Žtcv, 69, _
Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj.
Uredništvo: Ulica Sv. FrančiSc« AsiHtej« SL 20, L nadsti. — V«l dopisi naj se pofllj«>o uredništvu li«U. Nefrankiraiu pism« s« n«
sprejemajo in rokopisi te ne vračajo. Izdajatelj in odgovorni urednik Štetan Godina. Lastnik konaoraij Usta .Edinost*. — Tisk tiskarne .Edinosti*, vpisane zadruge S omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. FranHSlui AsiSkega H. 20. Telefon uredništva in uprave Jtev. 11^57.
Naročnina znala: Za celo leto.......K 24.—
Za pol leta .................
ca trt mesece ...............* • '
ta nedeljsko izdajo xa celo leto ..... . . 3L2J
m pol leta	...................2.80
Prejleđ najnovejših dogodkov. i jft&gJ*tak0 da ie bil°uW"
V Trsta, v tntrffc fi marca W.
Letnik XLI.
Posamezne Številk« .Edinosti* s« prodajajo po 8 rtnarfer. zastarele številke po 10 vinarjev.
Oglasi se računao na milimetre v širokosti cv kolon*,
Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vitL
Onmrtnice, zahvale, ooslanlce, oglasi denarnih zavodov .'...*......... . mm po 20 vin.
Oglasi v tekstu Usta do pet vrst ... . ... K 20.— vsaka nadaijna vrsta................. . X—
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanf pa 40 vinarjeu
Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinost:*. Narotatf* ta reklamacije se poilljajo upravi lista. Plačuje se izključno !• upravi .Edinosti*. — Plača in toli se v Trstu.
Uprava tn tnseratnl oddelek se nahajata v ulid Sv. Pranja Asiškega ŠL 20. - Poštaohranilnlčni račun št 541.fi*>
Zapadno bojišče. — Francoski protinapad pri Maison de Champagne odbit. Le na zapadnem krilu se nadaljujejo se boji z ročnimi granatami. Na levem bregu Moze pri Verdunu zavzeli Nemci z naskokom 6 km široko in nad 3 km globoko sovražno postojanko in zasedli vasi Forges in Regneville in višino Vranjega gozda in Malega Cumieresa. Protinapadi krvavo odbiti. 3300 mož ujetih in uplenjenih 10 topov. V Woevru Francozi popolnoma pregnani iz Fresnes.
Ruska bojišča. — Na severni fronti ruski delni napadi odbiti. Živahnejše bojno delovanje pri armadi nadvojvode Jožefa Ferdinanda.
Na Italijanski in balkanski fronti nit novega.
Turška bojišča. — V Iraku angleški nribliževalni poizkusi odbiti. — Na kav-kaški fronti so boji v zadnjih dneh mani srditi. V obrežnih ozemljih dozdevno mir.
HemšUo uradno porotno.
BERLIN, 8. (Kor.) Veliki davni stan, 8. marca 1916.
Zapadno bojišče. — Proti postojanki. ki smo si Jo zopet pridobUi vzhodno Maison de Champagne, so izvršili Francozi pozno zvečer protinapad. Na zapadnem krilu se vrše Se boji z ročnimi granatami; sicer Je napad gladko odbit. Na levem bregu Moze smo v svrho, da /boljšamo zvezo z novimi črtami, pomaknjenimi desno reke na iužna pobočji Cote de ToJon, Poprovega grebena in Douaumoeta, zavzeli z naskokom postojanke sovražnika na obeh straneh potok-Forges pod Bethincourtom in sicer v ši rini 6 km b globočinl nad 3 km. Va^i Forges in Regneville in višina Vranje** gozda in Malega Cumieresa so v naših rokah. Protinapadi Francozov proti ju ž nim delom teh gozdov so bili krvavo odbiti. Velik del posadke zavzetih postojan! Je padel, neranjenl ostanek, obstoječ iz 58 oficirjev in 3277 mož. Je bH ujet. Vrh tega smo uplenili 10 topov in mnogo drugega vojnega materijala. V VVoevnt Je bi! sovražnik pregnan tudi iz zadnjih hiš v Fresnesu. Število tamkaj napravljenih ujetnikov je narastlo na 11 oficirjev ir preko 700 mož; uplenjenih je biio par strojnih pušk. Naša letalska brodovla sc metala bombe na kraje zapadno Verduna, kjer se nahajajo sovražne čete.
Vzhodno bojišče. — Na več točkah fronte so bili odbiti ruski delni napadi. Železniško progo Ljahovlčl (Jugovzhodno Barov ičev) — Luninec, na kateri ie bil opažen močen železniški promet, so naši letalci napadli z dobrim uspehom.
Balkansko bofišče. — NičnO-
vega.
Vrhovno armadno vodstvo.
Francosko uradno poročilo.
