192 6
OSI*©
^ M
S t. 4.
preti preganjanju slovenskih
Narodni poslanec Anton Sušnik je [avii na finančnega ministra naslednje
prafanje:
Po članu 29. Iro.šarinsKCga pravilnika !orr;o vsi vinogradniki v Sloveniji tekom 0 dni po vkletenju vina isto prijaviti fi-aT- i kontroli. Ravno tako so dolžni tudi d, ki hočejo vino prodali, naznaniti pro-ano Icličino, preden jo izročijo kuncu. In v rak nered se kaznujejo po čl. 85. tro-šarinsl-cga pravilnika z občutno globo 1000 dinarjev in 150 dinarjev za obsodbo.
Tako je kaznovano v Sloveniji ogromno šlevilo ponavadi najrevnejših vinogradnikov, ki so z velikim trudom in velikimi stroški za galico pridelali izključno za domačo uoorabo 50, 100 do 400, ali največ 500 litrov slabega vina. ki ni rečno več nei?o po 6 dinarjev liter. To Tino uporabljajo le zase in za svoje de-bvc irr j;a prodali soloh nc morejo, ker ie preslabo. Taki mali vinogradniki žive zla1 i i po Dclonjskem v najtežjih gosoodar-<kfli v"■■urerah in večkrat v najhujši bedi. Zato ;! pzen z?nje tembolj občutljiva.
r i-.oč? p' r< č a t', mora prodati živinče iz hleva, če ne plača, pa mora naslopiti do!:; trajen zapor.
Fin; -vna kontrola pa postopa brezobzirno Icr ovaia stranke že za 50 litrov vha. !.'az-i pa je isia, čc fre za 50 ali za 100, 500 ali 5000 lilrov vina. Taka strogost vzbuja pri ljudstvu velikansko nezadovoljstvo, kar gotovo ni v interesu države.
T->ko strogo postopanje je ne samo nepotrebno in škodljivo, ampak po mojem mišljenju celo proti tro.šarinskem pravilniku. člen 22. tega pravilnika namreč določa, da.se kaznujejo prestopki za nered z denarno f?Jobo od 10 do 400 kron, torej brez zapora. Toda ne postopa se po čl. 22. lega pravilnika, ampak po čl, 85. istega pravilnika, v katerem je prvotno določena Kazen 100 dinarjev povišana pozneje na I0CO dinarjev. To nam je samo dokaz, Itako sc slovensko ljudstvo namenoma pritiska in preganja.
Do kakih nesmiselnosti dovede tako postopanje, nam dokazuje primer s sodnim postopanjem. Če kdo n, pr. ukrade 50 Ilirov vina po 6 dinarjev, torej vrednost 200 dinarjev, bo mogoče sodno kaznovan zaporom 24 ur. Če pa vinogradnik iz kateregakoli razloga opusti prijavo pridelka jO I kemaj užitnega vina, se pa kaznuje z globo 1000 Din, ali pa z 20 dni zapora, 150 Din takse za obsodbo, Zato Vas vprašam, gospod minister: . 1. Ali Vam je znano, kako se šikanira "j kaznuje slovensko ljudstvo radi najmanjšega nereda pri prijavi vina?
2- Ali hočete pravilnik o prijavi vina Plemeniti, oziroma popolnoma odpraviti, J!" ls prijava vsakega pridelka v Slove-" po mnenju vseh onih, ki razmere dobro 1 2tlaJ0, popolnoma nepotrebna?
3. Ali hočete predložiti v dosedanjem finančnem zakonu za to potrebne spremembe?
Anton Sušnik,
narodni poslanec.
(Opomba uredništva: Iz tega je zopet razvidno, kako postopa z nami centralizem, za katerega sla glasovala dr. Žerjav in Pucelj in za katerega se navdušuje brezverska »Domovina«. Ko bi pri nas imeli vsaj majhno avtonomijo bivšega deželnega odbora, bi bila taka preganjanja čisto izključena.)
Baumanova reneta.
To je jako stara jabolčna sorta, ki je razširjena po vsej Evropi. Tudi pri nas je žc od nekdaj znana in posebno po Štajerskem zelo čislana. Baumanova reneta je srednje debelo, ploskookroglo, povečini neenakomerno razvito jabolko temnordeče barve, ki je tu in tam zabrisana in progasta. Plodovi, ki rastejo na solnčni strani, so čez in čez rdeči, v senci zoreči so pa bolj pisani. Jamica okoli kratkega peclja jc zelenkasto rjava. Belkasto meso je jako čvrsto, sočno, in kiselkastega, rezkega okusa, brez kake dišave. Godna jc šele po novem letu, pa se drži do aprila. Čimbolj gre na pomlad, temboljša jc. V shrambi ne vene, ker sc vsuši komaj za 5—6 odstotkov. Pri prevažanju se ne poškoduje iz-Icpa, ker je neobčutljiva za obtiske. V trgovini ima dober sloves. Čislajo jo po-i sebno v južnih krajih, kjer imajo veljavo j samo rdeča jabolka. Ko bi bila nekoliko , boljšega okusa in ko bi bili plodovi bolj ' enakomerno razviti, bi bila prvovrstna kupčijska sorta. Tudi za domačo uporabo ni napačna, ker ima 10 odstotkov sladkorja in samo 0.4 odstotka kisline.
