Sv. Oče neodjenljiv. Dne 1. julija &e papeški nuncij pri Kvirinalu izročil italijanskemu zunanjemu ministru Grandiju odgovor rimske Stolice na spomenic. italijanske vlade. Sv. Oče v tem odgovoru odločno zahteva, naj italijanska vlada najpoprej ukine prerpoved katoliških organizacij, vrne vse zaplenjen. arhive ter povrne škodo, ki ij© nastala pri proticerkvenih demonstracijah. Tu ne gre za kakšno osebno zadoščenje papežu, marveč za načela. 'Ako italiijanaka vlada obdolžuje katoJiške organizacije protidržavnega delovanja, mora to d.kazati z dokumemti, ki so bajo v njeni posesti in na katero se sklicuje v svoj&m odloku ob razpustu katolišMh organizacij. Kar se tiee protesta italijanske vlade radi po&lanice jugoslovansikih škofov, poudarja sv. Stalica, da ona za to ne more prevzeti nobene odgovornosti. Italijanska vlada je po lateranski pogodbi obvezana skrbeti za zaščito cerkve na italijanskih tleh. Jugoslovanski škofje s. samo pr.testirali proti kršitvi teh določb. Vatikansko glasilo »Osserva^ tore Romano«, ki je objavil odgovor sv. Stolice italijan.ki vladi, pri tej priliki poro.a o tem, kako so vsi italijanBki škofje o priliki praznika sv. apostolov Petra in Pavla poslali šv. Očetu udanostne izjave, v katerih protestirajo zorper razpust Katoliške akcije. Ta akcija ni nobona politicna ali strankarska akcija, marvee je apastolat vere in ljubezni. Kjer Cerkev te akcije vršiti no sme, tam je brez vsake svoibode. Za svojo svobo_o in za svoje pravice pa se Cerkev vedno mora borili, zlasti za pravico katoliške vzgoje katoliške mladine. Razmere v Litvi. Spor med državo, odnosno sedanjo vlado in katoliško Cerkvijo traja z nezmanjšano silo naprej. Papeški nuncij je na zahtevo vlade zapustil Litvo. Katoliško ljudstvo, njemu na čelu škofje in duhovniki, pa odločno brani pravice Cerkve. Zbira se na evharističnih zborih, ki jib. j.e le.tos že bilo 4 in jih bo še več. Na teh zborovanjih svečano izpoveda svojo vero v Kristusa, pričujočega med nami v zakramentu sv. R.šnj&ga Telesa, in v Kristusove resnice. Izjavlja tudi svojo otroško vdanost sv. Očetu, s katerim lioče neustrašeno vztrajati na braniku sv. Cerkve. Udeležba na teh shodih je vellkanska, navadno se na njih zbere 20 do 30.000 ljudi. Ljudstvo se zaveda velike važnoeti verske vzgoje katoliške mladine in zato je na vseh teh zborovanjih odločno zahtevalo, da se mora mladina vzgojevati v duhu Cerkve. In ravno to je tista točka, okoli katere se suče spor med državo in Cerkviijio. Vlada smatra mladino za državno lastnino, ki jo hoče vzgojiti po svoji volji, ali boljše r<ečeno po svoji samovolji. Cerkcv in katoliško ljudstvo pa tega dovoljiti ne more in tudi nikdar dovoljilo ne bo. Sedanja liberalno-framaso»ska vlada hoče vzeti Cerkvi ves .VDliv na mladino izvcn cerkve. Pa tu- di iz šole je Cerkev že sikoro popolnoma izrinila država. Kar dajejo duhovni-ki mladini vcrskega pouka, se to navadno vrši po cerkvah in zakristijah. Tisti duhovniki in svetnjaki, ki nastopajo izven cerkve za neoddatne pravice Cerkve, se preganjajo z denarnimi globami in zapornimi kaznimi. Ni pa nobenega dvoma, kdo bo naposled zmagal v tem siporu. Na spovednih potih v Južni Afriki. Neki niisijonar, doma s Štajerskega, je te dni poslal v domači kraj pismo, v katerem poroča o razmerah, ki vladajo v Južni Afriki. Iz pisma posnamemo tole: »Nekega dne sem jezdil na tri ure oddaljeno zunanjo postajo, da bi daroval sv. mašo.. Ko sean pri^ezdil na cilj, so mi sporočili, da je tamkaj težko bolna stara katoliška zamorka, ki želi duhovnika. Po končani sv. daritvi sem se -p_da_ z Najsvetejšim na pot. Skraja sem bil uverjen, da bom kmalu pri bolnici, a sem se zelo uračunal. Pot je peljala preko hr__ov in dolin in šele po večurni ježi sem dospel na cilj. Predvsem sem moral paziti, da sem se zmotal skozi vrata, katera bi bila komaj dovalj prostorna za šestletncga otroka in ne za odraslega moža. Ko sem bil v kolibi, sem se moral najprej nekoliko navaditi na tcmo. V cerkvenih predpisih stoji črno na belem, naj postavi spovednik Najsvetejše po prihodu k bolniku na snažno pogrnijeno mizo. Pri zamorcib. je pa miza sploh neznana. Tu in tam je najti kak zaboj. V kolibi bolne zamorke sem iskal zaman mizi slično pohištv.. Ni mi preostalo drugega, kakor da sem privlek.l iz kota slamnjačo, jo razgrnil po tleb. in sem postavil na njo Najsvetejše. Levo in desno sem prižgal po eno svečico in zadaj sem postavil križ, ker sem vse prinesel seboj. Radi tega nima misijonar nikdar preveč in prevelikih žepov, ako odjezdi na misijonsko potovanje. Vsikdar je treba vz&ti seboj polovico cerkvene opreme. Bolnica je ležala na tleh, vsa pokrita s capjem, ki ni okusilo nay_»rž nikdar vode. Ko me je prepoznala, je kazala veliko veselje. Pripravil sem umirajočo na zadnjo spoved in na zadnje obhajilo, katerega je sprcjela z najrečjo pobožnostjo.«