zakaj nekateri brez kart do Centra
rice so v vojni uničile veliko ljudi. Dejstvo je tudi, daje likvidacija prof. Toneta Ovna
spravila k belim Norberta Klemna, ki je bil do tedaj pristaš OF, pa tudi Jože Derganc iz Metlike mi je po osvoboditvi pravil v Ljubljani, daje redno dajal prispevke za OF šefu Borštnarju, ko pa je zvedel za uboj prof. Ovna, se mu je vse zagnusilo in je šel k belim. Kot poročnik BG je rešil veliko Belokranjcev iz Ljubljane, kar mu je po vojni rešilo življenje. To so dejstva, znana dosti ljudem. Nastanek BG pa naj oceni zgodovina. V Semič je prišla bela garda jeseni 1942; med belimi je bilo največ takih, ki so jim partizani pobili svojce ali izvedli rekvizicijo.
8. Tov. Janez Kramarič trdi, da žalim spomin padlih borcev — cveta mladosti.
11.	Ovnovim so rekli, da je nalog za likvidacijo prof. Ovna prišel iz Ljubljane. Ta Ljubljana je bil bržkone »Očka«.
12.	Več revežev iz gore nad Semičem mi je še po vojni pripovedovalo, da njihovi otroci po cele noči niso zatisnili očesa, ker so se bali, da pride po starše partizanska patrulja; ta strah je nastal posebno po uboju Grmkovih iz gore, ki so pustili tri majhne otroke. Iz teh razlogov je šlo nekaj revnih družin tudi pod italijansko zaščito (v internacijo!), za kar sojih imeli za izdajalce. Dejansko pa je šlo samo za reševanje glave, kar ni greh.
13.	Mislim, da nima smisla pregrevati stare stvari, saj časi niso primerni. Ne smemo pa tudi pozabiti, da vsako zlo rodi novo zlo. Zato pamet v roke, Bog, ko boš drugič ustvarjal svet!
S tem je zame polemika o prof. Tonetu Ovnu končana. Pripomnil bi še to, da so ob okupaciji nacisti razpisali nanj nagrado
10.000	mark (v primetjavo: na Tita
100.000	RM).
Srčno želim, da se ne bi nikoli več ponovile stvari, ki so se dogajale med NOB. Naj mlada generacija izkoristi izkušnje iz vojne.
Lep pozdrav vsem poštenim partizanom in ostalim Slovencem!
FRANC DERGANC
Na novomeški železniški postaji v Bršljinu smo doživeli 21. decembra 1989 tale dogodek. Ko so potniki že stopili v vlak, ki je pripeljal na postajo ob 13.50, se je začela t.i. racija, to je kontrola vozovnic. Najprej sta sprevodnika napodila iz vagonov vse potnike, ki niso imeli kupljene vozovnice, nato pa sta zaklenila vsa vrata razen prvih, pri katerih sta stala sama. Dijakom, ki so pritekli, sta karte pregledala kar na peronu. Karte sta pregledovala tudi prihajajočim delavkam. Pri tem so bile vse, ki so hotele vstopiti pri katerih drugih vratih, ki so bila tedaj sicer še zaklenjena, deležne »prav vljudnega« opozorila, da se danes vstopa izključno pri prvih vratih. Ta predstava se je končala z odhodom vlaka ob 14.15. Velika večina potnikov, ki smo se odpeljali s tem vlakom in smo bili priča dogodku, je menila, da tak odnos do potnikov ni primeren, pa čeprav bi bili čakajoči na vlak samo dijaki.
Za razumevanje dogodka je treba dodati še nekaj o vozovnicah. Sprevodniki zahtevajo, da kupujemo vozovnice za relacijo Novo mesto (Bršljin)—Novo mesto (Center). Te vozovnice pa ni, ker je razdalja med tema postajama manj kot kilometer. Zato smo prisiljeni kupiti karto do Kandije ali celo do Birčne vasi. In še to: mnogi izmed nas take vozovnice ne kupimo, saj je ta relacija že zajeta v kilometrini, na mesečni vozovnici. Morda še to, da pri mesečnih vozovnicah velja enotna cena za razdalje od 40 do 45 km.
Dijakinje
Lepa obletnica in slavje
Ob 105-letnici Gasilskega društva Trebnje — Hitro in dobro delo — Prostovoljnost ni odrekla
slovitih slovenskih dirigentih: prof. Janezu Boletu, dr. Mirku Cudermanu in prof. Tomažu Faganelu.
V dobrih treh letih delovanja je zbor že večkrat navdušil poslušalce v dvoranah v Trebnjem, Novem mestu. Velikem Gabru, Črnomlju, Grosupljem, Dolenjskih Toplicah, Zagorju ob Savi ter tudi v tujini, v Avstriji in na Češkoslovaškem.
Prejšnji petek, 12. januarja, se je Komorni zbor predstavil občinstvu v Mokronogu v tamkajšnji cerkvi s samostojnim koncertom sakralne glasbe. S fantazijo baročne akustike je zbor izvajal duhovno glasbo starih mojstrov, kot so Gallus, da Victoria, da Palestrina, Mozart, Bruckner ipd., ter črnske duhovne pesmi. Nc prav številni poslušalci so koncert zbora zelo lepo sprejeli, za kar se jim pevci ob tej priložnosti najtopleje zahvaljujemo, posebno zahvalo pa izrekamo gospodu župniku iz Mokronoga za zahvalne besede.
M. PRIJATELJ
LEPE NOVOLETNE ŽELJE
Ker nimam telefona, sem se namenila napisati nekaj besed. Želim vam srečno, zdravo in zadovoljno novo leto ter veliko delovnih uspehov vam, vašim sodelavcem in bralcem. S časopisom sem zadovoljna, v njem pogrešam povesti, kot so Samorastniki, Na Osojah ipd. Upam, daje še kdo od bralcev enakega mnenja. Prosila bi tudi za kmetijski nasvet v Dolenjskem listu, in sicer kako pripravimo silažo za prašiče. Imam plastične posode, ki se dobro zapirajo; zanima me, kako bi se jih dalo uporabiti za tako krmo.
MARTINA KOMNENOVIČ Javotje
Praznovanje 105-letnice obstoja kakega društva je prav gotovo zgodovinski dogodek in velik ponos članov. In tako obletnico so doživeli in proslavili tudi gasilci trebanjskega gasilskega društva. Ob tej priložnosti so se 16. decembra lani zbrali v že skoraj zgrajenem domu, ki so ga člani naredili največ prostovoljno, saj so prispevali vanj 6.500 delovnih ur. Doslej so zgradili okrog 500 m2 uporabnih površin, pri tem pa so se opirali na finančne prispevke družbenih organizacij, podjetij in predvsem sisa za varstvo pred požarom in prispevke iz naslova civilne zaščite. Na omenjeni slovesnosti je društvo podelilo nekaterim povabljenih najstarejših trebanjskih gasilcev simbolična priznanja, tako starosti gasilstva v Trebnjem Jožetu Zupančiču in Jožetu Kresalu, 91-letniku. Čestitamo obema. V praznovanje obletnice so vključili letno konferenco, ki jo je vodil Dušan Mežnaršič, sicer predsednik gradbenega odbora za ta dom. V poročilu je poudaril prizadevnost posebno nekaterih članov društva in dal priznanja Lojzetu in Borutu Zupančiču ter Branetu Markeljcu, vsem za hitro in dobro delo. Za tekočo gradnjo je prispeval veliko truda Božo Pungartnik, gospodar doma. Na prireditvi je društveni predsednik Franc Gorenc, kije zasluženo prejel republiško priznanje za posebne zasluge, poudaril, da sta od 16 povabljenih na prireditev tja uspela priti le dva, ki se jima je zdelo vredno pogledati, kaj vse se lahko naredi s'prostovoljnim delom in podporo. Veselje bil udeležbe direktorja Trelesa. Poveljnik Tone Bajc je podelil priznanja nižjim gasilskim častnikom.
upokojenski pevski zbor. Po končanem kulturnem programu so postregli z dobrim golažem in raznovrstnimi slaščicami, ki sojih pripravile žene članov gasilcev in članice društva.
R. MAJER
KAKŠNA NOVOLETNA OBDARITEV STAREJŠIH?
Že vrsto let se Rdeči križ spominja za novo leto vseh starejših oseb, starih nad 75 let, s skromnim darilom. To pa ne drži za KO RK Blanca, kije že kar dve
leti zapored izpustila trenutno najstarej-:t. Živi s
Gasilski dom v Trebnjem
šo Blančanko, kije stara 76 let. Ztvt sama v stari hišici s skromno kmečko pokojnino in nekaj priznavalnine, kar vse skupaj ne presega 500 milijonov starih din. Pozanimala sem se pri OO RK Sevnica o kriteriju delitve na Blanci. Tajnica se je telefonično obrnila na predsednico KO RK Blanca, kako so razdelili sredstva, ki sojih prejeli. Le-ta je odgovorila, da so obdarili vse razen nekaj izjem, ki imajo zelo visoke pokojnine. Zato se sprašujem, ali je kmečka pokojnina res tako visoka, da je omenjena občanka izpadla, ali pa so kratko malo nanjo pozabili. Ali pa so to storili namenoma?	^ p
Sevnica
Za prijeten večer so med drugimi poskrbeli tajnica OGZ Mojca Femec s pripravo recitala s pionirji gasilci ter harmonikarja Franci Kravcar in Marko Šalehar. V svet prelepih domačih pesmi pa nas je prav tako popeljal trebanjski
PRAZNOV ANJE — Društvo invalidov Novo mesto je pripravilo v decembru prireditev, kakršne so v navadi ob novem letu. Ob začetku je udeležence pozdravil tajnik Zvone Tkalec, kije tudi v nadaljevanju skrbel s šalami in prijetnim povezovanjem programa, da ne bi bilo komu dolgčas. Melodije ansambla Ivana Puglja so kar same vabile na plesišče. Za solidno m hitro postrežbo so skrbeli šolarji in drugi. Na bogatem srečelovu je zadela vsaka srečka, žrebali pa so tudi vstopnice. Na fotografiji: žrebanje prve vstopnice, kije dalo tudi prvega dobitnika iz DU Novo mesto. (R. Majer)
9.mtt jfe.
tifttd/ruftoor
USTANOVILI SMO »BREZO«
Na OŠ Mirana Jarca v Črnomlju smo
imeli 19. decembra letos ustanovni občni zbor šolskega kulturnega društva. Za
zbor šolskega kulturnega društva. Za predsednika SKD smo izvolili Katjo Šte-fanič, ki bo najbrž uspešno vodila naše društvo. ŠKD bo usklajevalo delo vseh.
vanj vključenih interesnih dejavnosti in skrbelo za razvoj Filmske, gledališke in glasbene vzgoje. Sodelovalo bo z drugimi društvi in organizacijami v občini. Naše društvo se imenuje Breza.
DARJA PRELOG, 5. r. novin. krožek OŠ Mirana Jarca Črnomelj
POUČEN DAN
Učenci 6. razredov smo imeli naravoslovni dan. Najprej smo obiskali dvorsko o. Njen v
ribogojnico. Njen vodja nam je lepo razložil, kako gojijo ameriške postrvi. Trenutna cena kilograma ribje 300.000 din. Potem smo si ogledali še stari plavž. Ko smo zvedeli veliko o dvorski železarni, smo nadaljevali pot na Lašče. Tudi tam je bilo zanimivo, saj smo zvedeli, kako se kuha oglje v kopi. Družina Glavič se še vedno vestno ukvarja s tem. Mislim, daje bil naš naravoslovni dan poučen in zanimiv.
ŽIVA MOŽE, 6. c lit.-mjv. krožek OŠ Žužemberk
POHOD NA TIŠJE
Mraz in temperatura dan za dnem pod ničlo! Nič zato, planinci se ne bojimo mraza. Zaradi tega smo se udeležili pohoda na Tišje. Na pohodu sta nas vodila Al-binca in Milan Mahovne, ki sta bila na tej poti že velikokrat. Na cilj smo prišli kar nekam prehitro. V Kostrevnici smo dobili izkaznice in žige in smo skoraj z zavistjo gledali planince z zlatimi značkami. Sklenili smo, da bomo čez leta med njimi. A ne bomo hodili le zaradi značk, kajti mentorica je imela čisto prav, ko je rekla, daje v hribih lepo tudi pozimi. Žal nekateri starši tega ne vedo in se preveč bojijo, da bi se njihovi otroci prehladili.
Planinci z OŠ XIV. divizije Senovo
SPRAVILO ZELJA
Pri stari mami smo pripravljali zelje za kisanje. Tlačila sem zelje. Dobro sem si umila noge in jih vtaknila v čiste vrečke. Mamica meje odnesla v klet v kad. Atije prinašal velike plastične posode zribanega zelja. Enakomerno sem solila in tlačila. Morala sem vztrajati tako dolgo, da se je na površju pojavila voda. Stari ata meje pohvalil, da sem bila vztrajna.
MARJETKA DUHAN1Č, 6. r.
OŠ Tone Seliškar Cerklje ob Krki
PREMALO KLANJA
Učencem od I. do 4. razreda smo zavrteli slovenski film Dolina miru. Po končani predstavi je stekel med učenci in učitelji pogovor:
— Kdaj se dogaja zgodba ?
— Med narodnoosvobodilno voj-
Kdo so glavni junaki? Otroci pa črnec.
Kaj iščejo otroci? Dolino miru.
Pa jo najdejo?
N PEPCE
Vam je bil film všeč? Neeeee.
Zakaj pa ne?
Bilo je premalo klanja.
T. G.
’i(*
so S*
da)
:ato,
vlid»
Jek'
Kemija je bila njuno življenje
Zapis ob obletnici smrti dr. Anemarije in dr. Damjana Bujaka
liS , , k vrst prve povojne generacije brežiš-,!» uiaturatov iz leta 1949 je 24. januarja Pr J .r89 za vedno odšla dr. Anamarija Bujak, >re | Plomirana inženirka in znanstvena sode-
'A Zavoda za kemijo in biokemijo < /^rambeno-biotehnološke fakultete
7 ■*'*«HI1UC1IU-UIUICIIIIUIU»IWC lanum-iv V
lvl, | Žrebu. Umrla je po kratki in težki bo-111 nc?ni v 59. letu starosti. Le 47 dni pred smrtjo pa je v prometni nesreči tra-‘lll|i Po umrl njen soprog diplomirani inže-n .j, /r dr. Damjan Bujak, tedaj upokojeni, a j? vedno stalni znanstveni svetovalec . “"ibinata Jugokeramika v Zagrebu in še Uri2 Ot'0®'*1 drugih ustanov in gospodarskih 111 • 'tonizacij.
tne*f
,do’
lab"
.isti* I**»ni brežiški Turkovi družini. Nemci so
t-M ^Zltlrv lota 10/11 i/nnali v/ t a L M1130 llllh*
u ^r. Anamarija Bujak — sošolci smo jo lc*li Marjana je bila rojena 1929. leta
obi? |;!,UJlno leta 1941 izgnali v takratno ljub-
ri> pokrajino. V težkih in nevarnih 1A u^erah, ki so med vojno vladale na Do-1 ^	Turkova družina
ai'jaj p, rtlanjkanju preživela vojno
v strahu in Novem

Marjana je bila tudi novomeška dijakinja. Po vojni seje vpisala v 5. razred brežiške gimnazije. Od vseh predmetov je imela najraje kemijo, ki jo je takrat na brežiški gimnaziji poučeval priznani in priljubljeni prof. Ivo Zobec. Pri njej smo sošolci radi preverjali svoje znanje in domače naloge iz kemije. Po maturi je študirala na kemijskem oddelku ljubljanske Naravoslovno-matematičnc fakultete, kjer je leta 1956 diplomirala. Na Kemij-sko-tehnološki fakulteti v Zagrebu je leta 1965 dosegla doktorat. Težko bi zajeli vse njeno znanstvceno delovanje, omenimo, daje med drugim vodila biokemični laboratorij v rovinjski bolnišnici za tuberkulozo in kemični laboratorij v Jugokeramiki, da je sodelovala na številnih domačih in tujih strokovnih srečanjih in daje bila do prerane smrti znanstvena sodelavka zagrebške tehnološke fakultete. Vse njeno znanstveno delovanje, od disertacije naprej, je bilo usmerjeno v raziskave metalnih kompleksov v vodnih raztopinah s pomočjo fizikalnih metod. Kemija je bila njena življenjska opredelitev in življenje
samo. Znanje je na visoki strokovni in pedagoški ravni prenašala tudi na študente. Ker je predavanjem vselej dodala noto razumevanja za človekove težave, je razumljivo, da je njen lik ostal v kolegih in študentih živ. Ob odprtem grobu ji je govoril čuteče in ganljivo upokojeni prof. France Demšar, nekdanji ravnatelj brežiške gimnazije.
Delu in znanosti je zapisal življenje tudi dr. Damjan Bujak. Privlačile so ga naravoslovne vede in 1958 je doktoriral na oddelku za kemijo Tehnološke fakultete v Zagrebu. Bilje dolgoletni direktor Jugo-keramike in pozneje njenega Inštituta za tehnologijo silikatov. Sodelavci so ga kot človeka in strokovnjaka visoko cenili.
Prezgodaj sta ugasnili življenji izjemno delavnih, samostojnih, pokončnih, a zelo skromnih in preprostih osebnosti, dveh zvestih življenjskih sopotnikov in nadvse ljubečih staršev. Oba počivata na brežiškem pokopališču.
MARIJA ODORČIČ Kaštel 46 Mali Lošinj

DOLENJSKI UST
od četrtka do četrtka • od četrtka do četrtka • od četrtka do četrtka • od četrtka do četrtka
Bodo Krčani uničili
Krakovski gozd?
»Naši gozdovi niso več tako zdravi, dahi lahko hrez strahu zrli v prihodnost, in navidez spodbudna slika postane zaskrbljujoča, če analiziramo rezulale meritev nevidnih znakov njihovega propadanja in umiranja,«je lani na ekološkem zboru i’ Brežicah sporočil javnoti Niko Rainer, dipl. inženir gozdarstva in vodja razvojno tehničnega sektorja pri GG Brežice. Podatki so zastrašujoči, zato je o ogroženosti gozdov sprega voril za naše bralce bolj obširno, opirajoč se na ugotovitve ljubljanskega inštituta za gozdarstvo in lesno gospodarstvo.
Na območju GG Brežice, kamor sodijo tri posavske občine, delno pa občine Novo mesto. Trebnje, Litija, Laško, Šentjur pri Celju in Šmarje pri Jelšah, je 64 tisoč hektaro v gozdo v in v njih se zadnja leta krepko povečuje obseg sanitarnih sečenj bolnih in odmrlih dreves. Obolevajo predvsem iglavci, zdaj pa že tudi listavci, kar zmanjšuje količine rednega poseka
Nika Rainerja skrbi usoda nižinskega hrasta, za katerega nevedneži mislijo, da mu nič ne more do živega. Toda prav hrast se v Krakovskem gozdu intenzivno suši in samo lani so v njem posekali 2500 kubikov močno opešanih ali že odmrlih dreves. Za predela vo je hrast še uporaben, takoj ko zaznajo pešanje. pozneje, ko listje odpade. pa ne več. ker spremeni barvo in za furnirje ne pride v poštev. Po Rainerjevem mnenju so za hiranje hrasta krive predvsem hidromelioracije na Krškem polju, na obrobju Krakovskega gozda. Prepričan je. da seje gladina podtalnice znižala pod mejo. ki zagotavlja najbojšo rast hrastovih gozdov.
Družbenih in zasebnih hrastovih gozdov je na tem območju okrog 2.500 hektarov in Krakovski gozdje pri nas naj večji strnjeni del nižinskega hrasta na zahodu: Nižinski hrast je dragocena surovina za funirje, za masivno pohištvo, za stavbno pohištvo. Iz preteklosti sc slavonskega hrastu drži sloves tudi zaradi tega. ker so t’ Franciji uporabljali hrastove sode za zorenje konjaka.
Gozdarjem povzroča pri skrbi za hrastove gozdove velike nevšečnosti tudi divjad, predvsem srnjad, ki preprečuje naravno pomlajevanje. Srne sproti pojedo nežno zelenje, ki vzklije iz semena.
»Če hočemo danes vzgojiti hrast,« je dejal Niko Rainer, »moramo ogradili vsako drevo posebej ali ves nasad, laka zaščita pa pomeni ogromen strošek. Namesto hrasta smo poskušali sadili črni oreh in poljski jesen, a nismo imeli sreče. Jesen je obžrla srnjad, nasad ameriškega oreha, katerega les je vreden celo m' od hrastovega, pa so nam uničili mali glodalci. /.a hrast vidimo rešitev samo r ograji, če lovci ne bodo razredčili srnjadi in poskrbeli za nekdanje ravnovesje.«
V Sloveniji so zaradi onesnaženja ozračja kot posledice nepremišljenega človekovega ravnanja in obnašanju do narave najbolj ogroženi gozdovi gozdnih gospodarstev Nazarje (celjska industrija), Slovenj Gradec in Kranj. Po meritvah iz popisov vletih 1985 in 1987. ki upoštevajo samo vidne posledice propadanja, je prizadetih 43.7 odst. slovenskih gozdov. Do zdaj so strokovnjaki raziskovali predvsem posledice na iglavcih, ker so iglice skozi vse leto izpostavljene najrazličnejšim škodljivim obremenitvam v ozračju.
Samo ž veplene spojine ogrožajo kar štiri peline slovenskega ozemlja. Poškodovanost dedne snovi smreke ugotavljajo strokovnjaki Inštituta
za gozdarstvo na 64 hioindikacij.sk ih točkah v Sloveniji in od tega jih sodi sedem v črno kategorijo, ko naravno pomlajevanje zaradi dednih poškodb skorajda ni več možno. Dve črni točki sta znotraj meja brežiškega Gozdnega gospodarstva. ali natančneje v Posavju. To sta Ledina pri Sevnici in Veliki Kamen nadSenovim. Gozdarji si to razlagajo z zračnimi tokovi nad dolino Save. sa sta obe točki sorazmerno blizu savskega korita. Zaradi tega in zaradi obolelih listavcev Niko Rainer meni. da gozdnogospodarsko območje Brežic po krivici uvrščajo v skupino z nizko stopnjo ogroženosti na Slovenskem. V to skupino sodijo še gozdovi GG Novo mesto, gozdovi na Tolminskem in v Prekmurju.
Gozdarji GG Brčžice opažajo zadnji dve leti močno poškodovanost bukovih in gabrovih dreves. Listje začenja rumeneti že v avgustu, sredi poletja. Zaradi biološke oslabelosti se pojavljajo sekundarni škodljivci, napadi žuželk in tako opešana drevesa že oh majhni koncentraciji kislosti i’ ozračju odmrejo. Ta hip pogreša GG Brežice novo primerjalno študijo o onesnaževalcih zraka v Sloveniji, dahi videli, ali je stanje enako, boljše oziroma slabše kol pred leti.
Razlogov za propadanje gozdov je cela vrsta, vsi pa se začenjajo pri človeku, ki je glavni povzročitelj onesnaževanja in drugih nepremišljenih posegov v naravo.
Gozdarji obsojajo tudi melioracije. Niko Rainer zagotavlja, da so to najhujši grehi, kar si jih lahko zamišljamo v prostoru.
»Iz naše krajine bi radi naredili Vojvodino.« pravi, »vendar žitnice v taki obliki, ne bomo imeli nikoli. I' brežiški občini imamo šolske primere zgrešenih posegov, in to zaradi lega, ker je imelo kmetijstvo ves čas absolutno prednost pred gozdarstvom. Gozdarjev ni nikoli nihče vprašal za mnenje. Resne vem. zakaj so v smeri proti Globokemu posekali vse hrastove otočke, čepa vemo. da je drevje najboljša vodna črpalka. Na tamkajšnjih močvirnih tleh sta to hrast in jelša. Posek so opravičevali z neumno utemeljitvijo, da sicer ni možna niti parcelacija niti izvoz lesa. kar gozdarjev, ki smo prišli na konec dejanja, ni prepričalo. Preostalo nam je samo še to, da smo izmerili posekano drevje. Drugič se nam je to
zgodilo v Bukošku, kjer so ljudje prav tako brez naše vednosti dobili odločbe za posek gozda zaradi izpeljave agro- in hidromelioracij.
• Domnevamo, daje tudi drugod tako, saj nas na primer krška občina ni niti enkrat zaprosila za mnenje, čeprav me-liorirajo velike površine na obrobju Krakovskega gozda. Za zdaj imamo gospodarjenje s prostorom usklajeno samo z občinama Brežice in Novo mesto, z ostalimi sedmimi, kamor sega območje GG, pa ne, čeprav smo poskušali doseči to z intervencijo pri Medobčinski gospodarski zbornici Posavja.
Gozdarji imamo za usklajevanje pripravljeno popolno dokumentacijo, vse izrisano na kartah, ker bomo poslej bolj pozorni na gospodarjenje s prostorom. Povsod, kjer so gozdovi opešali zaradi človekovih nepravilnih posegov, zaradi emisij v ozračje ali bolezni, vzgajamo po naravni ali umetni poti nove sestoje listavcev s pridruženimi iglavci, ker je mešan gozd najbolj obstojen.«
JOŽICA TEPPEY
V Črnomlju se tožarijo zaradi smeti
Kako dvolični znamo biti ljudje! Ko t beseda o ekologiji, so nas polna usta lepih sed o varovanju okolja, ko pa bi morali k I ši. čistejši, bolj zdravi naravi tudi sami/ makniti kakšen dinar, postanemo po vi drugi ljudje. Zagotavljamo, da pri hiši sp nimamo smeti, zato tudi ne potrebujemo si tarskih posod, kaj šele — o smrtni greh! da bi sprejemali in plačevali račune za od smeti. Čeprav se to za današnji čas zdi ne liko čudno, pa se prav s takšnimi težavi srečuje črnomaljska Komunala. Komuna organizacija iz občine torej, kjer je pra
zadnjih letih ekološka zavest zaradi katastrofe s Krupo močno narasla.
Zbori tukajšnje občinske skupščine so pred časom sprejeli odlok, po katerem je obvezno zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov iz Črnomlja, Semiča, Vinice, Dragatuša in iz vasi v bližnji okolici teh krajev. Odlok je nastal na predlog krajevnih skupnosti, ki so svetovale, katera naselja naj bi uvrstili v odlok. Vprašanje pa je, če so v krajevnih skupnostih poslušali glas ljudi. Očitno ne! Zgovoren primer, da je res tako, so prebivalci Vinice, Drenovca, Sečjega sela, saj mnogi med njimi nimajo posod za smeti. A rgument: »Smo kmetje in zato pri nas ni komunalnih odpadkov.« Ker pa nimajo smetnjakov, razumljivo, da niso pripravljeni plačevati niti odvozov. češ da ne bodo dajali denarja za neopravljene storitve. Toda ekipa komunalcev, ki so se dolžni ravnati po odloku o odvozu smeti, je v teh krajih bila, naredila stroške ne glede na to, ali so se ustavili pri vsaki hiši ali ne. Komunala za to izstavi račune. S podobnimi primeri se komunalci srečujejo tudi v Dragatušu in Semiču z okolico.
Ker pa je po odloku dolžan plačevati odvoz smeti vsaj iz omenjenih krajev, ne glede na to, ali ima smetnjak ali ne, Komunala vsakega, ki ne poravna obveznosti, toži Kljub temu da Komunala stranke opozori, da je tožba draga, opozorilo ne zaleže kaj prida. Ljudje so pripravljeni iskati pravico na sodišču, žal pa je v vseh okrog 150 primerih doslej dobila tožeča stranka. Le dve tožbi sta na vrhovnem sodišču: eno je vložila Komunala, drugo krajan. Okrog 150 do 200 ljudi pa je prav sedaj v postopku.
• Ljudje z vsem lem niso zadovoljni. Pišejo peticije, na katerih je iz samo enega naselja po nekaj deset podpisov. Že sedaj je več kot 300 občanov, ki so tako ali drugače povedali, da se z odlokom o odvozu smeti ne strinjajo. Prebudila se je tudi Socialistična zveza, ki predlaga revizijo odloka, v katerem bo poudarek na ekološko prijaznejšem jutrišnjem dnevu.
Goto vo pa bi bila ena najbolj pra vih poti za rešitev tega črnomaljskega smetjakarskega začaranega kroga pobuda, ki so jo takrat, ko so pisali sporni odlok, sprejeli v komisiji za varstvo okolja pri občinski skupščini, a je žal obležala v predalu. Predlagali so, naj bi uvedli ekološki dinar — pobuda o tovrstnem dinarju je bila mnogo pozneje predlagana in sprejeta tudi v republiki — s katerimi bi reševali odprta vprašanja ekologije, kijih v črnomaljski občini ne manjka: gradnja čistilne naprave in odlagališča komunalnih odpadkov ter cenejši ali celo brezplačen odvoz smeli. Kakor koli že, ljudem in njihovim zahtevam bo potrebno prisluhniti, vendar ne na la način, kot bi morda nekateri posamezniki radi, da bi smeti prenehali odvažati.
M. BEZEK-JAKŠE
Mirenska kanalizacija z napako
Če so prebivalci Mirne ponosni, da se njihov k raj kiti s čistilno nap ra vo, je k temu treba pripisati, da del Mirenčanov negoduje v zvezi s tem objektom. O svojem nezadovoljstvu so dali vedeti stanovalci ulice Roje 3, kar
Potresom ne vladamo
Območje Krškega je v zadnjem času zamajalo nekaj potresov, ki so sami po sebi povzročili kar precej strahu, vznemirjenost pa je še dodatno povečala neposredna bližina jedrske elektrarne. Ocena protipotresne varnosti v Krškem krotenih atomov seveda ne more biti predmet novinarske obdelave (za to so pristojni tokrat zelo molčeči strokovnjaki), nekoliko pobliže in še vedno laično pa lahko pogledamo, kako je v svetu in pri nas z metri, s katerimi merimo potrese. Torej z merealliji, medvedevi. riehterji in podobnim, nič škode pa ne bo naredila tudi zgodovinska skica potresov na Slovenskem kakor ne tudi podatki o potencialni moči potresov v naši deželi.
Potres ni tele. ki bi ga preprosto prignali na tehtnico, merjenje njegove moči in drugih učinkov je zapleteno. Zato ni čudno, da potrese še vedno najraje presojamo po njihovih učinkih, torej ne z merami, ki bi imele fizikalno podlago. Dejstvo, da ljudje potrese že od nekdaj merijo po njihovih bolj ali manj hudih posledicah, je tudi temelj treh v svetu najbolj znanih jakostnih lestvic te naravne ujme. V svetu uporabljamo ta čas Medvedev-Sponheuer-Karnikovo (MSK-64) lestvico, ki ima 12 stopenj, toliko jih ima tudi modificirana Mercalli-Cancan-Siebergova (MCS) skala, japonska lestvica JMA pa ima od 0 do 7 stopinj. Pri nas je nedvomno najbolj znana lestvica MCS, kiji rečemo kar Mercallijeva. Ta lestvica je sicer zastarela, vendar po merjenju učinkov potresov zelo podobna lestvici Medvedova (MSK), ki jo povsod izpodriva.
Kot rečeno, so pri obeh lestvicah (kar zadeva učinke potresov) razlike le neznatne. Kaj se nam torej lahko zgodi? Potrestfv do tretje stopnje po Medvedevu ljudje praktično ne občutimo. med tretjo in peto stopnjo nihajo in zvene viseči predmeti v stanovanju, nenadoma vemo. da imamo kar precej steklenine, škripljejo pohištvo in lesene konstrukcije. Potres 6. stopnje po Medvedevu ali Mercalliju pa seizmologi imenujejo močan potres, saj zmerno poškoduje številne zgradbe, narejene iz nežgane opeke ali kamna, običajne so tudi zmerne poškodbe, kot so odpadanje omela, razpoke v nosilnih zidovih in dimnikih. Solidne zgradbe in objekti utrpe le neznatne poškodbe. Potresu sedme stopnje po eni ali drugi omenjeni lestvici prav imo zelo močan potres. Tak tudi je. večina poslopij iz nežgane opeke ali neobdelanega kamna je hudo poškodovana, v nosilnih zidovih so razpoke, dimniki padejo. Kakšna podrtija tudi gre. solidne zidave jo odnesejo brez hujšega, sodobni armiranobetonski objekti pa so le neznatno poškodovani. Pri rušilnem potresu, kar je osma stopnja po MSK ali MCS, se podre tri četrtine vseh objektov slabe zidave, večina solidnih ob-
jektov je hudo poškodovana, sodobne zidave pa delno ali laže. Tak potres premika spomenike na podstavkih, lomi vodovode, kanalizacijo, plinovode, zmanjka elektrike, umolknejo telefoni, jedrske elektrarne prenehajo delovati, promet je bolj ali manj ohromljen itd. Potres devete stopnje po teh lestvicah je delno uničujoč potres, porušijo se celo posamezni objekti iz armiranega betona ali jekla, izbruhnejo lahko tudi požari. Večino objektov poruši potres desete stopnje, vzdrže le posamezne betonske ali jeklene konstrukcije; vse podzemne strukture so uničene, dobro narejeni mostovi pa vzdrže. Preostali dve kategoriji, torej enajsta in dvanajsta stopnja, sta katastrofalen in hudo katastrofalen potres. Uničita skoraj vse. kar je naredil
človek.
Zdaj velja omeniti še tretjo oziroma četrto lestvico za merjenje potresov. To je tako imenovana potresna magnituda, ki jo je pred drugo vojno vpeljal Američan C. F. Richter in se po njem tudi imenuje. Teh magnitud je več vrst, gredo od I. do 9. mogoče so tudi decimalne vrednosti, bistvo pa je v tem, da z merjenjem po Richterju ne ocenjujemo učinkov potresov, ampak jih razvrščamo po količini seizmične energije, ki sojo sprostili. Določiti odnose med magnitudami in različnimi energijami, ki se sprožijo ob potresu, je vse prej kot lahka naloga.
Za bolj nazoren prikaz, pa morda podatek, da recimo potres sorazmerno zmerne magnitude 6,8 sprosti energijo blizu 290 milijonov kWh, kar je enoletna poraba elektrike mesta s
100.000	prebivalci. Porast magpitude za enoto
magnitudne lestvice pomeni povečanje energije potresa za 25- do 30-krat! To v praksi pomeni, da bi energija potresa magnitude 8,75 po Richterju preskrbovala omenjeno mesto z. elektriko kar 670 let, energija potresa z magnitudo 1,6 po Richterju (takšni so na planetu vsakdanji pojav) pa bi zadoščala za eno sekundo potreb z. elektriko mesta s 100.000 dušami. Seveda tudi v potresu sproščena energija ni absoluten meter za potrese. Potres ima lahko zelo veliko energijo, vendar škoda ni takšna, kot bi pričakovali. Potres je bil recimo na veliki globini, energija seje na poti do nas porazdelila. Ne glede na vse topa sta lestvici po Mercalliju in Medvedevu vendarle pogojno primerljivi z Richterjem. Tako je 2,5 do 3,75 magnitudne lestvice nekako 4 po Mcf-calliju, 6,0 do 6,75 Richterja je 9 Mercallija in tako naprej. Vsekakor pa je vedno najbolje po-
pajih spravlja v jezo, je dejstvo, da jim je KS Mirna kot upravljalec čistilne naprave izstavila pred časom račune za plačilo prispevka za čistilno napravo. Zakaj so krajani ogorčeni? Ni jim prav, da so jim odmerili omenjeno dajatev, saj ta del Mirne ne uporablja osrednjih filtrov za čiščenje odplak, ker kanalizacija od tam ne vodi v čistilno napravo, ampak je speljana neposredno v reko Mirno.
• Pri lem se vsi pogovori prej ali slej ustavijo pri denarju. Mirenčani iz Roj 3 ga niso pripravljeni dajati, češ zakaj bi plačevali strošek, ki ga v resnici niso naredili. Krajevna skupnost, ki ta strošek obračunava, pa denar zelo potrebuje, saj jo delovanje čistilne naprave veliko stane. Zato bi krajevna skupnost bila za to, j da krajani naloženo jim dajatev pač vseeno poravnajo v odkazanih denarnih zneskih.
Očitno se pri denarju ustavijo tudi razgovori o tem, zakaj okrog 153 gospodinjstev z Roj 3 spušča svoja kuhinjska čistila in drugo umazanijo neposredno t’ reko Mirno in ne preko čistilne naprave. Dejstvo je namreč, da kanalizacija iz tega dela naselja Mirna ni spojena z osrednjo postajo, ki naj bi prečistila odplake iz celega kraja. Če za manjkajoči kanalizacijski vmesni člen ni krivo pomanjkanje denarja, kaj bi bil vzrok sicer? Vsekakor drži, da ulica plete. In ugibala bo naprej ob skrivnostni molčečnosti bivše občinske komunalne in cestne skupnosti in ob načrtih Komunale za dokončanje kanalizacije z Roj ter ob neuradnih napovedih, da bi že pred pomladjo utegnili zgraditi manjkajoči člen v mirenski kanalizaciji
Ob omenjenem prispevku, ki je razburil nekatere Mirenčane, mimogrede za konec: občina Trebnje je izdala odlok o obveznem odvajanju odplak skozi čistilno napravo. • Preko svojega pooblaščenega organa pa je izdala tudi dovoljenje, po katerem je možen izpust odplak iz omenjene sporne soseske mimo čistilne naprave le za določen čas. Kot ugotavljajo, je ta čas minil.
M. LUZAR
vedati meritev po enem in drugem metru, to j1" tudi najbolj pošteno do ljudi, vsak pač ni strokovnjak za potrese.
Še nekaj o največjih možnih stopnjah potresov v Sloveniji. V naši deželi lahko računamo^ potresi 9 stopnje po MSK na štirih območjih, V so Tolmin, Idrija, Ljubljana ter Brežice in Ki ško. Jedrsko elektrarno smo torej zgradili ta n1, kjer so mogoči najmočnejši potresi na Slovenskem. Od 57 močnejših potresov v Sloveniji, V jih omenja Vlado Ribarič za obdobje od let* 792 do 1977, jih je bilo 12 na kjškem ali brežiškem koncu. Prva letnica je prava, stari zapisi trdijo, da so se tlJ zatresla v februarju leta Go*, podovega 792. Kronike omenjajo tudi kranjsK potres leta 985 ter ljubljanskega iz leta 10$: Najmočnejši potres na naših tleh je bil leta 151* ob idrijskem prelomu. Prvi sunek je dosegel R stopenj po MSK in magnitudo 6,9 po Richterji drugi sunek, epicenter je bil 50 km proti zah® du, pa je presegel deseto stopnjo Mercallija ij sedmo Richterja. V Ljubljani je potres poru* nekaj palač in cerkva, zasulo je pravkar odp^ rudnik živega srebra v Idriji, gradovi Bled, T1 Žič, Škofja Loka, Kamnik, Postojna. Planina i' Turjak so ostali v ruševinah. Hudo poškodov^ je bil tudi grad Prežek pod gorjanci, kar dokazi je neznansko moč potresa, saj je bil grad 100 k' lometrov od središča. Podrlo je tudi cerkvi * Moz.lju in Kočevski Reki. Menijo, daje v tel*, potresu izgubilo življenje okoli 12.000 ljudi. je glede na redko naseljenost in varne lesef zgradbe zelo veliko. Ta potres so čutili vse srednje Nemčije.
Tretji pomembnejši potres v zgodovini venije pa je ljubljanski izleta 1895. Po njem n slovensko prestolnico na novo pozidali. Ust’ potresov je, da so bili, so in Še bodo. So nef visni od vladajočega režima, stranke in vel Zato nam ne more v njihovem imenu nihče ^ česar obljubljati.
M BAUb
v.v.sviv.vlvivivivi
Družba, ki jo vodi ideologija leninistične partije, je nujno zaostala, manj razvita in predvsem nizko učinkovita.
F. BUČAR
Kraljestvo ljubezni je neusmiljeno in zlobno.
G. G. MARQUEZ Jedro vsakega totalitarnega režima je prav v lem, da poskuša rešiti zavoženi družbeni in gospodarski red na račun človekovega duhovnega osebnega življenja, ki ga omeji in tipizira.
B. GRAFENAUER Hudobni ljudje delajo hude čase.
Slovenski pregovor
............
| NAGRADNA KRIŽANKA
m
1
V.'.
i
MINI NASVET:
ŠKODLJIVE KAPSULE ZA HUJŠANJE
Švicarska farmacevtska državna kontrola je letos sporočila, da so raziskave pokazale, da so francoske kapsule za hujšanje, ki so postale v zadnjem času zelo priljubljeno sredstvo za zbijanje telesne teže pri evropskih ženskah, nevarne zdravju. To je že drugo zdravilo za hujšanje, ki ga v Švici ne smejo več prodajati. Poleg omenjenih kapsul so prepovedali tudi preparat Dr. Morton. Ob morebitnih nakupih v tujini prej premislite!