Drevo raste dovolj krepko zlasti dokler je mlado. Vejevje se jako rado obraste z gostim rodnim lesom. Cvete precej pozno in ni občutljivo v cvetju. Niti za podnebje in lego, niti za zemljo ni izbirčno, kajti uspeva tudi po mrzleiših krajih in manj ugodnih legah ter v slabejših zemljah, ako le niso prevlažne ali pa presuhe. Prav tako ni občutljivo za bolezni in škodljivce. Baumanova reneta začne zgodaj rediti in jc vseskozi rodovitna. Le v pre-suhi zemlji ostane sad droban in rad odpada. Ako upoštevamo njeno skromnost, rodovitnost, trpežnost in lepo barvo sadu, ! moramo priznati, da je Baumanova reneta primerna za nasade po sadnih vrtovih, pašnikih in celo za obcestne nasade. Drevje le sorte goje po vseh drevesnicah. Čcpiče lahko dobimo pri vsakem večjem sadjarju zlasti na Štajerskem.
Anton Pevec:
Slovensko ml
društvo.
Mlekarstvo je važen činitelj kmetijskega napredka in v dobrem mlekarstvu leži velik del bodočnosti in blagostanja našega kmeta. Po vzorcu druuih narodov se je
; S	i
ScfieMJ« i
Vzor vseh vrši mila
je
Schicho/o milo znamke „Jekn".
Že de:?tlelia se trudijo vsi milnrji.da bi izdelali luko dobro milo, kakor je Schicht-ovo. Kadar hoi":e proi.-.valslec mila, tvoje milo kar najbolj pohvalili,tedaj povdai i:„Tako je dobro, kakor SchSchiovo". Kar pa VI uporabljate, to nI semo: .,!'iko dobro, kakor", ie.nveč Vi uporabljate
najboljše,
namreč Schlchtovo milo, kije eclno pravo
z znamko „ jelen".
sklenila na mlek. zborovanju 10. januarja t. 1. v Ljubljani ustanovitev »Slov. mlek. društva« in se je na seji pripravljalnega odbera 17. februarja t. 1. določilo besedilo pravil. Osnovna smernica slednjih je, da smo vsi ljudje enaki, da ne-le kmet, marveč tudi obrtnik (mlek. tehnik) in trgovec želijo ostati samisvoji gospodarji in da je naloga modernega narodnega gospodrstva spraviti v sklad interese vseh teh faktorjev, ne da bi se eden ali drugi čutil zapostavljenega ali izkoriščanega.
Slov. mlekarsko društvo sestoji iz 3 skupin in sicer:
1.	Skupina A, t. j. kmetovalci, ki dobavljajo mleko. Kmetija zahteva za se celega človeka; če se bo cepil gospodar v razne poklice, se bo cepila tudi njegova kmetija. V mlekarstvu mu pristoja naloga, da proizvaja na čim cenejši način in čim več higijensko in kemijsko prvovrstnega mleka. Naloga ni lahka, zahteva talent umetnika, ves razum in mnogo pridnosti. Da bi mogel zraven tega to mleko sam predelovati v prvovrstne izdelke in sam spravljati na trg, ni misliti, ker bi tedaj mogel le majhen del svojih moči posvetiti produkciji mleka in bi temu primerno dosegel tudi le majhne uspehe ali pa nič.
2.	Skupina B, t. j. mlekarji, tehniki, ki predelavajo mleko v izdelke in mlekarski znanstveniki. Švicar pravi: »sirar-stvo je umetnost« in umetnika se ceni in spoštuje in ne zamenjava z navadnim ročnim delavcem. Kmetje v Švici postavijo in uredijo svojo zadružno sirarno in jo dajo sirarju-umetniku v najem; umetnik navadno nima kapitala, marveč le svoj talent; kmet mu da na razpolago kapital in mu
pusti dogovorjen »t svobodno ustvarjati, — od prvovrstnih sirarskih umetnin imej ti polni hasck, jaz, kmet, gotovo tedaj tudi ne bom imel izgube. Ni jnogoče v praktičnem mlekarstvu vedno upoštevati tesia švicarskega načela v vsej popolnosti; toda upoštevati se mora in zavedati se, da je ugodno procvitan e mlekarstva odvisno v prav toliki meri cd dobrih mlekarjev-mojstrov kakor cd umnega kmeta.
