Št. 77 V Gorici; v šojboto dne 9. jiilija 1910; Toč«! XL. Izhaja trikrat na teden, in sicer v torek, četrtek in soboto ob 4; uri popoldne ter stane po pošit prejemana ali v Gorici na dom pošiljana : vse leto . * 15 K %. '• „ , .,,.*© », ;,.-. XU » . .' r» „ m poj^mične številke stanejo: 10 vm. V Gorici seVrodaja „Sočau v vseh tobakarnah. HS0ČA" ima naslednje izredne priloge: Ob novem letu »Kažipot «o Goriškem in firadižtanskem" in dvakrat v tetu „Vo»i red železnic, parnikov in postnih zvez". Ha naroČila brez doposlane na-ročnine se ne cziramo. »Vse za narod, avobodo in napredek!« Dr. K. Lavrit. Uredništvo i nahaja v Gosposki ulici št. 7 Gorici v 1. nadstr. na desno. Uuvavništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v^nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se računijo .PAt ftetit-vrstah, če tiskano 1-krat C6LV&&, 2*kYat 14 vin., Sokrat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem .delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov Jodklanjamo vsako odgovornost Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Tclafon #t. 83. — „Gor. Tiskarna" A. Gabršček (odgov. J. Fabčič) tiska in zal. Obrambni tečaj Ujiljai \ .soboto se je vršil v Ljubljani napovedani t) b r a mb ni teč a j.. Prvič je stopil ta dan .Manjšinski odsek . siov. akad. društva A d r i j e« pred jas nosi, hoteč zanesti tako zanimanje tu luisei /a narodno obrambo med širše krone nt tako pridobili novi!) delavcev v tem težkem boja /a narodne pravice. Zanimivo je. da .se je ideja, prirediti obrambni tečaj, porodila ravno med praškim dijaštvom, k; .je Le edenkrat krepko sodelovalo pri reorganizaciji družbe sv. C.ri',a m Metoda, ki je povzročila novo /i\ijeiije s tej važni .slovenski organizacij;. V mnogih >tsaieh so uum bili Čelu že učitelji in tako mi nam tudi v narodni obrambi. Obrambni tečaj je oboril dr. Žerjav, i\. poudarja pomen manjšinskega dela. imenuje predsednika eksekutive g. Sem-m\.i predsednikom tcjia tečaja. Ta pozdravi \ se navziiČe ter podeli bosedo pr-. emu predavatelju. Nato je p:eda\ .i! o ljudskem štetju. ! n \ k'i k o. Litutskt* štetje, k, se vrši v Atčetku meseca prosmea prihodnjega leta, je /a Slovence velike važnosti. Slovenski narod si bodi zopet sam odločal usedu /a cela desetletja, rad; tega je treba temeljite priprave, da *v ne bodo vršile jiasiiiiost; kakor pri prejšnjih štetjih. Uts^uitistieua vlada in v terezijansko-jo-/eimskeiu duhu vzgojena birokracija so dolga desetletja vladala slovenski narod ter mu odrekali v -ako pravico do obstanki' Avstrija bi morala postati popolnoma nemška država. Nemci so m priborili večino ter so dolgu odločali o usodi slo-\ansk;)i narodov v -\\ »-trii!. Pri starejših .'jndsk.b štetim v Awr.ii sL- ua narodnost :i. o/:ra'.u. ker m bilo to i>o naziranju ta-\:-.:;'i:;! •. <\ :::h krngm v :uieresu države. š'-'.e p.. pe:r>»gradske!t\ kongiesu 1. \sll, s..- \ /,iče!o p!tpis-.i\-.iti tudi narodnost in s.ver v Avsf.ji, kjer je b!I prvotni fran- coski tekst na pritisk Nemcev nalašč sla- , bo prestavljen, na podlagi o b č c v a In e-ga jezika, kar je zelo koristilo Nemcem, ki so na račun Slovencev s tem zelo povečali svoje število. Uradno ljudsko Štetje se vrši v Avstriji na podlagi državnega zakona od dne 12. sušca l!S()9„ ki obstoji iz n odstavkov, kateri določajo, kdaj se ima štetje vršiti in iz predpisa v 35 paragrafih, kateri določajo kako se ima popisovanje vršiti. Naposled poudarja pomen privatnega ljudskega štetja. Pri debati omenja g. B e g, da je dolžnost slov. časopisja, da stori pred ljudskim štetjem svojo dolžnost, da poduči ljudstvo o pomenu ljudskega štetja. Closp. Mačkov.šek omenja, da uradi sami ne vedo kaj je občevalni jezik in da ga moramo smatrati za materinski jezik. (i. Fux omenja, da je treba osrednjega odbora, ki bi vodil celo akcijo pri ljudskem štetju, (i. j Bnmčko omenja, da igra pri ljudskem šte-. tju veliko vlogo pangermanizem, ter da je občevalni jezik vpeljan v Avstriji samo vsled pritiska Nemcev, Omenja privatno ljudsko štetje, ki ga naj izvedejo lokalni faktorji. O. Podkrajšek ..uvaja slučaje iz [stre. ker se je občevalo v treh jezikih; kateri se naj navede kot občevalni jezik je sporno, (i. Semrov navaja, da bi morala potovalna učitelja prevzeti vodstvo za akcijo pri ljudskem štetji). Izseljevanj?' Poročevalec Mačko, š e k: Od polovice preteklega stoletja se avstrijski Slovani relativno dvigajo (57.1 s'v do 0U.4U). Nemci nestalno padajo 13«'). 12 do 35.78), specialno mi Slovenci gremo stalno navzdol (6.HI do 4.65). Na Koroškem nazadujemo 11*80 celo absolutno, tukaj so temu krive velike izpremern-bc na narodnostni meji (celovška okolica z mestom ponemčena); na Štajerskem se meja tako ne izpreminja, padli smo pa vkljub temu z 3.0.10 na 31.18. Dalo bi se , sklepati, da smo bili Slovenci manj plo-' dovitni. Na Štajerskem imajo Slovenci več uovorejencev (39.535) kakor dvakrat ; večje število Nemcev (39.407). - ; Izseljevanje je torej tista takratni na slovenskem telesu, ki nam jemlje toliko sile. Štajerska je tipična slov. pro-vincija. Ekspanzivnost Slovencev je radi večje plodnosti in slabejšega gospodarskega položaja večja od one sosedov. Danes nimamo na vsem Slovenskem pokrajine, kamor bi šel tok tujcev naravnim potom. Mi pa silimo na jug in sever. Radgonsko in--Upniško okrajno glavarstvo imata več slovenskih priseljencev kakor nemških. Pri notranjem priseljevanju in odseljevanju imamo razločevati dva načina: priseljenci ostanejo kmetje ali pa priseljenci se poproletarijo v mestih; prvi slučaj opazujemo na Kočevskem in če svoje ljudi ohranimo Slovenstvu, bo kočevski otok kmalu raztrgana cunja; tudi v okolici Radgone prihajajo posestva v roke slovenskih Prekmurcev in ta tok moramo izkoristiti. — Dokazati se pa da, da tvorijo slovenski priseljenci v Ptuju, Celju, Mariboru, (iorici večino nad drugimi, v Trstu imamo lahko slovansko večino, Celovec in Gradec dobita lahko častne in močne naše kolonije, kajti v Ptuju živi 63.12'/. ljudi, ki imajo domovinsko pravico v slovenskih krajih (še prave meščane štejemo k Nemcem). V Celju je 60.03 takih, v Mariboru 71.63, v Celovcu 31.7S. Gorica pa irtja. zelo visoko število pravili (ioričanov. vendar je priseljencev iz laških/glavarstev^ 1824, dočim je slo-\ venskih "5406. Nimamo' torej vzroka nad temi mesti obupavati, naša so, ako