DUNAJ, 8. (Kor.) Iz vojnega poročevalskega stana se javlja: Poročilo irancoske-ga generalnega štaba dne 7. marca.
Zapadno Moze so zamogli Nemci s pomočjo srditega obstreljevanja v okolici Regnevilla prodreti in priti ob železniški črti naprej. Z jako srditim, v istem tre-notku izvršenim napadom na višino 265 so se zamogli polastiti te višine. V oddelku Fresnesa smo se umaknili do vznožja Cotes Lorraines.
PARIZ, 7. (Kor.) Agence Havas javlja: Sovražnik kaze še vedno na levem bregu Moze trdovratno voljo, da prebije našo fronto. Danes divja njegova težka artiljerija. Njegovi pehotni boji se podvojujejo med Bethincourtom in Mozo, ob velikem kolenu reke severno Verduna. Vse ozemlje je vrh tega ugodno za nemške poizkuse, ker je naraščenje reke, ki je na posameznih mestih 1000 m široko preplavila ozemlje, napravilo ceste nedostopne. Radi tega smo morali opustiti vas Forges in ponoči tudi grič 265, da se krepko u-trdimo v pripravljenih postojankah pri Mort Momme, ki se še vedno upira najsrditejšim naskokom. Vzhodno Moze Je poizkušal sovražnik po silni topovski pripravi nenaden napad na naše postojanke v ozemlju gozda Haudiomont, a brez uspeha. V VVoevru je sledil bombardiranju, ki se je pričelo v oddelku Fresnesa. nedaleč od Epargesa, tekom dneva močen pehoten napad, pri katerem se je sovražniku za ceno strahovitih žrtev posrečilo prodreti v vas. Vendar pa je ostalo zanimanje za bitko koncentrirano na levi breg Moze in kot Moze severno Verduna, kjer bodo Nemci gotovo izvršili skrajne napore, ki pa jih bodo znali naši hrabri branitelji obrezuspešiti kakor prejšnje.
Napad nemških letal na Anglijo.
LONDON, 7. (Kor.) Vojni urad poroča, da so vrgla sovražna letala pri napadu v noči od 5. i.a 6. t. m. 90 bomb. Bombe so bile, kakor se je pokazalo, spuščene le na kmečke okraje. Povzročena ni bila nobena voiaška "koda bodisi kterekoli vrste. Zadete so bile le civilne osebe. Ena oseka, ki je bila poprej naznanjena kot ra-
Potopijeni parniki.
LONDON, 8. (Kor.) Iz Lowestofta se oroča: Parnik »Dayspring« je bil v Severnem morju potopljen. Posadka je bila
rešena.
Anertiko-nemiki spor.
\VASHINGTON, 7. (Kor.) Razvoj v krogih kongresa vladajoče zmešnjave o vprašanju oboroženih ladij se je osredotočil na Bryanove korake. Član za stopniške zbornice Palev je priredil v čast Bryanu zajtrk, h kateremu je bilo povabljenih kakih dvajset članov kongresa, katerih večina je odločno za svarilno resolucijo. Poslovniški odsek zastopniške 'bonice je sklenil, da se v torek pripusti poldrugourna debata, ali naj se prejme predlog, ki dovoljuje, da se splošna razprava o Maclemorejevem predlogu po-laljša na štiri ure. Ce zbornica sprejme predlog, se bo vršilo drugo glasovanje o zaključenju razprave o predlogu, da se Maclemorejeva resolucija predloži zbornici. Javlja se, da bodo republikanci glasovali proti vsakemu poslovniškemu predlogu, kakor tudi proti vsem korakom, ki ^redo za oviranjem svobodne razprave. Vodja republikancev, Mann, je napovedal v zbornici, da je odločno proti razpravljanju stvari v zastopniški zbornici. Zbornica mu je glasno odobravala, ko je napadal one Amerikance, ki bi s potovanji na oboroženih ladjah zapletli državo v vojno. Govornik je dejal: Upam, da naši državljani nikdar ne pridejo do vprašanja, ali naj se bojujejo, ker nas kak norec spravi v zaplet, vkrcavši se proti plačilu 'ia oboroženo ladjo, v nevarnosti, da bi bil ustreljen. (O Maclemorejevem predlogu doslej še ni nikake vesti.)
WASHINGTON, 7. (Reuterjev urad.) 'astopniška zbornica je z 256 proti 160 glasovom sklenila omejitev razprave o resoluciji glede podvodniške vojne, ki je sodobna resoluciji, po Goreju predlagani s senalu.