3. Skupi 11 a C, t. j. trgovci, mlek. zadruge kot pravne osebe. Kmet nima haska od prvovrstnega mleka in mlekarne in ne od prvovrstnih izdelkov, če trgovec ne spravi blaga v promet, na svetovni trg. Trgovina je torej najvažnejši činitelj ali polnovredna pridelovanju mleka. Tudi tukaj nam nudi Švica v svoji :>Schweiz. Ki5se-union«, z 10 mil. frankov delujoče udro-ienje kmetov in trgovcev lep zgled, da ni trgovca in p<xljetnika smatrati za sovražnika producentov ali konsumentov, marveč je potom dogovorov prav lahko mogoče sporazumno delo v korist dogovornikov in ne da bi se komurkoli preprečevalo svobodno udejstvovanje z vsem svojim talentom v dobrobit celokupnosti.
Članarina Slov. mlek. društva znaša 60 p od vsake krave organiziranega kmetovalca; 25 Din za mlekarje-mojstre ali vodje in le polovica za mlek. pomočnik« ter učenca; 50 Din za trgovcc, mlek. podjetnike in mlek. zadruge. Vpošlje naj se na naslov društvenega tajnika: .dikl. agr. A. Jamnik, Ljubljana, šelenburgova ul 7-kjer je dobiti tudi vse drugo informacije. Konstituiralo se bo z vsemi svojimi odbori na ustanovnem občnem zboru dne 25. mar-ea t. 1. v Ljubljani, dvorana Kmetij, družbe na Turjaškem trgu. Interesente iz vseh treh skupin vabim k obilni udeležbi, da nstvarimo trden temelj bodočemu razvoju jugoslovanskega mlekarstva.
Denar.
(i Vrednost denarja 16, t. m, V zadnji dobi se je dinar nekoliko popravil, proti koncu minolega tedna pa zopet oslabel ter notiral na curiški borzi 9.135 centi-nov. Temu primerno so se trgovale tudi tuje valute, po katerih je bilo posebno zadetkom minolega tedna precejšno povpra-ievanje. Na domačih borzah v Zagrebu in Belgradu se jih je plačevalo po teh-le cenah: 1 funt šterling 276.60 Din, 1 dolar 56 80 Din, 1 nemška marka 13,54 Din, en švicarski frank 10.95 Din, 1 avstrijski šiling 8.02 Din, 1 francoski frank 2.08 Din, i italijanska lira 2.28 Din, 1 češka krona 1.68 Din, 1 grška drahma 0.83 Din, 1 bolgarski lev C.38 Din, 1 rumunski lej 0.24 Din, 10.000 mažarskih kron 7.98 Din.
Cene.
g Ljubljanska blagovna borza. Kupčija Ba ljubljanski blagovni borzi je nekoliko aastala, ker prihajajo iz Amerike vesti o ponovnem padcu žitnih cen. Zaradi tega ee kupci vzdržujejo nakupov v nadi, da bodo cene raznim poljskim pridelkom še popustile. Kupčujc se za blago v vagon-akih pošiljatvah na nakladalni postaji ali postavljeno na mejo aH v Ljubliano,- ka-
e1
I kor jc pač označeno pri posameznih vrstah blaga. Cene so označene za 1C0 kg. Pšenica baška 76—77 kg težka postavljena v Novi Sad 278 Din; ječmen 04 kg težak, v Novem Sadu 140 Din; koruza času primerno suha na dolenjski postaji 147 Din; koruza inzulanka na medjimurski postaji 150 Din; koruza mlevna v Belem Mana-stiru 165 Din, činkvantin istotam 192.50 Din; ajda v Ljubljani 260 Din; oves reše-tani v Osijeku 187.50 Din.
g Svstovno žitno tržišče. Na ameriških tržiščih so cene žitu, predvsem pšenici začele ponovno padati. Argentinija je v zadnjem tednu vrgla veliko množino pšenice na trg, da pospeši na ta način svoj izvoz. Tudi Avstralija jo izvaža v velikih količinah v Vzhodno Azijo, posebno na Japonsko. Tja pa zaradi tega, ker hoče ta država od L aprila uvesti uvozno carino na pšenico, da nu ta način dvigne kon-sum domačega riža. Indija je za vse svoje žito izvozila in je sedaj pričela celo uvažati pšcnico iz Avstralije. V Kanadi in v Združenih državah so se zaloge žita precej zmanjšale. Bogata konuna žetev v Ar-gentiniji je vplivala tudi na trgovino s pšenico. Na evropskih tržiščih je promet oslabel vsled nejasnega položaja svetovnega žitnega trga. V mlinski industrij pa se je položaj po ccli Evropi znatno poslabšal.