le hočemo, in to moramo hoteti, ker tvorijo hrbtišče vsem tujčevim napadom, naše geslo je torej: Na mesta! K besedi so oglasi g. Brunčko, ki pov-darja veliko nevarnost, ki preti slovenskemu narodu v izseljevanju. Potrebna je organizacija, ki bi izseljevanje vodila in | nadzirala. Pri notranjem izseljevanju bi vršili važno nalogo lokalni narodni sveti, ki bi imeli nalogo, da nadzorujejo gibanje Nemcev v dntičnem okraju. G. Prekoršek omenja izseljevanje slovenskih delavcev v industrijska mesta na Zg. Štajerskem, zlasti v Gradec, ki pa niso nič organizirani, in radi tega ne moremo na nje računati, ker so od'nas popolnoma ločeni. Moramo priti do prepričanja, da je narodno-izobraževalno delo v podružnicah najbolj važno, kajti s tem si vzgojimo ljudi, ki ostanejo zvesti svojemu narodu. V zadnjem času se je začelo z organiziranjem naših delavcev in obrtnikov, katerih živi veliko število v popolnoma ponemčenih krajih. O, Mačkov šek poudarja pomen organiziranja Slovencev na Zg; Štajerskem, kajti ta mora biti Slovenski, ako hočemo živeti. O. Beg opozarja na terorizem Štajerskih Nemcev in na pomen novega društva »Branibor«, ki bode imel zelo važno nalogo pri narodno-obrambnem delu. (Konec pride). : imtt aiipti! j »Slovenija«, 411etno akademično dru-| invo, se obrača do Vas, vabeč Vas v svoje , okrilje. »Slovenija« je tisto torišče, kjer [ so'se vežbru: in vzgajali najrazboritejši J slovenski možje, v »Sloveniji« se je spočeto že toliko' zdravih in plodonosnih stremljenj v Slovencih. To je neovrgljiv dokaz, kako vedno hrepeni »Slovenija« !; kvišku, kako vsestransko stremi za na-! predkom. Druga komponenta njenega življenja pa je neodvisnost, ki si jo je »Slovenija« ohranila dozdaj neomejeno. Prosta in svobodna kritika, stremljenje po vsestranskem razvoju, oko vprto v najvišje cilje ^- to so stebri, na katerih sloni, na katere zida »Slovenija«. T>variš|! Tist,» «** stremite brez ozira na ievo in desno za najvišjimi smotri — resnico in pravico —, pridužite se nam! V naši sredi najdete tovariše in svetovalce, somišljenike in sobojevnike. — * Slovenija« Vam nudi v svoji bogati čitalnici in knjižnici, v kateri se nahajajo obilni dokumenti človeške kulture ter vsa slovenska znanstvena in leposlovna dela, obilo prilike in netiva za splošno in strokovno izobrazbo. Kapitan Hatteras ali Angleži na severnem tečaju. Francoski spisal lales Veim, - Prevel 0. I. IV Zadnji strel smodnika. .Jnhns:in j- pripravil v stanovanju kotiček tudi za pse, ki so bili vsi izmučeni od .tapora; kadar je dovolj mehkega bitega, se žival; lahko vanj zarijejo, kajti sneg jim ohranja ;:arav:io topioso: toda v mrazu 46" bi bile uboge živalice > kratkem zmrznile. .Inliuson, ki je sploh znal pse uriti, jih je poskusil Itra-¦ '-ti s črno tolščo tulnja. ki je potniki nikakor niso mogli '•iživati. in na njegovo veliko začudenje so psi hlastno se-sfaii po nji; ves iznenaden pove to stari mornar doktorju. A doktor se temu ni čudil: vede! je. da se v severni Amc-¦;k; konji hranijo zlasti z ribami in če prija konjem kaj ta-*ega> ki so po naravi ustvarjeni za rastlinsko hrano, mora tem bolj prijati psom, ki žro vse od kraja. Četudi so bili neizrekljivo izmučeni od petnajst milj dolgega pota in jih je že na moč spanec silil, je vendar ho-¦el doktor svojim sopotnikom še pojasniti, kako stvari Pravzaprav stoje, ne da bi jim kaj prikrival. , :'Šele tui dvainosemdesetem vsporedniku smo in ži-v'-ža nam vsak čas zmanjka,« jih ogovori. iz tega sledi, da ne smemo izgubljati dragega časa,« ^ Hutteras, »močnejši bodo vlekli slabše za seboj.« >Ali sploh dobimo ladjo na označenem kraju?« tarna Bell, ki je bil že od naporov popolnoma potrt. • Čemu o tem dvomiti?« mu ugovarja Johnson, -»saj gre Amerikancu ravno tako za kožo kot nam.« Da se še bolj prepriča, hoče doktor še enkrat izprašat; Amerikanea, ki je že lažje govoril, četudi s slabim glasom; a ta le še zopet potrdi vse prejšnje podrobnosti, da se je ladja razbila na granitnih tleli, da se ne more več nikamor ganiti, in da se nahaja ob 120" 15' dolžine in ob 83" 35' širine. »O njegovi trditvi ne morem več dvomiti,« reče doktor, »ne gre se več za to, da najdemo ladjo Porpoise, marveč da pridemo do nje.« »Koliko živeža je še?« praša Hatteras. »K večjemu za tri .dni.« odgovori doktor. »Torej moramo priti tja v tre.i dneh,« dč odločno Hatteras. »Seveda, in če se nam posreči, se ne bomo mogli ravno ponašati s tem, ker nam dela vreme pri tem največjo uslugo. Sneg nam je dal štirinajst dni odloga in sani so krasno drčale po trdem ledu! Oh, da ni na njih dve sto funtov živil! Psi bi še vseeno lahko vlekli. Toda kar ni pa ni.« ,. . ¦ »Ali se ne bi mogli okoristiti s par streli, .ki jih še imamo?« de Johnson; »malo spretnosti in sreče, pa poide! Če nam pade v roke en medved, pa smo preskrbljeni s hrano za ostalo potovanje*. »Brez dvoma,« pritrdi doktor, »a te živali so ^jako redke in plašne; in potem je treba tudi pomisliti, da oko ravno takrat odpove in se roka strese, kadar je od enega strela odvisno kaj važnega.« »Pa vendar vi znate dobro meriti,« de Bell. »Da, kadar ne odvisi južlna štirih ljudi od tega, kako bom jaz meril. Pa vseeno, če se ponudi prilika, bom storil, kar znam. Med tem pa, prijatelji, se zadovoljimo z bornim koščkom pemmikana za večerjo, skušajmo zaspati in ko se zdani, se odpravimo zopet na pot.« Vsled prevelike utrujenosti hitro pozabijo na vse mogoče misli, ki so jim rojile po glavi, in v malo trenutkih so vsi smrčali v trdem spanju. Drugo jutro Johnson zgodaj zbudi svoje sopotnike, naprežejo pse in jo mahnejo zopet dalje proti severa. Nebo je bilo veličastno, ozračje čisto in mraz zelo hud; ko se je solnce prikazalo izza obzorja, se je videlo kakor podolgovata elipsa, katere vodoravni premer je bil vsled lomljenja žarkov dvakrat tako velik kakor navpični; s svetlimi, a mrzlimi šopki žarkov je obsevalo ledeno plan. Da se je vsaj svetloba zopet vrnila, če že tudi ne toplota, jim je delalo veliko veselja. Doktor se je po eno ali tudi po dve milji oddaljeval s svojo puško v roki, ne mene se za mraz in za samoto; prej pa je natanko pregledal, koliko strelivne robe še ima ' na razpolago; samo za štiri Strele smodnika in tri kroglje mu je še preostajalo in nič vpč. Bilo je vse premalo, Če se pomisli, da pade močna in krepka žival kakor je severni medved šele pri desetem ali dvanajstem strelu. Sicer pa doktorjeva častihlepnost nit' tako daleč segala ni, da bi bil hotel dobiti v-roke tako strašno zver; zadovoljil bi se bil s par zajci in t dvema ali tr^mi lisicami. Tbda če je tega dne opazil kaj teh živali, se, jim ali ni mogel približati, ali pa ga je zmotilo lomljenje žarkov, da Je zgrešil svoj strei; tako je prišel ta dan brez haska ob en strel'in ob eno krogljo. ; Mladi tovariši! K°Iiko Vas *e 3asne glave, frarie^voiie^ter mtade^jnjiv^goL strmečega poguma — v okrilje »Slovenije«! Vi poskrbite, da bo »Slovenija« Še nadalje tisti vrelec, ""iž kojega potekajo najboljše moči, tisto žarišče,.i/, kojega se iskre najsvetlejše idejer Za odbor »Stoveni je«:., Mirko ČerničV AlbrehtFran, t. č.. predsednik. ....;.