MESTO V SZ. FRANCIJI
LOK fV MAT)
KRAŠKI
MINERAL
SARAJEVSKA
TOVARNA
AVTOMOBILOV
VRSTA
PAPIGE
AVT OZNAKA ZRN
NAUKO
iESTAVI
SESTAVI
ZEMELJSKIH
PLASTI
ST RIM BOŽANSTVO ZAŠČITNIK HlS
POOPIHO
VANJE
BRAZISKO
MESTO
DRUŽBENA
PLAST
NAJVEČJI ŽIVEČI PTIČ
JAZ |V LAT|
JAP ALPSKI SMUČAR
ATLETSKA
DISCIPLINA
IZOTOP TORU A
AVT OZNAKA ZA SPLIT
DENARNA ENOTA V ZDA
SESTAVIL J UDIR
EG KRALJ BOGOV
TELOVADNI
ELEMENT
SESTAVINA
ZEMLJ
PLINA
ČEŠKA
PRITRDILNICA
VULKAN NA OTOKU MINOANAO
KONEC IGRE pri Šahu
OKRZA
COMPANV
AVT OZNAKA TURČUE
Tone zlata s potopljene ladje
Ladja Central America je enim prinesla revščino, nesrečo in smrt, enim pa boga-__________________stvo — Dviganje zaklada iz globine 2500 m
Nesreča enih je lahko sreča drugih. Za potnike na parniku Central America je bil 12. september 1857. leta najbolj črn dan v njihovem življenju, za nekatere tudi poslednji. Lani pa je ista ladja 106 podjetnih ljudi zasula z bogastvom injih naredila za večkratne milijonarje. A pojdimo po vrsti. Najprej zgodba o nesreči.
Z ladjo Central America je pred 132 leti potovalo 578 potnikov iz San Francisca v New York. Deveti dan plovbe jih je zajela orkanska nevihta. V ladjo je začela vdirati voda in grozila je potopitev. Možje so se postavili v živo verigo in z vedri črpali vodo iz podpalubja. Celih 30 ur so se mučili, vendar je ladja vse bolj tonila.
12. septembra ponoči seje pogreznila že do palube. K sreči je takrat pripeljala mimo ameriška jadrnica Marina. Kot zahtevajo pomorska pravila, so z ogrožene ladje poslali na rešilno jadrnico najprej otroke in ženske, medtem ko so se moški še borili za ladjo. Žal zaman. Ladja se je nekajkrat zamajala in potem hitro potonila v ledeni grob. Na ameriško jadrnico seje rešilo 53 mož, ostali pa so se oprijeli vseh mogočih razbitin in se borili z valovi za golo življenje. Čez čas je večino pobrala norveška jadrnica Ellen. Potniki nesreče Central America so se rešili, toda v nekaj urah so postali iz bogatašev reveži. S parnikom je namreč šlo na dno tudi veliko bogastvo. Na ladji je bilo ogromno zlata. Sloje za prihranke popotnikov, za zlato, ki so ga v dolgih letih napornega izpiranja zlata v kalifornijskih rekah prislužili. Vsi razen enega, kije bil dovolj priseben, daje zbil splav in nanj spravil 10 kilogramov zlatega prahu, so ostali brez svojega trdo pri-služenega bogastva.
Po ocenah naj bi ladja tovorila več ton zlata v 30-kilogramskih palicah, zlatnikih in v prahu. V celoti naj bi bil tovor vreden okoli 450 milijard ameriških dolarjev.
Tu se začenja zgodba o sreči.
V vsej zgodovini ameriškega iskanja potopljenih zakladov doslej še nikomur ni uspelo najti tako velikega bogastva, kot so ga našli člani posebne družbe Columbus America Dis-covery. Uspelo jim je namreč dvigniti zlato z nesrečne potopljene ladje Cenral America.
Družbo je ustanovilo 106 ameriških državljanov. Vanjo so investirali skupno 7 milijonov dolarjev, namenjenih iskanju potopljene »zlate ladje«. Vodja družbe je Barry Schatz (igra usode: v nemščini njegov priimek pomeni zaklad).
Iskanje potopljenega zaklada se je začelo pred dobrimi tremi leti. Iskalci so vedeli, da se lotevajo zelo zahtevne naloge. Morali so najti ostanke ladje v veliki globini. Morje je namreč na kraju nesreče globoko do 2.500 metrov. Zato so se oborožili z najsodobnejšo elektronsko opremo, s podvodnimi sondami, sonarji in globinskim vodljivim robotom.
Odprava je odplula na raziskovalni ladji Arctic Discovercr. Že po 40 dnevih so našli razbitino potopljene ladje. Ko so v globino spustili robota Nemo in na monitorjih na krovu opazovali, kaj vidijo njegove televizijske oči v morski globini, je vsem zastal dih. Poleg enega od pogonskih koles potopljenega parnika so zagledali kup zlatnikov, iz njega pa so molele zlate palice različnih velikosti. Vsepovsod samo zlato! Kot v pravljici.
Kljub temu daje bila odprava zavita v skivnost, seje glas o najdbi hitro razširil. Pojavile so se še druge skupine iskalcev pofbpljenih zakladov, ki so si hoteli prilastiti pravico do dviganja odkritega zaklada. Sklicevali so se na staro pravilo, po katerem pripada najdeni zaklad iskalcu, ki prvi pride do ostankov ladje. Najditelji potopljene ladje Central Amerika pa do ladje neposredno seveda niso prišli.
Sodne razprave, kdo ima pravico do zaklada, so^e vlekle tri leta, vse do lanskega junija, ko je vrhovno sodišče odločilo, da pravica do dviganja zaklada pripada tistemu, ki potopljeno ladjo odkrije, jo prvi vidi in opravi prva dela na nji, četudi jo ugleda na sodobnih napravah in manipulira z ladjo preko robotov ali drugih naprav. Družba Columbus je sodišču predložila videoposnetke ladje in ladijski zvonec, na katerem je napis z imenom potopljene ladje. In razbitina jim je bila dodeljena v nadaljnje postopke.
Toda sodnik je hkrati naložil, da morajo odkritje izkoristiti v znanstvene, zgodovinske in arheološke namene. Da bi zadostili temu pogoju, so člani Columbus najeli več zgodovinarjev, ki so zbrali vse podatke o zgodovini ladje in razkrili ozadje njene nesreče. Hkrati pa seje začelo dviganje potopljenega zlata. Doslej so dvignili preko 3 tone zlata in tako dosegli že omenjeni rekord. Delničarji družbe Columbus America Discove-ry so tako svoj vloženi denar namnožili v prava bogastva. Postali so večkratni milijonarji.
Zgodbe o sreči in nesreči pa se nadaljujejo.
MiM
suet v številkah
LANSKE STAVKE
Koliko se je stavkalo v Jugoslaviji
700
eoo
%oo
(3^0
?ss
^oo
600
500
400
Soo
lOo
Po podatkih Zveze sindikatov Jugoslavije, ki pa še niso povsem zbrani, seje lani v naši domovini delavski razred temeljito posvečal — stavkam. Statistiki so našteli 1900 stavk, v katerih je sodelovalo skupaj okrog 470.000 zaposlenih. Graf tega tedna je torej pokazatelj jugoslovanske stavkovne uspešnosti ali pa prikaz nezadovoljstva, kakor stavke pač razumemo. Videti je, daje stolpec najvišji za Srbijo, najnižji pa za Vojvodino in Kosovo. Pripomniti velja, da za Kosovo in Črno goro ni podatkov o stavkah zadnjih dveh mesecev, ki sta bila s stavkami najbolj razgibana v vsem letu, za Makedonijo pa sploh ni znano število stavk.
Žabe opozarjajo
Je skrivnostno izginjanje žab opozorilo človeštvu?
Bomba v trtah
Slovite bordojske vinograde napada huda bolezen
Francoski vinogradi se vesele izjemne lanske vinske letine, ki bo verjetno postala letina stoletja, in povzdigujejo svoje vinograde nad vse druge po svetu. Toda v njihovo veselje so se vmešale tudi temne sence. Trtje v svetovno znanem vinskem rajonu Bordeaux je napadla nadležna in uničujoča bolezen evtipioza, zajedalska glivica. Po sedanjih ocenah je glivica napadla že petino vseh trt. > Boiezen napada predvsem starejše trte, najraje deset- do dvajsetletne, ki so v svojih - najbolj žlahtnih rodnih letih in vinogradniki od njih upravičeno pričakujejo najboljše. Da bi bila zadeva še hujša, velja za bolezen, da jo je sicer mogoče preprečevati, nikakor pa ne zdraviti in odpraviti. Ko enkrat napade, je s trtjem konec. Za nameček je bolezen še hudo zahrbtna. Predno se pokažejo znaki obolelosti na trtah, lahko mine več let. Tako se vinogradnik običajno znajde pred obolelim trtjem, ko ne more več nič narediti.
Strokovnjaki govore o časovni ombi, ki tiktaka v franco
bombi, ki tiktaka v francoskih vinogradih. Lahko se zgodi, da bo francosko vinogradništvo v prihodnjih letih utrpelo zelo hudo škodo.
rMINI ZANIMIVOST: — ODPORNOST PROT! RAKU
Švedski Laponci so odpornejši proti rakavim obolenjem kot ostali prebivalci Skandinavije, čeprav v po vprečju več kadijo in so že desetletja bolj izpostavljeni sevanju radioaktivnih odpadkov in padavin. Tudi černobilska katastrofa nanje ni vplivala tako kol na druge. Znanstveniki menijo, da njihova odpornost temelji na značilni prehrani, v kateri je veliko rib. a zelo malo maščob.
Avstralski biolog Myke Tyler je resno zaskrbljen zaradi žab. A ne zaradi njih samih, temveč ga skrbi usoda človeštva, ki po njegovem v prihodnosti ne bo lepa. Črno prihodnost pa že zdaj napoveduje skrivnostno izginjanje milijonov žab po vsem svetu.
V biologovi domovini Avstraliji živi okrog 200 vrst žab, 20 med njimi je resno ogroženih, tri vrste pa so že izginile. Vsako leto se število žab drastično zmanjšuje. In to ne samo v Avstraliji. Podobne vesti prihajajo tudi z drugih koncev sveta. Strokovnjaki beležijo odmiranje žab že od leta 1980, razložiti pa ga še ne znajo. Domnevajo le, da je povezano z onesnaževanjem.
Žabe so namreč zelo občutljiva bitja in se hitro odzivajo na onesnaženost svojega življenjskega okolja. Raziskave so pokazale, da so skrajno občutljive celo za spremembe zračnega pritiska in za radioaktivnost, torej pojave, ki jih ljudje sploh ne zaznavajo. Po ocenah nekaterih biologov je morda za odmirjanje žab krivo povečanje slanosti sladkovodnih voda, nekateri pa so prepričani, da že prihaja do velikih podnebnih sprememb, ki jih mi ne zaznavamo, za žabe pa so usodne. Človeštvo bi se zaradi tega moralo resno zamisliti.
Telesna višina po želji?
Terapija pospeševanja rasti je učinkovita — Pritiski za neutemeljeno uporabo hormona rasti
V vsaki generaciji je nekaj otrok, ki zaostajajo v rasti za svojimi vrstniki. Zaradi tega jih normalno rastoči zbadajo in se norčujejo iz njih, v »ta malih« pa se pogosto razvijejo duševne zavore, ki jim onemogočajo razviti se v normalno osebnost. Včasih je lahko nizka telesna rast spodbuda za angažiranje otroka na drugih področjih, vendar je pogosteje zaviralen kot spodbujevalni dejanik.
Doslej ni bilo mogoče v takih primerih nič narediti. Odkar pa so znanstveniki odkrili in izolirali hormon HGH, ki je odgovoren za telesno rast, seje položaj spremenil. Zdravniki zdaj lahko otrokom, ki zelo zaostajajo v telesni rasti, s hormonsko terapijo pomagajo pri doseganju normalne rasti ali vsaj to, da preveč ne zaostanejo v odločilnih letih odraščanja. Nekaj lepih uspehov so že zabeležili v medicinske kronike.
Toda hkrati se zbuja tudi dvom. Strokovnjaki se boje, da bi lahko prišlo do zlorab. Kriteriji, kateremu otroku odobriti terapijo s hormonom rasti in kateremu ne, so zelo ohlapni. Myron Genel, profesor pediatrije na univerzi Yale, pravi, da številni starši pritiskajo na zdravnike, da bi uporabili terapijo pospeševanja rasti pri otrokih, ki ne zaostajajo izrazito v telesni rasti. Znani so primeri, ko so starši zahtevali uporabo hormona rasti pri že tako visoko rašče-nih najstnikih, ker so si pač zamislili, da bodo njihovi sinovi poklicni košarkaši ali igralci ameriškega nogometa, kar vse nosi velikanske zaslužke.
Pritiski staršev, da bi hormone rasti uporabili tudi pri normalno raščenih otrocih, so razumljivi. Kar nekaj po-
Dejanski spopad med dobrim in zlim se dogaja samo kot spopad med posameznikom in družbo, med osebrio vestjo in neosebno splošnostjo.
M. ROŽANC
Neki novi svetovni nazor se lahko uveljavi samo s svojo življenjsko etiko, nikakor pa ne s prisilo.
B. PAHOR
Ženska pamet čudna je uganka.
P. P. NJEGOŠ
Sama se skuha
Konzerva, ki se sama pogreje — Nenevarna za uporabo
sebnih študij zunanje značilnosti lažje uveljavi v družbi in hitreje napreduje v službi. Zelo značilno je razmišljanje enega od očetov, ki je pritiskal na dr. Genela, da bi umetno pospešil rast njegovega sina. Takole je delal: »Raje vidim, daje moj sin visok 178 cm in z diplomo malo znane univerze, kot da ima diplomo Harvarda in je visok 168 cm. 10 cm razlike v višini pomeni več za njegov uspeh v poslu kot razlika v diplomah.« Dr. Genel je terapijo odklonil. Ni pa rečeno, da podietni oče ni imel več uspeha pri kakšnem drugem strokovnjaku.
Da ne prihaja do večjih zlorab pospeševanja telesne rasti, gre zasluga predvsem zapleteni terapiji, kije draga, dolgotrajna in zahteva pravega strokovnjaka. Če bi ne bilo tako, bi v vrhunskem športu terapijo že uporabljali. Še toliko boj, ker poskusi kažejo, da hormon rasti pri odraslih pospešuje izgubo sala in rast mišične mase.
MiM . (Vir: Time)
Nič več neostrine
Računalnik popravi in izostri nejasne fotografske posnetke
Japonci so ljubitelji rezancev in testenin, še posebej so navdušeni nad testeninami, ki se jih hitro pripravi in poje vroče. Lani so pokupili za 4 milijarde dolarjev testenin, poraba teh živil pa še narašča. Vse to je bilo pač dovolj, da so se raziskovalci v gigantu prehrambene industrije Nissinu zagrizli v izumljanje. Ponudili so rezance v plastični embalaži, v kozarčkih, v konzervah, zdaj pa so zadeli žebljico na glavico — izumili so samokuhajočo konzervo.
Kako konzerva deluje, je seveda skrivnost proizvajalca, ki jo bodo verjetno mnoge druge tovarne kmalu odkrile in izumile kaj podobnega. Zaenkrat pa je znano, da je konzerva zelo enostavna za uporabo. Uporabnik jo odpre, vzame ven priložene vilice, nato dolije vanjo vodo in odstrani zaščitno-prevleko na dnu konzerve. V nekaj minutah se vsebina konzerve skuha. Toploto dobiva s procesom oksidacije določenih kovin.
Zanimanje za samokuhajočo konzervo je precejšnje. Nekaj velikih japonskih družb je že naročilo večje količine takih konzerv za svoje poslovneže, ki potujejo po svetu in si radi privoščijo na tujem malo domače hrane. Zelo uporabne pa so tudi za raziskovalce v odmaknjenih predelih sveta, alpiniste in druge avanturiste in popotnike.
Mnogi fotografski dokumenti so pogosto neostri in z zabrisanimi detajli. Doslej takim dokumentom ni bilo pomoči, ostali so neostri in slabo razvidni. Arhivarje in raziskovalce pa čakajo lepši dnevi. Satelitske fotografije in drugi pomembni dokumenti bodo zasijali v novi ostrini in jasnosti. In to po zaslugi računalniško podprte tehnologije, ki so jo razvili raziskovalci univerze Rochester.
Obdelava fotografskih posnetkov z računalniškimi programi je stara že nekaj let, vendar pa so doslej z računalniki le brisali ali vnašali v fotografski posnetek posamezne detajle, niso pa mogli slabega dela izboljšati. Možnost resničnih izboljšav in izostrenj je prinesel šele omenjeni izum.
Profesor Murat Tekalp in diplomirana študentka elektroinženirstva Gordana Pavlovič (očitno naše gore list) sta odkril matematični algoritem, s pomočjo katerega sta razvila računalniški program, ki omogoča popravljanje ne-ostrin fotografskega negativa. Računalnik, povezan z optičnim skenerjem, lahko občutno izboljša neosre satelitske fotografije, razbere nečitljive fotografirane dokumente, tudi, denimo, posnetke bančnega ropa, neostre reporterske posnetke ipd. Računalnik v bistvu izračuna, kolikšen je bil premik objekta ali kamere, ki je povzročil neostrino, in nato za nazaj popravi neostrino in nejasnost.