g Tržišče z lesom v Ljubljani. Kupčija z lesom je še vedno bolj mrtva, ker stavbna sezona letos ne obeta ne pri nas, veliko pa tudi v Italiji ne, kjer vlada precejšnje pomanjkanje denarja. Na ljubljanski blagovni borzi se je prodajalo blago v va-gonskih množinah za kubičen meter postavljen na postajo ali na mejo po sledečih cenah; Bukovi neobrobljeni plohi postavljeni na mejo 545 Din; gabrovi hlodi na nakladalni postaji 4^0 Din; hrastovi p'ohi na meji 1050 Din; skorete monte na Vrhniki 560 Din; hrastove podnice na meji 1300 Din; hrastovi neobrobljeni plohi na meji 1100 Din; orehovi hlodi na nak1adaTni postaji 850 Din; hrastovi hlodi zdravi za nakladalni postaji 440 Din.
g Tržišče premoga. Na ljubljanski blagovni borzi se je prodajal premog za 1000 kg ali 1 tono na označenih postajah tako; Antracit iz Orlov pri Skofeljci, kosovec 500 Din, kockovac 450 Din, orehovec 400 Din, zdrob 350 Din, ormoški premog od 260 do 190 Din, novomeški od 170 do 130 Din.
g Kupčija ■ sladkorjem, V zadnjih lednih se je povpraševanje po sladkorju na svetovnem trgu precej ustavilo. Glavni vzrok so velike zaloge sladkorja v državah, ki morajo sladkor uvažati. Tiste države pa, ki bi lahko povečale konzum, nimajo denarja, da bi ga kupovale. Vse to vpliva, da je položaj na sladkornem trgu zelo mlačen ter ga niti špekulacija navzgor in ne ona navzdol ne more poživiti. Pridelek na Kubi zopet straši kuoce, kajti ceni se, da se ga bo letos pridelalo do 100.000 ton več nego lani. Razen tega znašajo zaloge v kubanskih pristaniščih koncem februarja še vedno 648.000 ton, proti 624.000 tonam v isti dobi minulega leta. Nizke cene sladkorja, ki v mnogih slučajih nc dosegajo niti proizvodnih stroškov, silijo države k zvišanju uvozne carine, iti
UHANI
kar se hočeta odločiti tudi Avstrija jn Švica.
g Ljubljanski trg. Cene na ljubljanskem trgu so ostale približno enake prejv njenvi tednu in tudi blaga jc vedno dovolj. Malo cenejši so pšenica, fižol in zelenjava Sadje in čebula pa ima nekoliko višje cene. Cene za 1 kg so te-Ie; Meso in mast: goveje meso 15—19 Din, telečji 17—20 Din, svinjsko 20—25 Din, slanina 19—20 Din, mast 26—27,50 Din, gnjat 35 Din, prekajeno meso 29—32 Din, koštru-njc meso 14—15 Din, kozličje 18—20 Din, konjsko 6-8 Din. — Perutnina za k o m a d : kokoši 25—35 Din, petelin 3[l do 40 Din, Domači zajci 10—20 Din komad. — Mlečni proizvodi; Mleko 2—3 za liter, maslo sirovo 40, čajno 50 do 55, kuhano 40—45 Din /a l kg. — Jajca; 1,75—2.25 Din za par. .— Z11 o in stročnicc za 100 kg; pšenica 330 do 345 Din, rž 260—290 Din, ječmen 240 do 2f;0 Din, proso 275—300 Din, nova .sušena koruza 210—215 Din, ajda 300—325 Din, fižol 3CO—350 Din, grah 400-- 500 D. leča 600 Din, — Kurjava: premog 40 do 46 Din za 100 kg, drva trda 160 d > 180 Din, mehka 100 Din kubičen mete'.
živina.
1> ZivSnjski sejem v Mariboru 9, t. Ta sejem je bil precej živahen in dobro obiskan. Prignanih je bilo: 12 konjev, H bikov, 181 volov, 391 krav in 8 teiel; skupna 585 glav. Prodanih je bilo 377 glav. med temi 43 Avstrijo in 75 za Italijo. Cene so ostale večinoma nespremenjen?. Za kilogram žive teže sc jc plačevalo: debeli voli 8—8 50 Din, poldebeli 7.25— 7.50 Din, molzne krave 7—7.25 Din, plemenski krave 4.25—7 Din, breje krave 5.75—6 50 Din, krave za klobasarje 3—4.25 Din, mlada živina 5.25—5.50 Din, Pričakuje sr y kratkem lahno dviganje cen goveji živini. Cene mesu so bile,- govedina 8—19 Din. teletina 12,50—20 Din, svinjina 12.50 do 27 Din za kg.