- k& tajnik. Vimorsto list" in kaioasfvo. može m,*češ^ oni,, jbpjdp vže $1avično stvar rešili. „_^J,^«^W. _.«.-«.,«--.-.-¦ "*"¦"¦Y"tem oziru bi lahko lepo pesem zapel, kako znajo »k a t o N deliti pravice, kjer ne ,ako, ko gre iz nj izadovoljujen zraven in$ kožo na festnik in l LJ-%rav ali ne, Franc Kocjan^ ^am^ »Primorski List« od 7. t. m.'se zgraža : pbbbS nad veleposestniki iz Furlzuiife, ''ker skli-' ' "^g cujejo shod v Gorico v nedeljddne 10. t. mmm* m. radi kolonskega vpraŠQnj'a,pLŠebno pa [ ga boli dejstvo, da sem pri tem tudi jaz soudeležen.' ' ."""".' .'".'T."'¦'.T¦ ¦. k" Ta naivnost »P:.L:«' je res obcudova- )/ff^ uja vredna! ¦*^W| , Kot veleposestniku in tajniku društva fc^** slov. veleposestr ikov mi pritiče, vsaj jaz < sem tega skromnega mnenja, toliko pra- i ^^ vice in prostosti, da se smem zavzeti za i m^ varstvo gospodarskih interesov velepo-\ PMM4 sestnikov. Koga je pa vprašal dr. Pavlica .in poslanec Fon za dovoljenje, prirejati shode v Brdih in ščuvati (vsaj uspeh shodov mi ta izraz dovoljuje) kolone proti veleposestnikom? In kaj se namerava v nedeljo sklepati in kaj se je vže 30. p. m. med veleposest-p^^ niki slov. dela dežele sklenilo? ^¦¦^ Upravičen protest proti govoru dvom. |L/Q svetn;ka Schullerna, ki gaje imel na Du-U5 naju v društvu »Freie Vereinigung iiir pi3 staats\vissenschaftliche Fortbildung« in v 1 L^^ katerem slika veleposestnike na Goriško- I ^JJJJ Gradiščanskem tako, da dobi nepoznava- ' iZS lec razmer utis, kot da bi bili veleposestniki ha Goriškem s a m i o d e! r u h i i n pijavk« revnega ljudstva. ____¦ Nadalje se zahteva ponovno nepri- ' Jffjl stransko proučevanje kolonskega razmer-fk^\ Ja v deželi ter prikrojitev postave na po-' %rw dlagi sedanjih običajev in navade, kjer naj bode za gospodarja in kolona onemogočeno izkoriščanje in vsaka zloraba, ob enem pa pripuščena potrebna prostost za določevanje.' medsebojnega, praktičnega razmerja. Z eno besedo: ho č e s e p a m e t n o I CJJJ in pravično rešitev kolonske-; u JJiiiiig g a v p r a š an j a. . Zakonski načrt, kakoršen je bil v. po- sebni komisiji v pretresavanju, je tak, da a se je izjavil zastopnik furlanskih kolonov, r\^ inteligenten kolon, v dotični komisiji, d a J—^4 bi ga koloni odločno odklonili, L^Q ako bi ga prav proučili, p^^^ In veleposestniki naj bi dopustili, da Y^^ bi tako skrpucalo, ki bi bilo v kvar njim {J^ samim in še več kolonom. da bi to dobilo i^Bk sankcijo? PBMHBj »P- L.« pozivlje veleposestnike, naj ¦"* zaupajo njemu, oziroma katoliškim predsednik., neizobraževalnega društva, ki je jako'hudo govoril, pa jie, proti J^hom ''aTfNemčemrpaTpa proti svojim sobra-tom, sovaščanom, ki so boljšega prepričanja in boljšega življenja nego on. Upil je nekanjjBfey&: »Proč od r^eliiyxev, :v, vsi p^fc^.nj^l- ;eni v. strehi! TiSe^ ,.irnika'-*a-;belo zastavo _ :oliko dnFfflsneje povabili Ita ijelo ginjitranje, kj&|ta ni bilp4ie~peLenk, ne šaStnjca, pač;;^; prisili^ :^tra izpove^ kifeipa še bre^ave odvrže in pokore) Za^^vo smo fe^ijemalfcšfvojim ušesoJtt nišra&Vftrt^Cfebi se mol^ |«|uas kaj tacega<^diif in to pa še poše^iia v stranki samih svetnikov! Mislil sem si. če so stebri našega Lovreta v taki čudni luči, no potem lepa hvala za tako družbo, sve- t-0c dni zajete šole B^pile#'svet. Široko so Vam odprta vrata na vse strani. Odločbi semflrate. kam- se obrnete sko vseučilišče;, zgodovina Jwia. ,za laško univerzo je pokazala, da je dijaštvo samo važen faktor v tem boju. Da pa celo zadevo dobro in vspešno osnujemo, je neobhodno potrebno, da se slovensko dijaštvo kolikor mogoče koncentrira v jed-nem mestu. In da je za to v sedanjem času najprimernejše mesto Praga, o tem se boste lahko sami prepričali. Vabimo Vas prijazno v našo sredino. Na eni strani imate v naši »Zvezi« bogata sredstva na razpolago, da se izobražujete v vseh posebno za Jugoslovane važnih zadevah. Imate za to na razpolago krasno knjižnico, časopise in revije v slovenskem, češkem, hrvatskem, srbskem in nemškem jeziku. Na drugi strani najdete med nami odkritosrčne tovariše, ki Vam bodo šli z nasveti in dejansko povsod na roko. Tu v Pragi se boste tudi sami prepričali, kako silna je slovanska kultura in kako malo je v tem pogledu resnice v različnih tujih nam knjigah in časopisih. Pridite torej v Prago, v slovansko središče v. pravem pomenu besede in črpajte tu sil za nadaljuj boj, za nadaljno življenje. Združena jugoslovanska društva v Pragi: »Hrvat«, »Ilirija«, »Sumadija«. Za hrv. akad. dr. »Hrvat*: B. Giunio, t. č. presjednik. Za slov. akad. dr. »Ilirija«: Milan Bogataj za t. č. predsednika. Za srbsko akad. dr. »Sumadija«: Škerovič. Iz sežanskega okraja« - 14 žujpianlje Vellkirepen. ~ V torek se je vršila v naši županiji. občinska volitev. Zmagali so, karididatje harodtid-na-predne stranke, v vseh treh razredih. — Slava vrlim volilcem! DOPISI. Iz goriške okolice. Iz Dornberga. (Proč od klerikalne b and e!) t- Pretekle spomladi je bila v Budinovem skednju katoliška veselica pod komando Lovreta Točobrana. Kot bivši njegov pristaš seinčutil tudi jaz pritisk njegove trde volje in zato sem se udeležil. tudi jaz komedije na katoliški podlagi. V spominu mi je še sedaj, kako se je nekrščansko hujskalo in dražilo ljudstvo na odpor proti liberalcem. Na koncu komedije pa je nastopil glavni komedijant, Dornberga me je spekla v dušo, zasramo-val sem se hinavske družbe, pomislil tet odločno obrnil hrbet narodnim in verskim pohujšljivcem, od katerih sem se poslovil s krepkim in opravičenim: »Sram vas bodi!