zgodilo se je...
•	Astronomi harvardske univerze so odkrili doslej naj večjo jato galaksij. Sestavlja jo okrog 2000 zvezdnih sestavov. V dolžino meri 500, v širino 200 in v višino 15 milijonov svetlobnih let.
•	Z vremenom res nekaj ni v redu. S severa Indije poročajo, da imajo mraz, kot ga ne pomnijo desetletja. Zaradi mraza je umrlo že preko 150 brezdomcev. (Za osvežitev zemljepisnega znanja: zimske temperature v Indiji nikoli ne padejo po 0 stopinj. Hud mraz je tam že pri nekaj stopinjah nad ničlo). Britanski meteorologi pa so sporočili, daje bilo lansko leto v povprečju najtoplejše odleta 1659, odkar redno merijo dnevne temperature.
•	Policija je v Rochestru aretirala sodobnega Jacka Razparača. To je Arthur Shawcross, ki ga obtožujejo, da je od marca 1988 umoril 11 žensk, zvečine prostitutk.
•	Po 42 letih skrivanja v gozdovih seje vrnil domov 67-letni Ivan Bušilo. Mož seje vse od konca zadnje vojne skrival iz strahu pred stalinizmom.
V DOM PA NE!
Tako sem si mislila, kadar se mi je zdravje poslabšalo: »Čeravno sem 80-odstotni invalid in že 18 let na berglah, v dom pa ne grem!« Že sami besedi dom starejših občanov sem se močno ogibala, kaj šele misli, da bi kdaj tudi sama šla tja.
Ko pa me je ob koncu poletja močno napadla revma, da si nisem mogla več niti kuhati, sem se z veliko žalostjo v srcu odločila, da storim tako dolgo odlašani korak. V dom. A že od prvega dne, ko sem prišla v dom — prošnjo so mi hitro rešili — so se moji predsodki kar razblinjali. Resnično lepo so me sprejeli. Življenje v domu pa seje izkazalo za veliko lepše, kot sem si kdaj mislila.
Seveda je treba razumeti življenje v njegovi resničnosti, biti pozoren do bližnjih, ostati skromen. In če se znaš poglobiti v življenje ter si
in jedilnice, da obiščeš sosede in malo poklepetaš z njimi, potem se res ni mogoče pritoževati. Težji invalidi, ki so nepokretni, so veseli priložnostih obiskov in klepetov s sosedi v domu; razveseliti druge pa je veselje tudi za tistega, ki ga daje.
»Naša hiša«, kot pravimo domu,
vsaj kolikor toliko pokreten, da
je tudi drugače prijazna. Blešči se od čistoče, lepe rože imamo, hrana je okusno pripravljena, mnogotera in krepčilna. Komur kdaj ni kaj všeč, naj pomisli na vojno in prva povojna leta, kako skromno smo živeli. Ob taki misli mora hitro zbledeti kritika. Poleg doma so svinjaki, v katerih krulijo pujski. Vsake toliko časa jih koljejo. Vsakič se razveselim teh dnevov, saj je takrat kosilo še posebej dobro.
V domu pa ne živimo iz dneva v dan enako, tudi praznujemo. Za božič in novo leto smo vse prostore praznično opremili, postavili smrečice in jih okrasili. Na Štefanovo smo imeli tudi mašo za težje bolnike in invalide. Za novo leto pa smo oskrbovanci tudi silvestrovali.
greš iz sobe na hodnik, do televizije
Zdaj ne morem razumeti, kako sem mogla nekdaj pomisliti na dom za starejše občane s toliko strahu.
PAVLA ŠMALC
1»«TA
m s rn /
OB AVTOMOBILSKO LUČ — Črnomaljski miličniki so bili prejšnji teden obveščeni, da je nekdo šaril pa parkirišču pred stanovanjskim blokom v Župančičevi ulici v Črnomlju: 26-letnemu Ivu Grgiču je iz osebnega avtomobila odvil prednjo desno luč in jo odnesel s seboj. Grgič je ob 200 din.
KDO JE I2TTOČ1L 100 LITROV NAFTE? — V noči na 10. juanuarje neznan storilec vlomil v tovornjak tolminskega Atoprevoza; vozilo je šofer Pavel Brus parkiral na prostoru ob magistralni cesti med Ljubljano in Zagrebom pri Velikem Gabru. Neznanec je iz rezervoaija iztočil sto litrov nafte in tako Tolminčane oškodoval za 540 din.
KLJUČE PUSTILA V AVTOMOBILU — Marjeta Končar iz Šmarjete se je 13. januarja odpeljala z osebnim avtomobilom k prijateljici v Ulico oktobrskih žrtev. Avtomobil je pustila na tamkajšnjem parkirišču, v vozilu pa tudi kontaktne ključe. Ti so bili za neznanega sprehajalca dovolj vabljivi, utrujenih nog seje usedel v avtomobil in se brez težav odpeljal. Končarjeva je imela srečo: vozilo so še istega dne našli nepoškodovano pred gostilno Selak v Dobravi.
POSEKAL TRI HRASTE
MUHABER — Novica ne bi bila nič nenavadna, če bi se komaj 19-letni V. B. iz romskega naselja Žabjek lotil sekanja svojih dreves. Tako pa je že 9. decembra lani stopil v gozd Matije B. iz Muhaberja in mu posekal tri lepa hrastova drevesa v izmeri domala dveh kubičnih metrov. Matija jc oškodovan vsaj za 5 tisoč dinarjev, zope' sekaško razpoloženega Roma pa bo podana kazenska ovadba temeljnemu javnemu tožilcu.
Delegatska usluga kršiteljem
Zakaj delegati niso sprejeli predloga za povečanje števila sodnikov za prekrške v Novem mestu? — Sami lani tisoč več kršitev
NOVO MESTO — Da se novomeške sodnice za prekrške dobesedno kopljejo v moiju raznih spisov, je - nano že nekaj časa, temu primerno je bilo seveda pričakovati, da bodo delegati zborov novomeške skupščine sprejeli ponujeni odlok o povečanju števila sodnikov. Zgodilo se je nasprotno, delegati so na svojem zadnjem lanskem zasedanju predlog zavrnili, njihova utemeljitev je bila, da zaostankov pri delu ne gre reševati z novimi zaposlitvami, pač pa z drugačno politiko določanja prekrškov in večjo selektivnostjo. Natančnejših navodil delegati niso dali, vprašanje, če bi jih tudi lahko. Če pogledamo podatke in številke, je njihova odločitev — milo rečeno — čudna. Takšnega mnenja je tudi Sabina Jaz-bec-Ahlin, vodja organa za prekr: ške, kot strokovno pravijo sodnicam.
»Ko v nekaterih občinah, denimo v Krškem, Celju, Murski Soboti, ugotavljajo, da jim število prekrškov upada, je pri nas nasprotno. Lani je njihovo število v Novem mestu narastlo kar za tisoč, to je naš in slovenski rekord. Še zgovornejša je primerjava z mesti, kjer imajo prav tako štiri sodnike za prekrške kot mi, le da pri nas iz objektivnih razlogov to delo pravljamo vsega trije. Lani smo pri nas dobili v obravnavo 8.531 predlogov, skupaj s predlanskim zaostankom smo morali razrešiti kar 12.126 zadev. In drugod? V Kranju so lani dobili 5.400 prijav, skupaj so jih reševali 9.225, v Ptuju so dobili 6.207 svežih spisov, reševali so skupaj z zaostankom 7.355, v Celjuje bilo lanskih predlogov 4.614, v Murski Soboti 5.006, v Novi Gorici 5.500 itd. Sicer pa je po številu vseh lanskih prijav Novo mesto med 54 občinami v Sloveniji na tretjem mestu, takoj za Ljubljano in Mariborom. In še nekaj. Letna norma treh sodnikov je rešiti 2.673 zadev, me smo jih lani 7.691.«
Res več kot zgovorni podatki, ob
katerih je odločitev delegatov še manj razumljiva. Enako kot njihov predlog, naj sodnice prekršek selekcionirajo, naj vseh ne obravnavajo. Taisti delegati pa so s sprejetjem obveznega pobiranja parkirnine na novomeškem Glavnem trgu povzročili, da so novomeške sodnice zasute še s prijavami o tovrstnih kršitvah.
»Da se število prekrškov veča, ni navsezadnje nič čudnega,« pravi Sabina Jazbec-Ahlin. Blizu tričetrt je prometnih prekrškov, največ po zaslugi magistralne ceste Ljubljana—Zagreb, za nameček smo lani s spremenjeno zakonodajo dobile v obravnavo še prometne nezgode, kjer ni hujših telesnih poškodb ali je povzročena zgolj materialna škoda. V teh primerih ne bo dovolj rutinsko delo, še zlasti, ker gre za velike odškodnine in tudi zapletene primere. Tudi vsi davčni prekrški sodijo k nam, skratka nič čudnega ne bo, če bodo tudi lanski rekordi letos potolčeni.«
Moti se, kdor misli, da ob taki poplavi spisov trpi kvaliteta dela.
•	Zdi se neverjetno, a je res. Romi so veliko boljši plačniki kazni kot ostali krajani. Če pa že nimajo denarja, pridejo to povedat in prosijo za odlog.
•	Lani je bilo v postopku pri novomeških sodnicah za prekrške tudi 360 tujcev; največ so jih pripeljali miličniki z magistralne ceste Ljubljana—Zagreb. Za razliko od predlani so devize za plačilo kazni poslej lahko menjali v hotelih Kandija in Metropol.
Med 497 lanskimi pritožbami zoper izrečene ukrepe je bila le slaba četrtina sodb razveljavljenih, bilo je tudi dvanajst zahtev za sodno varstvo, le v enem primeru je vrhovno sodišče SRS stranki ugodilo. Vprašanje pa je, kako bo letos z zastaranji. Ob takšni poplavi kršitev sodnice ne morejo prevzeti odgovor-
nosti zanjo. Jo bodo delegati?
»Sicer pa ostaja struktura prekrškov bolj ali manj enaka. Čudi le, da je malo prijav zoper onesnaževalce okolja, malo je tudi gozdnih kršitev, vsaj če sodimo po predlogih za postopke. Nekaj več kot prej je mladoletniških prekrškov —lani jih je bilo 441 — vendar gre večidel za kršitve v prometu. In ko smo že pri teh, omenimo kot zanimivost, da smo lani prvič izkoristili tudi zakonsko možnost pogojnega odvzema vozniških dovoljenj; takih primerov je bilo 66. Po drugi strani pa je novi zakon prinesel štirinajst primerov, kjer smo zaradi ponavljanja prekrškov (bodisi da oseba vozi brez dovoljeja bodisi vinjena) izrekli štirinajst zapornih kazni. Pri nas je pač tako, da vsak zakon prinaša zgolj nove prekrške in več dela, naši predlogi za dekriminacijo praviloma vselej naletijo na gluha ušesa. Žal je na gluha ušesa naletel tudi predlog za povečanje števila sodnikov. Ce drugega, se utegne letos lansko število 220 iz objektivnih vzrokov zastaranih zadev krepko povečati.«
B. B.
Sabina Jazbec-Ahlin; »Po svoje nič čudnega, da je toliko kršitev, ko pa je danes najvišja možna denarna kazen, ki jo sodnice lahko izrečemo, vsega 200 din.«
Obnovili bodo Cesto herojev
Predvidena je že za leto 1990 — Kolesarske steze, zelenica med pločnikom in cesto za večjo varnost
NOVO MESTO — Če bo Novomeš-čanom sreča mila, se že v letu 1990 v sklopu gradnje novega mosta na Loki in ureditve dovoznih cest obeta rekonstrukcija Ceste herojev. Ta cesta, ki poteka mimo več šol in ustanov ter mimo ene večjih stanovanjskih sosesk, je že sedaj prometno močno obremenjena, z dograditvijo mostu bo še bistveno bolj. Že sedaj pa je preslabo urejena, da bi omogočala ustrezno prometno varnost voznikom, še posebno pa tisočem pešcev, od tega veliki večini otrok, ki sojo prisiljeni vsakodnevno uporabljati.
Smernice za izdelavo projekta za rekonstrukcijo Ceste herojev in dela Ljubljanske ceste od bodočega mostu do križišča pri Jugobanki, ki jih je s težiščem na varnosti prometa izdelal Sava projekt, za Ljubljansko cesto pa projektant mostu prof. Gabrijelčič, je pretekli ponedeljek celih pet ur obravnaval svet pri Odboru za prenovo starega mestnega jedra Novega mesta; cesta ssvojim vplivnim območjem je pač v samem mestnem jedru. S tega vidika so obravnavali vprašanje dostopov do šol, hiš. dostop na Mestne njive itd.
Po konceptu rekonstrukcije naj bi bila Cesta herojev široka sedem metrov.
imela bo kolesarski stezi, pločnika bosta od vozišča ločena z zelenico. Kljub nasprotovanju cestarjev naj bi ohranili drevesa pred Marofom in prostor pred obema šolama, škarpc, ki so itak v slabem stanju, bodo porušili oz. rekonstruirali. Predvideni so odstavni pasovi za Koštialovo ulico. Market ob Cesti herojev potem na sedanji lokaciji ne bo imel perspektive, mnenje je, da bi sc lahko preselil na drugo stran ceste. Vse dileme in tudi že nakazane rešitve naj bi upoštevali pri projektiranju rekonstrukcije. Na seji je bila poudarjena tudi nujnost kultiviranja okolice banke in zavarovalnice, ki je zdaj zanemarjena.
Poudariti je treba, daje rekonstrukcija Ceste herojev predvidena do križišča s Koštialovo ulico; njeno nadaljevanje je bilo namreč obnovljeno pred manj kot desetletjem. Takrat so bile predvidene tudi kolesarske steze, vendar so bili ljudje ogoljufani zanje. Sčasoma naj bi pločnik na tem delu služil za kolesarje, za pešce pa bi naredili konzolni prehod. Kdaj bo to, ni še niti približno jasno. starše iz Plave lagune bo lahko še dolgo strah za otroke, ki hodijo v šolo ob eni najbolj obremenjenih novomeških tranzitnih cest.
Z. L.-D.
V hiši zalotil vlomilca
Lazo Jovanoviča so prijeli še isti dan
VELIKI OBREŽ — Štiridesetletni Lazo Jovanovič iz Zagreba je star znanec miličnikov in sodnikov, tudi po zaporih je preživel že kar nekaj let, očitno pa njegovega bivanja za rešetkami še ne bo tako kmalu konec. Pred dnevi je moral sesti na zatožno Idop novomeškega sodišča, v kratkem pa bo moral še pred bjelovarske sodnike.
Lanskega 24. oktobra dopoldne je Jovanovič skupaj z znancem Zlatkom Brkovičem z vlakom pripotoval iz Zagreba v Dobovo. Tam naj bi iskal nekega svojega znanca, s katerim sta se dogovorila, da bosta nato šla skupaj v Italijo. Z Brkovičem sta možakarja iskala zaman, pot ju je nanesla tudi na cesto, ki vodi proti Velikemu Obrežu. Tudi tukaj sta hodila od hiše do hiše in
• Bistvo dialoga je v tem, da človeka nagovoriš z besedo, kije njemu ljuba, bistvo polemike pa je, da ga nagovoriš z besedo, za katero veS, da je njemu najbolj zoprna. (Trstenjak)
Vinjen zažgal domače poslopje
Prepir pripeljal do požiga — Viliju Globevniku šest mesecev zapora_
Bežal v ukradenih avtih
ŠKOCJAN — Lanskega prvega oktobra je bilo. Dvajsetletni Vili Globevnik iz Škocjana je tega dne sosedu pomagal pri zidarskih opravilih in vmes kar pridno praznil kozarce. V popoldanskih urah je s popivanjem nadaljeval v gostilni, zvečer pa se le odpravil domov. Le kdo bi si mislil, da bo že kmalu zatem prišlo do tragičnih dogodkov.
Pobeglega zapornika prijeli na avtomobile
Biču — Ukradel tri
LJUBLJANA, NOVO MESTO — 8. januarjaje iz ljubljanskih zaporov pobegnil 26-letni Davorin Karaš iz Metlike. Mladenič, kije že star znanec miličnikov, je za Bežigradom ukradel katrco in se z njo najprej odpeljal na Trojane, nato pa izlet nadaljeval do Celja in nazaj do Radeč. Avtomobil se mu je v Radečah pokvaril, zato gaje zapustil in 9. januarja tam zmaknil drugega — izbral sije golf — in se odpeljal v Sevnico. Pot gaje nato vodila še skozi Trebnje, Mirno Peč in Novo mesto do Črnomlja, od tam seje zapeljal še v Jurovski Brod in Kamanje.
Še istega dne seje v Novo mesto vrnil in noč prespal v golfu. Ker pa je naslednjega jutra ugotovil, da je vozilo poškodovano, ga je pustil v Sokolski ulici. Po Novem mestu seje nato odpravil na krajši sprehod — to je bilo 10. januarja — ko so se mu na Glavnem trgu oči znova ustavile na golfu. Usedel seje vanj in odpeljal, vendar njegovo početje ni ostalo skrito. Bliskovito je stekla obsežna in temeljita akcija. Čeprav jo je mladenič popihal proti Ljubljani po cesti za Žužemberk, je kmalu padel v roke miličnikom. Na Biču ga je prestregla patrulja novomeške prometne postaje milice. Vozilo je bilo nepoškodovano vrnjeno lastniku, Karaš pa seje vrnil za rešetke, tokrat novomeške. Seveda ga čaka nova kazenska ovadba in tudi novo sojenje.
Balončki čakajo na žrtve
V ponedeljek se je pričela republiška akcija 2 boj proti alkoholu v prometu____
Dolgo napovedani boj zoper alkohol za volanom je od minulega ponedeljka, 15. januarja, dobil povsem konkretno podobo. Republiški svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je namreč tri dni poprej predstavil zasnovo akcije, ki bo v Šloveniji potekala pod naslovom »Alkohol v prometu? Ne, hvala!«
Slovenski miličniki bodo predvidoma v naslednjih šestih mesecih z alkotesti preizkusili kar okoli sto tisoč voznikov, bodisi da bo šlo za napovedane ali nenapovedane akcije. Možje postave ne bodo za svoje delo izbirali ne krajev ne dnevov in ne ur, izkušnje iz tujine namreč kažejo, da tovrstne akcije vsaj za 10 odstotkov zmanjšajo število prometnih nezgod in posledic, ki jih zakrivi alkohol. Pa ne le to: po predvidevanjih republiškega sveta naj bi ta akcija zmanjšala število vinjenih voznikov za okoli 20 do 30 odstotkov. Nihče seveda tačas ne more zanesljivo trditi, kolikokrat sedi za volanom z voznikom tudi alkohol, a že podatek, da slovenski miličniki odvzamejo vsako leto vsaj okoli 30 tisoč vozniških dovoljenj zaradi alkoholiziranosti, je dovolj zgovoren. Na voljo pa imamo tudi podatke, daje alkohol kot izključni vzrok v letih 1983 do 1987 zakrivil smrt 17 oseb na naših cestah, 138 je
bilo huje in 444 laže ranjenih. Kot »spremljevalni« vzrok pa se vinjenost pojavlja še pri nekaterih drugih nezgodah; v teh je življenje izgubilo 36 oseb, 262je bilo hudo in 676 laže ranjenih. Se večje pa je število žrtev vinjenih voznikov med pešci in kolesarji. V enakem obdobju je alkohol zakrivil smrt 54 pešcev in 31 kolesarjev, huje ali laže ranjenih pa je bilo kar okoli 550.
Ob takšnih podatkih je odločitev republiškega sveta za preventivo in vzgojo, da skuša alkoholu kar najodločneje stopiti na prste, seveda povsem razumljiva. V času akcije pa bo svet skupaj z Nedeljskim dnevnikom pripravil še nagradno igro, s katero bodo skušali dodatno opozoriti na vse nevarnosti in pasti, kijih postavlja alkohol. Tako bodo vsak teden objavljeni razni tematski prispevki, ob njih pa še po dve nagradni vprašanji. Med reševalci s pravilnimi odgovori bo vsak teden izžrebanih deset nagrad, prav vsi pa bodo sodelovali še v zaključnem žrebanju 10. maja. Srečneži lahko računajo z osebnim avtomobilom Nissan Micra, Tomosovimi motornimi kolesi, kolesi Rog in drugimi dobitki. In zakaj žrebanje prav 10. maja? V zadnjih sedmih letih na ta dan v Sloveniji ni bilo hujše prometne nezgode s smrtnimi žrtvami.
B. B
Za Vilijem sta proti večeru prišli domov še mati in sestra, s katerima se že tako ni najbolje razumel. Videli sta, da je pijan in agresiven. Prišlo je do ostrih besed in kmalu zatem še do prepira. Med vpitjem je Vili grozil, da bo hišo zažgal, pograbil je celo za vžigalice. S sestro sta se nato nekaj časa pulila zanje.
BLAGAJNA JE BILA PRETRD OREH
SUHOR — V ponedeljek, 15. januarja, so v trgovini KZ Metlika na Suhorju ugotovili. daje čez vikend nekdo nepovabljen obiskal prodajalno. Najprej se je spravil nad blagajno, na srečo je bila starejše izdelave in zanj pretrd oreh, tako da se je moral zadovoljiti z radiokasetofonom, last ene od prodajalk. Za popotnico si je neznani storilec pripravil tudi vrečko cigaret, vendar jih ni odnesel, ker so ga ob vlomu očitno prepodili. Trgovci so z vlomom oškodovani za okoli 4.500 din.
MED SPANJEM SE JE ZADUŠIL
DOLNJI SUHADOL — 8. januarja ob 8.40 je 27-letni Milan Sašek iz Dolenjega Suhadola obvestil novomeške miličnike, da se iz hiše v vasi, v kateri prebiva 73-letni Rudolf Skupek, močno kadi. Skupek je, kot seje pokazalo kasneje, prejšnji večer odfcl počivat, še prej pa je zakuril kamin. Čez noč je iz peči na lesen pod padel tleč ogorek, kije povzročil tudi močan dim. Skupek sc je med spanjem zadušil.
ko pa jc med grožnjami pograbil še za kuhinjski nož in z njim v roki pričel letati po hiši, sta ženski zbežali v bližnji gozd. Globevnik zatem ni kaj dosti razmišljal, pograbil je vžigalice, z njimi odšel v gospodarsko poslopje in tam eno od njih gorečo vrgel v seno. Hip za-
V SMRT ZARADI POLEDICE
LOG — Poledica je minule dni na posavskih cestah povzročila vrsto prometnih nezgod, do naj hujše je prišlo 10. januarja ob 15.15 na cesti med Krškim in Vrhovem. 30-letna Vida Petek iz Loga pri Vrhovem se jc tega popoldneva peljala z osebnim avtom no omenjeni cesti, zunaj naselja Smarčna pa jo je v dvojnem ovinku na poledeneli cesti pričelo zanašati. Zdrsnila je na levo stran ceste in tam silovito bočno trčila v nasproti vozeči tovornjak s priklopnikom, za krmilom katerega je sedel 34-letni Vinko Stropnik iz Vin pri Celju. Trčenje je bilo tako hudo, da je Petkova poškodbam podlegla na kraju nesreče. Naj ne bo ob tem odveč opozorilo voznikom, da vozijo previdno, nič namreč ne kaže, da se bo vreme v kratkem spremenilo.
Lastnik sam umaknil črni vikend
Vikenda ob Kolpi pri Pobrežju ni več
POBREŽJE — Pred leti na črno postavljeno leseno vikend hiSico ob Kolpi pri Pobrežju blizu AdleSičev je lastnik iz Grosupljega konec lanskega leta sam umaknil. Vikend je bil postavljen brez vseh dovoljenj, urbanistični inšpektor novomeške uprave inšpekcijskih služb je, brž ko je bil s primerom seznanjen, začel postopek, ki je na koncu pripeljal do tega. da je inšpektor lani septembra izdal odločbo bo odstranitvi vikenda.
Če lastnik ne bi sam odstranil ob-jekta, bi ga na zahtevo inšpekcije kakšno podjetje, seveda na račun lastnika črne gradnje. Tak »poseg« je pa kar krepko zasoljen in ponavadi črnograditelja stane več, kot ga je stala gradnja, zato je v zadnjem času na področju. ki ga pokriva novomeška uprava inšpekcijskih služb, že nekaj primerov, ko so črnograditelji po prejemu odločbe o odstranitvi to raje opravili sami. Nekaj črnih gradenj, za katere so lastniki že dobili odločbo, pa prav sedaj čaka na odstranitev in tudi pri teh se bodo lastniki verjetno sami lotili posla.
Tu gre zlasti za črne gradnje v varovanih območjih, inšpekcija pa poleg odstranitve črne gradnje zahteva tudi uskladitev objekta z izdanim dovoljenjem. saj graditelji marsikdaj gradijo v nasprotju z dovoljenjem, zlasti ne upoštevajo določene višine vikendov in drugih gradenj. Tudi to morajo urediti v skladu z izdanim dovoljenjem, sicer je stvar enaka kol pri črnih gradnjah: če je ne uredi lastnik sam, jo na njegov račun pač nekdo drug.
A. B.
tem je izbruhnil močan ogenj. Prvi sta ga iz gozda opazili mati in sestra. Urno sta stekli domov in z njima še nekaj vaščanov. Brž so se lotili gašenja; pomagal jim je celo Vili, kije iz hleva rešil živino, vmes pa še zmeraj vpil, kako bo zažgal še hišo in kozolec. Ogenj je bil resda po-gašen, toda posledice niso bile majhne: zgorelo je ostrešje poslopja, prav tako okoli dve toni sena. Okoli 19 je bila ura, ko so po Vilija prišli miličniki in ga odpeljali v pripor, kjer jc počakal na sojenje. Slednje je bilo te dni.
Marija Globevnik je bila kmetoval-ka. Leta 1970 sta z možem posvojila Vilija. Že ko je odraščal, so se z njim pričele težave, bil je svojeglav, izsiljevalski, čudnega vedenja, rad seje vdajal pijači. Domačim ni bilo pogodu, da je raje pomagal sosedom in kaj zaslužil, kot pa da bi delal doma. Zato je večkrat prihajalo do prepirov, še posebej med njim, materjo in sestro. Sodnikom je dejanje skesano priznal in obžaloval, kar mu je senat štel v olajševalno okoliščino, v obteževalno pa mu je bila velika škoda, saj je bilo poslopje domala v celoti uničeno. Senat novomeškega temeljnega sodišča gaje ob upoštevanju vsega tega obsodil na 6 mesecev zapora, pripor pa mu je štel v izrečeno kazen: hkrati so mu sodniki izrekli še varnostni ukrep obveznega zdravljenja alkoholizma.
Sodba še ni pravnomočna.
IZGINILA
ELEKTROMOTORJA
ŽUŽEMBERK — V času med 15. decembrom in 10. januarjem je nekdo stikal po skladišču gradbenega podjetja Gradbenik iz Žužemberka in se naposled tudi odločil. S seboj je vzel dva elektromotorja znamke Sever, vredna vsaj 5.800din. Kdo in kam je stroje odpeljal, zaenkrat ne ve še nihče.
iskala znanca ter se oglasila v zadnji hiši v vasi, ki je last Franca Dujakoviča. Jovanovič je potrkal na vrata, in ko se nihče ni oglasil, mu je v glavo šinila znana ideja. Enajst je bila ura. ko je stopil na okensko polico in skoz odprto okensko krilo v hišo. Dujakovič je imel v hiši spravljenih več vrednostnih predmetov, med njimi tudi nekaj zlatnine, toda za iskanje je imel Jovanovič premalo časa. Ze po nekaj minutah jc namreč zaslišal, kako se odklepajo vhodna vrata; lastnik se je namreč vrnil domov. Vlomilcu ni preostalo drugega, kot daje mimo presenečenega Dujakoviča planil na piano in zbežal. Na njegovo smolo pa si je krajan dobro zapomnil njegov obraz. Dogodek je urno prijavil miličnikom in še istega dne se je Lazo Jovanovič znašel za rešetkami brežiške postaje milice. Na prvem zaslišanju je trdil, kako so mu možje postave pobrali 800 zahodno-nemških mark, 97 starih milijonov in ročno uro, kasneje pa seje izkazalo, da gre za navadno laž: Jovanovič je v Dobovo pripotoval s praznimi žepi.
Senat novomeškega temeljnega sodišča gaje obsodil na 4 mesece zapora, v olajševalno okoliščino so mu sodniki šteli njegovo priznanje in dejstvo, da Dujakovič ni bil oškodovan, kot obte-žilno pa, da gre za specialnega povratnika. ki ga tudi daljše zaporne kazni niso spametovale. Sodba še ni pravnomočna.
PO DOLENJSKI DEŽELI
•	Prostori dolenjskega in posavskega veterinarskega zavoda na Muhaberju so vse bolj iskani. Veterinarji imajo tam namreč sccirne prostore; kjer je secirnica, jc tudi meso, jabolk in hrušk doslej tam še niso razteleševali. In dogodki, o katerih smo pisalil že prejšnji teden, so sc ponovili. Nekdo je namreč v noči na 13. januar vlomil v omenjene prostore in odnesel šest prašičev ter okoli 30 kilogramov govejega mesa. Veterinarji so tako ostali brez dela, nekje pa so imeli veselico s pravimi domačimi kolnami iz crknjenih prašičev in krave.
•	Govori se, da imajo možje postave dober nos. Ce je res tako, potem jim bržkone ne bo težko odkriti storilca, ki je 11. januarja vlomil v vikend Ljubljančanke Milene Oblak v Zavrhu nad Cešnjevkom. Storilec je namreč ob radiokasetofonu odnesel tudi stekleničko parfuma.
•	10. januarja okoli 7.30 zjutraj seje nekdo pritihotapil do stanovanjske hiše Alojza Stariča v Rihpovcu pri Trebnjem. Vrata so bila odklenjena, lastnik pa v svinjaku. Neznanec bistrega pogleda je to opazil, se splazil v hišo in iz spalnice odnesel dve lovski puški, pas z naboji in povodec za psa. V Staričevi lovski družini zagotovo ne bo jagal.
Z dmitrolom uspešno nad rjo
ADLEŠIČI — Vinko Veselič iz Vrhovcev pri Adlešičih ima 7 let doma popoldansko kleparstko obrt, pred pol leta pa seje začel ukvarjati še z zaščito avtomobilov z dinitro-lom. V Sloveniji je sedaj 15 tovrstnih centrov, na širšem dolenjskem območju pa je Veseličev edini. Raz-
Veselič Vinko
log, da seje odločil zanj, je preprost: kvalitetna zaščita.
Gre za sistem zunanje in notranje zaščite - avto namreč rjavi od znotraj navzven - ki so ga razvili pri švedski firmi Dinol. Temelji na zaščiti vseh votlih delov vozila s posebnim brezzračnim brizganjem zaščitnega sredstva vanje in seveda zunanji zaščiti. »Dinitrol izpodriva vlago, zato zleze med njo in pločevino. Ker pa so mnogi votli deli v avtu za vedno zaprti, so si na Švedskem izmislili vrtalni sistem. Za vsak avto posebej so izdelali shemo, po kateri je potrebno vrtati,« je povedal Veselič ter dodal, da poleg osebnih avtomobilov lahko zaščiti tudi tovornjake in gradbene stroje.
L
Prekinjena črna serija porazov
Pomembna zmaga novomeških odbojkarjev v Modrici — Sedaj dve zaporedni tekmi na domačem parketu — Upanje za vrh še tli _
Niz neuspešnih nastopov je vendarle prekinjen. Odbojkarji novomeškega Pionirja so v 11. kolu prve zvezne A 2 lige v Modrici ugnali gostitelje in po treh zaporednih porazih zabeležili tako pričakovano zmago. Resda je bilo takšen rezultat objektivno moč tudi pričakovati, čeprav je bila tako razglašena ekipa, kakršen je bil Pionir v zadnjih kolih, sposobna tudi neljubega presenečenja.
Sobotna tekma med Modrico Optimo
ZMAGA TUDI V SOBOTO? — Odbojkarji novomeškega Pionirja (od leve: Kos-mina, Petkovič, Martič, s hrbtom obrnjen trener Leszek, Smrke, Jovič in drugi trener Babnik) so naposled pokazali boljšo igro in prekinili serijo porazov. Bodo z zmagami nadaljevali tudi v soboto, ko jim prihaja v goste ekipa Strumice, in nato še prihodnjo soboto, ko bodo prav tako igrali doma s Kolubaro? Uspeha bi bila vsaj skromen obliž na rane, ki sojih zapustili nenadejani porazi, hkrati pa bi veliko pomenila za utrditev že močno omajanega zaupanja v lastne sposobnosti. (Foto: B. B.)
Spomladi v boj za naslov?
V Kočevju zadovoljni z jesenskim izkupičkom v ženski SRL — Kakšne bodo zimske priprave?
KOČEVJE — Le končnica nedolgo tega končanega jesenskega dela prvenstva v slovenski ženski rokometni ligi je pokazala pravo vrednost ekipe kočevskega Itasa. Nenadejana zmaga v Mariboru proti ekipi Branika je Kočevkc postavila celo na drugo mesto z lepimi možnostmi, da v nadaljevanju prvenstva pomešajo račune vodilni Burji.
»Svoje smo dosegli, nemara celo več od tega. Računal sem, da se bomo uvrstili do petega mesta na lestvici, naslova jesensjcih podprvakinj se nismo nadejali. Se posebej ne po tistem porazu na domačem igrišču proti Burji. Očitno pa je prav ta poraz v naši igri precej spremenil, dekleta so pričela igrati bolj sproščeno, misleč, da v boju za naslov nimajo več kaj iskati. Ob taki igri so se pričele vrstili tudi zmage in končni rezultat je tu," razmišlja danes trener Kočcvk Rado Mesojedec.
Rokometašice Itasa so v jesenskem delu, vsaj v večjem delu, pokazale dobro in raznovrsto igro, čeprav so bile praviloma precej nižje od nasprotnic, so to nadoknadile z veliko borbe-
nostjo.
»Nimam večjih pripomb k igri ekipe. Nekaj pa je le na dlani: če bi imeli možnosti, da opravimo vse treninge v polni zasedbi in tudi dovolj kvalitetno, bi bili danes nemara celo prvaki. Starejše in bolj izkušene igralke namreč ne trenirajo redno, večidel prihajajo le na srečanja. To se na naši igri, žal, pozna.«
Kočevska ekipa je posrečen splet mladosti in izkušenosti. Mlade, čeprav neizkušene, so igrale resno in zavzeto, Maja Guštin, Mira Dragičevič, vratarka Stefanišinova in ostale so vsekakor imena, ki si jih je vredno zapomniti. Ob Stanki Jerič, Juliji Filipovič, Andreji Križman je to ekipa, sposobna poseči po najvišjem mestu, le da izkušnje v Kočevju govore drugače. Zimske priprave so praviloma pomanjkljive, Kočevje pač nima dvorane, to seje vsaj doslej poznalo tudi na pomladanskih igrah. V klubu upajo in verjamejo, da letos ne bo tako in da bo Itas ob koncu prvenstva dosegel rezultat, kakršnega ni nihče pričakoval.
M. GLAVONJIČ
in Pionirjem je bila izredno pomembna za obe ekipi. Gostitelji so se zavedali, da jim je to bržkone zadnja priložnost, da si žago-tovijo obstanek v ligi, poraz jim je pomenil konec takšnih upov. Enako odločilna je bila tekma za Novom^ščane: nora/ w
jun ne le ogrozil četrto mes|o, pač pa tudi resno zamajal že tako razrahljane odnose v klubu. Na srečo do lega ni prišlo. Pionir-jevci, ki so na pot odšli brez obolelega Smrketa, so znova zaigrali dobro in zbrano, še posebej veseli, da so dobro igro pokazali ključni možje ekipe, predvsem Po-všič, Jovič in Petkovič. Prva dva niza so
ŠMIHELČANI NAJBOLJŠI
ČRNOMELJ — Tukaj je bilo pred dnevi območno prvenstvo mlajših pionirjev v majem nogometu, nastopili pa so prvaki iz Črnomlja, Trebnjega in Novega mesta. Zmagovalca je odločilo srečanje med OS Loka in OS Šmihel, po ogorčenem boju pa so ga dobili Novomeščani. Rezultati: OŠ Mirna—OŠ Loka 2:2, OŠ Mirna—OŠ Šmihel 0:10 in OŠ Loka OŠ Šmihel 2:3. Najboljši strelec turnirja je bil Plantan, igralec pa Sever (oba Šmihel Novo mesto).
ZIMSKI POČITNIŠKI SPORED
METLIKA Metliška Zveza prijateljev mladine je pripravila spored dejavnosti med zimskimi počitnicami. Tako bodo v matični knjižnici med počitnicami vsak dan ob II. uri video predstave: filmi, risanke, glasbene pravljice, od 12. do 15. ure pa bo izposoja knjig in družabne igre. V športni dvorani metliške osnovne šole bo v prvem tednu počitnic vsak dan od 10. do 11. ure, rekreacija za učence nižje stopnje, od 11. do 13. ure pa za učence višje stopnje in srednješolce. V prvem tednu počitnic bo v osnovni šoli vsak dan odprta računalniea, prvi torek in četrtek pa bodo ob 13.30 imeli učenci, ki hodijo k plesnemu krožku. plesne vaje.
Nekaj pokalov tudi na Dolenjsko
V Lenartu je bila v petek podelitev priznanj za lanskoletne dosežke v avto-moto ____športu — Robertu Hmeljaku spominsko darilo novomeškega AMD
LENART — Prizadevni športni delavci AMD Unior iz Lenarta so bili minuli petek gostitelji tradicionalne vsakoletne prireditve, na kateri najboljšim v slovenskem avto-moto športu podelijo zaslužna priznanja in pokale. Slednjih je bilo v petek podeljenih preko sedemdeset, od tega jih je nekaj odpotovalo tudi na Dolenjsko.
Dvorana kulturnega doma v Lenartu je bila v petek popoldne premajhna za vse, ki so si želeli ogledati prireditev, prvič pripravljeno izven Ljubljane. V Slovenskih goricah so si takšno izjemo zaslužili predvsem zavoljo izredno strokovnega, načrtnega in navsezadnje tudi uspešnega dela v motokrosu. Lenart je v zadnjih letih postal
eden izmed centrov tega športa, postal je približno tisto, kar je v cestnohitrostnih preizkušnjah Novo mesto.
In kakšna je bila dolenjska bera lanskih pokalov in priznanj? V avtokrosu in kar-
• Delegacija novomeškega AMD, kije prisostvovala proglasitvi najboljših v Lenartu, je minuli petek pripravila prijetno presenečenje svojemu članu Robertu Hmeljaku, doma iz bližine Trsta. V gostilni Šekoranja na Bizeljskem mu je za desetletno uspešno nastopanje predstavnik AMD Novo mesto Jože Prosinečki izročil spominsko kristalno vazo.
tingu smo — z izjemo Domna Stareta iz Gorice pri Le kovcu, ki pa tekmuje za Karting klub Moste — brez predstavnikov, povsem drugače je v motociklizmu, speedwayu, na boljše pa se obrača tudi v motokrosu. Tako je Alojz Pavlič iz novomeškega AMD v Lenartu prejel pokal za drugo mesto na republiškem prvenstvu v razredu do 80 ccm, v tem razredu pa je
S KEGLJAŠKIH STEZ
*	Najboljše dolenjske kegljavke so pred dnevi končale z boji na regijskem prvenstvu, kije potekalo v Novem mestu, finale Pa v Ivančni Gorici. Naslov dolenjske prvakinje je ubranila Milena Veber, sedaj članica KD Novo mesto, na presenetljivo drugo mesto pa se je uvrstila Semičanka Sonja Vidmar. Rezultati: 1. Veber 1174, 2. Vidmar 1101,3. Flisar 1098,4. Šktdelj )074, 5. Pungartnik 1052, 6. Trpin 1015 jtd. Na republiškem prvenstvu, ki bo 20. 'n 21. januarja v Litiji, bosta Dolenjsko zastopali Vebrova in Vidmarjeva.
*	Pri moških je bil boj bolj izenačen. V Zadnjih metih finalnega turnirja je Tkavc zbral več moči in s trinajstimi keglji naskoka ugnal lanskega prvaka Goleša. Rezultati: I. Tkavc 2520, 2. N. Goleš 2507, 3 Draganjac 2462, 4. Maraž 2456, 5. Stupar 2438, 6. Blažič 2427 itd.
*	Fe dni seje končalo predtekmovanje Ju 13. odprtem prvenstvu Trebnjega. Pred finalnimi obračuni vodi N. Goleš z 864 Podrtimi keglji, sledijo pa: Lapuh 852, vlaraž 844 itd. Pri ženskah vodi Skedljeva (388), sledita Vebrova (379). Flisarjeva (377) itd.
Brane Rokavec iz AMD Trebnje zasedel tretje mesto. Pavlič je bil lani tretji tudi v kategoriji motorjev do 125 kubikov, njegov klubski kolega, zamejski Slovenec Robert Hmeljak, pa je v tem razredu osvojil drugo mesto, medtem ko je v kategoriji do 175 ccm postal celo republiški prvak. Med motokrosisti omenimo drugo mesto ) Šentvid pri St
Aleša Zajca iz AMD Šentvid pri Stični v razredu do 125 ccm; njegov klub je v tej kategoriji ekipno zasedel tretje mesto. Kaj lahko se zgodi, da bodo letos po kakšni motokrosistični medalji posegli tudi No-
PAVLIČU DVA POKALA — Takole je minuli petek zvečer na odru kulturnega doma v Lenartu sprejemal priznanja za lanskoletne dosežke novomeški motociklist Alojz Pavlič. Dobil je dva pokala: enega za drugo mesto v razredu do 80 ccm in drugega za tretje mesto v razredu do 125 ccm. Ob njem sta dobila pokale še Robert Hmeljak, prav tako član AMD Novo mesto, in Brane rokavec iz. trebanjskega AMD. (Foto: B. B.)
gostje dobili brez večjih težav,1e v tretjem so Modričani vodili že z 12:9, vendar No-vomeščanov tudi to ni zmedlo. V razburljivi končnici so imeli več moči in sreče ter dosegli prepričljivo zmago.
In kaj sedaj? Bržkone bodo šele zadnja
tv' (*,•'*	V
m šota poKazala, koliko tega so Novomeščani izgubili s tremi zaporednimi po-
MLADI STRELCI SO SE POSLABŠALI
NOVO MESTO — Pred dnevi pripravljenega občinskega prvenstva v streljanju z zračno puško se je udeležilo le 5 šolskih ekip med pionirji, med dekleti pa vsega ena. A ne le udeležba, tudi rezultati so bili letos precej slabši, najbolje pa so tarčo zadevali mladi iz Žužemberka. Med dekleti je posamično zmagala Gliha s 85 krogi, ekipna pa, razumljivo, njena šola Žužemberk. Pri fantih je bil prvi Žura (Šmarjeta)s I37 krogi, ekipno pa Žužemberk pred Katja Rupeno in Otočcem.
vomeščani. Prvič bodo v tej sezoni imeli kar številno vrsto v tekmah za republiško prvenstvo, največ pa gre seveda pričakovati od mladega Roberta Andoljška. Za konec še pogled k speedwayistom, kjer je minulo leto prineslo konec prevlade krških tekmovalcev. Padci in poškodbe so naredili svoje, kot je znano, je republiški prvak postal Ljubljančan Peterca, ki je zmagal nad Lendavčanoma Horvatom in Čabo, v ekipnem seštevku pa so Krčani čast rešili s tretjim mestom. Dodajmo za konec še, da je bil za najboljšega avto-moto športnika Slovenije v minulem letu proglašen že tretjič zapored Janez Pintar, najboljši motociklist v razredu do 80 ccm.
B B.
S Pokljuke na priprave ob morje
Novomeški kolesarji sredi priprav na novo ________sezono__________
NOVO MESTO Prejšnji teden so se s Pokljuke, kjer so imeli višinske priprave, vrnili kolesarji novomeške Krke. Člani in starejši mladinci sir. čeprav ni bilo snega, izpolnili zastavljeni program vadbe. Hodili so pač na dvatisočake, tekli in nabirali moči v dobro urejenemjn opremljenem trim-skem kabinetu Šport hotela.
Najboljši novomeški kolesarji pa niso dolgo ostali doma. že predvčerajšnjim, v torek, so odšli v Vrsar. kjer jih čakajo štiridnevne priprave ob morju. Fantje bodo sedli na kolesa; tega si v notranjosti ob teh temperaturah ne bi mogli privoščiti. Tako je te dni ob morju celotna moška članska vrsta, zraven pa še nekaj deklet. Njihov cilj je prevoziti kar največ kilometrov in sc čim bolje pripraviti na spomladanske dirke; prve jih čakajo že v marcu in aprilu. Fantje in dekleta trenirajo pod vodstvom Pavla Jelena trikrat dnevno, ob kolesarjenju pa je na sporedu tudi plavanje. Da so krkaši povečali intenzivnost vadbe, ni navsezadnje nič čudnega, kajti pred vrati je že prvo tekmovanje. Resda ne gre za cestno dirko, zato pa je že 18. februarja na sporedu državno prvenstvo v ci-klokrosu; na teh tekmovanjih so novomeški kolesarji doslej vselej imeli glavno besedo, praviloma so pobrali vsaj polovico vseh medalj. Nekaj podobnega si želijo tudi letos, še posebej v članski konkurenci, saj imajo zares izredno močno in številno ekipo. Edina uganka je pred prvenstvom pravzaprav le to, kdo ga bo pripravil, v igri sta Beograd in Poreč.
razi. V soboto jim namreč prihaja v goste ekipa Strumice, njihov veliki dolžnik. Strumičani so namreč v prvem delu prvenstva po razburljivem boju ugnali No-vomeščanes 3:2. Pionirjevci sedaj obljubljajo revanšo. Če je sooiti po sobotni igri. bi jim ta morala uspeli, dodaten polet jim lahko da dejstvo, da tudi v naslednjem kolu igrajo doma. V Novo mesto prihaja namreč ekipa Kolubare, ki bi prav tako morala položiti orožje v novomeški športni /Wor»ni k"r "V. ...... 1	;	’
m	ou uvjmvu, ua se noilo v
zadnjih treh kolih med seboj pomerile tudi prvouvrščene ekipe, lahko nekolikanj spremeni podobo pri vrhu lestvice. To pa še zdaleč ne pomeni, da so Novomeščani nenadoma znova v boju za prvi dve mesti, toda če bi jim omenjeni tekmi na domačem parketu pomagali do njihove stare forme, tudi kaj takega ni nemogoče, pravijo v klubu. Seveda bi bilo potem potrebno v zadnjem kolu zaigrati na zmago tudi v gosteh proti Spartaku. Toda pustimo napovedi. vsaj kar zadeva novomeško ekipo so sila nehvaležne. To se je pokazalo že nekajkrat.
B. B.
TABORNIKI NA RESI
NOVO MESTO Odred gorjanskih tabornikov bo. kot vsako leto doslej, na Resi pripravil počitniško zimovanje z vodniškim tečajem. Letošnje zimovanje bo organizirano v dveh izmenah, za četi z Grma in Šmihela bo med 21. in 26. januarjem ter za četi Zelenih otokov in Katje Rupcna od 26. januarja do I. februarja.
PREMOČNA ZMAGA ŠENTJERNEJČANOV
NOVO MESTO Pisali smo že o tem. da je bilo ŠŠD Martina Kotarja iz Šentjerneja lani najuspešnejše športno društvo v Sloveniji, razumljivo, da tudi na Dolenjskem. Za Sentjernejčani. ki so zbrali kar 6043 točk, so sc v novomeški občini uvrstile naslednje šole: ŠŠD Katja Rupcna 4705. ŠŠD Grm 4395. ŠŠD Gimnazija 4049, ŠŠD Mirna Peč 3228. ŠŠD Šmihel 3213, ŠŠD Šmarjeta 2759, ŠŠD Dolenjske Toplice 2584. ŠŠD Bršliin 2520. ŠŠD SŠTZU 2482. ŠŠD DESŠ 1092. ŠŠD Stopiče 1265, ŠŠD Otočec ! 233. ŠŠD Žužemberk 1016, ŠŠD Brusnice 800. ŠŠD Vavta vas 602, ŠŠD Škocjan 349. ŠŠD Prevole 202 in na zadnjem, 19. mestu ŠŠD SKŠ 116 točk.
BESEDO IMAJO ŠTEVILK
I. ZVEZNA A 2 LIGA, MOŠKI. 11. KOLO: MODRIČA OPTIMA —PIONIR 0:3 (-8.-10.-14)
Pionir: Jovič. Povšič, Petkovič. Mestnik, Prah, Brulec, Kosmina, Goleš. Martič.
OSTALI IZIDI: Stavbar MTT Jedinstvo Interplet 3:0. Strumica Kolubara3:l in Željezničar Spar-tak 3:0.
LESTVICA: I. Željezničar 20. 2. Stavbar MTT 16. 3. Spartak 14. 4. Pionir 12, 5. Strumica 8. 6. Jedinstvo Interplet 6.7. Kolubara 6,8. Modriča Optima 6.
Pari prihodnjega kola: Pionir—Strumica, Špartak Modriča Optima, Kolubara Stavbar MTT, Jedinstvo Interplet—Željezničar.
košarka
SKL, moški, 13. KOLO: C O-MET NOVOLES 116:105(51:48)
Novoles: Kek 9. Brodnik 45. Zupančič 9. Radulovič 17. Lučev 15. Gavranovič 10.
LESTVICA: I. Celje 26. .. 8. Color Medvode 19, 9. Novoles 17. 10. Rogaška 17.11. ID Ježica 17,12. Rudar 16.
Pari prihodnjega kola: Novoles Ilirija. Rudar Rogaška, Mineral Slovan ID Ježica itd.
II. SKL, center, zadnje KOLO: ZLATOROG — UNITEHNA 63- 82(40:37)
Unitehna: Kotar 7, Zarabec 2. Vaupotič 21. Erčulj 8, Skube 6. Bevc 14. Bunc 16. Grandovec 8.
LESTVICA: I. Alpos 21, 2. Unitehna 20. 3. Zlatorog 19 itd. Play off se začne 10. februarja.
Na tekmo s sedmimi igralci
Comet — Novoles 116:105 — Le Brodnik držal korak
SLOVENSKE KONJICE Novomeški košarkarji so na srečanje I3. kola v prvi republiški ligi odpotovali z vsega sedmimi igralci, tako da na kakšno presenečenje v Slovenskih Konjicah niso mogli računati. Bržkone bi v soboto doživeli katastrofalen poraz, če v svojih vrstah ne bi imeli znova dobro razpoloženega Brodnika.
Igralci Cometa se za nov par točk niso posebej trudili, že po prvih minutah je bilo namreč jasno, da jim zmaga ne more uiti. Resda so Novomeščani prvi polčas še nekako držali korak z gostitelji, to navsezadnje potrjuje tudi rezultat prvega dela (51:48), vendar so Konjičani v nadaljevanju stvari postavili na svoje mesto. V prvem polčasu so Novomeščani, seveda predvsem po Brodnikovi zaslugi, zadeli kar 8 trojk, v nadaljevanju vsega pet. In ko
Krški mladinci tretji
Na Senovem finalni turnir mladinskega rokometnega prvenstva SRS — Prvak Kolinska Slovan
DESETLETJE NA MOTORJU — Novomeško AMD ni pozabilo na jubilej svojega tekmovalca, sicer zamejskega Slovenca, Roberta Hmeljaka. Za odlične lanske dosežke — med drugim je osvojil naslov prvaka v kategoriji do 175 ccm, bil pa je tudi drugi v razredu do 125 ccm — in deset let zvestobe dirkalnemu motorju mu je predsednik AMD Jože Prosinečki (levo) v prijetnem vzdušju gostišča Šekoranje na Bizeljskem izročil spominsko kristalno vazo. (Foto: B. B.)
SENOVO — Krški rokometni delavci so minuli vikend v športni dvorani na Senovem pripravili letošnji finalni turnir republiškega mladinskega prvenstva. Z uspehi na polfinalnih tumiijih so si pravico nastopa na njem priigrale vrste Kolinske Slovana, Ajdovščine, Ju Stip Celja in gostitelji, ekipa Krškega. Slednji so napravili veliko že s samo uvrstitvijo v zaključne boje. Povejmo le, da so v polfinalu izločili med drugimi tudi ekipo ribniškega Inlesa.
Po pričakovanju je v takšni konkurenci naslov prvakov pripadel Ljubljančanom. Ekipa Kolinske Slovana je bila pretrd oreh za vse nasprotnike, kolikor toliko uspešno so seji upirali le Celjani. Nezadovoljni ne morejo biti tudi gostitelji, saj jim je uspelo ugnali ekipi Ajdovščine, kar je bilo ob koncu dovolj za odlično tretje mesto in potrdilo, da v Posavju raste obetaven rod mladih rokometašev.
Rczulati: Kolinska Slovan — Ajdovščina 2:18 (10:8), JU Stip Celje — Krško 17:14 (9:4). Ajdovščina — Krško 20:22 (15:11), Kolinska Slovan — Ju Stip Celje 19:17 (11:8), Ju Stip Celje — Ajdovščina 37:29 (7:11) in Kolinska Slovan —Krško
KATJA RUPENA PRED VAVTO VASJO
NOVO MESTO — Občinsko prvenstvo osnovnih šol v košarki za starejše pionirje je minilo ob skromnih igrah, očitno se sedanja mlada generacija ne more primerjati s svojim (predhodniki. Edina izjema so igralci OS Katja Rupena. ki so gladko opravili z vsemi nasprotniki. Rezultati: Katja Rupena- Šmihel 27:15, Bršljih—Vavta vas 9:22, Šmihel—Grm 19:12, Vavta vas—Šentjernej 19:7, Katja Rupcna—Grm 38:18, Bršljin—Šentjernej 3:13 in Katja Rupena—Vavta vas 33:11. Vrstni red: I . Katja Rupena, 2. Vavta vas, 3. Šmihel, 4. Šentjernej, 5. Grm, 6. Bršljin.
26:12 (11:7). Vrstni red: 1. Kolinska Slovan 6,2. Ju ŠtipCelje 4,3. Krško 2,4. Ajdovščina 0.
Unitehna v boju za vstop v prvo SKL!
Podvig trebanjskih košarkarjev — Pičle _______možnosti__________
TREBNJE — Košarkarjem trebanjske Unitehne je uspel pravi podvig. Z zmago v zadnjem kolu prvenstva II. SKL-center proti neposrednemu tekmecu za vrh, ekipi Zlatoroga v Laškem, so si Trebanjct priigrali drugo mesto, kar jim je prineslo uvrstitev v play off. To pomeni, da se bodo mladi trebanjski košarkarji borili celo za vstop v I. republiško ligo, česar se pred pričetkom prvenstva nihče ni nadejal. Njihovi tekmeci bodo ekipe Iskre Idrije, Nove Gorice, Elektre Šoštanj, Slovenske Bistrice in Alposa iz Šentjurja.
ObjektivnoTrebanjci v takšni konkurenci nimajo večjih možnosti za uspeh, pravi podvig bi bil že, če bi iztržili kakšno zmago. Če drugega ne, naj bi si ekipa na ta način dobila čtm-več izkušenj in že na prihodnjem prvenstvu skušala doseči še kaj več. Še-veda vse to še zdaleč ne pomeni, da Trebanjci morebitne ponujene priložnosti že letos ne bodo zgrabili z obema rokama. Upajmo le, da bo izvršni odbor zagotovil dovolj sredstev in nemoteno nastopanje v končnici letošnjega prvenstva.
so Konjičani pričeli še bolje skakati, je v pičlih dveh minutah razlika narastla na 10 točk, tako daje trener v finišu srečanja dal priložnost prav vsem igralcem in prav vsi so se tudi vpisali med strelec. Če se bodo novolesovci hoteli rešiti neprijetnega mesta na dnu prvenstvene lestvice, bodo morali v soboto proti Iliriji zaigrati veliko bolje in zbraneje.
Z okrepitvami do mesta prav v vrhu?
Rokometni klub Trebnje v 2. SRL končal s 5. _________mestom_____________
TREBNJE — »Glede na to, da spomladi igramo vselej bolje, se bomo takrat skušali približati vrhu 2. republiške rokometne lige. Lani smo jesenski del tekmovanj končali s 5. mestom, kar pomeni dokaj dober zaključek. Nekaj točk smo namreč izgubili prav nesrečno. Če se vrnem k bližnjim načrtom, potem naj dodam, da imamo v klubu cilj uvrstitev v I. slovensko ligo rokometno,<• ocenjuje kakovost Rokometnega kluba Trebnje Alojz Radelj, ki je tam med drugim trener pionirske igralske vrste.
»Ničesar v približevanju vrhu ne bomo poskušali na silo«, pravi Radelj skupaj s še nekaterimi igralskimi kolegi. Upajo namreč, da jim bo boljše mesto v ligi prineslo načrtno in vztrajno delo. Sem vsekakor sodi bolj urejeno financiranje kluba, drugačno od zdajšnjega, ki ga trebanjski rokometaši opišejo z besedami: »Nekako težko najdeš denar v podjetjih.« Če bodo treninge in tekme lažje izpeljali po finančni strani, upajo tudi na okrepitev ekipe. »Poleg tega, da bomo pridobili z vrnitvijo naših fantov iz JLA, bomo verjetno morali razmišljati še o kakem novem igralcu od zunaj. Razen tega bodo zdajšnji dobri igralci postali klubski strokovni in vodstveni kader, kar obeta boljšo organizacijo dela,« napoveduje Radelj.
L. M.
Alojz. Radelj
—-......,w"   
I TELEVIZIJSKI SPORED I
M
PETEK, 19. L
8.35	— 13.45 in 15.10 — 0.50 TELETEKST
8.50	VIDEO STRANI
9.00	ZIMSKI POČITNIŠKI SPORED
11.40	MOZAIK, ponovitev
V HRIBIH SE DELA DAN: ZA GRINTOVCI
JXJMQVINA,i 9. del ,nerr|ške nadaljevanke
15.25	TELE SKI ’90
15.55	ŽARIŠČE, ponovitev
16.30	DNEVNIK I
16.40	POSLOVNE INFORMACIJE
16.45	MOZAIK, ponovitev
TEDNIK
17.50	SPORED ZA OTROKE IN MLADE
19.20	DOBRO JE VEDETI
19.30	DNEVNIK 2 19.59 ZRCALO TEDNA
20.20	NAFTA, 3. del angl. dok. serije
21.15	ULICE SAN FRANCISCA, 12. del nanizanke
22.10	DNEVNIK 3
22.30	OČI KRITIKE
23.10	CIKLUS FILMOV F. FELLINIJA: CESTA, italijanski film (ČB)
0.40 VIDEO STRANI
DRUGI PROGRAM
16.30	Satelitski programi — 18.00 Studio Maribor — 19.00 Domači ansambli: Ansambel Toneta Kmetca — 19.30 Moskva: Svet svetu — 21.30 Žarišče — 22.00 Koncert kitarista Vidoviča na Dubrovniških igrah — 22.50 Satelitski programi
TV ZAGREB
8.30	Šaram baram — 9.00 Zimski šolski program — 10.30 Poročila — 10.35 Živimo z glasbo — 11.00 Angleščina —
11.30	Zimski šolski program — 14.10 Kvizotcka — 15.40 Ponovitev nočnega programa — 17.00 Dnevnik I — 17.20 Izobraževalni program — 17.50 Oddaja za otroke — 18.20 Številke in črke
—	18.45 Muppetshow — 19.30 Dnevnik 2 — 20.00 Zakon v Los Angelesu (serijski film) — 20.50 Domači show program —
21.40	Dnevnik 3 — 22.00 Slike časa (kulturni magazin) — 23.05 Nočni program
—	1.20 Poročila
SOBOTA, 20.1.
8.35- 1.30 TELETEKST
8.50	VIDEO STRANI
9.00	IZBOR TEDENSKE PROGRAMSKE TVORNOSTI
9.55	MARIBOR: SVETOVNI POKAL V VELESLALOMU (Ž), l.tek
11.00	IZBOR TEDENSKE PROGRAMSKE TVORNOSTI
13.20	MARIBOR VELESLALOM. (Ž) 2. tek 14.00 LASSIE — NOV ZAČETEK, ameriški film
15.35	DAM SVOJE VAM SRCE
15.55	ŽARIŠČE, ponovitev
16.30	DNEVNIK I
16.40	POSLOVNE INFORMACIJE
16.45	SPORED ZA OTROKE IN MLADE
16.55	DP V KOŠARKI — PART1-7ANROSNA
18.30	IZ TROPSKEGA DEŽEVNEGA GOZDA, 3. del
19.20	DOBRO JE VEDETI
19.30	DNEVNIK 2 19.59 UTRIP
20.20	ŽARIŠČE
20.50	ŽREBANJE 3x3
21.00	KOLO SREČE
22.35	DNEVNIK 3
22.55	LEPI UPI, francoska nadaljevanka, 1/13
Romantična saga o treh generacijah francoske družine se dogaja v slikovitem okolju Južne Afrike. Glavni junak je Jac-ques. potomes hugenotov, ki so ob koncu 17. stol. zbežali iz Francije; poročil se je z lepo Angležinjo in z njo imel tri hčere s črno sužnjo pa še sina. V ospredju so spori med Jacquesom in njegovimi potomci. Najstarejša hčerka Clara sovraži polbrata in vse njegove in hoče ostati očetova ljubljenka in glavna dedinja. Druga hčerka Prudcnce je pustolovka in poslovna ženska. ki obogati z bordelom. Na družinsko posestvo se vrne ravno ob pravem času. da ga s svojim pogumom, energijo in ljubeznijo reši propada.
23.45	ZAČUDENJE SODOBNIH ZAKONCEV, francoski film
1.20	VIDEO STRANI
DRUGI PROGRAM
14.30	Video noč (ponovitev) :— 19.00 Kako biti skupaj 19.30 Dnevnik —
20.15	Filmske uspešnice: Oficir in gent-leman (ameriški film) — 22.15 Satelitski programi
TV ZAGREB
8.45	Poročila — 9.00 Izbor iz šolskega programa — 10.30 Čebelica Maja —
10.55	Serijski film — 11.45 Nočni program (ponovitev) — 13.00 Prezrli ste, poglejte— 14.30 Ciklus filmov W. Disneya: •Emil in detektivi — 16.00 kritična točka
16.45	Dnevnik I — 17.00 Narodna glasba 17.30 Boljše življenje (humor, serija) — 18.30 Prisrčno vaši — 19.30 Dnevnik 2 — 20.15 Vojna med policaji (igrani film) 22.00 Dnevnik 3 — 22.15 Smehotvorci (humor, serija) — 23.15 Športna sobota — 23.40 Noč in dan —
2.00	Poročila
NEDELJA, 21.1.
8.25	- 23.35 TELETEKST OPOMBA MARIBOR: SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU SL (Ž)
9.25	I. tek
12.00	2. tek
OPOMBA: KITZBUEHEL — SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU SLALOM (M)
10.20	1. tek
12.50	2. tek
8.40	VIDEO STRANI
8.50	OTROŠKA MATINEJA
10.10	LEPI UPI, ponovitev 1. dela franc, nadaljevanke
11.00	ALO, ALO, humoristična oddaja
il.ju 35 ll; ANSAmBLA ?m'P£
KOVAČI
12.00	KMETIJSKA ODDAJA
13.00	DEDIŠČINA GULDENBURGO-VIH, 3. del nemške nadaljevanke
14.55	KRIŽKRAŽ
16.30	DNEVNIK l
16.40	POSLOVNE INFORMACIJE
16.45	KRAUEVA KONČNICA, jugosl. film
19.00	TV MERNIK
19.30	DNEVNIK 2
20.05	ŽARIŠČE
20.35	ŽREBANJE PODARIM DOBIM
20.50	GLEMBAJEVI, 3., zadnji del nadaljevanke
21.45	ZDRAVO
23.05	DNEVNIK 3
23.25	VIDEO STRANI
DRUGI PROGRAM
10.00	Oddaje za JLA in igrani film —
14.00	Nedeljsko športno popoldne —
19.30	Dnevnik 2 — 20.00 Kartoteka zemlje (6. del dok. serije) — 20.50 Neto-
ir pod srajco (dok. oddaja) — 21.35 porini pregled — 22.05 Satelitski programi
TV ZAGREB
8.15	Poročila — 8.20 Nočni program (ponovitev) — 9.35 Rakuni — 10.00 Nedeljsko dopoldne za otroke 11.00 Kmetijska oddaja — 12.00 Oddaja zabavne glasbe 13.00 Serijski film za otroke — 14.00 Poročila 14.05 Nedeljsko popoldne 16.05 Odiseja 2001 (film)-17.05 Igrani film l8.45Rakuni (risanka) —19.10 TV sreča — 19.30 Dnevnik 2 — 20.00 Glembajevi (zadnji del) 20.45 Pesem je... Nevv Swing Quartet 21.15 Dnevnik 3	21.35
Športni pregled 22.10 Nočni program 0.10 Poročila
PONEDELJEK, 22. L
8.35	13.25 in 15.50 0.05 TF.LE-
TEKST
8.50	VIDEO STRANI
9.00	ZIMSKI POČITNIŠKI SPORED
16.15	ŽREBANJE PODARIM DOBIM, ponovitev
16.30	DNEVNIK I
16.40	POSLOVNE INFORMACIJE
16.45	MOZAIK, ponovitev ZDRAVO
18.10	SPORED ZA OTROKE IN MLADE
19.20	DOBRO JE VEDETI
19.30	DNEVNIK 2
20.05	ŽARIŠČE
20.35	OTROŠKI BIČ, drama TV NS
22.00	OSMI DAN
22.45	DNEVNIK 3
23.05	ČLOVEK IN GLASBA. 7. oddaja
23.55	VIDEO STRANI
DRUGI PROGRAM
16.30	Satelitski programi — 19.05 S poti po Indiji (dok. oddaja) —19.30 Dnevnik — 20.00 Po sledeh napredka — 20.25 Sedma steza 20.40 Zagrebfest 89 —
22.15	Satelitski programi
TOREK, 23.1.
8.35	- 14.25 in 15.15 — 22.35 TELETEKST
OPOMBA: SVET. POKAL V ALPSKEM SMUČANJU VSL
10.10	I. tek
13.20	2. tek
OPOMBA: VELESLALOM (Ž)
9.55	I. tek
12.25	2. tek
8.50	VIDEO STRANI y
9.00	ZIMSKI POČITNIŠKI SPORED
14.00	SEDMA STEZA, ponovitev
15.40	VELESLALOM (Ž), posnetek
16.30	DNEVNIK I
16.40	POSLOVNE INFORMACIJE
16.45	VELESLALOM (M), posnetek
17.35	SPORED ZA OTROKE IN MLADE
19.20	DOBRO JE VEDETI
19.30	DNEVNIK 2
20.05	VEDNO POPOLDNE, avstralska nadaljevanka, 3/4
21.00	TRIBUTE. TO..., 2. oddaja
22.05	DNEVNIK 3
22.25	VIDEO STRANI
DRUGI PROGRAM
16.30	Satelitski programi — 18.25 Tele-ski 90 — 18.55 Naša pesem — 19.30 Dnevnik — 20.00 Žarišče — 20.30 Žrebanje lota —20.35 Umetniški večer: Sen kresne noči (angl. film) — 22.35 Satelitski programi
TV ZAGREB
8.20	TV koledar — 8.30 Otroška oddaja
—	9.00 Zimski šolski program — 12.30 Poročila — 12.40 Igrani film — 14.10 Prezrli ste, poglejte — 15.35 Poročila —
15.45	Ponovitev, nočnega programa —
17.00	Dnevnik 1 — 17.20 Izobraževalni program 17.50 Oddaja za otroke
18.20	Številke in črke — 18.45 Znanost
—	19.30 Dnevnik 2 — 20.00 Loto —
20.05	Mala Vera (sovj. film) — 21.40 Kontaktni magazin — 22.40 Dnevnik 3 —23.05 Nočni program 0.15 Poročila
SREDA, 24.1.
8.35	— 14.30 in 15.00 — 23.00 TELETEKST
8.50	VIDEO STRANI
9.00	ZIMSKI POČITNIŠKI SPORED
12.05	DEŠKI BIČ, ponovitev drame
13.30	VEDNO POPOLDNE, 3. del nadaljevanke
io.zj TELES K.! W
15.55	ŽARIŠČE, ponovitev
16.30	DNEVNIK I
16.40	POSLOVNE INFORMACIJE
16.45	MOZAIK, ponovitev
17.55	SPORED ZA OTROKE IN MLADE
19.20	DOBRO JE VEDETI
19.30	DNEVNIK 2
20.05	FILM TEDNA: TRIJE KONDORJEVI DNEVI, ameriški film
21.45	DNEVNIK 3
22.05	VIDEO GODBA
22.50	VIDEO STRANI
DRUGI PROGRAM
16.30	Satelitski programi — 17.40 Svet športa — 18.30 Alpe Jadran — 19.00 Skrivnostni svet (zadnji del dok. serije) —19.30 Dnevnik — 20.00 Slavnostni koncert ob 80-letnici Marijana Lipovška — 22.00 Svet poroča — 23.00 Satelitski programi
ČETRTEK, 25.1.
8.35	— 14.00 in 15.30 — 0.10 TELETEKST
8.50	VIDEO STRANI
9.00	ZIMSKI POČITNIŠKI SPORED
15.55	ŽARIŠČE, ponovitev
16.30	DNEVNIK I
16.40	POSLOVNE INFORMACIJE
16.45	MOZAIK, ponovitev
18.00	SPORED ZA OTORKE IN MLADE
19.20	DOBRO JE VEDETI
19.30	DNEVNIK 2
20.05	PARACELSUS. 2. del angl. nadaljevanke
20.55	TEDNIK
22.00	DNEVNIK 3
22.20	KOMEDIJA NA SLOVENSKEM ODRU — I. Cankar: Pohujšanje v dolini Šentflorjanski
0.00 VIDEOSTRANI
L 16 . ,
studio
Cesti
ČETRTEK:
8.00	Marketing program Studia D, 10.00 Redni program Studia D, Pesem tedna,
10.30	Novice, 11.00 Studio D včeraj, danes, jutri, 12.00 Predstavitev Dolenjskega lista, 12.30 Novice, 14.30 Novice, 15.15 Pesem tedna, 16.30 Novice, 17.00 Vse manj je dobrih gostiln, 18.00 Kronika,
18.30	Biba, TV spored danes.
PETEK:
8.00	Marketing program Studia D, 10.00 Redni program Studia D, Pesem tedna,
12.30	Novice, 13.30 Športna oddaja,
14.30	Novice, 15.15 Pesem tedna, 16.30 Novice,, Minute s klasiko, 17.00 Tema,
17.30	Želeli ste, poslušajte! 18.00 Kronika, 18.30 Biba, TV spored danes.
SOBOTA:
8.00	Marketing program Studia D, 10.00 Redni program Studia D, Izbor pesmi tedna, 10.30 Novice, 10.45 Na sončni in senčni strani Gorjancev, 11.00 Lestvica novosti, 12.30 Pionirska oddaja, 13.30 Čestitke in želje naših poslušalcev, 14.30 Novice, 15.15 Pesem tedna, 16.30 Novice, 17.00 Strižemo zastonj, 18.00 Kronika, 18.30 Biba, TV spored danes.
NEDELJA:
8.00	Začetek programa, 8.15 Pesem tedna, 8.30 Kmetijska oddaja, 9.30 Kronika, obvestila, 11.00 Mali oglasi, 12.30 Čestitke in želje naših poslušalcev
PONEDELJEK:
8.00	Marketing program Studia D, 10.00 Redni program Studia D, Pesem tedna.
10.30	Novice, 11.00 Želeli ste, poslušajte, ponovitev oddaje, 12.30 Novice, 13.30 Športna oddaja, 14.30 Novice, 15.15 Pesem tedna, 16.30 Novice, Lestvica na-rodno-zabavne glasbe, 17.I0Tema, 18.00 Kronika, 18.30 Biba, TV spored danes.
TOREK:
8.00	Marketing program Studia D, 10.00 Redni program Študia D, Pesem tedna,
10.30	Novice, 12.30 Novice, 13.30 Pogovarjamo se z .... 14.30 Novice, 15.15 Pesem tedna, 16.30 Novice, Minute s klasiko, 17.00 Tema, 18.00 Kronika, 18.30 Biba, TV spored danes.
SREDA:
8.00	Marketing program Studia D, 10.00 Redni program Studia D, Pesem tedna,
10.30	Novice, 11.00 Prispevki iz gospodarstva, 12.30 Novice, 13.30 Glasbena ura, 14.30 Novice, 15.15 Pesem tedna,
16.30	Novice, Čestitke in želje naših poslušalcev, 17.00 Strokovnjak v studiu.
Mi gremo, gremo, na Kolpi zidamo
»Če bo Kolpa tekla skozi Sodražico, bi danes tam že lahko »carinili«
SODRAŽICA — V tem kraju Ribniške doline v zadnjem času staro in mlado živi le za ansambel Pop design, ki ima svoj sedež v glavnem slovenskem mestu, v Sodražici pa je doma vodja skupine Tone Košmrlj. Pred dnevi smo bili lahko priča, koliko Sodražanov seje zbralo in kaj vse so počeli pri snemanju videoreklame za najnovejšo kaseto tega ansambla. Na kaseti, ki nosi naslov Slava vojvodine Kranjske in je že razprodana, je namreč tudi popularna pesem »Mi jfrmo. gre.7?0, .12 Rp!p' 2'damo«. Televizijci in člani ansambla so namreč kar precej časa iskali lokacijo, kjer bi ta videospot tudi lahko posneli. V Sodražici ni bilo težav in iz snemanja so naredili dogodek.
»Če bi Kolpa tekla skozi Sodražico, bi danes tam že lahko »carinili«. Napovedani dan so iz vseh okoliških hribov privreli zidanji v uniformah, pripeljali so mešalce, na traktoijih pa pesek in ves potrebni material za zid. Še predno je dizajnovcem uspelo obleči se v zidarske kombinezone, je zrasla že precej velika
stena, nasmejali so se domačini in televizijci, ki so kar za tri ure posneli kasete. Nekaj tega bo v kratkem kot propagandno sporočilo videti tudi na malih zaslonih,« pripoveduje duhovni vodja ansambla Tone Košmrlj, ki je skupaj z Miranom Rudanom iz Krškega avtor besedila in melodije te skladbe, kije pri ljudeh vžgala, politiki pa seje bojijo, da ne bi povzročila še več razprtij med republikami, prav zato jo na popularnem Valu 202 še ni bilo slišati.
Pr&j Jnevi je Tone Košmrlj nastopil
tudi u, kjp f. pKOsišVii !»>-
novejšo kaseto, za katero pripravljajo ponatis in upajo, da bo to v lanskem letu najbolj prodana kaseta. Pop design je že star ansambel, saj ima za seboj štiri leta nastopanj. V lanskem letuje zaslovel z nastopom v izboru jugoslovanske popevke za pesem Evrovizije. Njihova pesem Baby blue je pristala visoko in malo je manjkalo, da bi nastopili v finalu. »Tredno smo sklenili, da še enkrat in zadnjič poskušamo priti na Evrovizijo. Našo najnovejšo skladbo »Hasta la vi-
sta« so že uvrstili v izbor. Če nam ne bo uspelo v tej kuhinji, pa smo po našem mnenju tokrat naredili pesem, ki bo zagotovo domača uspešnica in vodilna skladba na novi kaseti. Letos nameravamo nastopiti tudi na 30-letnici Splitskega festivala in na Pop delavnici,« pripoveduje Tone in omeni še sloven- v sko turnejo, ki se bo pričela že v tem , tednu v Ljubljani. Potem želijo v dveh j,
In še enkrat o vikanju
Jezikovno razsodišče — izjava št. 413
Kljub temu da je jezikovno razsodišče o vikanju v slovenščini že pisalo, se več naših dopisnikov še vedno dotika tudi tega slovničnega vprašanja. Zato še enkrat povzemimo osnovna slovniška pravila:
V slovenščini se v novejšem času poleg navadnega vikanja pojavlja tudi t. L pogovorno. Pri prvem sta tako pomožni glagol kot deležnik na -l oz. pridevniška beseda v množini (Kaj boste delali? Zakaj ste žalostni?), pri drugem pa je v množini samo pomožni glagol, deležnik na -I ali pridevniška beseda pa ne (Kaj boste delal/delala? Zakaj ste žalosten/žalostna?).
Razlike med njima ni le v stavkih s polnopomenskim glagolom v sedanjiku, npr. Kako se počutite? Pridete zvečer na preda vanje? ipd. Pokaže se šele pri pretvorbi v preteklik ali prihodnjik: Kako ste se počutili? oz. Kako ste se počutil/-počutila? ali Boste prišli zvečer na predavanje? oz. Boste prišel/prišla zvečer na predavanje?
Pri pogovornem vikanju gre po eni strani za slovnično poenostavitev, saj že s lem, ko uporabimo samo pomožni glagol v množini, ogovorjeni osebi nakažemo, da jo vikamo. Po drugi strani pa gre najbrž tudi za družbene (socioling-vistične) razloge tega pojava, podobne
Upokojeni učitelj z domačo obrtjo
kakor pri popolnem odpravljanju vikanja (posledica resnične ali navidezne demokratizacije ter resnične ali vsiljene intimnosti). Neknjižno vikanje v zbornem jeziku je seveda neprimerno, nekako tako kot raba drugih pogovornih ali celo narečnih značilnosti, npr. glasovnih (bli nam. bili, delat nam. delati), oblikovnih (ta nov nam. novi, dva kolesa nam. dve kolesi, bolana nam. bolna) idr. Samo izjemoma se lahko pogovorno vikanje funkcionalno vključi v besedila zborne zvrsti, in sicer v stvaritvah besedne umetnosti, kadar hoče pisatelj v svojem delu nastopajoče osebe govorno čim natančneje predstaviti (pri tem lahko uporabi seveda tudi druge neknjižne socialne zvrsti, npr. narečje, žargon ali sleng).
Medtem ko tako vikanje v bolj zasebnih pogovorih marsikoga ne moti, ga danes v javnosti (na televiziji in radiu, pri šolskem pouku, na javnih zborih ipd.) ne kaže dopuščati. Ne moremo pa se strinjati z mnenjem enega od dopisnikov, ki domneva, da je pogovorno vikanje v slovenščini posledica srbohrvaškega vpliva, kajti tudi knjižna srbohrvaščina takega načina vikanja ne pozna (znotraj srbohrvaškega jezikovnega prostora obstaja le kot narečno oz. pokrajinsko), po drugi strani pa npr. v češčini, ki na slo venščino v tem pogledu gotovo ni mogla bistveno vplivati, drugačnega vikanja sploh ni Za vsako spremembo v zgradbi našega jezika pač ne moremo dolžiti drugih, marsikatera je rezultat lastnega razvoja.
DUŠA POP DESIGNA — Sodražan Tone Košmrlj je avtor besedil in novih melodij tega popularnega slovenskega ansambla. Glasbenik je od nog do glave. Začelje z bobni, nadaljevaj s harmoniko in kitaro ter končal pri basu.
J. PAVLIN
»VESNA« V GLEDALIŠČU -a
LJUBLJANA — Slovenski celove- : 1 černi igrani film Vesna, ki gaje češki re- ■1 žiser FrantiŠek Čap posnel pred več kot ! t tremi desetletji in pol, sodi že v tako ' imenovano filmsko klasiko naše kine- iž matografije. Zgodba, ki pripoveduje o ; t tegobah in vragolijah dijaškega življe- f nja, je še danes na moč mikavna, tako r da si film še vedno radi ogledajo starejši : v in mlajši gledalci. Zamikala pa je tudi ; diplomante študentov Akademije za j gledališče, radio, film in televizijo, da so r sejo odločili uprizoriti na odru. Premiera gledališke Vesne v režiji Polone Sosič	(
in v izvedbi študentov 4. letnika omenjene akademije je napovedana za v ponedeljek, 15. januarja, ob 20. uri v Cankarjevem domu.
• Javno občilo je toliko bolj neodvisno, kolikor bolj je njegova informacija celostna, pravična, uravnotežena in poštena (Požarnik)
Zmanjkuje mu časa
gotovo edinsven v Beli krajini. V njem namreč igrata dva očeta s svojima sinovoma. Toni Plut (frajtonarica) in Toni Poč (trobenta) igrata skupaj že četrt stoletja, pred štirimi leti pa sta se jima pridružila še sinova Dušan Plut (trobenta) in Igor Poč (sintetizator). Dobro jih poznajo po vsej Beli krajini, saj so z narodno, narodno-zabavno in zabavno glasbo nepogrešljivi na mnogih ohcetih in zabavah. So eden redkih belokranjskih ansamblov, ki vztrajajo skupaj nekaj let, vendar prav zaradi tega, ker jih vežejo tudi družinske vezi, gotovo še ne bodo tako kmalu razpadli. (Foto: M. B.-J.)
*
OPEŠAN OČAK SE POSLAVLJA — Na kmetiji Tineta Kozinca v Žurkovem dolu pri Sevnici so se te dni lotili rušitve kozolca, ki naj bi po ustnem izročilu štel več kot 250 let. Tinčetov oče, kije v visoki starosti umrl lani, je bil dejal, da je kozolec star kar 300 let. Kakorkoli že premetavamo te številke, je očitno, da gre za zelo staro poslopje, krito s slamo, ki gaje zob časa močno načel. In zato so se Kozinčevi morali odločiti za rušitev starega kozolca, da bi na njegovem mestu zrasel nov, močan kozolec, ki pa gotovo ne bo krit s slamo, ker je to pač predrago. (Foto: P. P.)
VINICA — Ivan Mohar iz Vinice je dokaz za to, da učiteljem, ko odidejo v pokoj, ni dolg čas, če so le pripravljeni delati. Ivan celo zatrjuje, da mu primanjkuje časa. Kot učitelj tehničnega pouka seje tudi v pokoju lotil podobnega dela. Začel je vžigati v les in komisija za preverjanje izdelkov domače in umetne obrti pri Zvezi obrtnih združenj je odločila, da se izdelki njegove obrti, »vžiganje na lesene šatulje in krožnike«, lahko štejejo za predmete domače obrti.
»Vžigam na ribniške izdelke, ki jih priložnostno prodam. Delam bolj iz veselja, saj posebnega zaslužka pri tem ni. Poleg tega je delo zamudno, zaradi smradu pa tudi nezdravo, zato si večje, serijske proizvodnje sploh ne morem privoščiti,« pravi Ivan. Prav zaradi nezdravega vžiganja v les se po tem opravilu toliko raje zateče v naravo, k čebelam, v sadovnjak, v vinograd. »Tam najdem mir in sprostitev, ki je prav v pokoju ljudem tako dobrodošla. Zaradi miru sem opustil tudi številne funkcije v društvih in orga-nizcijah. Zvest sem ostal le naravi in gasilcem. Že tri desetletja sem vnet gasilec, ko pa sem bil zaposlen, sem bil tudi mentor mladih gasilcev,« pravi Mohar, ko našteva svoje upokojenske »zaposlite«, ob tem pa rad pokaže izdelke domače obrti, ki so vsak posebej unikat.
M. B.-J.
Ivan Mohar