g Svinjski sejem v Mariboru 12. t. m. Tudi ta 6cjem jc bil primeroma dobro obiskan, kupčija pa bolj slaba. Prignanih jc bilo 203 prašičev, prodanih pa le 98. Cen« so bile pri starejšem blagu nekoliko višjf. Povprečno so se prodajali: pujski stari 5 do 6 tednov po 80—125 Din komad, 7 d" 9 tednov stari 150—200 Din, 3—4 mesece stari 350— 380 Din, 5—7 mcsecev stan 400— 450 Din, 8—10 mesecev 550-580, eno leto stati 1600- 2200 Din komad. —
g Gorenjsko pasemsko okrožje je imelo 12, marca na sv. Gregorija svoje redn • letno zborovanje v Kamniku. Ker je na ta dan v Kamniku običajni sejem za živino-se je ob pol dveh zbralo v Ljudskem domu v Kamniku nad 50 živinorejcev iz raznih krajev Gorenjske, ki so deloma zastopali okrajne živinske odbore ali živinorejske zadruge, Zborovanje je vodil predsednik okrožja Jože Burgar. — Zborovanje je najprej soglasno sprejelo opravilnik za okroz- /. je, ki je bil v razpravi že na izrednem se- |
Najstarejše ljudi
|<j so i-'.nrsikaj pri:'!' in preživeli in si tedaj mC1j]j prid« hiti mnogo izkušenj, slišimo vodno In vc !nl) jic\p/iii, da s t pri bolečinah in trganju v križu.	'•u!o'",'u pu^aze Kot zanesljiv
„hlaiilclj bolečin sl-.o.'.i 27 let priljubljeno donl.ičc
stanlai v Kranju. Sledilo .so volitve, prt ka-kiih je bil za predsodnika ponovno izvoljen Jožo Bur^ar iz Hruš pri Smledniku, za tajnika pa Ivan Ovsenek iz Predoselj, za predsednikovega namestnika Jože Umnik sSulte in za lajnikovega namestnika g. okr. ekonom Illadnik. — Sledila sla dva referata. (3. veterinar Oome je kratko in poljudno pojasnil pomen, potrebo in način zavarovanja živine. Priporočal je najbolj mala zavarovalna društva, ki na temelju vx,ajem-nosti združijo živinorejce ene občine ali par sosednjih občin zu pomoč v nezgodi. .SlcJila je živahna debat«. Zborovalci so priznavali pomen in potrebo zavarovanja. Toda kdo bo plačeval letno dva odstotka vrednosti svo'o živine kot premijo! Videti ie bilo: vprašanje še ni dozorelo. — Nato je por ;čai g. ravnatelj Tome o mlekarski I rodukriji in o kri/i mlekarstva v Sloveniji. Tudi ta predmet je zborovalce zelo zanimal. To Ia premalo se je spoznati iz predavan a, kako in kdai bomo našli izhod iz se-i|a'ij:' krize. — V debati sc jo poudarjala potrebna enotno organizacijo našega mle-karsl.a, Sedaj vluda prevelika razcepljenost. Zal i nič ne pomenimo. — Med zborovalci i-la bila tudi g. svetnik Hohrmaii od Kiml. diužbe in dr. Basaj od Zadružne » Pastirski tecuj na Jesenicah' je izpadel zelo zadovoljivo. Velika dvorana hotela lJaar je bila dobesedno nutrla r. poslušalci, lei so prihiteli na tečaj iz celega okraja, tudi i/, najbolj oddaljenih gorskih vasic. Tečaja sc je udeležilo nad 100 poklicnih pastirjev in okrog 50 zastopnikov srenj, odbornikov in gospodarjev. Okrajni živinozdravnik Zar-flik jo predaval o prvi pomoči pri oboleli živini na paši in o ravnanju s pašno živino na planini, državni mlekarski inštruktor l^evc o mlekarstvu iu sfrarstvu na planini, srezki ekonom Sustič o oskrbovanju in zboljševanju planin in posebnih dolžnostih pastirja nu planini. Po dovršenem tečaju je p.aninski odbor razdelil pastirjem, ki so se i/kazali s posebnimi izkaznicami od pristojnih županstev, prlsojene podpore in nagrade' ter izplačal potnine iz predmetnega
Razno.