« Lahko rečem, da pred Bogom in pred ljudmi se počutim prav zadovoljnega, od kar nisem več pod trdo in uničevalno Lovretovo komando! In ker je danes vsak rad pri kaki stranki, povrnil sem se zopet k pravi narodno-napredni stranki na Goriškem. Kot tak poročam danes, da bo v nedeljo v Dragi, oddelku dornberške občine, zopet Lovretova komedija in to na pravi katoliški podlagi! Hujskalo se bona sovraštvo in na še veči domači razkol! Morda bo umes padla na videz tudi kakšna moška beseda, morda se bo zopet klicalo pod belo zastavo, a takim farizejskim zapeljivcem nič ne verujte! V ustih je grozna gorečnost in grozen ropot za vse dobro, afi ves ta humbug jim služi le kot plašč, pod katerim še skrivajo le podli sebični nameni in vsakovrste zlobne nakane! — Draga je res prava »draga« opravIjivosti, zapravilivosti, pijančevanja in vsakovrstnih razuzdanosti. Hudobni dopisnik v »Gorici« je pred časom blatil napVedne fante ter svaril stariše, naj ne puščajo med nje svojih hčera. To je bil pravi hinavski manever, jaz pa odkrito in na podlagi žalostnih dejstev pa opravičeno kličem vsem krščanskim starišcm, naj le ne samo deklet, pač pa naj tudi svojih sinov ne puščajo na podobne katoliške komedije in ako hočemo biti gotovi, da se kaj posebnega ne zgodi, rotim naše slavno županstvo, naj skrbno zastraži vse skrivne kote v Dragi, da se kje ne bo---- Ti pa domberško ljudstvo, spametuj se in ne deri za Lovretorr in njegovimi pajdaši v lastno nesrečo, iz katere se težko še kedaj izkopi ješ! Družba sv. Cirila in Metoda. Kobarid. — Kobariški podružnici sv. C. in M. so darovali za Goriški paviljon gg. Urnek 3 K; po 2 K: Zgonik Josip, Ga-bršček Marija, Miklavič Olga, Ursič Jožefa, Stres Frančiška, Miklavič Albin, FrandoJič Olga, Bogataj Vilma, Uršič Jo-žei; p j 1 K:" Oruntar Ivan, Volarič Ludvik, Miklavič""- Anton, J. Urnekova, Raku-šček Jožef, Bogataj Fran, Koren Ivan, Grivičie Kat. — Salame so darovali gg.: Oruntar Terezija, Kalan Marija, Drešček Amalija, Juretič Karolina, Mašera Ljudmila, podeli Ivan, Miklavič Mirni, Mikh|-vlČ'KozftliJ4. -Menite doktor Cla\vbonnya?« »Da, 'njega.« »Kaj more učinif' ,cm položaju?« de B*.*ll in zmaje z rameni. »Ali bo mat. spremenil led v meso? Je-li Bog, da bo'delal čudeže?«* »Kdo ve?« ugovarja Johnson, »jaz imam zaupanje do njega.« Bell zmaje z glavo, otopi in niti ne misli več. Ta dan so prehodili koma j tri milje; zvečer niso nič jedli in psi so hoteli kar drug drugega požreti. Silovito se je potnikom jela oglašati lakota. Nobena žival se ni hoteia prikazati. Toda Čemu pa sploh? Z nožem je niso mogli uloviti. Samo Johnson je opazil velikanskega medveda v razdalji ene milje, ki je sledil nesrečni četici. »Zalezuje nas!« si misli; »v nas vidi zagotovljen plen.« A Johnson tega nikomur ni povedal. Zvečer se po navadi ustavijo in povečerjajo samo malo kave. Revežem so oči kar osteklenele in možgani so se jim strjevali in vsled prevelike lakote niso mogli niti zatisniti očesa; blodne in mučne sanje so se jim porajale v t.aši. V ponedeljek zjutraj je preteklo že trintrideset ur, kar niso nesrečneži ničesar več vžili in to v tako visoki širini, kjer potrebuje telo še več hrane. Vendar se še odpravijo na pot s svojim pogumom in nadčloveško voljo ter porivajo sami sani, ker so psi popolnoma opešali. A po dveh urah obnemorejo, ker so bili popolnoma izčrpani. Hatteras bi bil rad še še! dalje; vedno je bil še močan, rotil in prosil je svoje tovariše, da jih še spravi naprej. A ukazoval je nekaj, kar je bilo nemogoče. Tedaj vklešeta on in Johnson stanovanje v leden grič. Bilo jfi kakor bi si kopala svoj lasten grob, ko sta to delala. Jutri koncert „Pevsk.Tiri glasb. 'f^t.M.J^iVf^-- Priloga „Soče" št. 77. z dne 9. julija 1910. 2& Clrll-Metodovo družbo je nabrala gospica Lina Molar v veseli družbi o priliki godovanja gospe Berte kodrič v Gorici K 6.58. Iz Solkana. — 26. junija 1.1. srno imeli v Solkanu javne tombolo, konesrt in ples. Vsa prireditev se je, dasi so oblaki vse popoldne žugali, spustiti na nas ploho, izvršila lepo, redno in častno. Cink vino 100 beraj, tombolo pa gč. Katarina Šuligoj, oba iz Solkana. C. k. glavna davkarija je dobila 20% pristojbine. — Čisti dobiček tombole, koncerta in plesa, znaša 562 K. -Večerni dež je"nam odgnal veliko večino občinstva ter odvrnil večji dobiček. — Vstopnina h koncertu so. preplačali p. n. gg.: Veleposestnik Fonzari iz Štž Mavra 2 K; jurist J. Sreberuič 20 h', uradnik I. Srebrnič 80 h; Orufovka 80 h; K. Poljak 80 h; Fornazarič 40 h; Boštjančič iz Gorice 50 h; Mozetič 20 h; župan J. Vuga 40 h. Odbor podružnice sv. C. in M. je sklenil, da odpošlje družbi sv. C. in M. 200 K pokrovittijnine, otroškemu vrtcu v Solkanu v roke^župarfa g. Josipa Vuga 150 K, v podružnični reservni zalog pa 212 K. Podružnica izreka toplo zahvalo marljivemu in neutrudnemu pevovodji upokojenemu učitelju gospodu Josipu Srebrniku za poučevanje pevcev in vodstvo pevskega zbora pri koncertu kakor tudi sol- čencem, ako jih je videl pri maši pokle-•kati, tisti Verstovšek, ki se je dvobojeval in ki je vobče porabil vsako priliko, da dokaže svoje brezverstvo.. Tisti Verstovšek, ki je v svojem srcu še danes brezverec, kakor je bil odkrito svoj čas kot akademik in precej ict kot- mlad profesor. In vendar je stopil v cerkev in je tam glasno molil boga, v katerega ne veruje. Res, "storil jTto; toda ne kot spokorjeni grešnik, nad kakoršnimi ima bog baje veliko dopadenje, temveč kot kandidat za držav-nozborskega poslanca. Pohlepnost'ga je gnala v klerikalni tabor, tista. pohlepnost ga je tirala v Bočni, v volilnem okraju, tudi v cerkev, da tam z molitvijo boga, v katerega ne veruje, ogoljufa verno ljudstvo za glasove, s katerimi je razpolagalo 4. julija t. 1. pri nadomestni državnozbor-ski volitvi. Zatajil je samega sebe zgolj iz pohlepnosti in je grešil na značajnosti ravno v tisti točki, ki je modernemu izobraženemu človeku najsvetejša in najod-ličnejša. Radi zlatega teleta se je izneveril svoji pravi veri in je stopil v tisto vrsto Ijtidij, pred katerimi pošten človek pljune, ker se mu gabijo. Vrstovškov je precej po Slovenskem. Veliko večino klerikalne posvetne inteligence tvorijo Vrstovški, tako na Štajerskem, Kranjskem in tudi na Goriškem. — V dobi idealizma so Vrstovški dobro videli kvarljivo stran klerikalizma, z mla- kanskemu pevskemu zboru, ki se ni pustil • deniško ognjevitostjo so stopali v boj