3 o
ODCEPITEV SLOVENIJE: DA ALI NE?
Že dolgo se ni pred okroglo dvorano v ljubljanskem Cankarjevem domu 'brala taka množica ljudi, kot seje prejšnji torek, 9. januarja, že tričetrt ure Pred napovedanim pričetkom strokovne razprave o možnostih samostojne slovenske države, ki sta jo pripravila Univerzitetni odbor Slovenske demokratske zveze in Univerzitetna konferenca ZSMS. Poslušalci in razpravljala so prišli, kot je bilo mogoče slišati po govorici, z vseli koncev Slovenije. Med njimi je bilo veliko mladih, vendar niso bili redki tudi starejši. Tema okrogle rnize je bila očitno zanimiva za vse generacije. Kako tudi ne. saj je bila še vče-
Še ta trenutek je veliko Slovencev, ki jim gredo lasje na glavi pokonci že ob ■ sami besedi odcepitev. Strah se pač zaje I* * * * v kosti, v glavah pa deluje kot najhujša 1 cenzura. Kakih 2000 ljudi — le manjši tlel se je nagnetel v okroglo dvorano, -f večina jih je ostala zunaj in spremljala Potek razgovora prek monitorjev — ni imelo teh zavor. Tako devet strokov-i njakov, ki so podali svoje poglede na vprašanje samostojnosti slovenske dr-jžave in odgovarjali na vprašanja, kot Studi številni spraševalci in zgolj samo poslušlci, ki so pritrjevali posameznim ; mislim z.glasnim in dolgim ploskanjem, vsi so svobodno in brez zavor govorili >n razmišljali. Tabu je padel. In jezni bogovi niso zapisali predrznežev z ognjem in žveplom.
»Vrednost te okrogle mize je, da o taki delikatni temi, kije bila še do včeraj tabu, lahko govorimo odkrito, naglas in na razmeroma demokratičen način,« je označil razgovor Emil Milan Pintar. Poleg njega so na okrogli mizi, ki jo je usmerjal in vodil Gorazd Drvenšek, sodelovali še Slavko Gliha, dr. Franc Zagožen, dr. Jože Mencinger, dr. Marko Kos, dr. Rajko Pirnat, Matjaž. Šinkovec in Ingo Paš, torej naši znani strokovnjaki za industrijo, kmetijstvo, pravo, sociologijo in politične vede.
DVE ZGODOVINSKI PRILOŽNOSTI
Osnovno vprašanje okrogle mize v Cankarjevem domu: odcepitev — da ab ne, samostojna Slovenija ali Slovenija v državni zvezi z drugimi, se ni pojavi-1° kar na lepem. Resje, da k odgovorni silijo in spodbujajo sedanje razmc-re v domovini in v svetu, prelomni i dogodki, ki so razburkali predvsem sofistični del Evrope, pa grmenje naju-ku države, vendar je to vprašanje v zajesti slovenskega naroda že zelo dolgo. - Samostojnega življenja Slovenci ne po-j Zaamo že tisočletje in več, od karantan-ske države naprej. Stoletja se je naša Us»da lomila na kopjih zavojevalcev, i poletja dolgo je slovenstvo tlelo kot žer-, Javita pod debelim pepelom tujih kul-'Ur in drugih jezikov. Sele v novejšem > času je iz žerjavice šinil plamen. Kulur-* >n nacionalno se je slovenski narod dokončno prebudil v prejšnjem stoletju,
pot do državnosti in politične uveljavitve suverenosti pa je bila še dolga.
Danes lahko ugotavljamo, da sta bila v novejši zgodovini dva prelomna trenutka, v katerih seje državnost Slovencev usodno oblikovala. Po prvi svetovni vojni, ko so se narodi pokojne avstro-ogrske monarhije osvobajali in nekateri ustanovili samostojne nacionalne države, Slovenci, obremenjeni z ideologijo panslavizma, še nismo bili pripravljeni za takšen korak. Z občutkom ogroženosti pred dotedanjimi zatiralci in s prividom svetle bodočnosti v državni skupnosti z drugimi južnoslovanskimi bratskimi narodi smo se izrekli za Jugoslavijo. To je bila prva prava zamujena priložnost za oblikovanje samostojne Slovenije.
Kmalu se je pokazalo, da je veselje nad tem, da smo končno v svoji državi, preuranjeno. Kraljevina Jugoslavija v mnogočem ni bila tisto, kar so Slovenci od nje pričakovali. V bistvu je en hegemon zamenjal drugega.
Naslednjo zgodovinsko priložnost je ponovno prinesla krvava vhira druge svetovne vojne. To je bil čas, ko smo Slovenci izpričali notranjo moč in državnost, saj je okupirani narod razvil svoje državne in oblastne organe, svoj denar in svojo vojsko, torej glavne atribute državnosti. Da ni prišlo po zmagi zaveznikov do ustanovitve samostojne Slovenije, je ob drugih činiteljih ponovno poskrbela tudi ideologija, le da sta tokrat panslavizem zamenjala socializem in komunizem. Slabe slovenske izkušnje s staro Jugoslavijo pa je pomagala pozabiti zamisel o pravičnejši skupnosti narodov, kot seje ustanovila na zasedanjih Avnoja. To je bila tako imenovna nova. avnojska, Titova Jugoslavija. Vse je kazalo, da smo Slovenci končno prišli do svojega tisočletnega cilja, da živimo v državi, v kateri je vsestranski razvoj in obstoj naroda zagotovljen.
Če bi to bilo res, potem prejšnji torek ne bi bilo okrogle mize v Cankarjevem domu.
BI SLOVENIJA LAHKO ŽIVELA SAMA?
Dogodki zadnjih let, predvsem sojenje četverici in vse, kar je bilo povezano z njim, žolčen sprejem amandmajev k slovenski ustanovi v drugih delih Jugoslavije, popolno nerazumevanje vsega, kar se na Slovenskem dogaja, grobi pritiski in grožnje, drhalsko-mitingarsko žaljenje vsega slovenskega naroda, Slovenije in njenih najvišjih predstavnikov, zagrizena medijska vojna, v kateri se ne izbirajo sredstva, meša polresnice z očitnimi lažmi, ter kot krona vsega še gospodarska blokada s strani Srbije, ki teče gladko ob sprenevedanju vseh čuvarjev zakonov in pravnega reda, vse to je, kot je videti, do konca zaostrilo položaj. Preprostemu premisleku se je obstoj Slovenije v Jugoslaviji pokazal kot zelo vprašljiv v Jugoslaviji, kakršna ta hip je in kot se vse jasneje izrisuje tudi za naprej. Razmišljati o odcepitvi spričo sedanjih razmer ni odveč. Mnogim se kaže odcepitev kot pravzaprav edina prava možnost za politično in gospodarsko suverenost in vsestranski napredek Slovenije ter njene prave poti do nadaljnje povezave z naprednimi ekonomskimi in političnimi gibanji, ki jih predstavlja Evropa ’92.
Toda, ali je odcepitev sploh možna? In če je, kakšne bi bile poti do nje in kakšne bi bile posledice na političnem in gospodarskem področju? Ali imajo prav tisti, ki trdijo, da se Slovenci mo-
ramo odcepiti od Jugoslavije, če hočemo ohranjati svojo kulturo, jezik in če želimo stopiti v razviti svet, ali tisti, ki trdijo, da bi bila odcepitev samomor in da se Slovenija ne sme odcepiti, ako želi ohranili svoje gospodarstvo, kulturo, jezik, ako želi sploh obstali kot država.
Jože Mencinger z ekonomskega inštituta pri pravni fakulteti, je med drugim dejal tudi tole: »Trditev, da bi odcepitev bila gospodarski samomor, je napačna. V svetu imamo veliko bistveno manjših gospodarstev, ki so zelo uspešna, pa tudi veliko večjih, ki so neuspešna. Uspešnost gospodarstva je odvisna predvsem od tega, kakšna sta gospodarski sistem in ekonomska politika v njem. Velikost jgospodarstva vsaj v sodobnem svetu nima veliko opraviti z uspešnostjo. To pa še ne pomeni, da odcepitev Slovenije ne bi bila velik gospodarski problem.« Mencinger vidi bistveno težavo v zaprtosti slovenskega gospodarstva, kar potrjujejo številke. Slovenija ustvari 62% prodaje na domačem trgu, 23% na trgu drugih republik in samo 13% na svetovnem trgu. Samostojna slovenska država bi morala imeti drugačno, bolj v svet odprto gospodarstvo, če naj bi bila kot samostjna država ekonomsko uspešna.
skupnega življenja. Jugoslavija, taka, kot je, če se ne usposobi za funkcioniranje, pelje v kaos.
Marko Kos je dejal, da slovensko gospodarstvo lahko uspešno in zadovoljivo deluje le v odprtem okolju in v večji družini med seboj enakovrednih dr-
• A liji' mogoče živeli skupaj'.’ Jaz mislim, da je mogoče, vendar je v lem primeru treba vedeti: gospodarstvo temelji na sebičnosti. V gospodarstvu je treba odpra viti kakršna koli pravila o bratstvu in edinstvu. (J. Mencinger)
• Slovenija ni ožja domovina, Slovenija je domovina. Posta viti bi morali oznake na naših mejah, na avtomobilih, uvesti denarno enoto, športne ekipe naj zastopajo slovensko državo. Gre tudi za lastno tiskovno agencijo, predstavništva v svetu, ki bi sčasoma poslala diplomatska. (M. Šinkom )
Emil Pintarje govoril kar naravnost o gospodarstvu, ki seje razvijalo na deformiranih načelih, na ideoloških paradigmah. V strukturi slovenskega gospodarstva so značilni veliki monopoli in preveč razvite panoge, kot je bančništvo, medtem ko nekaterih drugih storitev sploh nimamo razvitih. Odcepitev bi na ekonomskem področju postavila pred nas zahtevo, da se izkažemo, ali smo lahko gospodarsko uspešni, ne v jugoslovanskih razmerah, marveč v evropskih. Ni dileme, ali Slovenija lahko živi sama. Lahko. Celo morala bo, če se bodo sedanji nesprejemljivi procesi nadaljevali. Če pa hočemo živeti skupaj v isti državi, je pogoj, da na poglavitne stvari gledamo vsaj približno enako. To pa ni lahko. Jugoslavija je nastala kot politična tvorba brez skupne civilizacijske osnove. Razlike so celo večje, kot smo bili in smo pripravljeni priznati. Doslej nas je družila skupna predstava bodočnosti, sedaj seje začela tudi ta izgubljati. Izgublja se skupni temelj Jugoslavije in z njim možnost
žav, brez carinskih in drugih ovir. To pa Evropa danes še ni in najbrž še nekaj časa ne bo. V tej luči se kaže odcepitev Slovenije kot nasprotna ekonomski pameti. Vendar ima odcepitev kljub temu v sebi nekaj pozitivnega. Predvsem gre za psihološki vidik akta odcepitve. Preprost človek je sit jugoslovanskega kaosa in si misli: ,Dovol je tega! Odcepimo se, bolje nam bo!’ Vsa nacija bi z odcepitvijo nekako zaživela in šok bi deloval kot spodbuda. Kos meni, da bi se slovenska industrija po prvem šoku hitro opomogla. Slovenski delavec ima evropske psihofizične lastnosti: marljivost, vztrajnost, discipliniranost. Vendar pa bi moralo gospodarstvo osamosvojene Slovenije razviti neko specifičnost, kot jo imajo vsa gospodarstva majhnih držav. Finci so, denimo, razvili in svetu ponudili industrijsko oblikovanje, Švicarji bančništvo, Luksemburžani posredništvo. Slovenija bi lahko bila most med Vzhodom in Zahodom.
TUDI ZAVOŽENO KMETIJSTVO BI USPEVALO
Franc Zagožen je govoril o kmetijstvu v povezavi s samostojnostjo Slovenije. Po njegovem je kmetijstvo za narod eksistenčnega pomena. »Zadnjih 35 let so nas prepričevali slovenski politiki in tisti, ki so odločali o razvoju slovenskega kmetijstva, da Slovenija nima naravnih potencialov, da bi se sama preživljala. Računali smo na žitnice drugod, na primer na Vojvodino, tudi veliko vlagali v druge republike in pokrajine, zelo pa zanemarjali slovensko kmetijstvo,« je poudaril. Zato je kmetijstvo na Slovenskem strukturno zelo zaostalo za razvojem v Evropi. Imeli smo tudi for-siran eksodus kmečkega prebivalstva v
industrijo, zaradi česar so se nekateri predeli spraznili in so gospodarsko in demografsko propadli. S smotrnim izkoriščanjem naravnih potencialov bi naše kmetijstvo pridelalo dovolj hrane, lahko bi večji del kvalitetnih kmetijskih presežkov izvažali: vino, hmelj, sadje, mleko in mlečne izdelke. Osamosvojitev Slovenije je po Zagožnu pogoj, da bomo začeli resno reševati probleme kmetijstva in da bomo morda nekajdesetletno razvojno razliko za Evropo hitreje premagali. »Uspeli bomo kvečjemu kot samostojni!« je pribil Zagožen ter na koncu še poudaril, da si moramo Slovenci zagotoviti dejansko lastništvo nad svojo zemljo.
Tudi Slavko Gliha je menil, da bi Slovenija za dva milijona svojih prebivalcev kot samostojna država lahko dosegla več kot 100-odstotno stopnjo samooskrbe. Ni sicer cilj samooskrba sama po sebi, marveč gre pri tem za izrabo prostora. Cilj slovenskega kmetijstva naj bi bil vzdrževanje prostora v optimalni kondiciji. Ekosocialna funkcija kmetijstva naj bi bila bolj poudarjena kot proizvodna funkcija. Sicer pa po Glihi ostaja veljavno dejstvo, ki gaje povedal Kavčič, da je slovenski narod ohranil predvsem slovenski kmet, trmast in delaven, in slovenska inteligenca.
ODCEPITEV ALI KONFEDERACIJA
Gospodarski vidiki odcepitve Slovenije kažejo, da bi z njo ne bilo prehudih težav in da bi bila odcepitev v tem pogledu možna. Po mnenju strokovnjkov za kmetijstvo je na nek način celo nujna. Vendar pa je odcepitev kot odločitev naroda predvsem politično dejanje s svojim pravnim ozadjem.
Rajko Pirnat je bil odločen: »Cilj je jasen: hočemo samostojno Slovenijo!
Osebno ne potrebujem nobenega dokaza več, da slovenski narod v združbi z balkanskimi narodi ne more več obstajali.« Ne vidi nobenih razlogov več za skupno življenje in tudi možnosti ne. Vendar je bil Pirnat previden pri iskanju poti v samostojnost Slovenije. Takoj-
Med pomembnimi funkcijami samostojne države sta vojska in banka. Samostojna Slovenija bi seveda morala imeti oboje. Prototip slovenske valute je celo krožil med strokovnjaki: to je bila lipa, na posnetku v rokah Franca Zagožena.
Slovenija na političnih zemljevidih Evrope in sveta končno le narisana kot ■ subjekt.
Advokat Ingo Pasje osvetlil pravno plat odcepitve, kije vsebovana v pravici do samoodločbe vsakega naroda. Zavrnil je argumente listih, ki menijo, da samoodločba naroda po veljavni ustavi ne dopušča odcepitve, ker zahteva soglasje vseh republik in pokrajin. Zanj je to balkanizem. Samoodločba s pravico do odcepitve je primarna pravna kategorija in je nad drugimi, torej ne morejo imeti nižje ustavne kategorije večjo moč.
• Po opremljenosti s traktorji, računajoč na enoto kmetijske površine, je Slovenija, skupaj z Zahodno Nemčijo, na vrhu svetovne lestvice. (F. Zagožen)
Po razpravi so se oglasili številni poslušalci, zlasti mladi. Med njimi so bili tudi zaskrbljeni posamezniki, kot je ta na posnetku, čigar vprašanje je bilo: Kaj, če pride do romunizacije pri nas?
• Srbski bojkot je izrazita gospodarska perverznost. To je debilen izziv evropskemu svobodnemu pretoku kapitala, blaga in ljudi, kot je moto Evrope brez meja. Evropa se nad tem ne samo zgraža, ampak to ignorira, kajti to je izven njenih civilizacijskih konceptov. (M. Kos)
šnja odcepitev se mu ne zdi pravilna pot, pač pa bi bila zaenkrat najboljša možnost jugoslovanska konfederacija, v kateri bi imela Slovenija lastno vojsko in lasten denar. Brez tega ni ekonomske in politične suverenosti. Kot del konfederacije bi Slovenija pridobila tudi potreben mednarodni status, lahko bi začela odpirati svoja predstavništva v tujini, skratka, kasnejša odcepitev oziroma izstop iz kdnfederacijc bi bil za mednarodno javnost precej bolj sprejemljiv kot zdaj odcepitev. Združena opozicija je v svoj politični program zapisala prav to možnost osamosvajanja Slovenije.
Matjaž Šinkovec je opozoril, da v svetu nihče ne podpira slovenske odcepitve. Zato tudi on meni, da bi bila prava pot do samostojne Slovenije preko jugoslovanske konfederacije. Tako bo
Po besedah strokovnjakov, ki sojih poslušalci pospremili z gromkim ploskanjem, se je razvila mestoma burna razprava, v kateri so poslušalci načeli precej vročih in zanimivih problemov, od problema priseljevanja tujerodnega življa v Slovenijo in upadanja slovenske rodnosti, odnosov v federaciji, vprašanja izseljencev in sprave do plačevanja tujih posojil, nevarnosti romunizacije in
ustanovitve svetovnega slovenskega parlamenta. Slišati je bilo tudi nekaj monologov in razmišljanj na povsem drugih
tirih. Na koncu pa je bilo vsem bolj ali manj jasno, da gre ta čas slovenskemu narodu predvsem za njegovo neodvis-
nost in zagotovitev obstoja. Ali jo bo dosegel z odcepitvijo, konfederacijo ali
v federaciji, kot se zdaj oblikuje, pa ni stvar strok, marveč odločitve naroda samega.
Ivo Urbančič je to natančno opredelil, ko je dejal: »Naš cilj je pravzaprav politična samostojnost v vsakem pogledu. Kako ga doseči, je drugo vprašanje... Slovenci smo od prejšnjega stoletja do danes dosegli razvoj slovenske nacionalne zavesti do te stopnje, kot jo imamo danes. Take ni bilo še nikdar in tudi take ekonomske moči ne. Ta zavest je danes takšna, daje ni mogoče zatreti razen s strahovitim nasiljem... Kdo naj bi danes to še štorij? Naša odločitev mora mimo vseh strahov. In če nam stroka lahko kaj pomaga, nam pomaga deloma zatreti tisto nelagodje, ki je pred tako odločitvijo nujno prisotno: ali smo zmožni, ali bomo in kako bomo.«
Gre torej za odločitev naroda! Njegovo voljo pa je mogoče ugotoviti na različne načine. Eni jo ugotavljajo na mitingih, eni z javnomnenjskimi študijami, nekateri prisegajo, da se izraža prek političnega sistema. Gotovo pa je najbolj prepričljiv način referendum. In prav to pot predlaga UO SDZ. Že na sami okrogli mizi so razdeljevali liste z zahtevo po razpisu referenduma za odcepitev Slovenije, ki jih je takoj podpisalo veliko prisotnih. Še več sc bo podpisov nabralo, ko bodo listi prišli do vseh slovenskih krajev. In če jih bo dovolj, potem bo razpis referenduma nujen. Na njem pa bomo končno enkrat le dobili odgovor, kaj je volja slovenskih državljanov. Potem ne bo mogoče z narodovo voljo mahati, kot se komu zdi. Stvari bodo jasne in jasno bo tudi, kdo dela po in kdo proti volji naroda.
TONE JAKŠE MILAN MARKELJ
Na okm ..	. • Cankarievem domu so sodelovali znani strokovnjaki. Na tem posnetku so (z. leve proti desni):	Desni del mize so zasedli: Rajko Pirnat, Marko Kos, Jože Mencinger, Franc Zagožen in Slavko Gliha. Z zanima-
ač ,n8o Pa| Matjaž šinkov^^mil Milan Pintar, Gorazd Drvenšek, ki je vodil pogovor.	njem jim je prisluhnilo več kot 2000 poslušalcev, vsekakor več, kot j.h sprejme okrogla dvorana.
Mizarsko podjetje TRELES TREBNJE, p.o. Temeniška pot 4
Razpisna komisija razpisuje prosta dela in naloge
DIREKTORJA (ni reelekcija)
Kandidati morajo poleg pogojev, določenih z zakonom in družbenim dogovorom o izvrševanju kadrovske politike, izpolnjevati še naslednje: da:
—	imajo srednjo ali višjo izobrazbo lesne smeri
—	pet oziroma tri leta delovnih izkušenj na odgovornih delih in naloaah
—	predložijo najboljši elaborat organiziranosti in razvoja podjetja.
Mandat za razpisano delovno mesto traja 4 leta.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov:
Mizarsko podjetje TRELES Trebnje, Temeniška pot 4, 68210 Trebnje, z oznako »za razpisno komisijo«.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po zaključku prijav.
gozdno gospodarstvo
k brežice
n. sol. o.
TOK GOZDARSTVO SEVNICA
Na osnovi pravilnika o določanju količine lesa za domačo uporabo, ki je izdelan na osnovi zakona o gozdovih (Ur. list SRS št. 18/85), ter i laosnovi 38. in 39. člena sporazuma o spremembah in dopolnitvah sporazuma o združitvi v delovno organizacijo GG Brežice, obveščamo vse gozdne posestnike, ki imajo gozdove na področju TOK gozdarstvo Sevnica:
GOZDNA UPRAVA SEVNICA GOZDNA UPRAVA MO^pONOG GOZDNA UPRAVA BREŽICE GOZDNA UPRAVA KOSTANJEVICA
GOZDNA UPRAVA SENOVO
GOZDNA UPRAVA RADEČE
XC
ČE
da priglasijo sečnjo za leto 1990 v času od 15. januarja do 15. marca 1990 pri naštetih gozdnih upravah. Gozdne uprave pa bodo še na krajevno običajen način objavile priglasitev sečnje, tako da bodo gozdni posestniki lahko priglasili sečnjo po dosedanjem načinu.
Gozdni posestniki naj s seboj prinesejo posestni list.
19/3