K Ustanovni občni zbor .Mlekarskega «b ušiva za Slovenijo1' bo na praznik dne
marca t. 1. ob pol 10. uri dopoldne v •korani Kmetijske družbe za Slovenijo-? v Ljubljani, Turjaški trg 3, L nadstropje.
g Dvodnevni sadjarski tečaj. Na drž. posestvu Mala Loka (p. Velka Loka) priredi drž, ekonom iz Novega mesta dvocevni sadjarski tečaj in sicer 28. in 29. maica t, 1, Ker je v ta namen določena Primerna drž, podpora, se bodo po zaključku tečaja nagradili najvrednejši tečajniki iz podpore s primernimi nagradami. •a revnejše udeležence bo poskrbljeno za Prehrano in prenočišče. Priglasit sc je na ,ecai do 26, marca t. 1. na srezko poglavarstvo Novomesto (srezki ekonom).
sredstvo Fellerjev blagodišeči »Elsafluid«. Drgne-r.je in umivanje z Etsailuidom lajša tudi najvztrajnejše bolečine, krepi in osvežuje mišičevje in živce, jaCi utrujene oči, varuje pred nahodom in kljubuje hladnemu zraku, Z vodo pomešan je dobrodejen za pranje, za grlo in usta. Odznotraj in odzunsj močnejši, izdatnejši in krepkejšega delovanja kot Iranc. žganje in najboljši kosme -
g Dvodnevni vinogradniški tečaj. V
drž. trlnici v Bršlinu se bo vršil 7, im 8. aprila t. L vinogradniški tečaj. Poleg teoretičnega poduka se bodo tečajniki vadili zlasti v cepljenju trt, siljenju in sajenju. Najpridnejši dobe tudi primerno nagrado. Priglasiti sc jc pri vodstvu drž. trtnice (glavarstvo sob. št. 8) do 1. aprila t. I.
K Tečaj »a gosp.idar&ke vajence, Gospodarske vujeucc sprejme državna kmetijska Solu na Urinu to dolio o<t 8. aprila do 31. oktobra t. I. .Sprejemni pogoji so: starost najmanj 16 let, telesna sposobnost, neoporekljivost ter dovriiena ljudska Sol«. Prednost imajo kmeftki sinovi, predvsem oni, ki ostanejo na domačem gospodarstvu. Gospodarski \ajenr-i so iiporabljao za delo v vseb panogah sol-čkegtt gospodarstva, zlasti v sadjarstvu in vinarstvo in uživaj« tudi teoretični pouk pri delu, kjer so zajmslenj. Za to dobivajo prosto hrano in pro-«.<> stanovanje. Uos|>odarska praksi je izvrstna predpriprava za vstop v šoto s 1 novembrom 1925. iJri sprejemu v Šolo imajo vajenci prednost pred drugimi prosilci i« sicer, ako izjiolnijo o«talo pogoje, jim prosta mestu. Lastnoročno na vso )>olo pisane s 25 Din kolekovane prošnje s priloženim krstnim listom, domovnico, zadnjim Šolskim izpričevalo) n ter izpričevalo«) o nravnosti, je poslati do 25 niarc« 1A26: Ravnateljstvu drinvue kmetijske šole nu Grmu v Novem mostu.
g Strupen krompir. Spomladi, ko nastopi toplejše vreme, začne krompir v kleti in hramih poganjati precej hitro. Tam krompir, ki ima precej poganjkov, vsebuje tudi do petkratno množino strupenega solanina..Večinoma tega strupa sc nahaja v kaleh krompirja. Množina solanina v krompirju raste od aprila do a"v-gusta tudi tedaj, če ta ne pogiuija. Še bolj strupeni nego poganjki sami so pa mah krompirčki, ki zrastejo v vlažnih kleteh) zato se teh ne sme uživati in ne jih krmiti; ampak jih je vreči na gnoj ali na kompostj
noč nov
meram imeti! Kje naj ga kupim? - Najceneje ga kupi* v dobro znanj trgovini klobukov
Jos. Pok nasl. A. Jamnik
LJUBLJANA, Stari trg štev. 14.
Velika zaloga najnovejših novosti klobukov tn čepic.
Ranar I si luhko pril,ranite< Dpnar'
Lftllldl I ako kupujete v manu- UCIICII ■ fakturni trgovini ANTON SAVNIK-a v ŠKOFJI LOKI, kateri ima velikansko izbiro raznega blaga z;i ženske in moške obleke, ter istega prodaja po čudovito nizki ceni. Obenem dobit« Se lep dar v blagu popolnoma zastonj. - Ne zamudite, pnditc in prepričali se boste. — Na zahtevo sc P»§|l«l» vzorci na ogled.	1769
liku:' le vrsle. 6 dvojnatih ali 2 veliki speč. ste. kKniti za fc3 Din, 12 dvojnatih ali \ velike spcc. steklenice /a 99 Din, Zb dvojnatih ali 12 velikih spe.', steklenic za 250 Din že obenem z zabojem in poštnino razpošilja po povzetju lekarnar Eugc.i V. Fdler, Stubica Do.iia, Hlsatrg 16, Hrvatska. -Posaniernc steklenice Eisafluida'« po 7oižani c:-ni 9 Di i v lekarnah in sorodnih trgovinah.