odvrniti od sodelovanja ampak je redno prihajal k pevskim vajam, častno nastopal pri koncertu, ne da bi vprašal po odškodnini ter je celo pri svojem omizju pevcev nabral za družbo 9 K 70 h. Nadalje se zahvaljuje županu gospodu Vuga za podarjene maje; p. n. gg.: Kalinu in Mercini za spretno in uspešno sodelovanje; Scher-zerju za darovane cvetlice; Veteranskemu društvu v Kanalu, da nam je posodilo oder in druge potrebščine za tombolo; Fr. Bone in Al. Kome!, da sta brezplačno sodelovala pri plesu; solkanskim gospicam za prodajanje cvetlic in razglednic na vese-ličnem prostoru; Petru Perko za brezplačno klicanje vzdignjenih števil: Može-tičevim dedičem za točno in dobro gostilniško postrežbo; trgovcem in obrtnikom v Solkanu, v Gorici in drugod za raz-prodajanje kartel; vsem drugim, ki so na katerikoli način pripomogli, da se je prireditev 26. junija t. 1. v vsakem oziru redno in častno izvršila. Obračamo se do zavednih Solkancev s prijateljskim vabilom, naj mitogobrojno pristopijo k podružnici C. M. družbe, naj ji bodo redni, zvesti in požrtvovalni člani, da dobro poskrbimo za odgojo mladega naraščaja v onih krajih, kjer so otroci slovenskih starišev v nevarnosti, da se poptujčijo in odptujijo. Solkan naj postane, kar je bil nekdaj: prva slovenska vas goriške okolice. Načelstvo podružnice družbe sv. C. in M. v Solkanu. Moli-ov Seidlitz-prasek je ta na fielodcu trpeče neprekosljivo sredstvo katero ime prednost pred vsemi dragimi Ata, sttCnimi čistil, kroglicami ia grenPicami, Cena orig. Škatlje K 2 — Ponarejanje se sodniško lasleduje. Rollo-vo Franc, žganje in sol ta ribaaje Jitota. MOLUS ______. BeleCine ola]iq}ote in oktepenjoee at»-romano sredstvo proti trganja ia prehlajenja vsake vrste. Orig. steklenica K 1-90 Na prodaj po vseh lekarnah in mirodilnicah. Glavna lekarna A. MOLI, c. in kr. dvorni lalointte, Dunaj, TnchUisan 9. Zaloga » (Jorici v lekarnah : (K CriKtofoletti A. Uiroticoli. 1 značajnosti v politiki. Celjski »Narodni dnevnik« Je priobčil po izvolitvi klerikalca prof. Vrstovška v državni zbor lep članek o značajnosti v politiki. Pripoveduje o prof. VrstovŠku, kako je stopil predzadnjo nedeljo v Bofthi pri Gornjemgradu v farno cerkev,, tam pred zbranim občinstvom na glas molil In daroval v puSico mašujočega duhovnika groš. To je tisti Vcrstovšek, ki se je še pred nedavnim časom posmehoval-*vo]iin M- prava kulture. Toda kmaiu se je spremenil klerikalizem v korito, ognjeviti in idealni Vrstovški pa v umazane sužnje, še manj, spremenili so se v hlapce, ki se dado za denar izrabljati tudi proti samim sebi! Slabši so, kakor navadni sužnji! Le z neozdravljivo boleznijo pohlepnosti po denarju in slavi se dado razlagati taki pojavi. Le radi denarja in slave so nastopili Vrstovški proti lastnemu jaz. Danes igrajo odločilno vlogo v slovenski politiki ravno Vrstovški. Ali more inteligeut, ki pravilno sodi politične boje, imeti zaupanje v politično delo Vrstovškov? Da bo tako delo koristno za politično prihodnjost slovenskega naroda? Vrstovšek je stopil v cerkev in je zarožljal z rožnim vencem, da bi slovensko liudstvo preslepil. »Na zunanje se je razvil*. Hudodelstvo se mu je posrečilo. Kar je veležalostno znamenje za naš narod. Kajti močno neizobraženo še mora biti ljudstvo, ki ne spozna sleparstva, ka-kakoršno uganjajo Vrstovški s katoliško cerkvijo.in katoliška cerkev z Vrstovški. Kakor rečeno, po Slovenskem je obilo Vrstovškov. Za denar, za velike dohodke, za koinodno življenje so prodali svojo notranjost ter se udinjali klerikalni stranki. Največji v tem pogledu je menda kranjski deželni glavar Šuklje, ki je iz velikega protiklerikalca postal poslušen hlapček nunca dr. Lampeta___ Tudi pri nas na Goriškem se prelev-Ijajo ljudje, včasih kar čez noč. Poglejmo le dva. V vrsti klerikal. poslancev vidimo pred vsem poslanca Fona in Step^nčiča. Fon je bil liberalec. S cinikom so ga zmerjali v tisti sloveči seji* ko so prere-šetavali, ali naj ga kandidirajo ali ne; očitali so mu, da je človek, ki ne gre nikoli v cerkev, da se more torej najprej spreobrniti in opraviti pri njih generalno spoved, predno bo katoliški poslanec. In mož ie res vse storil ter postal poslanec, pobožen mož. Kot sodni svetnik ima dopust, veliko plačo, kot državni poslanec lepe diete, deia pa malo ali nič, tako da pravijo novostrujarji o njem, da je »za nič poslanec«. Še zmenil se ni poprej za cerkev, sedaj pa hodi k maši in se lepo odkriva pred cerkvijo.---- Kaj se briga za to, kaj pravijo ljudje.... Komodno življenje, to je nad vse! Ko je prišel Stepančič v deželo, še mislil ni na 10, da bo deželni poslanec in odbornik. Ko je- pa ovohal, kaj se da doseči potom klerikalne stranke, se je mož iz napredne kraške hiše hitro udal, in postal je deželni poslanec in odbornik. Sedaj je dobil dopust kot deželnosodni svetnik. Na dež. odboru je, dandanašnji tako urejeno, da tam dež., ^dbornik sloyenski ,nima skoro nič opravila. Stepančič ima lepo življenje, pomnožene dohodke in mož živi v upanju, da zadene terno: da postane še, državni poslanec! Kaj prepričanje, kaj notranji čuti, kaj preteklost — cvenk, poln žep, življenje brez skrbi to vleče take može v klerikalna, stranko. .... ¦¦¦>.»»¦ vv-., .¦ .* .- Imamo učitelja, ki je radi kronic sto,-pil med klerikalne bojevnike, imamo akademike, ki so-čez noč presedlali, v nadi, da tako lažje pridejo do slave in blaga,, imamo neznatnejše poslance, ki so se prelevili. Zega je v svojih letih grmel nad klerikalci; da je treskalo okoli njega, dandanašnji je ponižen služabniček v. kleri-kalnr-sttatiki, za kar ima naslov: deželni poslanec. Manfreda je izračunil, da bi znalo poste istvo tako le kaj nesti, včasih več kot kupčija s teleti. Zlobec, ki je preganjal po Vipavi dr. Šusteršiča, je stuhtal, da bi ne bilo napačno, če bi zaslužil na leto vsaj za eno kravico. Vsa srečna sta postala klerikalna poslanca, katerima se je res izpolnilo, kar sta hotela. Imamo ljudi, ki služijo proti svojemu prepriča ju klerikalni stranki, ali to nese...... . Da od take vrste zastopnikov ljudstva, kakor gori opisani, ni pričakovati dobrega delovanja za ljudstvo, to leži na dlani. Saj ga ni gn al a žel j a pomagati ljudstvu, v poslanske z b orni c e, a m p a k želja p o k 0-modnem življenju ob velikih d o h o d k i h. Prav v tem oziru pa treba ljudstvu odpirati oči, da bo končno videlo, koga redi in zakaj trpi. Domače vesti. Na vseslovanskem Časnikarskem kongresu v Sofiji je govoril tudi goriški deželni poslanec A. G a b r š č e k. Poročevalec »Slov. Nar.