Nuklearna elektrarna Krško, p. o. Vrbina 12
objavlja dela in naloge
operaterja za pripravo vode
Pogoji:
—	kemijski tehnik
—	15 mesecev ustreznih delovnih izkušenj
—	2-mesečno poskusno delo
Za objavljena dela in naloge se lahko prijavijo tudi kandidati brez delovnih izkušenj — pripravniki.
Kandidati naj pošljejo prijave v 10 dneh po objavi. Odgovore eli v 30 dnel ..................................
bodo prejeli v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
18/3
Na podlagi 36. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86) je izvršni svet skupščine občine Novo mesto na seji dne 10. 1. 1990 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi natečajnih rešitev za urbanistično ureditev mestnega pokopališča Srebrniče v Novem mestu
Prispele natečajne rešitve za urbanistično ureditev mestnega pokopališča Srebrniče v Novem mestu se javno razgrnejo od 18. januarja do 2. februarja 1990.
ClnUfM-nii	vn-vnminni n
Elaborati bodo razgrnjeni v konferenčni dvorani hotela Me-Novi trg 1,'
k.lUUV/1 Ull UVViV I Ut-H1 1 'Jvl " * II ■ I »M > I V/ I 1 • U T Ml M I IVIMIM HIV
tropol, Novo mesto, Novi trg 1, vsak dan od 10. do 18. ure, ozi roma v nedeljo in ponedeljek od 10. do 15. ure.
Otvoritev s strokovno predstavitvijo natečajnih rešitev bo v četrtek, 18. januarja 1990, ob 18. uri.
Strokovna razlaga natečajnih rešitev bo obiskovalcem zago-tavljena tudi v času javne razgrnitve, ob nedeljah in ponedeljkih
od tt. do 13. ure, ostale dneve pa od 16. do 18. ure.
Javna obravnava natečajnih rešitev bo v torek, 30. januarja 1990, ob 18. uri na kraju razgrnitve.
IV.
Vsi, ki želijo k natečajnim rešitvam dati svoje mnenje, pripombe in predloge, jih lahko vpišejo v knjigo pripomb na kraju razgrnitve ali pa jih do poteka roka razgrnitve pošljejo na naslov: Zavod za družbeno planiranje in urbanistično načrtovanje občine Novo mesto, Ljubljanska cesta 2.
Številka: 352-013/89 Datum: 10.1.1990
Izvršni svet skupščine občine Novo mesto predsednik: ADOLF ZUPAN
Celuloza, papir in papirni izdelki Krško, p. o.
objavlja
OGLAS
za odkup kmetijskih zemljišč na območju KS Kostanjevica na
Krki, ki jih potrebuje za realizacijo investicijskega programa GOLF KOSTANJEVICA
Za realizacijo tega programa odkupuje kmetijska zemljišča na območju bodočega GOLF igrišča, na območju Kostanjevice in v bližini Kostanjevice.
Za vse lastnike zemljišč na območju bodočega GOLF igrišča bomo skušali najti najugodnejšo rešitev, zato vabimo vse lastnike kmetijskih zemljišč na območju Kostanjevice, ki sojih pripravljeni prodati, da to sporočijo na naslov pooblaščenega izvajalca:
SAVAPROJEKT Krško, CKŽ 51, 68270 KRŠKO, — telefon
0608 32-302 ali 32-303
ali
na sedež Krajevne skupnosti Kostanjevica, Resljeva 5.
Vse podrobnejše informacije o pogojih prodaje oziroma odkupa lahko dobijo vsi zainteresirani lastniki zemljišč na navedenih naslovih.
SSTZU
KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA SREDNJE ŠOLE TEHNIŠKIH IN ZDRAVSTVENE USMERITVE BORIS KIDRIČ NOVO MESTO
RAZPISUJE PROSTA DELA IN NALOGE:
1. KNJIŽNIČARJA - VIŠJI KNJIŽNIČAR
Dela in naloge razpisujemo za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu) s polnim delovnim časom in
trimesečnim poskusnim delom.
2. PROFESOR ZGODOVINE IN GEOGRAFIJE
Dela in naloge razpisujemo za določen čas, s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom.
Prijave z dokazili pošljite v 15 dneh po objavi razpisa.
Vsi, ki se bodo prijavili na razpis, bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po izteku roka za zbiranje prijav.
SLOVENI JALES-STILLES \^# Tovarna stilnega pohištva njTnuuB in notranje opreme stilles SEVNICA
DELAVSKI SVET DELOVNE ORGANIZACIJE
RAZPISUJE prosta dela in naloge
VODJA FINANČNO-RAČUNOVODSKEGA SEKTORJA
Kandidati morajo poleg z zakonom določenih pogojev izpolnje-
\/oti naclpHnip-
—	VI. (višja) ali V. (srednja) stopnja ustrezne smeri
—	3 do 5 let delovnih izkušenj
—	program dela sektorja
Kandidat se mora zavzemati za družbenopolitične cilje in usmeritve, določene z družbenim dogovorom o kadrovski politiki. Kandidat bo imenovan za 4 leta, delovno razmerje pa velja za nedoločen čas.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na zgoraj navedeni naslov z oznako »za razpisno komisijo«. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po poteku razpisnega roka.
25/3
cr
trgovsko podjetje
NOVOTEHNA
68001 novo mesto, glavni trg 11
Podjetje NOVOTEHNA
Trgovina na debelo in drobno, p. o., Novo mesto Glavni trg 10
Komisija za delovna razmerja
objavlja prosta dela in naloge
prodaja blaga na terenu — za področje Kočevja, Ribr
>nice in Notranjske
Kandidati za opravljanje navedenih del in naloge morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
—	da imajo končano V. stopnjo ekonomsko-komercialne smeri
—	da imajo 4 leta delovnih izkušenj pri teh delih
—	osebni avtomobil.
Prednost imajo kandidati s stalnim bivališčem v Ribnici ali Kočevju.
Kandidati za razpisana dela in naloge naj pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh na naslov: NOVOTEHNA, kadrovsko-splošni sektor, Glavni trg 10.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po izbiri.
21/3
CA
GOZDNO GOSPODARSTVO NOVO MESTO
n. sub. o.
68000 Novo mesto Gubčeva 15
telefon: h. c. 068 21-065
razpisuje
javno prodajo naslednjih osnovnih sredstev:
kosov
izklicna cena
1
245.000 din
1
126.000 din
5.000 din
1.	traktor goseničar (buldožer)
TG 140 letnik 1981
2.	zgibni traktor BELT GV-50 letnik 1984
3.	snežna pluga (za traktor Timberjack ali Volvo
4.	večje število rabljenih
motornih žag znamke Stihi in Husquarna	od 500 do 1800 din
Javna prodaja navedenih osnovnih sredstev in motornih žag bo dne 20. 1.1990 ob 9. uri v Gozdnem gospodarstvu, Gubčeva 15.
Ogled in informacija sta možna 1 uropred prodajo, in sicer pri KZ »KRKA« Novo mesto-Agroservis Žabja vas.
Pred licitacijo osnovnih sredstev pod zap. št. 1—3 so kupci dolžni položiti 10-odst. varščino od izklicne cene.
Vsa navedena osnovna sredstva in motorne žage se prodajo po sistemu videno-kupljeno. Poznejših reklamacij ne upoštevamo!
28/3
A
I KRKK Ulil
PROGRAM POČITNIŠKIH DEJAVNOSTI 22. 1. do 4. 2.
OTOČEC
Snega ni niti za vzorec, pred vrati pa so počitnice, ko naj bi se
šolarji sprostili in si nabrali dovolj energije za dolgo drugo polletje. Hotel Grad Otočec je pripravil različne programe
za pri-
jetno preživljanje prostih dni, nekaj dejavnosti pa je namenjenih tudi staršem.
Programi za otroke
PLESNI TEČAJ
Vodi: Aleš Čavlovič. Garni hotel: začetek 29. 1. ob 16.00 — skupaj po 2 šolski uri.
Cena: 30 din za 8-urni tečaj.
VIDEO PROGRAM BAZEN
Garni hotel: vsak dan od 9.00 do 19.00.
Vsak dan od 9.00 do 19.00. Vsako nedeljo na Živ - žavu žrebanje vstopnic.
Cena: 10 din.
BORILNE VEŠČINE
Vodi Šemso Šehič. Garni hotel: začetek 22.1. ob 10.00 — skupaj po 2 šolski uri. Program: osnove obrambe (karate, aikido, jui -jitsu, njiu-cu).
Cena: 10 din za 6 - urni tečaj.
TEČAJ OBLIKOVANJA
Vodi Vera Tisov. Garni hotel: začetek 22.1. ob 16.00 — skupaj po 2 šolski uri. Program: oblikovanje modnega nakita, lutk, mask, risanje.
Cena 10 din za 6 ur.
TEČAJ ANGLEŠČINE
Vodi Lili Šeruga. Angelška konverzacija za učence 7. in 8. razreda. Garni hotel: začetek 22. 1. ob 11.00.
Cena: 80 din za 8 - urni tečaj.
DISKO MATINEJA
Diskoteka Otočec: vsak dan od 16.00 do 19.00. Tekmovanje šolarjev kot DJ.
Cena vstopnice: 5 din.
RAZSTAVA
Garni hotel: ilustracije Marjana Mančka
TURNIRJI
Garni hotel: občasno človek ne jezi se, pikado, kolesarjenje.
CELODNEVNI PROGRAM
Od ponedeljka do petka, od 10.00 do 18.00.
Opremo (kopalke, copate in brisačo) prinesite s seboj. Vsebuje tečaj borilnih veščin, plavanje v bazenu, kosilo, video program, diskoteka, tečaj po izbiri.
Cena: 70 din na dan s kosilom, z enoločnico 55.
ŽIVŽAV
Motelska restavracija: 28.1. in 4. 2. od 15.00 do 18.00 Glasba, risanje, žrebanje bazenskih vstopnic, predstavitev tečajnikov, podelitev priznanj.
Programi za odrasle TEČ
KUHARSKI TEČAJ
Vodi Jože Jeriček. Motelska restavracija: začetek 22. 1. ob 15.30. Predstavitev klasičnega menuja v treh variantah in priprava, pogrinjki, izbira pijače.
Cena: 95 din za 9- urni tečaj
AEROBIKA
Vodi Aleš Čavlovič. Garni hotel: začetek 29.1. ob 18.00. Cena: 40 din za 4 - urni tečaj.
Vse informacije daje recepcija Garni hotela, tel. 21 - 830, prav tako sprejema vse rezervacije, ker je za posamezne tečaje potrebno zadostno število udeležencev.
VABLJENI!
J
J
Delavski svet družbenega podjetja CESTNO PODJETJE NOVO MESTO, p. o.
NOVO MESTO, Ljubljanska 47,
razpisuje za 4-letno mandatno dobo delovna mesta s posebnimi pooblastili in odgovornostmi:
1.	direktor a splošno-kadrovskega sektorja
2.	direktor a finančno-ekonomskega sektorja
3.	direktor a tehnično-upravnega sektorja
4.	direktor a sektorja Inženiring
5.	pomočnika glavnega direktorja za področje vzdrževanja in varstva cest
6.	direktorja sektorja Gradnje
7.	direktorja sektorja Vzdrževanje in varstvo cest Brežice
8.	direktorja sektorja Vzdrževanje in varstvo cest Črnomelj
9.	direktorja sektorja Vzdrževanje in varstvo cest Kočevje
10.	direktorja sektorja Vzdrževanje in varstvo cest Krško
11.	direktorja sektorja Vzdrževanje in varstvo cest Novo mesto
Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, določene z zakonom, in posebne pogoje:
pod 1. do 5.:
—	VII. ali VI. stopnjo strokovne izobrazbe ustrezne smeri
—	najmanj 5 let delovnih izkušenj na vodilnih ali vodstvenih delovnih mestih, če imajo VII. stopnjo izobrazbe, oziroma najmanj 8 let delovnih izkušenj na vodilnih ali vodstvenih delovnih mestih, če imajo VI. stopnjo izobrazbe
—	sposobnost vodenja in koordiniranja
pod 6. do 11.:
—	VI. ali V. stopnjo strokovne izobrazbe ustrezne smeri
—	najmanj 5 let delovnih izkušenj na vodilnih ali vodstvenih delovnih mestih, če imajo VI. stopnjo izobrazbe, oziroma 10 let delovnih .izkušenj na vodilnih ali vodstvenih delovnih mestih, če imajo V. stopnjo izobrazbe
—	z dosedanjim delom dokazane organizacijske sposobnosti
Rok za prijave je 8 dni od dne objave razpisa.
Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v zaprti ovojnici z oznako »za razpis« na naslov: Cestno podjetje Novo mesto, Ljubljanska 47, Novo mesto.
Prijavljene kandidate bomo o izidu razpisa obvestili v 8 dneh po sprejemu sklepa delavskega sveta.
34/3
TOVARNA OBUTVE PEKO TRŽIČ, p.o.
objavlja za svojo poslovalnico v Črnomlju, Staneta Rozmana
12,
prosta dela in naloge
POSLOVODJA
Pogoji za sprejem:
—	po poklicu trgovinski poslovodja ali komercialni tehnik
—	dve leti delovnih izkušenj na podobnih delih
—	poskusno delo tri mesece
Prijave z dokazili pošljite na naslov: Tovarna obutve PEKO, Ste Marie aux Mineš 5, Tržič, v roku 10 dni.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po zaključenem prijavnem roku.
Iskra
TOZD Tovarna energetske elektronike Novo mesto, Velika Cikava 22,
objavlja
JAVNO DRAŽBO za prodajo naslednjih rabljenih osnovnih sredstev:
1.	Hitrohodna ekscentrična stiskalnica BPA 75 Jelšin-grad — Banja Luka
Izklicna cena	680.400,00 din
2.	Stroj za ravnanje PLOSPRT — 250/5
Izklicna cena	43.200,00 din
3.	Odvijalec pločevine KSP — 315/300
Izklicna cena	17.424,00 din
4.	Koordinatni prebijalni stroj SUNIMAT 400 Trumpf
Izklicna cena	464.310,00 din
5.	Ekscentrična stiskalnica EPA — 63 t
Izklicna cena	63.000,00 din
6.	Ekscentrična stiskalnica EPP — 25 t
Izklicna cena	42.000,00 din
7.	Eskcentrična stiskalnica EP — 10 t
Izklicna cena	25.200,00 din
8.	Hidravlična profitna stiskalnica AP — 70 Jelšingrad — Banja Luka
Izklicna cena	175.000,00 din
9.	Rezkalni stroj MU — 250 Strigon
Izklicna cena	14.000,00 din
10.	Aparat za točkasto varjenje TA — 40 Elektroda Zagreb
Izklicna cena	64.400,00	din
11.	Aparat za točkasto varjenje TA — 60 Elektroda Zagreb
Izklicna cena	98.000,00	din
12.	Kompresor E 1 MK — 2060 Trudbenik Doboj
Izklicna cena	105.000,00 din
13.	Namizni vrtalni stroj — MC — SB — 8
Izklicna cena	5.600,00	din
14 Namizni vrtalni stroj MC — SBR — 10
Izklicna cena	6.300,00	din
15.	Ekscentrična stiskalnica 6 t
Izklicna cena	9.800,00	din
16.	Klešče za točkovno varjenje Elektroda Zagreb
84.000,00 din
603.904,00 din
603.964,00 din 402.605,00 din/kom
50.400.00	din
22.540.00	din
Izklicna cena
17.	Orodja za izdelavo »El« listov:
X — 1 kom — karbidna trdina
Izklicna cena
IX — 1 kom — karbidna trdina
Izklicna cena
V	— 2 kom — karbidna trdina
Izklicna cena
V	— 2 kom — orodnega jekla Izklicna cena VII - 1 kom
18.	Skobelni stroj — šeping KR 400 Majevica
Izklicna cena	.	.	8.400,00 din
19.	Brusilni stroj za ravno brušenje URB 750, Kikinda
Izklicna cena	113.750,00 din
20.	Dvokomorna kalilna peč 2 DKP — ns 30/18-50 Rade Končar
Izklicna cena	84.000,00	din
21.	Navijalni stroj 58 M Micafil, ZRN
Izklicna cena	14.000,00 din
22.	Peč E — 20 Jedinstvo Zagreb
Izklicna cena	7.350,00	din
23.	Peč tunelska
Izklicna cena	42.000,00	din
24.	Stroj za okroglo kovičenje OMA, ELMA Črnuče
Izklicna cena	21.000,00 din
25 Stiskalnica GHW AM - 21 Hartman
Izklicna cena	28.000,00	din
26. Verižni letvasti transporter VRT — 100 L = 16 m, H = 800 mm, b = 850 mm Izklicna cena	64.525,00	din
Javna dražba bo v sredo, 24.1.1990, ob 12. uri v menzi Iskra Tenel v Bršljinu št. 63.
Oaled je isteaa dne od 10. ure do 11.30 na mestu, kjer so sredstva.
Varščino v višini 10% od izklicne cene je treba plačati pred začetkom dražbe v menzi.
Kupec mora kupnino za izlicitirano sredstvo plačati do vključno 31.1.1990 in do tega dne prevzeti sredstvo.
V primeru, ko ni oproščen, prometni davek plača kupec. Delavci Iskra Tenela imajo predkupno pravico.
Informacije po telefonu (068) 24-541 ali 24-542 int. 49 (tov. Ščap).
KOUIN<Q>TEHNA TOZD INŽENIRING
PROGRAM INFORMATIKA
DOMAČE TRNJE
•	Ukrepi družbenega varstva ali družbenega molzenja — to je zdaj vprašanje.
•	Zdaj imamo konvertibilni dinar, kdaj pa bo prišla konvertibilna pamet — se ne iv.
•	Ne misli, da si strokovnjak za živinorejo. če te zanimajo grešni kozli in črne ovce.
*	Kdo pravi, da ne pridemo stvari do dna? Kaj nismo na gospodarskem dnu?
M. BRADAČ
DELAVSKI SVET
novo konstituiranega družbenega podjetja PEKARNA IN SLAŠČIČARNA DOLENJSKA NOVO MESTO, p.o.
razpisuje prosta dela in naloge
VODJE RAČUNQVODSKO—
FINANČNE SLUŽBE
Pogoji:
—	višja ali srednja šolska izobrazba ekonomske smeri
—	najmanj pet let delovnih izkušenj pri delih in nalogah računovodsko—finančne službe
—	sposobnost organiziranja del v računovodsko—finančni službi
—	zaželeno znanje računalništva
Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov PEKARNA DOLENJSKA, Novo mesto, Ločna 21. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po sprejemu sklepa.
| NEMOGOČE JE MOGOČE
S Za vas, ki se ne bojite Evrope 92, smo pripravili vrsto računal-• niških programov za sodobno poslovanje!
FINANČNO-INFORMATIVNI SISTEM (glavna knjiga, salda-konti, menične in ostale obresti)
MATERIALNO POSLOVANJE (skladiščno in finančno poslovanje)
Na ta dva osnovna programa se z istimi matičnimi podatki o dobaviteljih, kupcih, klasifikaciji materiala, kontnim planom, šiframi materialov in drugimi podatki navezujejo še programi za:
OSNOVNA SREDSTVA OSEBNE DOHODKE EVIDENCO KREDITOV
EVIDENCO /N OBRAČUN NAROČNIKOV KALKULACIJE IN RAZPIS PROIZVODNJE FAKTURIRANJE KALKULACIJSKE PONUDBE MALOPRODAJO DROBNI INVENTAR EVIDENČNO DOKUMENTACIJO PODPORO DELA PRAVNIH SLUŽB
Z našimi računalniškimi programi poslujejo že v več kot 50 podjetjih, bankah, skupnostih širom po Sloveniji. Zagotavljamo tekoče vzdrževanje in prilagajanje programov spremenjenim predpisom.
Prodajamo in vzdržujemo računalniško opremo.
Podrobne informacije na telefon (063) 29-321, interna 02 (Zlatko Gruber)
VSE
IMA ENEM MESTU
/keramika
ZNIŽANJE CEN 15%
PRODAJA NA 6 MESEČNI KREDIT
brezplačna izdelava načrtov za oblikovanje in dimenzioniranja peči, kaminov, kmečkih peči, toplozračnih peči in pizza peči
dobava vsega materiala in montaža peči
franrsin^nfra
PRODAJA IN INFORMACIJE:
GIP PIONIR — KERAMIKA IN FINALIZACIJA Slakova 5, Novo mesto tel.. 068/21-201, 24-298, 26-016 telefax: 068/23-213
Vošnjakova 7, Ljubljana, tel. 061/317-984
NOVO MESTO
DOLENJSKI UST
11 TEM TEnMII IIA C 7AMIIUIA TEDENSKI KOLEDAR - KINO - SLUŽBO iSCE - SLUŽBO DOBI - STANOVANJA - MOTORNA VOZILA - KMETIJSKI STROJI V I tlfl I tUNU V Ao lANIJVI A PRODAM — KUPIM - POSEST - ZENITNE PONUDBE — RAZNO - OBVESTILA - PREKLICI - ČESTITKE - ZAHVALE
tedenski koledar
Četrtek, 18. januarja — Biserka Petek, 19. januarja — Marij Sobota, 20. januarja — Boštjan Nedelja, 21. januarja — Neža Ponedeljek, 22. januarja — Vincenc Torek, 23. januaija — Samo Sreda, 24. januarja — Frančišek
LUNINE MENE
18. januaija ob 22.17 — zadnji krajec
kino
KRŠKO: 18. I.(ob20.uri)ameriški akcijski film Moč izven zakona. 19. 1. (ob 22. uri) ameriški erotični film Dekleta iz tekasija. 21.1. (ob 18. uri) ameriška komedija Zaljubljeni porotnik. 23. 1. (ob 20. uri) ameriški kriminalni film Bestseller. 24. 1. (ob 17. uri) risanke in (ob 18. uri) italijanski vestern Sodni dan.
NOVO MESTO — DOM JLA: Od 19. do 21.1. (ob 17. in 19. uri) ameriški akcijski film Nočni skok. Od 22. do 24. 1. (ob 17. in 19. uri) ameriško znanstvenofantastični film Mikrokosmos.
BREŽICE: 19. in 20. 1. (ob 20. uri) ameriška akcijska drama Wall Street. 21. (ob 18. in 20. uri) ter 22. 1. (ob 20. uri) ameriška komedija Cocktail. 23. in 24.1. (ob 20. uri) avstralski film Soparne noči v počasnem vlaku.
ČRNOMELJ : 18. I. (ob 19. uri) ameriška komedija Kakršen oče, takšen sin. 19. 1. (ob 19. uri) ameriški kriminalni film Holkrohtova pogodba. 19.1. (ob 21. uri) ameriški erotični film Debi osvaja Ameriko. 21. L (ob 20. uri) ameriška akcijska komedija Policijska zaseda. 23. 1. (ob 19. uri) francoska komedija Gadje maturirajo.
NOVO MESTO — DOM KULTURE: 18. 1. (ob 18. in 20. uri) ter od 19. do 21. I. (ob 16. uri) ameriški akcijski film Umri pokončno. Od 19. do 21. 1. (ob 18. in 20. uri) ter 22. 1. (ob 10., 18. in 20. uri) ameriški erotični film Sex v delovnem času. 23. 1. (ob 10. uri) ameriški karate film — premiera Kick boxer. Od 19. do 21. L (ob 22. uri) ameriški erotični film Sex v delovnem času. 23. 1. (ob 10. ur) ameriški risani film Medvedki dobrega srca. 23. in 24. 1. (ob 18. in 20. uri) ameriška komedija — premiera Sestanek z neznancem. 24. 1. (ob 10. uri) ameriška pustolovska komedija Moja afriška pustolovščina.
SSSSSSS:



službo dobi
DEKLE, ki ima veselje do dela v bifeju, takoj zaposlim. Hrana in stanovanje preskrbljena. Tel. (0608) 68-395, po 12. uri. (P3-50MO)
stanovanja
souporabo kopalnice, možnost kuhanja, oddan
SOBO s soup
am dekletu. Naslov na upravi lista. (145-ST-3)
motorna vozila
JETTO, letnik 1987, prodam. Tel. 24-253. (P3-70MO)
VIVA VAUXHAL, letnik 1976, oblika kadetta, in BT 50 prodam. Tel. 25-894. (P3-73MO)
PRODAM ali zamenjam za cenejše vozilo lepo ohranjen golf JGLD, letnik 1983, in nov golf JXD s štirimi vrati. Tel. (0608) 60-075 int. 228, Male Vodenice 13, Kostanjevica. (P3-77MO)
Z 128, letnik oktober 1987, prodam. Tel. (068) 25-441. (168-MV-3)
KOMBI IMV 1600, letnik 1981,generalno obnovljen, neregistriran, prodam. Tel. (068) 25-544. (ček-MV-3)
JUGO 45, letnik 1985, prodam. Bojan Vidmar, Grajski trg 40, Žužemberk. (154-MV-3)
Z 101 prodam. Vukša, Slavka Gruma 64, Novo mesto. (152-MV-3)
Z 128 1,1 GX, letnik 1988, prodam. Tel. 28-744. (151-MV-3)
126 P, letnik 1982, prvi lastnik, 27.000 km, prodam. Tel. 25-325. (146-MV-3) 126 P, letnik 1981, registriran do 30. 12. 1990, prodam. Božič, Gor. Suhadol 23, Brusnice. (147-MV-3)
FIAT 126 PGL, letnik 1987, prevoženih 16.000 km, ugodno prodam. Tel. 44-226, dopoldne ali 45-024, popoldne. (P3-61MO)
Z 101, letnik 1988, prodam. Tel. 44-
649, popoldne. (P3-63MO)
128, letnik 1987, kot nov, prodam. Tel.
84-266. (P3-64MO)
WARTBURG karavan, malo vožen, 30.000 km, letnik 1982, prodam. Tel. 42-410. (P3-65MO)
126 PGL, star tri leta, 19.000 km, potreben barvanja, poceni prodam za 21.000,00 din in starejšega za 6.500,00 din. Tel. 23-529. (P3-66MO)
JUGO 45 A, letnik 1987, 19.000 km, garažiran, prodam. Tel. 44-293. (P3-67MO)
LADO RIVO1300, staro 3 mesece, in Z 101, letnik 1987, prodam. Tel. 84-844. (P3-68MO)
R 4 GTL, letnik 1984, prodam. Tel.
43-556, popoldne. (157-MV-3) EDN------------------
PREDNJO HAVBO za vvartburga prodam. Golobič, Kidričeva 41, Brežice. (P3-54MO)
Z 126 P, star 4 mesece, ugodno prodam. Tel. (0608) 82-468. (P3-69MO) 2VW 1300, letnik 1971, dobro ohranjen, ugodno prodam. Tel. 52-225. (P3-71MO)
Z 101, prva registracija marca 1986, in Z 128, prva registracija 1987, prodam. Tel. (068) 24-368. (P3-38MO)
Z 126 P, letnik 1987, prodam. Tel. 42-978. (P3-40MO)
Z 126 P, star 15 mesecev, prodam. Tel. (0608) 61-142, od 6. do 14. ure. (P3-44MO)
Z 101 GTL, letnik 1985, prodam. Tel. 20-411. (P3-41 MO)
JUGO KORAL 55, letnik november 1988, z radiokasetofonom in zimskimi gumami, prodam za 7.800 DEM ali dinarske protivrednosti. Tel. 22-441 int. 242, do 14.30. (P3-42MO)
JUGO 45 A, letnik 1986, ugodno prodam. Ogled v četrtek in petek ves dan pri Milanu Gazvodi, vulkanizerstvo, Resljeva 4, Novo mesto. (P3-45MO)
BMW 316, star 2,5 leta, ugodno prodam. Tel. (068) 51-888. (P3-46MO) PRODAM R 4-GTL, letnik 87, ter motor APN-6. Tel. 43-736.
PRODAM Z-101, letnik 86. Tel. 26-232.
Z 128 GX, letnik 87. Tel. 26-416. JUGO 45 AX prodam. Letnik 1987, december. Žagar Sandi, Cesta brigad I, 68000 Novo mesto.
JUGO 45 Aprodam. Letnik 1986. Tel. 86-230. Cena 5800 DEM.
PRODAM ali menjam Z 750, letnik 1977. Tel. 84-358. (P3-48MO)
JUGO 45, letnik 1986, prodam. Puž, Nad mlini 25, Novo mesto. (138-MV-3) Z 101, letnik 1974, registriran do februarja, ugodno prodam. Tel. (068) 26-322. (140-MV-3)
Z 126 P, letnik 1987, prodam. Tel. 23-696, popoldne. (P3-49MO)
R 4 GTL, letnik marec 1988, in 126 P, star 5 mesecev, prodam. Tel. 26-616. (P3-55MO)
R 5 kampus, nov, registriran, prodam. Tel. (068)22-516. (I43-MV-3)
JETTO diesel, konsignacija, letnik 1987, in smrekove plohe (5cm), prodam. Franc Lužar, Mačkovec 36, Novo mesto. (142-MV-3)
CITROEN AX 11 TRE, letnik 1987, kovinske barve, 5 prestav, prodam. Tel. 44-877, popoldne. (130-MV-3)
128, letnik 1987, prodam. Tel. 20-308. (132-MV-3)
KADETT, turbo-diesel letnik november 1989, prodam 10% ceneje, tel. 068/23-481. (P3-97MO)
PRODAM Z—101, letnik 1974. Telefon: 24-585 popoldan. (MO-SR-90) PRODAM LADO LS 1500, letnik 1979. Telefon: 26-905 popoldan.
JUGO 55, star 14 mesecev, prodam ali menjam. Tel. (0608) 89-184. (104-M V-3) Z 101 SKALA 55, letnik 1988, prodam. Tel. (068) 24-017. (P3-25MO)
Z 101, staro tri leta, prevoženih 28000 km, prodam za 44.000,00 din Sonja Kastelic, Šegova 18,, Novo mesto, tel. 26-448. (P3-24MO)
126 P, oktober 1987, prodam. Telefon 51-831, po 15. uri. (P3-21MO)
Z 750, letnik 1981, garažirano, prevo-
ženih 32000 km, ugodno prodam. Tel. (0608) 82-490. (P3-23MO)
DIANO, letnik 1980, ter hrastove plohe prodam. Tel. 84-727. (100-MV-3)
Z 128, letnik 1988, prevoženih 17000 km, prodam. Marjan Brežan, Pribinci 7,
Adlešiči, popoldne. (ček-MV-3)
JUGO 60 KORAL, star dva meseca.
prodam. Tel. 44-894. (P3-34MO) ZASTAVO 128, staro dve leti, registrirano do januarja 1991, prodam. Gorja-
DOLENJSKI LIST
IZDAJA: DIC, tozd Doton|skt list, Novo maslo.
USTANOVITELJI: občinska konference SZDL Brsžlcs, Črnomelj, Krško, Motlika,
SKUPŠČINA Dolenjskega lista: organ upravl|an|a tozda. Pradaadnlk: Nace štamcar.
ČASOPISNI SVET: organ družbenega vpliva na programsko zasnovo In uradniško politiko. Predsednik: Anton Štafanlč.	,
UREDNIŠTVO: Drago Ruat(a (glavni uradnik In vod|a tozda), Mar|an Legan (odgovorni uradnik), Andrej Bartel|, Mer|an Bauer (uradnik Priloga), Mlr|am Bezek-Jakše, Bojan Bud|a, Anton Jakše, Zdenka Lindlč-Dragaš, Martin Luzar, Milan Markelj, Pavel Perc, Joža Primc, Joža Simčič, Jožica Teppey In Ivan Zoran.
TEKOČI RAČUN pri SDK Novo mesto št.: 52100-603-30624. Devizni račun št.: 52100-620-970-257300-128-4405/0 (LB — Temel|na dolenjska banka Novo mesto).
IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 7 din, naročnina za 1. trimesečje 80 din, za delovna in družbene organizacije 160 din; za tu|lno 40 ameriških dolarjev ali 70 DM (ali druga valuta v ta) vrednosti) na lato.
OGLASI: 1 cm v enem stolpcu za ekonomske oglasa 90 din, na prvi ali zadnji strani 180 din; za razpisa, llcltacl|e ipd. 100 din. Mali oglasi do deset Laaad 60 din, vsaka nadal|nja beseda 6 din.
NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 130. Telefoni: uredništvo (068) 23-606,24-200, naročniška služba, ekonomska propaganda in fotolaboratorij 23-610, mali oglasi In zahvale 24-006. Nenaročenih rokopisov In fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja republiškega komiteja za informiranje SR Slovenije (št. 23 od 21. oktobra 1988) se za Do!en|ski list ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. Časopisni stavek, prelom In filmi: DIC, tozd Grafika, Novo mesto. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana
nec, Lcbanova 8, Novo mesto, tel. 22-723. (ček-MV-3)
VISO II CLUB, prva registracija avgust 1986, prodam za 7000 DEM. Fink, Na žago 29, Straža. (113-MV-3)
Z 101 1,1 GX, letnik 1987, prodam. Tel. 44-338 ali 44-788. (P3-26MO) OPEL KADETT 1,3 LS, letnik 1985, kovinske barve, 5 vrat in R 4 GTL, nov, neregistriran, prodam za 10% ceneje. Tel. (0608) 79-768, od 15. ure dalje. (P3-27MO)
126 P, letnik 1989, dobro ohranjen, ugodno prodam. Telefon (068) 22-592, popoldne. (P3-28MO)
R 4 GTL, neregistriran, in 20 m2 sten-:ka
skih oblog (smreka), prodam. Tel. 24-456. (I17-MV-3)
FIAT 126 PGL, letnik 1987, prodam. Andrej Radcž, V brezov log 15, tel. 24-982. (1I6-MV-3)
JUGO 45 A, star 3 leta, registriran za celo leto, odlično ohranjen, prodam. Tel. 27-425. (115-MV-3)
126 PJetnik 1988, ugodno prodam. Tel. 27-585. (128-MV-3)
SIMCO MATRO M 530, starejši letnik, plastična karoserija, prodam. Tel. (068) 86-139, popoldne. (P3-94MO)
Z 128, letnik 1988, prodam. Tel. 25-576. (P3-80 MO)
OPEL KADETT 13, 5 vrat. letnik 1987, prodam ali zamenjam za cenejši avto. Potov vrh 4, Novo mesto. (P3-82MO) Z 750, letnik 1985, in dva kompresorja prodam. Tel. 56-612. (P3-83 MO)
126 P, oranžne barve, letnik 1985, prodam. Tel. 49-658. (P3-84 MO)
R 4 GTL, november 1989, prodam. Tel. 28-327. (P3-88 MO)
GOLF DIESEL, letnik 1985, prodam.
Damjan Tomc, Ragovska 12, Novo me-(P3-----------
sto. (P3-90 MO)
R 4 GTL, letnik 1986, prodam za 6000 DEM. Marjan Jakofčič, Griblje 32, Gradac, tel. 57-187. (P3-91 MO) TERENSKO VOZILO LAND ROVER, registriran do oktobra 1990, prodam ali menjam za osebni avto z doplačilom. Tel. 24-183. (P3-92 MO)
JUGO 60, skoraj nov, prodam ali menjam. Prešeren, Vrh pri Pahi 9, Otočec. (164-MV-3)
GOLF DIESEL, letnik 1986, 42.000 km, prodam. Tel. 73-114. (I60-MV-3)
Z 101, staro dve leti, prodam. Tel. 23-939. (P3-95 MO)
Z 750, letnik 1980, prodam. Blažič, Brusnice 80. (I59-MV-3)
R 4 GTL, letnik november 1987, prodam. Tel. 25-432. Prodam tudi potisno ploščo za golfa 1300. (158-M V-3)
126 P, letnik december 1988, prodam. Tel. 73-209. (Ček-MV-3)
JUGO 45 A, letnik 1987, prodam. Tel. 20-334. (155-MV-3)
126 PGL, avgust 1988, prodam. Jakše, V brezov log 8, Novo mesto. (čck-MV-3) 126 P, letnik 1987, prodam. Danica Kavšček, Stara cesta 24, Straža, tel. 85-357. (156-MV-3)
JUGO 45 A, letnik 1986, prodam. Tel. 22-420. (134-MV-3)
R 4 GTL, letnik 1987, prodam. Franc Jerman, Jelše 3, Otočec. (I27-MV-3) KOMBINIRANO VOZILO ZASTAVO 900 AK, letnik 1988, prodam. Tel. (068) 43-904 do 14. ure. Ogled na domu v soboto. Franc Zore, Sela 7, Hinje. (125-MV-3)
R 5 expres, letnik 1987, dva sedeža, zaprt, prodam. Tel. (068) 26-651 in 23-947. (I24-MV-3)
ZASTAVO 101 GTL, letnik 1984, prodam. Tel. 21-174, dopoldne. (123-MV-3)
JUGO 45 koral, nov, neregistriran, prodam. Tel. 44-468. (P3-30 MO)
GOLF diesel JX, december 1985, rdeče barve, prodam. Tel. (0608) 82-607. (P3-31 MO)
Z 101 GTL, letnik 1983, prodam. Tel. 49-613. (P3-32 MO)
Z 750, letnik 1982, prodam. Tel. 65-482. (P3-33 MO)
R 4 GTL, letnik 1983, prodam. Cvelbar, Dobravica 26, tel. 42-333. (106-MV-3)
JUGO 55 koral, letnik 1989, prodam. Tel. 56-389. Prodam ga za 25% ceneje od novega. (107-MV-3)
R4GTL, letnik 1982, prodam. Kristanova 61, Novo mesto, Šmihel. Ogled po-poldne. (108-MV-3)
LADO KARAVAN 1300 C, letnik 1987, prodam. Tel. 65-640. (110-MV-3) LADO SAMARO, letnik 1987, prodam. Tel. 25-161. (109-MV-3)
Z 128, letnik 1986, december, prodam. Tel. 27-750. (136-MV-3)
Z 750, letnik 80, reg. do novembra 1990, prodam. Jenič 43-633. (163-M V-3) ZASTAVO 750, letnik 1977, neregistrirano, prodam. Tel. (068) 24-370.
tnrano, prc (82-MV-3)
delavnikih od 7. do 10. ure. (P3-13MO)
. Jože Zakšek,
PR-3)
UGODNO PRODAM nov nerabljen pralni stroj Gorenje za 6.300,00 din. Tel. 21-480. (11 l-PR-3)
BARVNI televizor Ei Niš s Philipso-vim ekranom 55 cm, star 10 let, prodam za 3.000,00 din. Lipovšek, Kidričeva 1, Brežice. (P3-10MO)
PRODAM več m3 suhih smrekovih desk (od 3 cm — 8 cm) ter 2000 kg sena. Tel. 43-538. (93-PR-3)
LES za ostrešje (11x13) prodam. Tel. (068) 84-281. (90-PR-3)
PRODAM glavo divjega meijasca z originalnimi čekani, ribiško palico, japonsko muharico. Alojz Ožbolt, CKŽ 48, Krško, tel. 31-995. (88-PR-3)
PRODAM II plošč bakra debeline 0,50 mm. Tel. 65-651.
PRODAM okno 120 x 120 in 3 balkonska vrata 80 x 220, vse s polkni. Pust, Postaja 54, Mirna Peč. (141-PR-3) PRAŠIČA za zakol (do 130 kg) prodam. Tel. 85-959. (P3-52MO)
BOROV LADIJSKI POD in deske (8 cm) prodam. Tel. 42-925. (P3-59MO) TELEVIZOR, črno-beli, prodam. Tel. 27-570. (P3-60MO)
LES za grušt (ostrešje) in nekaj lipovih desk prodam. Tel. 44-661. (P3-39MO) SKRINJO Gorenje (310 I), popolnoma novo, prodam 30% ceneje. V račun vzamem tudi prašiča za zakol. Tel. (0608) 70-170. (P3-37MO)
POMIVALNI STROJ Gorenje in vgradni štedilnik Iskra korona, oboje novo, ugodno prodam. Tel. 23-979. (P3-74MO)
PRODAM HLADILNO OMARO
in 2 KW termoakumulacijsko peč. Tel. 27-475. (P3-75MO)
prodam
6 m3 svežih hrastovih plohov prodam. Andrej Crnugelj, Grabrovec 26, Metlika.
JUGO 45, KORAL, 6/89, prodam. Tel. (068) 85-118. (P2-1MO)
GOLF DIESEL, star dve leti, prodam. Tel. 23-874. (83-MV-3)
PRODAM JUGO KORAL 55, star 19 mesecev, motorno kolo Tomos BT 50 S in nov traktor IMT 459. Tel. 22-283 ob
(P3-76MO)
BARVNI TELEVIZOR selektomatic Gorenje, ekran 66 cm, starejši, ugodno prodam. Tel. (0608) 32-915. (P3-87MO) CIRKULAR (3,5 KW), torzijsko avtomobilsko prikolico in videorekorder Blaupunkt, vse novo, prodam. Tel. 27-445. (P3-89MO)
TERMOAKUMULACIJSKO PEČ
(3 KW),videorekorder Gorenje, prodam. Leon Špelko, Brod 47, ali tel. 26-481, od 15. do 16. ure. (165-PR-3) PRODAM barvni televizor,brezhiben, ISKRA-AZUR in rabljen pralni stroj Gorenje. Tel. (068) 43-502. (I62-PR-3)
HI-FI STOLP SONY 2 x 50 W
ugodno prodam. Peter Končina, Okrog II, Sen	.................
kupim
posest
primerno za obrt. Vprašajte na tel. 44-238 ob delavnikih med 8. in 15. uro. (85-PO-3) ENODRUŽINSKO HIŠO v Krškem prodam. Tel. (0608) 31-448. (P3-18MO) V GABRJU, ob cesti na Gorjance, prodam parcelo v izmeri 1200 m2, primerno za vinograd, sadovnjak ali kmetijske posevke. Tel. 25-530. (P3-86MO) HIŠO, starejšo, na Vrhniki, z lokalom.
entrupert, tel. 40-054. (161 -PR-3) HLADILNO SKRINJO, staro 4 leta, in spalnico, zelo ohranjeno, prodam. Tel. (068) 24-979. (1I4-PR-3)
ETAŽNO PEČ za centralno, malo rabljeno, 2300 ccal, in štedilnik kuepper-busch, skoraj nov, prodam. Cena, ugodna. Slavko Vidmar, Sadinja vas 33, Dvor. (120-PR-3)
SOBNO POHIŠTVO »MEBLO«,
dobro ohranjeno, (trodclna omara, kavč, mizica) in tepih (3x2 m), ugodno prodam. Tel. 22-060. (I22-PR-3)
PRALNI STROJ Gorenje, rabljen, prodam. Tel. 25-728. (II8-PR-3) TELICO, staro eno leto in pol, prodam. Tel. 84-85 L (I29-PR-3)
NOVO ETAŽNO PEČ za centralno ogrevanje, 25000 ccal, litoželezne radiatorje in cevi za centralno poceni prodam. Jože Majes, Zagrebška 11, Novo mesto, tel. 25-643. (135-PR-3)
KAVA APARAT »emonec« (1+2), kot nov, za polovično ceno. gume 165/70-13, rabljene, in 175/70-13, nove, prodam. Tel. 24-353. (139-MV-3)
Pionir 20, tridelne klinaste brane IMT, obračalnik Sental 220, puhalnik Tajfun in ventilator za dosuševanje sena. Pust, Hud-je 19, Trebnje. (P3-12MO)
razno
primerno za obrt, prodam. Informacije r tel. (061) 455-553. (119-PO-3)
PARCELO, 500 m2, prodam. Tel. 42-754. (133-PO-3)
VINOGRAD, sadovnjak, zidanico v gradnji, skupna površina (30 arov) na Stražnjem Vrhu pri Črnomlju prodam. Tel. (061) 861-356, po 17. uri. (P3-56MO)
kmetijski stroji
ZETOR 47-12 s koso in kabino prodam. Bojan Tomc, Križevska vas 29, Metlika. (P3-19MO)
IMT 539, nov, prodam. Tel. (0608) 69-629. (P3-79MO)
TRAKTOR TORPEDO EURO — 45, skoraj nov, in škropilnico stihi, prodam. Tel. 51-865, popoldne. (144-KŠ-3) SAMONAKLADALKO SIP 17 prodam. Tršinar, Stara vas 17, Škocjan. (I3I-KS-3)
TV 732, star 4,5 leta, prodam. Tel. 21-174, od 7. do 14. ure. (P3-53MO) TRAKTOR ferguson 42 in samona-kladalko, 17 m3, prodam. Tel. 47-563. (P3-57MO)
TRAKTOR ferguson s kabino prodam. Tel. (0608) 69-356. (P3-58MO) TRAKTOR IMT 558, letnik 1979, prodam. Alojz Bele, Čadraže 12, Šentjernej. (P3-36MO)
ŽIVINSKO PRIKOLICO (1,5 tone)
INŠTRUIRAM angleščino. Tel. 22-428. (P3-62MO)
V	NAJEM oddam vpeljano ogrevano delavnico s skladiščem itd. v Novem mestu. Naslov v upravi lista. (P3-66MO)
S 1. marcem nujno potrebujemo žensko ali dekle brez zaposlitve, ki bi na našem domu pazila 17-mesečnega otroka in delno pomagala invalidni mamici. Tel. (068)41-070. (126-RA-3)
INŠTRUIRAM matematiko za osnovne in srednje šole. Tel. (068) 21-446. (P3-51MO)
V	novem mestu ali okolici iščem lokal primeren za gostinsko obrt. Lahko neopremljen. Tel.: 24-357.
Frizerski salon za ženske — opremljen, oddam v najem v naselju Pod trško goro 23. Telefon: 25-461 popoldan.
V	NAJEM vzamem manjši prostor za lokal v centru Novega mesta. Straže ali Dolenjskih Toplic. Tel. 86-150. (Pl-100MO)
INŠTRUIRAM angleščino za osnovno in srednje šole. Tel. (068) 21-417. (P3-I6MO)
; f
: se v
Peč
C
vzai
ali,
.lovi
Prir
nov
preklici
FRANC HOČEVAR, Močvirje 5, Škocjan, preklicujem besede, s katerimi sem zasebnega tožnika LOJZETA KRAJNCA žaljivo obdolžil, in se mu za izrečene besede opravičujem. (80-PK-3)
prodam. Tel. (068) 42-996. (P3-14MO) TRAKTOR Ferguson 33 prodam.
obvestila
Tel. 59-086. (P3-15MO)
TRAKTOR Tomo Vinkovič 730, malo rabljen, prodam. Tel. 52-796. (P3-11 MO)
PRODAM nakladalno prikolico novi
JARKICE, stare dva meseca, bomo prodajali 17. marca, bele piščance, stare I mesec, pa 24. marca. Se priporoča Strugar, Švibnik, Črnomelj, tel. 52-774. (P3-72MO)
ZAHVALA
V 88. letu nas je zapustila naša ljuba mamica, stara mamica in prababica
FANI
KREVL
iz Partizanske 19, Novo mesto
Vsem, ki ste jo imeli radi, se zahvaljujemo za obiske in skrb. Vodstvu in osebju doma za starejše občane v Šmihelu iskrena hvala za vse, kar ste storili zanjo v teh zadnjih letih življenja, prav tako hvala zdravnikom in osebju bolnišnice v Kandiji za lajšanje zadnjih dni.
Žalujoči: sin Rado z družino
KUPIM senoali otavo, telefon: 28-250 zvečer.
KUPIM staro ročno blagajno Nacio-nal, posrebreno. Ponudbe po telefonu št. (064) 80-003 od 7. do 14. ure. (P3-4MO) KUPIM litoželezno peč znamke IDEAL STANDARD LB-7. leto izdelave 1970, ali posamezne elemente za to peč. Tel. (061) 852-572. (P3-43MO)
PRODAM novejši vinograd (450 m2) na Selah pri Bučki. Ponudbe na tel. (061) 573-046. (P3-22MO)
ZEMJIŠČE in vinograd, 5 km iz Trebnjega, prodam. Tel. (068) 45-253. (ček-PO-3)
HIŠO na Mirni pri Trebnjem prodam. Tel. (061) 571-854. (P3-9MO)
PARCELO v bližini Senovega, primerno za vikend, prodam. Naslov v upravi lista. (P3-7MO)
VINOGRAD na Malem Vinjem vrhu dam v najem. Tel. 76-450. (96-PO-3)
V TREBNJEM (Stari trg) prodam hišo, zgrajeno do tretje faze, delno zaprto,
ZAHVALA
V 72. letu starosti nas je po krajši, vendar hudi bolezni zapustil naš dragi oče, stari oče, brat, tast in stric
ANTON
DRAGAN
iz Brezij 8 pri Trebelnem
Najiskreneje se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so v težkih trenutkih sočustvovali z nami, nam ustno in pisno izrazili sožalje, darovali vence in cvetje ter našega očeta spremili na zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni vaščanom vasi Brezij za nesebično pomoč, reševalni postaji, Novotehni in Vzgojno-varstveni organizaciji iz Novega mesta kakor tudi organizaciji Zveze borcev s Trebelnega, govornici za tople besede slovesa ob odprtem grobu, gospodu župniku pa za opravljen obred.
Vsi njegovi
R 4, letnik 1979, prodam. Jože Zakšek Armeško 10, Brestanica, tel. (0608) 79-593. (P3-6MO)
VISO SUPER E, letnik 1982, ugodno prodam. Anton Krulc, Mestne njive 7, Novo mesto. (P3-8MO)
ZASTAVO JUGO 1,1 GX, staro dve leti, registrirano do 22.12.1990, prodam. Oražnova 25, Kostanjevica na Krki. (94-MV-3)
CITROEN VISA 11 RE, letnik 1987 in JUGO, letnik 1989, prodam. Alojz Šti-ne, Nad mlini 57, Novo mesto. (ček-MV-3) ZASTAVO 101, letnik 1980, dobro ohranjeno, prodam. Jože Šašek, Jugorje 3, Brusnice. (89-MV-3)
KRAVO prodam. Tel. 25-860. (P3-20MO)
PRODAM skupaj otroško posteljico z Vložkom, chicco stolček ter otroški voziček. Telefon 27-438, popoldne, (ček-
Bolezen, ki mi je vzela tebe, ljuba mami,
osušila je izvir življenja, ki si mi ga podarila.
Z vnučkom, mojim sinom, ga bova zopet oživila.
Kol si želela.
ZAHVALA
ob smrti
v v
VERE ŽNIDARŠIČ
roj. CEH
se vsem nekdanjim sosedom iz Šentjerneja, mojim sosedom, mojim sodelavcem iz Novoteksa, ki sočustvujejo z nami, vsem sosedom okrog Mirendola, ki so mamico spoštovali, cerkvi, predvsem pa zdravstvenem ti osebju, ki so mamici lajšali bolečine na pljučnem oddelku v Novem mestu, dr. Omanovi na Golniku in Onkološkemu oddelku v Ljubljani, ki so bili tvoje zadnje dni človekoljubni, se iskreno zahvaljujem.
Hčerka Cvetka s tetami in stricem