DOBRO BLAGO !
NIZKE CENE !

msnuluktuf, trgovina na debelo in drobno
Ljubljana, f^ilošičeva cesta 7
ima najlepšo in največjo izbiro raznega sukna, hlačevine, volnenega blaga za ženske obleke, barhenta, fianele in drugega perilnega blaga
po izredna nizkih cenah.
Naročniki »Domoljuba«, kupujte manti-iaktumo blago le pri »OBLAČILNICI«.
Gospodarji in gospodinje!
Ker je naš denar zopet pridobil veljavo in spoštovanje, sc mi je posrečilo nakupiti velike množine raznovrstnega spomladan. in letnega blaga, katerega bom prodajal po zares nizkih cenah. Vsaka družina rabi nekaj. Pri meni imate lepo izbiro v volnenem blagu za moške in ženske; krasne svilene in dilenaste rute, batiste, cefirje in dilene za bluze; klobuke za moške in otroke, nogavice, srajco, hlače! kravate itd. — Posebno lepo izbiro imam v kamgainštolih za lante. Ševijote, kamgarne, tibet« in polvolncne blagove za dekleta. - Najceneje, pa prodajam cvirncajge in žamete za hlače; oksiortc in rujave kontcninc. Po ugodnih cenah se dobijo konjski ltoci, morska trava, gradcl in peresa (Icdri) zu modroce. —. Pridite in prepričali se boste, do se pri meni zares poceni kupi, dobro meri in hitro
eostreže. — IVAN A. GROSEK, trgovina a me«, lagom, TREBNJE — Slovenija.	1175
šammmmmmmmmmm mmmmmmmmmmmmm
Kdino najboljši ||V«lnl SITOH iD KOlf.Sa
m rodbino, obrt in industrijo m> I«
los. Pe(eisnca
. Oritziter, JMlcr
NfljniSje cencl Tudi na obrobe!
Ltublfana
blizu Prešernovega Bpomf.iika. Peuk v ve/.onju brezp)i.iao. VeJletn« garancija.
__ Modna trgovina
F. Meršol nasl.
se nahaja sedaj
v Woifovi ulici št. 5, Ljubljana.
Priporoča svoio bogato zalogo ženskih ročnih de), vseh vrst volne, svile in bombaža. Predtiskanfe ročnih del! Modno in kratko blago! — Velika *a-loga čipk, rokavic, nogavic in pletenin za dam«, gospode in otroke!	Ustanovljeno 1. 1887.
Gospodinje, šivilje, obrfnikl! Do&edaj neprekosljivi
**
šivalni stroji
z lO letnim (amstvom sc dobe v najmodernejših opremah sui rodbino, Šivilje, krojafe in čevljarje pri tvrdlii
Iv. fluerhammer, Ljubljana, Kolodvorska mita a
Pi-odaja tudi na obroke I
Današnje stanje slov. kmetijstva.
Gospodarska in socialna slika. — Napisal Fran Erjavec.
2. Poljedelstvo.
Do podobnih zaključkov pridemo, če začnemo podrobneje premotrivati splošni značaj, dohodke in stroške našega kmetijstva. Zgolj kmetijstvu v ožjem pomenu besede namenjena površina je porazdeljena pri nas na posamezne panoge tako-le:
T ^ ■S a-a S 1 i s?, O 2 ® 31 C £) »H >y Jz £ s s.	„© o	OJ co o cp O 00 o ~ ~ ^ cm — o CO CO CN	i
	rt J3 a a » & Oi	fj S o 5 2! S ro 3 * 5 o £ -v f- ■ . ^ q - rt g S S g S 2 " o cm	ta r- 00 x
II u • S £ 3 C. -f s s > °	__o	x o — ^ ^ ** d rt L-. o — i. g! oo n n o	S
	C3 3 0>	t~ p m m oo !*> fm ir cm r^- h- o o — S C aj rt — >n rt lO en 3> r- — o —	-r t- a '■S rt
6 t <r> kŽ S 'j ... c t« > O	.o o	O 05 M "t X — M O -f «5 M O — — i- "r čl — o rt rt r:	8
	i: n CM 3 # U.	rt m © r- r~ 05 o -r -j- CJ cM o »o cm o —; o} -r i- rt t- ci -r rt co b-3 n	o i— ri ■3-
U: s ~ c» a 0 W '"J M ".s S > >	. o o	cn -o >") i- n - o 1 . m c-4 o <o m cm i- | Q o - 11 - n - „ uo — cm	
	« •a C a 3 JU (/»	I CN O cn co O ^ O CN —• O •f I— O W ifj ^ 9 O lO N ri \r> ~ o co o a^ l— -i- O k/i o 't X —^ — «: — oi — o —' rf	t-i— o B
3	-z
>	1
S	s
—	c.