« v Sofiji piše o tem govoru : »Izredno efekten je bil govor slovenskega poslanca Andreja G a b r š č e k a. Med drugim je povdarjal: Slovanski dnevi v Sofiji so epohalnega in zgodovinskega pomena za Slovanstvo in za razvoj slovanske ideje. Zasluga, da je te dneve omogočilo in pripravilo, gre v prvi vrsti slovanskemu časopisju. Delo slovanskih žurnalistov je, da je prišlo do znamenite slovanske konference I. 1908. v Pragi, delo slovanskih časnikarjev je tudi, da je prišlo do slovanskih dni v Sofiji, ki bodo mejnik v povestnici slovanstva. Pri tem velikem delu smo po svojih skromnih močeh sodelovali tudi Slovenci, kar je'nam v poseben ponos. Dasi smo majhen narodič slovenski, ki ima dovolj opravka s svojimi lastnimi kulturnimi poirebami, vendar vršimo pošteno svojo narodno slovansko dolžnost. Veliki srbski pesnik knez Nikola Črnogorski pravi v svoji pesmi' »Pesnik in vila«, da smo Slovenci mrtva straža Slo-vanstvu proti zapadu. Resnične so te besede. Slovenci stojimo na straži proti ger-manstvu za ves slovanski jug. Ako pademo mi, pridejo za nami na vrsto Hrvatje, Srbi in končno brez dvoma tudi Bolgari. Ista naloga, kakor Slovencem na zapadu je usojena Bolgarom na vzhodu. Tu je bolgarski narod mrtva točka na vztoku proti azijskemu barbarstvu. Končuje svoj govor je Gabršček zaklical: »Naj na slovanskem vzhodu »Šumi Marica«, na slovanskem zapadu pa »Naprej moj rod, naprej zastava Slave«.« Gabrščekov govor je izzval kolosal-no navdušenje. Med zvoki naše narodne himne je vse hitelo, da stisne roko govorniku.« V »Dijaški kuhinji« se je kuhalo v šolskem letu 1909/10 od 18. septemb. 1909. do 30. junija 1910. Vsega skupaj se je pripravilo 14126 kosil in 12217 večerji. Po dnevnih tržnih cenah so se cenila kosila na 3252'38 K in večerje na 2024'02 K. Število kosil in večerji je rastlo v prvih treh letih delovanja »Dijaške kuhinje« iako-le: kosil je bilo zaporedoma 7676, 9622 in 14126; večerji pa 4978, 5823 in 12227. — Td rastoče število kosil in večerji pa je zahtevalo vedno večje izdatke. V pokritje teh izdatkov so učenci deloma sami prispevali v denarju in blagu deloma pa so priskočili na pomoč razni dobrotniki in prijatelji mladine s podporami in darili. V prvi Vrsti se ima »Dijaška kuhinja« zahvaliti slavni Trgovsko-obrtni zadrugi za brezplačno prepustitev prostorov za kuhinjo in obednieh Izmed večjih daril v letu 1909/30 je omeniti zlasti sledeče: Deželni odbor goriški je dal 1000 K, Župan-stvov Solkanu 100 K, Goriška Ljudska Posojilnica 100 K, Okrajni šolski svet v Gorici 100 K in v Sežani 50 K, občinsko starešinstvo v Podgori 48" K in v Mirnu 30., K, Dijaški ples v februarju 50TK;Dijaški koncert dne 6. junija 75 K in 25. junija 150'84 K itd. Posamezne zneske, in ; imena darovalcev je prinašala vsako, sobota »Soča«. Nabiralniki so. dali1 v ,vseh treh: letih zaporedoma zneske 334'82 K, .382'05 K in; 25878 K, torej skupaj 975'65 K. Največ so.' dali: nabiralnik pri »Zlatem jelenu«: v Gir rici 18071 K, potem v gostilni pri Maru-šiču v Solkanu 133.44 K in v kavarni Central v Gorici 109.98 K. Tretje letno poročilo o gojencih »Dijaške kuhinje«. — V začetku šolskega leta 1909/10. je prosilo-sprejema v »Dijaško kuhinjo« 92 učencev, a. radi pomanjkanja' prostora jih. je bilo 15 odklonjenih (večV noma vadnikov). , - Izmed 77 sprejetih jih je izostalo . 5 tekom I. semestra, trije so bili izključeni, radi nepovoljnega napredka, ostalo jih je: 69. . .,, ,., Za izpraznjena mesta so se takoj o-; glasili drugi prosilci in nadzorstvo je na-, novo sprejelo 8 dijakov. Tako je štela »D. k.« tudi v II. polletju 77 gojencev. . Izmed teh sta izstopila v aprilu 2 iz. goriške okolice radi spremembe urnika na realki; 3 so izstopili radi bolezni in 2 je nadzorstvo odslovilo, ker kljubu ponovnemu opominjanju nista odštela pogojene mesečne odškodnine. Šolsko leto 1909/10. je torej zaključila »Dij. kuhinja« s TOimi dijaki. Ti so bili: 20 gimnazijcev, 8 realcev, 8 pripravnikov, 2 vadnika, 32 učiteljskih kandidatov. Med temi so 4 odličnjaki, 49 jih je dobilo I. red, 6 II. red, 9 ponavljalni izpit po počitnicah, 2 nista bila izprašana radi bolezni. Darovi za Dijaško kuhinjo. I. Rubija, velepos. na V ogrskem, pri tomboli v Renčali une 29. junija 1910 K 15.—. Neimenovan št. 7 za julij K 5.-. France Lavrič, žel. icviu. v Gorici za juui i K in A Kutin, trgovec v Gorici 1 K. — Na zaostalih me-sečnmah se je vplačalo K 22.85. Nar, abiturijentke tuk. ženskega uči* teljišča so se sinoči lepo poslovile od Gorice. Priredile so »pri jelenu« glasbeni večer, ki je vspel v vsakem oziru izborilo. Prostori »pri Jelenu« so bili polni raz-, novrstnega občinstva. Prišel je tudi dvorni svetnik grof Attems, šolski nadz. Ma-tejčič, ravnatelj Bežek, okr. šol. nadzor. Finšger, mnogo gg. profesorjev ter drugega občinstva, katero vidimo vedno pri takih prireditvah, za kar mu gre vse priznanje. Vspored, ki je 'bil priobčen v četrtek, je bil izvršen gladko pod spretnim vodstvom g. E. Komela. Na vsporedu so bile skoro same težke skladbe. Poznalo se ie g.čnam pevkam s početka, da so prvikrat na odru pred izbranim občinstvom, ali dobrohotni .rejem njihovega nastopa jih je obodril, da je minil prvotni strahl Forsterjev težak zbor »Njega ni« so pele izborno, Volaričevo »Divjo rožico«, vedno lepo pesem, so morale ponoviti. Sopfan-solo pri 4. in 7. točki vsporedu je pela g.čna Lavrenčičeva, ki ima lep, nežen glas. Ves vspored se je na kratko rečeno izvršil tako: dajebilovsezadovo-1 j n o. — Vsa čast g.