'E-.Ul

VALILNICA HUMEK Sprejemamo naročila za enodnevne piščance, bele težke, rjave nesnice in graha-stc. Inf. po telefonu (068) 24-496 ali na naslov: Valilnica HUMEK, Irča vas 18, Novo mesto, (P3-81MO)

<v
UGOK*0? Popravljani «aa!? gospodinjske stroje Gorenje, Iskra, Elma, ter izvajam električno napeljavo, Dušan Zupančič, Kettejev drevored 5, Novo mesto, tel. 22-409, od 15. do 19. ure, sobota zaprto. (166-OB-3)
J
PRODAM 6-tedenske jarkice. Dobijo se vsak dan od 16. ure. Jablan 23, Mirna [Peč. (150-OB-3)
OBRTNI KI, delovne organizacije, pre-; farnem del vašega proizvodnega procesa ali partnerstvo! Prostor in sredstva zagotovljena. Tel. (061) 666-038. (101 -OB-3)
j V ALILNICA na Senovem obvešča, da [bodo enodnevni piščanci od 12. januarja vsak petek od 11. do 16. ure. Valimo bele ! težke, grahaste in rjave same jarkice. Na-! točila sprejemamo tudi za večje piščance. Priporoča se Mijo Gunjilac, valilnica, Se-!novo, tel. (0608) 79-375. (4149-OB-l)
MIRNA COMERC d.o.o. Sevnica
išče komercialiste za predstavitev v prometu pohištva in tekstila — vabi kooperante z lastno proizvodnjo ali za kooperacijsko sodelovanje
Ponudbe pošljite na naslov: MIRNA COMERC Gaberjc 3,68295 Tržišče
VARUJEMO VAM OTROKE po urah na vašem domu. Varstvo je organizirano v popoldanskem času. zvečer, ob sobotah in nedeljah. Vse informacije dobite na tel. (068) 22-278 v četrtek, ponedeljek in torek popoldne. (P3-96 MO)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame
JULIJANE
FLAJS
iskrena hvala vsem, ki ste sočustvovali z nami, darovali cvetje in jo spremili na zadnji poti.
Vsi njeni

ZAHVALA
V 79. letu starosti nas je zapustil dobri mo?., ate, stari ate in brat
JOŽE
FABJANČIČ
iz Dol. Maharovca
Iskreno se zahvaljujemo g. župniku za številne obiske na domu, internemu oddelku bolnice Novo mesto za ves trud, sorodnikom, dobrim vaščanom, posebej družinam Grgovič in Žnidaršič, darovalcem cvetja ter svetih maš in za izrečeno sožalje. ToRla zahvala GD Maharovec in Mokro Polje, Jožetu za lepe besede slovesa in vsem, ki ste pokojnega spremili v dom počitka, cerkvenemu pevskemu zboru iz Šentjerneja za 'ganljivo petje in gospodu župniku za opravljen obred.
Vsi njegovi
Pomlad že prišla bo, a tebe vel ne bo...
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage sestre in tete
ANICE
FRANČIČ
iz Kristanove 26, Novo mesto
se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki ste jo obiskovali med njeno težko boleznijo, se od nje poslovili, nam izrazili sožalje in pokojno v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala njenim sosedom in prijateljicam, zdravstvenemu osebju v Šentjerneju, predvsem Patronažni sestri, duhovnikom za spremstvo in lepe poslovilne besede °b uri slovesa ter pevcem. Hvala tudi Sekciji za upravljanje in vzdrže-vanje prog Novo mesto, TTG Novo mesto in Tovarni zdravil KRKA — oddelku za tehnologijo gotovih izdelkov, za podarjene vence in udeležbo pri pogrebu.
Žalujoči: vsi njeni
Skrb delo in trpljenje tvoje je bilo življenje.
Bolečine si prestala, zdaj boš v grobu mirnem spala.
ZAHVALA
V 58. letu nas je zapustila naša mama in stara mama
ŠTEFANIJA
ŠPEHAR
Tanča Gora la, Dragatuš
'omčevi za lajšanje bolečin na domu. Vsem še enkrat iskrena hvala! ŽALUJOČI: vsi njeni

s■:--
Zid IICIMMUL I 3 1(1 Id"
mo na zalogi prvovrstne zvočnike PIONEER, ki vam jih tudi montiramo.
Avtomehanika SLAVKO GRIL, Dol. Kamence 46 B, Novo mesto, tel. (D68) 28-714.
KlTT^iTT
SITOTISK AVBAR Avguštin
Pod Trško goro 7 68000 NOVO MESTO
Nudim proste kapacitete za dotiska-vanje na polizdelke in iz.delke. Lahko pa vam hitro izdelam vizitke, poročna vabila ali enostaven plakat. Telefonske informacije: dopoldne 25-551, popoldne ali zvečer doma 22-669. (P3-85MO)
V času od 14. do 31. decembra so v novomeški porodnišnici rodile: Darja Besednjak iz Rumanje vasi — Ano-Marijo, Breda Valand iz Dol. Boštanja — Aleksa, Vida Rataj z Jame — Tjašo, Mojca Grandljč iz. Mirne Peči — Anjo, Gordana Gatarič iz Jurovskega Broda — Brito, Marija Bakšič iz Pristave — Katjo, Zlatka Kuhar iz Šentjerneja — Luka. Nada Simončič iz Sevnice —- Sanjo, Nataša Mikec z Mirne — Davida, Anica Juršinič iz Črnomlja — Sabino, Štefka Čeh iz Dola pri Trebnjem — Urško, Mojca Okršlar s Tolstega vrha — Boštjana, Irena Mrgole iz Jelš — Matjaža, Danica Gazvoda iz Dol. Suhadola — Anjo, Martina Lekše iz Šentjerneja — Miha, Jožica Vrtačič iz Malih Brusnic — Tadeja, Vanda Zamida z. Uršnih sel — Sanjo, Tatjana Ropar iz. Pribanjcev — Nikolino, Jožica Tramte iz Gabrja —Antona. Ivica Herak iz Brašlje-vice — Niko, Slavica Rapuš z. Gorenje Gomile — Matejo, Ivanka Zore z. Dolnje