1	I
j?	%
•?	-s
>	i/l
■g
B
_d d
M
Iz to razpredelnice je razvidno, cla je namenjena komaj dobra tretjina vse slovenske poljedelske zemlje poljedelstvu v ožjem pomenu besede, dobra polovica živinoreji, ostanek odpade pa na vrtove, sadovnjake, vinograde ter barja in močvirja. Ce primerjamo sedaj površino njiv s številom kmetiškega prebivalstva, vidimo da ne oupade na glavo niti polovica hektarja njiv (0.46 ha), če jo pa primerjamo s številom vsega prebivalstva, pa vidimo' da pride na glavo komaj dobra četrtina hektarja (0.29 ha), kar ie gotovo več kot premalo.
Seveda ni zasejana, oziroma zasajena niti zgoraj navedona površina njiv vsa s pridelki za neposredno prehrano prebi-valstva, kar nam našo trditev le še bolj podpre. To nam dokazuje tudi statistika, ki nam pove, da so naše njive zasejane, oziroma posajene s sadeži, kakor nam kaže naslednja razpredelnica:
I s g. g -g <=■■ ,5 5		io — — <p P i j N j - ■■ O 1	i
V vsej Sli v let 1920— pcvpre na le	rt ' 0}	199.123 6.495 60.105 3.702 4.521 32.321	IO i
E (U "i. 3 tN If- rl >	_ e o "	x X <o m oo jo r - cn t- o O i io o -f -- — r- 1 t- —	8
	11 o	128.149 1.355 25.977 3.042 1.878 13.286	§ rt
C 0 1	.a s ■sr >		5S-11 1-25 22M8 0-87 1-72 15-87	o o
	č? g-o "m	79.985 1.727 30.523 1.194 2.371 21.S43	rt "I o 5
1 >	JU ■5 j n o -J- a to ^ „ 3 T: O ■ - • «» o o t. « —• a, >	a > . o | > C.	e	o O I— — O rt rt ri C;5 p -r CM M- rt ■V — •ij* — rt -r i— —	8
	rt* c. n M	x <n rt c-j f rt cm H S S 8 S S S Co o — O X c> o cj čc i'j o h M a. UD Ol h-■«r	oo CM t— (o
> o
IS
o
ra «
(D
>
3 M
O	S
t/i
O	o
a	s
n	o
•r.	e«
o	a
S ~ ^ ■S	n B
3
a a
L.
N
OS
a
£
o «
S
C "
i -o a
NI
0 .3 •8
.3
a.
3
jt C/3
Iz teh podatkov razvidimo, da nista posejani z žitom, ki tvori najvažnejši del človeške hrane, niti dve tretjini vseh njiv, s korenjastimi in gomoljastimi zelišči, ld nam dajejo tudi pre-važni del naše neposredne hrane, pa komaj dobra petina. Razmerje med obema vrstama sadežev je sicer precej pravilno, o čemer bomo pa še govorili pozneje, toda za enkrat hočemo le pokazati in povdariti, da ima naš narod mnogo premalo poljedelske zemlje, da bi mogel dobro preživljati Slovenijo, kajti ze iz teh podatkov je razvidno, da nam manjka zemlje celo za preživljanje samega kmetiškega prebivalstva. Na vsako glavo kmetiškega prebivalstva ne odpadejo namreč niti tri desetine hektarja (le 0.298 ha ali 2980 m2) z žitom obsejanih njiv in niti ena desetina (lc 0.089 lia ali okroglo 890 m2) s korenjastimi in gomoljastimi zelišči zasajenih.
i Smlednika f« naprodaj HOV CEB^LNAK za »lese! A. 2. pauiivj dva nova A. Ž. PANJA iu
pet purfcv i o h ril: ČF.BKL v pciijih dunrMte tne;e. — Cena je oizlia.	1657
V
pozor
ia v Sinartnem oli Savi pri 6 lepih rasizmu KRAV in leto stara.
| Na possstvu MA-' TIJE DOLNIČAR-Ljubljani je naprodaj 1 TELICA, poldrugo 1706
Stari očka mi pravi pred oštarijo: Vaš doktor pa preveč na vodo držijo. Jaz maram pa vodo samo tedaj, če v njej se zavrel je »Buddlia« - čaj!
vsako hišo Domoliuba!