čnam, ki so se poleg učenja za maturo pridno vežbale v petju ter nam podale lep večer, za kateri so jim hvaležni vsi udeležniki. Vse priznanje pa tudi g. pevovodji Emilu Komelu. V znak zahvale za trud so mu podarile lepo srebrno palico. — Konečno moramo omeniti pohvaino tudi vojaško godbo^ ki, odliko, Lapanje' Franjo iz Cerovega, Lokar Danijel iz Ajdovščine, Miklavič Franjo iz Kobarida, Neffat Anton iz Ro-vinja, Rebek Konstantin iz Barkovelj, Ro-glič Stanislav iz Vel. Lašč, Rollet Hermari iz Gorice, Schweiger Franjo iz Goričeva-si, Strel Bogomir iz Otlice, Tance Vladimir iz Natorežine, T e rč i Č- Anton iz B i-I j a n e z p d 1 i k o, Turel Alojzij iz Renč. Vrlim abiturijentom, ki so z zrelostno preizkušnjo prestopili v nov oddelek svojega življenja, želimo obilo sreče na njih,, nadaljnjem potu! Pripomnimo, da število slovenskih abiturijentov na Goriški realki, še nikdar ni bilo toliko kakor letos. To ie j znamenje, da se tudi pri nas bolj in oolj spoznava važnost rcalskih Študij in pa: po*« manjkanje slovenskih inženirjev, geome-trovitd. ' > ' izPVtfn&m' Dm&s,'9j±m.: se je poročila*gči Katarina* Le b a-no va> naša vr-l&V dolgoletna- pevki«ja in gledališka dile-taminjaz g;-Ivanom Ba-jtom. Bilo srečno! Možfci Sir ženski zbor Pevskega in glasbenega društva'v Gorici priredi povodom- svojega- izleta v Sv. Lucijo v nedeljo dne 10. julija 1910 istotam v dvorani g. Mikuža-koncert. Vspored: I. Iv. pl. Zaje-: »Crnogorae Crnogorki«, možki zbor. 2. Dr. lpavec: »Lahko noč«, mešan zbor. 3. Adamič: »Vasovalec«, četvero-spev. 4; Hubad: a) »Je pa davi slanca pa-la«, b) »Luna sije«, c) »Bratci veseli vsi«, mešan zbor. .5. Križkovsky: »Utopljenka«, možki zbor. 6. Hubad: a) »Ljubca povej, povej«, b) »Škrjanček poje«, mešan zbor. 7. lpavec: »Oblačku«, četverospev. 8. Mo-kranjac; »Srbske nar. pesmi (H. šopek«), mešan zbor. 9. a) Lisinski: »Tam gdje stoji«, b) Dr. Schwab: »Večer na morju«, možki zbor. 10. Bartl: »Oj planine«, mešan zbor. - Prieetek ob 4. in pol popoldne. Vstopnina: Sedeži UM in III. vrste po 1 K 50 vin., v nadaljnih vrstah po 1 K. Stojišča po 50 v. — Predprodajo sedežev in vstopnic je prevzela iz prijaznosti »Narodna Čitalnica« pri Sv. Luciji. Odhod z državnega kolodvor a j u: t r i ob 11. uri p r e d p o 1-d n e. S svojo odsotnostjo je briliral na si-nočnem glasbenem večeru »pri Jelenu« gospod Štefca, klerikalni ravnatelj ženskega učiteljišča. Šle so ga g.čne lepo povabit pa ga ni bilo! Menda je boljše, če ne bi bil morda še tam uganjal kake sitnosti! Javni shod se bo vršil v nedeljo dne 10. t. m. ob 4. uri pop.na Ajševici v prostorih g. Valentina Komela. Na dnevnem redu bodo: gospodarske razmere ob mestni periferiji invnaj-b I i ž n j i t a m o Š n j i o k o 1 i c i. Nekoliko statistike o moškem učiteljišču v Gorici. — Ob pričetku šolskega leta 1909/10 je vstopilo v I. tečaj 36, v II. 30, v HL 35 in v IV. 23, skupaj 124 gojencev. Tekom leta je vstopil v I. tečaj še 1 in v 111. tečaj še 2 gojenca ter je bilo po tem takem skupno število gojencev 127. Pozneje pa so izstopili: iz L tečaja 1, iz III. tečaja Z in iz IV. tečaja 1, skupaj 4 gojenci, tako da je.preostalo do konca šolskega leta 123 gojencev. Kar se tiče učnega napredka, sta bila odličnjaka 2, prvi red le djbilo 87, ponav-Ijalne izpite 25, neiprašani so ostali 3, a drugi red je dobilo 6 gojencev. Podružnice klerikalne »Straže«. — Klerikalci so ustanovili proti družbi sv. G. in M. »Slovensko stražo«. Jutri hočejo zasnovati Sirom domovine polno podružnic. »Straža« nima nobenega obrambnega namena, le uničiti hoče družbo sv. C. in M-. Klerikalci prodajajo slovensko zemljo ob meji, sprejemajo Judeževe groše iz nemških in laških rok; zato je jasno kot beli dan, da jim ne gre čisto nič za narodno obrambo. Saj so v »Slovencu« odkrito povedali, da ne marajo za šole, ob mejah. Zlorabljajo ime sv. C. in M., da bi lažje osleparili ljudi za svojo »Stražo«, s katero hočejo le ljudi preplašiti pred pravim narodnoobrambnim delom! Kdor je Slovenec, poštenjak, ne bo imel nič opraviti z izdajsko Stražo; torej tudi ne pojde na jutrišnja zborovanja. — Če naberejo kaj denarja, ga porabijo v svoje politične namene. Žensko učiteljišče v Gorici. — Za vsprejem v prvi tečaj se jih je oglasilo 95 Slovenk in 76 Lahfnj. Sprejme pa se jih v prvi tečaj največ po'40. — Potreba primerne dekliške šole postaja vedno bolj očitna! ' Nov škandal v »čukariji«. — Aretirali so v Šempasu ter pripeljali v goriške zapore okoli 20 let starega Antona Škara-bota, ker se je pregrešil na polju nad svo? jo sestrico! Škarabot je odbornik »čuka-rije« v Šernpasu. — Ali je to sad čukov-skega' romanja na Sveto goro? Soeialnodemokratični gromovnikl proti plesu bodo jutri plesali v Pevmi! Ni dolgo od tega, ko so se s kkrikalci vred zgražali nad plesom, češ, da naprednjaki ''derfforalizujejo ljudstvo s plesom. Mi na- '^VediuakKsmo proti javnim plesom, pač pa sirib zadruštvene. Glejte, soc. demokratje ^ pa' prfrede jutri v Pevmi javni ples; pač lCtefijo demoralizovati mladino, kakor se 'da sklepati iz njihovega kakorkaže-odpora pr/ptt 0'esu. Tudi pili bodo jutri, in najbrže ne malo, — čez 14 dni bodo pa zopet roh- neli proti plesu in pijači. Ravno taki so kakor klerikalni sleparji. Sami polni pregreh, paš kričijo nad drugimi, podtikaje jim svoje soc. demokr. pregrehe! Avše neumne! — Kdor kaj nase drži. se ogiblje rdečih sleparjev ljudstva. Zrakopiovec inženir Zabiatnlk dela poskuse s svojim zrakoplovom vsak dan na Velikih Rojah. Dviga se nad 100 m visoko ter ostaja v zraku po celo uro in še čez. Tako je bilo v četrtek in včeraj zveč. 'Ko je šel sinoči drugič v zrak, je plul 120 m visoko z Roj na Šempetersko polje. Kar se mu je pokvaril vijak ter nehal fun-kcijonirati, drugi vijak ga je vil po zraku in padel je bolj počasi na zemljo. Aeroplan je precej razbit. Zablatnik je dobil več lahkih poškodb. Tržaški kruh zopet v Gorici. — Nekateri peki so začeli peči slabši kruh, ko so znižali cene. Radi tega je magistrat začel zopet naročati vsak dan kruh iz Trsta. Peki pa se tudi ne držijo nobenega reda: eni prodajajo po določeni ceni, drugi prodajajo ceneje. »Čuki« pred sodnijo. —Iz Orehovelj: Olika naših čukov in predsednika »krščanskega izobraževalnega« društva se je zopet pokazala dne 5. t. m. pred goriško c. kr. okr. sodnijo. Kogoj Miha — naš do-' mač iant — je prijatelj mirenskih Sokolov. Šel je parkrat k njim in tudi poskusil telovaditi. To je tako razsrdilo ^po »Novem Času« vrlega) predsednika krščanskega izobraževalnega društva Ivana Pe-trovčiča in dva »vrla« čuka Antona Lešta-na ter Ivana Petrovčiča ml., da so Miho Kogoja v domači vasi napadli, ga pretepli in tudi porezali s krščanskim izobraževalnim orožjem — z nožem. To so junaki! Pozvala jih je pravica pred se ravno po čukovskem romanju na sv. Goro. Predsednik se bo 8 dni postil za* svoje grehe v Neiatovem hotelu, vrli »čuk« Leštan Anton bo jedel pet dni ješprenček in mladi »čukič« Petrovčič Ivan bo čukal 3 dni v čukovski luknji, ki se ji pravi zapor. Kam