ZAHVALA
V 61. letu nas je zapustil dragi mož, oče, stari oče in brat
ANTON
GORŠE
iz Meniške vasi
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam pomagali v teh težkih trenutkih. Prav tako se zahvaljujemo IM V Revoz Ivančna Gorica in GG Straža za podarjene vence, tovarišu Štravsu za poslovilne besede, gospodu župniku pa za lepo opravljen obred.
Žalujoči: vsi njegovi
S svojim vedrim si nasmehom vsakega osrečiti znal, pred usodo neizprosno sam nemočen si ostal.
ZAHVALA
Ob tragični izgubi našega dragega
MARTINA
SOLOMUNA
iz Brestanice
se zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje ter ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsi, ki smo ga imeli radi!
V S P O M I N
Danes minevata dve žalostni leti, kar nas je za vedno zapustila naša draga hčerka
MARINKA
BURJA
Jesenice 1
Hvala vsem, ki ji prinašate cvetje in prižigate svečke.
Žalujoči: mama Hermina, oče Franc, brat Duško z družino in teta Francka
Niti zbogom nisi rekla niti roke nam podala, smrt te vzela je prerano, a v srcih naših boš ostala.
ZAHVALA
Tiho, kakor je živela, je v 68. letu starosti odšla od nas draga žena, mama, stara mama, tašča in teta
ANTONIJA MAZNIK
rojena Lešnjak,
iz Ravnega 18 pri Raki
Iskrena hvala vsem, ki ste pokojno v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, poklonili vence in cvetje. Zahvaljujemo se tovarni IMV Revoz, Iskri Hipot-Hibridna vezja in župniku za obred.
Žalujoči: mož Jože, otroci Anica z Bernardom, Jože, Lojze, Marija, Jožica z družinami in ostalo sorodstvo
Pake Aleša, Marinka Cvet iz Telčic Mateja, Martja Jančar z ZajČjčg?. V— Matjaža. Ksenja Drganc iz. Podloga — Miro, Andreja Zupančič iz Ručctne vasi
—	Klemena, Jelka Berce-Žgajner iz Slep-ška — Lucijo. Marija Krajšek z Mirne — Tanjo, Liljana Kozinc iz Gabrja — Romana, Jožica Božič iz Mihovega — Robija, Vika Knaus z Vinjega Vrha — Sanjo, Marija Stanič z Gorenje Pirošicc — Jožico, Antonija Stopar iz Prušne vasi — Mateja, Majda Škofljanec iz Leskovca — Stanislava, Veronika Stariha iz Velike Bučne vasi — Blanko, Nata Potočnik iz Stranske vasi — Tomaža, Marinka Čuček z Mirne — Boruta, Tatjana Popovič s Hrasta — Roka, Metka Polutnik s Senovega — Tadeja, Dragica Ambrožič iz. Dol. Kamene — Mateja, Anica Zupančič iz Sadinje vasi — Karmen, Andreja Kranjc iz Velikih Brusnic — Roka, Damjana Špelič iz Hrušice — Roka, Milena Vidmar s Kala pri Semiču — Aleša, Bernardica jšatič iz Bubnjarcev — Davorja, Dragica Šepic z Mirne — Nastjo, Irena Pugejj iz Šentjerneja —Nino, Irena Ribič iz Šentruperta — Nejca, Andreja Veselič iz Ad-lešičev — Ines, Marjeta Praznik iz. Zalovič
—	Štefana, Nives Jurejevčič iz Metlike — Renata, Rozalija Saje iz Kota — K lemena, Irena Potočar z Dol. Polja — Katjo, Mojca Merlin iz. Dol. Kamene — dečka, Ana Vesna Moravec iz Velike Pake — dečka, Darinka Kresal iz Velike Ševnice — dečka, Jožica Vidmar z Gumberka — dekli-
co, Marjana Pavlakovič iz Dragatuša
HoMrn C1«J V L-o Monll^ «•» m	>llaiuu	■£.	£ ,uw • mi«,
deklico, Pavlina Ki Žič iz Hrastovice dečka, Stanislava Ribič iz. Dol. Nemške vasi — dečka, Melita Bogovič Pleterski — iz Krškega — dečka, Ljubislava Kočevar iz Sevnice — deklico.
Čestitamo!
DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 20. januarja, bodo v Novem mestu do 19., drugod do 17. ure odprte naslednje prodajalne živil:
•	v Novem mestu: Potrošniški center Ločna
•	v Šentjerneju: Market Dolenjka
•	v Dolenjskih Toplicah: prodajalna Rog
•	v Žužemberku: Samopostrežba KZ
•	v Straži: Market Dolenjka
•	V nedeljo bodo od 8. do 11. ure odprte v Novem mestu: Samopostrežba na Glavnem trgu 23, v Črnomlju: Preskrba na Kolodvorski 49.
• Meni je naključje nesmisel Če ga sprejmemo, potem odpremo vrata pesimizmu. (Kocbek)
ZAHVALA
Ob nenadni smrti naše drage mame, stare mame, babice, sestre in tete
FRANČIŠKE PEČNIK,
roj. Majer,
iz Šmihela pri Žužemberku št. 14
se iskreno zahvaljujemo ysem sorodnikom, prijateljem sosedom, znancem, OO ZZB NOV iz Žužemberka, še posebej Ljubi Senica za poslovilne besede, pevcem, kolektivoma Litostroj in Petrol DO Brežice za podarjene vence ter gospodu župniku za lepo opravljen obred.
Vsi njeni
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta in pradeda
ALOJZA
HROVATA
iz Rebri
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam izrekli sožalje, darovali pokojnemu cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo gasilcem, gospodu župniku, pevcem in sosedom, posebno Blesko-vim, za vse, kar ste storili zanj v njegovih najtežjih trenutkih.
Vsi stj^«vi
ZAHVALA
Nepričakovano nas je v 51. letu starosti zapustil ljubljeni mož in oče, brat, svak. stric, tast in dedek
ANTON
GORENČIČ
Ul. Ivana Roba 18
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom iz Ul. Ivana Roba, ki so v teh težkih trenutkih sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in pomoč ter našega najdražjega pospremili na njegovi zadnji poti. Najlepša hvala sosedu Tonetu Avscu in sodelavcu Slavku Flandru za ganljive poslovilne besede. Hkrati se zahvaljujemo Novolesu, obrat TSP, in KZ Krka, blagovnica Žabja vas, za,nesebično pomoč. Hvala tudi godbenikom in pevcem. Še posebno pa se zahvaljujemo župniku Romanu Kavčiču za izredno lepo opravljen obred.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
V 86. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama, teta, tašča in babica
ANA
PUSTAVRH
iz Vavpče vasi 16
Najlepše se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč, izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala DO IMV-obrat Črnomelj, Agrotehniki Gruda Ljubljana in lnkopu Kočevje. Posebna hvala osebju Doma starejših občanov Črnomelj, tov. Radojčičevi za poslovilne besede, pevcem upokojenskega mešanega zbora Črnomelj in župniku za opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi Rjeni
212109) 18. januarja 1990
DOLENJSKI LIST
l/HAlIMn ANI>( HAlhA)! Mlk4
ouim ivi djiiid dpci iidjuuij duna
Dvomi, ali smo izbrali pravega
* portretiranca, se brž razblinijo, ko
S se spomnimo člo vekoljubnega de-J janja Jožeta Radeja in njegove \ družine. Tedaj je namreč 41 -letni J mizar z Žigrskega Vrha, Radej na ? lastno pobudo in željo vzel v toplo S zavetje svoje družine in doma dva
5 mladoletna otroka, sovaščana, ki
^ sta v hudi prometni nesreči izgubi-
la mater, njun oče pa je ves polomljen končal v celjski bolnišnici. Radej je poskrbel za vse, kar je treba oh tako žalostnih dogodkih, za otroka, ki bi kmalu poslala siroti, pa je z družino poskrbel kakor za svojega sina Jožka, ki se bo v Ljubljani vsak čas izučil za avtomehanika, ali za hčer Melito, ki še greje klopi v sevniški osnov-J ni šoli
% In to veliko srce nima seveda
J nič skupnega z že skoraj prislo-
^ vično slovensko sebičnostjo in S ozkosrčnostjo. Korenine takega
s Radejevega ravnanja je gotovo
S moč najti v njegovih rosnih letih.
* kijih je s trnjem posulo čezmerno
y očetovo predajanje ruj ni kapljici. S Tako je bilo življenje za Jožeta pa
^ tudi njegova starejša brata Fran-
\ cija in Marjana ter mater prej pe-
5 k el kol družinska idila. Brata sta
bila vsaj več od doma, v šoli oziroma v službi, Jože pa pri 12 letih ni več mogel prenašati trpinčenja in se je umaknil k stari mami. Okoliškim kmetom na Žigrskem Vrhu in Čanju je hodil pomagat, v »tabrh«, kol pravijo taki pomoči ob kmečkih in drugih opravilih, da si je kot prislužil za srajco ali celo kakšen priboljšek.
Trdega dela odtistihmal ni mogel pozabiti in se mu tudi kasneje ni izogibal, bodisi, ko se je v sev-niškem Stillesu izučil za mizarja, ali pozneje, ko je hodil na montažo po številnih jugoslovanskih krajih, zlasti še po objadranskih mestih, pa po Angliji, Nemčiji, Bolgariji itd. Delal j e po 12 in več ur, da bi čimyeč prinesel domov družini in materi, kije takoj, ko se je Jože oženil, našla pri najmlajšem sinu varno in prijazno zatočišče. Jože pravi, da bi seveda tudi brata mater prav rada vzela k sebi na dom, saj sta si tudi onadva postavila hišo, in sicer v Ljubljani in Boštanju, a mati se je pač odločila za najmlajšega. Jožetu je brat zapustil nekaj zemlje, približno hektar in pol pa je je še dokupil, tako da zdaj po malem kmetuje, zlasti se uk varja s sadjarstvom, že 12 let pa je zaposlen kot strojnik pri cestni službi sevniške krajevne skupnosti. Na Žigrskem Vrhu mu vaščani zaupajo, saj ga sicer ne bi izbrali za predsednika vaškega odbora, ki drži besedo. Radej si želi, da bi letos vsi, ki so že pred leti plačali za telefon končno dobili priključke, in potem bo verjetno ob spomladanskih volitvah Žigrski Vrh spet med prvimi volišči v sevniški občini, ki zaključijo volitve. Radej ob vprašanju, kaj misli ob volitvah, odvrne le to, da je zadnji čas, a prej kakšnih 10 do 15 let prepozno prišlo do prave opozicije, kajti vsaka oblast se sčasoma spridi. Zato je nujna kontrola in konkurenca drugih strank, drugače mislečih ljudi.
P. PERC
0
0
0
0
JI
0
'0
0
'0
!I
'0
0
\
0
\
0
0
0
\
0
0
0
0
\
0
0
0
0
0
0
0
0
'0
0
0
0
0
0
>\M
Gasilci dovažajo vodo v vodnjake, na dan tudi po 22 avto-cistern
NOVO MESTO — V Sloveniji že nekaj let ni prave zime, v zadnjih letih pa ni celo ne takšnih ne drugačnih padavin. Teče že četrti mesec, ko z neba ni padlo niti toliko dežja, da bi spral umazane ceste, kaj da bi napolnil vodnjake. Prav zato imajo zadnja dva meseca največ dela člani poklicne gasilske enote iz. Novega mesta, gasilci po krajevnih skupnostih in komunalci. Vse leto z vodo oskrbujejo tiste predele Dolenjske, ki nimajo lastnega vodovoda in so prebivalci odvisni od kapnic in vodnjakov.
V lanskem januarju in februarju so po krajevnih skupnostih novomeške občine z gasilskimi cisternami zvozili kar 1091 cistern, od katerih vsaka drži 5000 litrov. Po besedah direktorja novomeških poklicnih gasilcev Ivana Steb-
Ijaja bo letos ta številka še mnogo večja. V lanskem novembru so zvozili 160 ci-
Predvolilni
mehurčki
stern, decembra že 373, do 13. januarja letos pa že 242, kar pomeni, da proti »suhim vasem« dnevno odpelje izpred doma poklicnih gasilcev v Ločni kar 22 avtocistern. Potrebe so tolikšne, da v nekaterih področjih s prevozom pomagajo tudi prostovoljna gasilska društva. V lanskem letu so veliko vode zvozili gasilci iz. Žužemberka, Vavte vasi, Mirne Peči in Šentjerneja. Pripeljali so 978 avtocistern, na Dolžu, Malem Podljub-nu in Gabrju so zvozili 316 traktorskih cistern.
Najbolj suha je še vedno Suha krajina. V krajevno skupnost Žužemberk so prve dni januarja pripeljali kar69atoci-stern, v Podgrad v Gorjancih pa 33 cistern. Ta krajevna skupnost je glede vo-dooskrbe najbolj ogrožena v novomeški občini, saj so ob suši prav vsa gospodinjstva odvisna od pomoči gasil-
• Zlobneži trdijo, da je v vodstvih dolenjskih opozicijskih strank več nekdanjih komunistov. Natolcujejo, da je lem od cele opozicije še najbolj, po stari navadi, všeč pozicija.
ZA BOLJŠE PASJE ŽIVLJENJE
• Pra vijo, da se na Dolenjskem politična opozicija le s težavo formira. Se huje
pa je, menijo, da so se prvi zganili kmetje. S temi imajo namreč oblastniki na Dolenjskem že od nekdaj slabe izkušnje. Kar poglejte Mehovo!
• Kučanov najresnejši protikandidat na spomladanskih volitvah bo Jože Pučnik. To bo — o lem smo lahko prepričani —političnifair play, za katerega uprizoritev ima velike zasluge tudi Kučan sam. Blagor Kučanu, kajti spodnese ga lahko samo Pučnik. Njegove bolj dogmatske kolege drugod spodnašajo že prve tri črke iz tega priimka
KOČEVJE — Lovljenje in pobijanje potepuških psov na območju občine Kočevje je opravjala veterinarsko-higi-enska služba, ki ima sedež v Grosupljem. Lani je bila izvedena ena taka akcija. Pse so streljali. Lastniki pobitih psov so zelo negodovali. Veterinarski zavod Grosuplje bo zdaj pse lovil in jih določen čas obdržal žive. Za to delo so kot edini v Sloveniji že nabavili ustrezno opremo. Ulovljene pse bodo dobili lastniki nazaj, seveda pa bodo morali prej plačati vse stroške, za nameček pa jih bodo prijavili še sodniku za prekrške. Zaradi stekline morajo biti namreč vsi psi privezani. V kratkem bo nova akcija lovljenja neprivezanih psov.
J. P,
• Štefan Korošec je na tiskovni konferenci v Beogradu izjavil, da ni bojazni, da bi v katerikoli jugoslovanski republiki na svobodnih in tajnih volitvah komunisti izgubili. Kakšno tajno orožje imajo v rezervi drugod, ni znano. Za slovenske komuniste pa velja, da so si najpomembnejšo volilno zmago že priborili. Zagotovili so si namreč miren odhod v legalno opozicijo.
T. JAKŠE
Več dela za drevesnega dohtarja
Specialist za nego drevja Milan Šercer iz Ljubljana je lani skupajs^svojo ekipo
NOVO MESTO —• Znani slovenski strokovnjak za posebne posege v zvezi z drevjem Milan Šercerje s svojo ekipo imel v lansi">"' !f.u r.a D„Liijskem spet veliko posla, ki ga je v sodelovanju z Zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Novega mesta zadovoljivo opravil.
GLASBA V ZDRAVILIŠČU
DOLENJSKE TOPLICE — V restavraciji Rog v Dolenjskih Toplicah prirejajo vsak dan od 20. ure dalje glasbene večere. Igra priznani glasbenik Silvano Zonta. V zdraviliški restavraciji ponovno prirejajo sobotne plese. To soboto, 20. januarja, bo za zabavo poskrbel duo Blue Moon iz Novega mesta, od sobote, 27. januarja, pa bo na sobot-
Že februarja se je lotil znamenitega drevoreda pri kartuziji Pleterje. Raz--ofernenil je krošnje, odstranil suhe veje, manjkajoča drevesa pa zasadil z novimi. Pleterski samostan je poskrbel tudi, da je bila očiščena okolica, tako da pride drevored bolj do izraza. Spomladi sta bili obnovljeni tudi mogočni lipi v Črmošnjicah in Stari gori pri Semiču, od katerih ima vsaka premer debla preko 5 m. Obema je razbremenil krošnji, odstranil suhe veje in vrhove povezal z. jekleno žico, tako da bodo kljubovali še marsikateremu viharju.
Prav viharja so se zelo bali mimoidoči na trgu v Žužemberku, saj so s tam-
lahko dočakal še nekaj stoletij. Nege pa bo potrebna tudi lipa v suhokranjski vasi Podlipa, ki ji je vihar odčesnih vrh. Poseg bo treba opraviti čimprej, da ne bo simbol in ponos kraja utrpel prevelike škode.
kajšnjelipe v vsakem močnejšem vetru odpadale suhe veje. Če pa suha veja s
Nega dreves je seveda draga stvar. Skoraj pri vseh posegih je s svojimi sredstvi sodelovala občinska kulturna skupnost, pri pleterskem drevoredu je sodelovala še kulturna skupnost Slovenije, pri žužemberški lipi krajevna skupnost in kmetijska zadruga, pri hrastu na Hribu Zavod, pri črmošnjiški lipi pa GG in Zavod. Gostilna na hribu in pleterski samostan sta delavcem nudila tudi malico.
T. JAKŠE
Prva nagrada je ostala * Novem mestu
Izid žrebanja novoletne nagradne križanke Dolenjskega lista
Kaže, da je bila novoletna nagradna križanka lažja od lanske ali pa zanimanje za reševanje večje, saj smo v uredništvo do roka prejeli pol več rešitev kot lani, natanko 336. Tudi napak je bilo mnogo manj, zato je imel žreb lažje delo.
Prvo nagrado — 500 din —je naklonil Alenki Keber, Novo mesto, Trdinova 5a, drugo — 300 din — Franciju Rusu, Slovenska vas 28 a, p. Stara Cerkev, tretjo — 200 din — Veri Kovačič, Krško, Kajuhova 3; knjižne nagrade pa bodo po pošti prejeli: Ana Ponikvar, Novo mesto, Birčna vas 55 a; Janez Gorše, Dolenja vas, Lončarska 73; Andrej Mežan, Sevnica, Ribniki 10; Slane Brodarič, Metlika, Župančičeva 2; Jože Florijančič, Novo mesto, Muhaber 17 a; Marija Ajster, Novo mesto, Cesarjeva 31; Rožica Medle, Novo mesto, Ragovo 9. Čestitamo!
30 m višine zadene človeka, so posledice lahko usodne. No, Milan Šercer je
nih plesih igral dolenjski ansambel Iva-i Puglja. Seveda vam bc
Puglja. Seveda vam bodo v obeh restavracijah poleg glasbe ponudili izbrana jedila in pijačo.
J. K.
sušino odstranil, povezal vrhove in dre-pognojil, saj ji zaradi asfalta, ki sega iv do debla, primanjkuje življenjskih
prav
PONEKOD ŽE MANJKA VODE
sokov. Napako bo treba popraviti in asfalt čimprej zamenjati s kamnitim tlakom, ki ima boljšo propustnost.
TREBNJE V nekaterih predelih trebanjske občine je zaradi dolgotrajne suhe zime začelo primanjkovati vode, zato sojo pričeli na omenjena območja gasilci dovažati s cisternami. Podatkov o lem, koliko vode so gasilska društva prepeljala doslej, še ni zbranih, ker občani po ustaljeni navadi naročajo vodo neposredno pri posameznih društvih.
Neurje s strelo je priklicalo Milana Šercerja tudi k hrastu pri gostilni Hrib na Škrjančah pri’ Novem mestu. Strela je 35 m visokemu mogočnežu, katerega obseg debla meri kar 680 cm in je četrti v Sloveniji, odbila en vrh, ta pa je poškodoval še bližnje veje. Vzhodni vrh je bilo potrebno delno odstraniti, prav tako tudi najbolj poškodovane veje. Tudi temu drevesu je Šercer razbremenil krošnjo in med sabo povezal vrhove z jekleno vrvjo, nastale rane pa s posebnim mazilom zaščitil. Hrastje po ocenah star štiristo let, ob dobri negi pa bo
Hak), tukaj Dolenjski list!
Novinarji Dolenjskega lista si želimo v bodoče več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev. Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet, poiskali odgovor na vaše vprašanje ali kaj podobnega. Pokličete nas lahko vsak četrtek popoldan, med 18. in 19. uro na telefon (068) 23-606. Eden od dežurnih novinarjev vam bo rad prisluhnil.
cev. Pomanjkanje vode čutijo tudi v KS Otočec. V sedem vasi so prve dni januarja odpeljali kar 32 cistern.
»Naše pravilo je, da stranke dobijo vodo še tisti dan, ko jo naročijo, v najslabšem primeru pa naslednji dan. Zgodi se lahko, da se nam cisterne tudi pokvarijo, saj so ta vozila stara povprečno že devet let,« pove direktor Štebljaj in
• Gasilci v teh sušnih mesecih vozijo vodo z dvema avtocisternama, po potrebi to počne tudi nočna izmena. Naročniki plačajo 40% dejanske vrednosti vode, razliko pa poravna Komunalna skupnost. Cena vode je odvisna od oddaljenosti hidranta. Do 10 km je cena za 5 m’ vode 120,00 din, do 30 kilometrov pa 242,00 din...
razmišlja, kako bi obnovili stari avto-park. »Sredstva bi morali združiti Komunalna skupnost. Komunala, Požarna skupnost, nekaj bi prispeval tudi Sklad za pospeševanje proizvodnje hrane, saj največ vode vozimo prav kmetom«.
J. PAVLIN
Grajski park bo spet dobi baročno podobo
Prenovitvena dela okolice sevniškega gradu nad-zirajo strokovnjaki
SEVNICA — Navkljub temu da je po astronomskih letnih časih napočila že zima, je pravo spomladansko vreme omogočilo, da so delavci pod strokovnim vodstvom Zavoda za varstvo naravne in kutlume dediščine iz Celja ob izdatnem sodelovanju in pomoči sevniške Zveze kulturnih organizacij ter kutlurne skupnosti nadaljevali jeseni začeta prenovitvena dela v sevntškem grajskem parku.
Š to akcijo naj bi obnovili nekdanji baročno urejeni park in okolici gradu vrnili prvotno kvalitetno podobo. Park je bil sestavljen iz dveh oblikovanih parterjev s potmi na današnjih travnatih ravnicah ob gradu. H kompleksu pa so spadale tudi obdelane terase s podpornimi kamnitimi škarpami, razgledni plato na zahodnem robu in nekaj gospodarskih objektom, med njimi Lutrova klet.
Danes je ohranjenih nekaj lepih parkovnih dreves, terase s steklenjakom, tlakovane peš poti, zanimiv mozaični tlak pred Lutrovo kletjo itd. V nekaj deestletjih seje park zelo zarasel in je veliko dreves močno propadlo ali pa se celo popolnoma posušilo. Zato so začetek prenove posvetili predvsem redčenju podrasti, odstranjevanju bolnih, poškodovanih in posušenih dreves ter tistih, ki s svojo težo in koreninami rušijo kamnite škarpe. V nadaljevanju bodo obnovljene pobočne terase s stopnicami ter obe terasi ob gradu, zlasti zahodna, ki ima ohranjeno privlačno kamnito stopnišče z balustradno ograjo. V končni fazi bosta rekonstruirana oba nekdanja parkovna parteija, sestavljena iz mreže poti in preprostih cvetličnih vzorcev.
P. P.
Nepotrebna panika zaradi potresot

IV
Seizmologi zanikajo govorice, da jih povzroča JE Krško
KRŠKO — Na avtomatskem telefonskem odzivniku Seizmološkega zavoda Ljubljana (tel. št. 061 — 441-913) lahko v slehernem trenutku dneva izveste, kje je bil zadnji potres. Medtem ko je bilo v minulih dneh na tem telefonu največkrat slišati za Krško, je bil v ponedeljek zadnji potres na območju Vidma —Dobrepolj. Skratka, potresi se vrstijo drug za drugim in potemtakem ne bi smelo biti prehude panike v Krškem.
Tako vsaj pravi dipl. inž. Majda Hržič, vodja seizmoloških analiz na ljubljanskem seizmološkem zavodu. »Potresni sunki se sedaj umirjajo, zato med prebivalci ne bi smelo biti več strahu,« pravi inž. Hržičeva. »Res pa je, da je bila na tistem področju od lanskega decembra dalje pojačana seizmična aktivnost. Zato smo tudi postavili prenosno seizmološko merilno napravo na Trško goro nad Krškim.«
Hržičeva je povedala, da je okolica Krškega znana po dokaj močni sez-mični aktivnosti, vendar gre vedno za manjše potrese z epicentrom, ki ne sega dalj kot 7 km v globino. Zadnji močan potres je bil v letu 1917, ko je dosegel 8. stopnjo po Mercalliju, po ne povsem zanesljivih podatkih pa je bil močnejši potres tudi v 17. stoletju, vendar je vprašanje, če je v resnici dosegel 9. stopnjo po Mercalliju. »'Seveda so pri gradnji JE Krško upoštevali vse te podatke, tako da je elektrarna zgrajena v skladu z njimi. Ker pa se prebivalci sprašujejo, od kod tisti pok, ki so ga slišali pri prvem potresu 28. decembra, naj povem, da so zvočni efekti dokaj pogost spremljevalec potresov. Bromide, kot mi imenujemo te zvočne efekte, so akustična znamenja premikov v zemlji«
Doslej še nihče ni poročal o tem, ali je bilo v Krškem in okolici poškodovanih kaj zgradb. Kot je ugotovila ekipa seizmološkega zavoda, je prišlo do nekaj manjših poškodb predvsem v starejših hišah, posebej tam, kjer so se lotili predelav, dozidav ali podobnih posegov. Kot pravi Hržičeva, tudi ne velja povsem govorica, češ daje to bil »umeten« potres, ker ga živali niso napovedovale. Ekipa zavoda je zbrala podatke, da so se čudno obnašali psi pa račke in druge živali. O tem pa govori tudi anketa, ki so jo opravili na terenu s približno 600 akentiranci.
»Zdaj že lahko rečem, da se seizmična aktivnost počasi umirja, kar kaže tudi pojemanje moči v sunkih. Vsega skupaj je bilo okoli 12 potresnih sunkov, od tega je imel samo prvi 6. stopnjo po Mercalliju, drugi je imel moč 5. stopnje, ostali pa tam okoli 3. stopnje. Skratka, za sedaj ni pričakovati novih potresnih sunkov, čeprav je napovedovanje potresov popolnoma nemogoče, ker je vsaj potres nekaj čisto posebnega.«	„ .
J. SIMČIČ

Lestvica narodnozabavne glasbe studio Studia D in Dolenjskega lista
>------✓
»DOBRA MRHA« V ČRNOMLJU — V soboto, 20. januarja, bodo prišli na svoj račun vsi tisti, ki imajo radi rock in blues glasbo. V diskoteki Grad bodo nastopili člani skupine Don mentoni blues band in med drugim zaigrali tudi najpopularnejšo skladbo minulega leta »Dobra mrha«.
LES'
Ži
iTVICA DOMAČIH
reb je prejšnji teden podelil dve nagradi, in sicer sta ju dobila: MARJAN MRVAR z tove Rebri in NEŽKA JANC iz Novega mesta. Lestvica najbolj
Brezove Rebri in NEŽKA JANC iz Novega mesta. Lestvica najbolj priljubljenih narodnozabavnih melodij pa je Ut teden takšna:
1	(5) Spomini — ANSAMBEL I. PUGLJA
2	(9) Jasmin — SPOMIN
3 (l)Novoletno voščilo — ANSAMBEL I. RUPARJA ANSAMBEL V. PETRIČA
4	(4) Zavrtimo se
5	(2) Zvezde nad Vrhgoro
ANSAMBEL T. VERDERBERJA 6 (3) Klic trobente — ANSAMBEL F. MIHELIČA
7 (8) Mamin dan — CELJSKI INSTRUMENTALNI KVINTET -	STOPARJI
8	(7) Pozdravljena, Bela krajina
9	(6) Dolenjski svet — DOLENJSKI FANTJE
10 (—) Novoletna - HENČEK Predlog za prihodnji teden: Če bi bil delegat — KRT
NAAA/VWWVWWWVWWWWWWVVAAAZWWVVAWA^
»Š
Glasujem za:
Moj naslov:
Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103,68000 Novo mesto
ltuvečji hrast v Sloveniji, ki raste na Škrjančah pri Novem mestu, je invalid. V mogočno krošnjo je lani julija treščila strela, »drevesni dohtar« Milan Šercer pa mu je avgusta amputiral enega od vrhov, /balansiral krošnjo in povezal vrhove z jekleno žico. Drevo je nared za nova stoletja. (Foto: T. Jakše)
kozerija
SICER JE PA NAJBOUE BITI SAM
— Se ti ne zdi, da je s Srbi težko živeti v skupni domovini?
— Nekaj ti bom rekel-ne samo s Srbi, ampak tudi s Hrvati.
— Paz Bosanci tudi
— Ne pozabi na Makedonce.
— Črnogorci so tudi vredni svojega denarja.
— O Albancih ne bi izgubljal besed.
— Vojvodina pa je sploh poglavje zase.
— Veš kaj, pravi tički so šele Gorenjci.
— Meni gredo veliko bolj na jetra Štajerci
— Če bi že lahko izbiral, od ko-
ga se moram ločiti, bi se najprej odločili ~
r za Primorce.
— Jaz pa -.a Notranjce.
— Potem bi bili pri meni na vrsti Prekmurci
— Pri meni pa Dolenjci — Še posebej pa me nervirajo Črnomaljci
— Mene pa Gračani.
— Pusti Gračane. So pa že veliko neznosnejši Radovčani.
— Kje pa! Slamnovčani so tečni, da jih komaj prenašam.
— Prav nič pa ne zaostajajo za njimi Suhorčani.
— Križevčanov si niti zamisliti ne morem. Če bi imel toliko moči, bi napravil zid takoj za Novoteksom.
— Jaz pa bi postavil Žič nato ograjo po Obrhu.
— Če bi imel jaz oblast, bi nagnal Komolčičeve tja, od koder so prišli.
— Jaz pa Foteljčičeve. Na bruhanje mi gre, ker j im moram gledati
vsak dan čez ograjo.
— Na prvi kamoin bi posadil tudi Zračnikove.
— Jaz pa bi jim priložil še svojo ženo, mulce in taščo.
— Jaz pa Flokija in mojo tečno, babnico.
— Zdaj pa že malce pretiravaš.
— Nič ne pretiravam, da veš!
— Da, da, kar premisli.
— Sem že in čisto odkrit bom: ima me, da bi tudi tebe nekam poslal.	,
TONI GAŠPERIČ