pelje krščanska izobrazba naše fante? S pretepa na božjo pot, a z božje poti v goriški zapor. Fantje, spametujte se! Pustite čuka-rijo in oklenite se Sokola, kjer spoznate slobodo, izobrazbo in napredek. Biljenc. Mesarji so povišali ceno mesu za 8 v pri kg. Govori pa se, da nočejo ostati le pri tem povišku, ampak da bodo še višali! Treba bo odpora kakor v Kremsu! Lahi priredijo v sredo shod proti -draginji me- da vpišejo svoje delojemalce v slov. društvo. S Predela se je utrgalo v noči na. 8.. t. m. precej skalovja, ki je padlo na pot, ki pelje iz Rablja proti Gorici. Kakih 70 m na dolgo je pot pokrita s skalovjem. Glasbeni ferialni tečaj. — 12. glasbeni ierialni tečaj,glasbenih šol Kaiser na Dunaju začne L8. julija, ki obsega vse za državno skušnjo potrebne učne stroke. V n»inolem šolskem letu je bilo iz teh šol aprobiramh 38 kandidatov. Mesto poštnega ekspedijeitta na c. kr. poštnem uradu v Hudijuini v pol. okraju Tolminskem je razpisano. Letnih dohodkov je 900 K, uradnega pavšala 200 K, služabniškega pavšala 266 K. — Prošnje je vložiti tekom 3 tednov pri c. kr. poštnem in brzojavnem ravnateljstvu v Trstu. Razpis je datiran z dnem 25. junija. Zakaj razpisuje c. kr. poštno ravnateljstvo tako službo le v nemškem jeziku? Zahtevamo, da se poslužuje pri razpisih tudi slovenščine! Železnica Cervinjan-Belvedere. — V kratkem se izvrši tehnično-politiški obhod za črto iz Cervinjana-Oglej-Belvede-re. Na to izročijo železnico prometu. Zahvala. — Odbor »Slovenskega bralnega in podpornega društva« v Gorici se tem potom naj iskrene je zahvaljuje vsem onim, ki so preplačali vstopnino, in vsem onim, ki so pripomogli na katerikoli način, da je veselica dobro uspela. Cisti pretanek K 124.28 se glasom oe t0P10 PnP V Točilo se bode najboljša domaČa bela in črna vina. ,,1'i'azdroj". Dobra domaČa huriinia. oroča ffo-. izletni- oina kom in letoviščarjem. Agro-Merkur v Ljubljani. (jpadj)i prostori Jjanez ^*dii)0\ta ulica šfrd). 8. Podružnica Trst, ulica Stadion št. 3. Skladišče in 'kleti v Ljubljani in Trstu. Agro-Merkur je trgovcem in gostilničarjem itd., zadrugam, društvom itd. najboljši vir za nakupo-........ vanje blaga ~~ POZOR! Umetna gnojila, galica, žveplo, krmila, semena, stroji in orodja. POZ O IS ! Vina, štajerska, istrska, dalmatinska, dolenjska, goriška, vipavska, zajamčeno pristna vina! — Sir, maslo. Žita, moka, olje. itd. Agro-Herkar preskrbi sploh vsaKo blago. — Agro-Merkur kapaje vse pridelke rrzzzrzr m izdelke. • Cene najiijjotlnejšc! Postrežba točna! Zahtevajte pravila, cenike, ponujajte svoje pridelke ! Proizvajanje pirituoz kot prosta obrt, kakor tudi izdelovanje brezalkoholni!) osvežujočih pijač, jako donosno in sposobno za razširjenje, lahko vpelje v vsakem kraju renomi-rana tvornica. S proizvajanjem in razpečavanjem se lahko prične takoj. Jamči se za izdelke prve vrste in brezhibno proizvajanje vseh pijač, tudi specialitet brez konkurence. Izurjen strokovnjak se pošlje v svrho informacij in za proizvajanje brezplačno. Ozira se samo na resne ponudbe. Ponudbe pod šifro „S»irituoMeii 88857" na jiiioiičiio eksiiedicijo M. Dukes ftaclif., Dunaj 1.1. Pijančevanje. Za posfcuSnjo l praSek ZENEHTO — brezplačno. Nagneuje k pijančevanju se trajno odpravi. — $nž»ji te strasti se je osvobodijo proti svoji lastni volji. Prašek Zenento se primeža jedi ali pijači. Primarno za vsako starost in vsak spol. ___ Zcnentojo zajamčeno neškodljiv. Kdor ima v družni oziroma med znauei osebe, ki so mlatie pijančevanja, naj naroči takoj 1 praiek za poskušnjo. ZEHEHTO se poSlje v pismu. Priložiti je znamko ?-\ ^'.O vin. — Dopisuje se v neraf. tta jeziku. Poudre Zenento Co, 7«. Wardonr Street, L O IV I> O S Pisma je frankirati t, znamko za 2."> vin; dopisnic.?. I Proda se takoj dobro vpeljana gostilna s koncesijo ali brez v Gorici vsredini mesta. Gostilna ima krasne prostore in hleve, natančneje se izue u naSem uprauništuu. Novodošlo blago za nastopno sezono se vdobi po zmornih conah v delavnici in trgovini z gotovimi oblekami = flnton Krušič, ===== krojaški mojster in trgovec v Gorici Tržaška ulica št. \§ (v lastni hiši). Opozarja se gg, odjemalce, da je došla rau-nckar uelika množina raznorsfnsga Maga kakovosti iz aUsfrijskih in angležkih louaren naj-razlčn ejšh za vsaki stan. Odlikovana pekarija in sladčičarna • Gorica T kališče Frana Josipa štev. 2 Podružnica v nI. Municipio št 2. Sp rejema naročila za vsakovrstno peevo najfinejše vrste, pecivo za nove maše, go-:,J Vsa naročila izvršuje točno in solidno po opičje:!« udiuciid la vbHKUvrsino pec dove, kolače za. birmance, poroke itd. želji moko, fino r Vse po zmernih eenah. želji naročnikov. Ima na prodaj različno moko, fino pecivo, fir\.\ vina in likerje po zmernih cenah. Srebrna svetinja na sielouni raislavt v Pariza I. 1380, Srciro svetinja n toajdii razstavi M- Najbolji škrop Pritz Schulz mL akc. družba v Eger in na Lipskem. Gianzine daje najlepše perilo. Tokajec, kralj vseh vin! Kar je mleko nežnemu otroku, to j« odrasttim ljudem pristno tokttjsko zdravilno vino! i Zdravniško | tri | m rečeno, postavnim zahtevani od ponujajoče tokajskn vino je zdravih) za mlado in stntv in ne Iti smelo manjkati v nobeni hiši. <"isto. neponarejono tokujsko vino t.zdra\lj:t posebno želodčno nadio.ue. pomanjkanje kr\i. vstvurja apetif in vzbuja \ veliki mori veselje do življenju pri mladih in starih. — fiodukeijo vseh imsih vin nadzoruje državi in ta vina jo ra/.ulasili visoko l,|\ ..ur. p..)jo-•Mjsko niinister>tv.i kot edina zdravilna vina. Zraven zdravilnih usp-lmv i užitek! — l>a se omogoči vsakomur uživati ta biser med vsemi vini. miio s eiji, kateri razpošiljamo v vso kraje fnuiko zahojnine in franke poštnino in ? Kolekcija št. I. | stekloni.a 0.5 I |»>tlerne{.ni med.-Samorudoe (Satiiorodner) [ ^ ( I ,. 0.5 1 osemletnega ,. ,, .. / ,","' '.. 0.25 1 jiotlolneua ined.-samotofn iAusbnielii '" 0.25 1 osemletnega .. .. ., J Kolekcija št. II. 1 j pet stfklenie 0.7 1 petletnega med. - Samorodo (šaniorodneri [ biv; I .... 0.7 I osemletnega .. .. „ t frat J .. 0.5 I petletnega med.-samoti,ea (Ausbiuelii pes I .. .. 0.5 1 osemletnega ,, „ ., I dnij ,-A)r, koiok- Kron 9' - bi o/ kakili d.n-ili izdatkov! j.roti |i..iz.Tjit ali piofjpj«. c-ilu pK. /.noska. kron 63*50 bivx kakih drusili izdatkov I frank« /.nltojnine in franko postaja, plačati tekom