BERLIN, 8. (Kot.) Poslovni predlog, ki :asovno omejuje plenarno debato glede predloga na odgoditev resolucije Mac-lemores glede potovanja Am eri kan cev na oboroženih ladjah, je bil sprejet z 271 proti 138 glasovom. Glasovanje reprezentančne zbornice, kakor tudi one senata glede resolucije Gore pomeni, da gre večina obeh zbornic Wilsonu na roko in se ga z delovanjem kongresa toliko časa ne bo oviralo, dokler ne bodo rešena diplo-matična pogajanja z Nemčijo. V debati o predlogu je rekel Mann, voditelj republikancev, da hoče predsednik, ako smo prav informirani, slišati naše mnenje o vprašanju potovanj Amerikancev.
BERLIN, 8. (Kor.) Zastopnik Wolffo-vega urada v Newyorku poroča: Reprezentančna zbornica je odgodila resolucijo, ki predlaga svarilo državljanom Unije pred potovanjem na oboroženih trgovskih ladjah vojskujočih se držav, z 276 proti 143 glasovom. _
Niift uradno poročilo.
DUNAJ. 8. (Kor.) Uradno se objavlja: 8. marca 1916, opoldne.
Rusko bojišče. — Na frootl armade generalobersta nadvojvode Jožefa Ferdinanda ie bilo tudi včeraj od časa do časa bojno delovanje živahnejše. Sicer nobenih posebnih dogodkov.
Italijansko in jugovzhodno bojišče. — Mir.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer. fml.
Italijanska zbornica.
ZUERICH, 8. (Kor.) Na včerajšnji seji italijanske zbornice je bil po mestoma zopet vznemirljivi debati, v katero je posegel tudi ministrski predsednik, pri poimenskem glasovanju sprejet z 281 proti 25 glasovom njegov predlog, da naj se o resoluciji Vigna glede zboljšanja podpor rodbinam vojakov razpravlja šele po šestih mesecih.
RIM. 8. (Kor.) Kralj je prispel semkaj in je takoj konferiral z ministrskim predsednikom Salandro, z ministrom za vijanje zadeve Sonninom in vojnim ministrom Z u pel lijem.__
S turskih »o]l£
CARIGRAD, 8. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Fronta v Iraku:
Odbili smo vse poizkuse sovražnika, da bi se približal našim postojankam v pasu Felahie. Pri Kutelamari nobene izpre-membe. — Kavkaska fronta: Boji, ki so se razvili tu, so v zadnjih dneh zgubili na srditosti. V obrežnih ozemljih vlada dozdevno mir. — Dardanelska fronta: Protiogenj naše artiljerije je napravil demonstrativni oeenj, ki Je bil otvorjen s pomočjo opazovanj letal par-krat po sovražnih vojnih ladjah proti o-brežju dardanelskih ožin, brezuspešen. Dve sovražni križarki ste bili pri tem zadeti. Delovanje naših letalcev je oviralo poizvedovalne poizkuse, ki so jih izvrše-
vali v presledkih sovražni letalci nad mor- j skimi ožinami. Sovražni letalci so pobegnili, ne da bi se spustili v boj. tako) ko so se približala naša bojna letala.
Podaljšanje vojaške obveznosti do 50. leta na Turškem.
CARIGRAD, 7. (Kor.) Zbornica je sprejela zakonski načrt, ki podaljšuje službeno obveznost do 50. leta.
Enver paša v Medini.
CARIGRAD, 7. (Kor.) Podgeneralissi-mus in vojni minister Enver paša je prispel dne 3. marca v spremstvu poveljnika IV. armadnega zbora Djemal paše v Medino, kjer jima je bil prirejen sijajen sprejem.
Fantastična poročila o položaju na Bolgarskem.
SOFIJA, 7. (Kor.) Angleško časopisje razširja neprestano fantastična pocočila o poiožaju na Bolgarskem. Tako poroča »Daily Telegraph« o nekem gibanju proti kralju Ferdinandu in ministrskemu predsedniku Radoslavovu. »Times« zagotavljajo, da je bolezen kralja Ferdinanda domišljava pretveza, da se mu ni treba vrniti v Sofijo, kjer je njegovo življenje v nevarnosti. Na drugi strani zatrjuje list. da so bolgarske tolpe pod vodstvom oficirjev vdrle na grško ozemlje, kamor je pobegnilo 800 dezerterjev 11. bolgarske divizije. Vsa ta poročila izdajajo le tajne želje sovražnih žurnalistov, ki hočejo neprestano varati svoje čitatelje z izmišljenimi nemiri in uporu_
Nevtralftetna debata v švicarskem narodnem svetu.
BERN, 7. (Kor.) V narodnem $vetu se je danes nadaljevala debata o nevtrali-tetni politiki zveznega sveta. Biihlmann (svobodomislec) je izražal začudenje radi malenkostnih vzrokov, ki jih je navedel Secretan za razburjenje romanske Švice. Dogodek v Lausannu z nemško zastavo ni bil tako nedolžen, kakor ga je opisoval Secretan. Ako bi bila v Zurichu sneta francoska zastava, bi se to gotovo ne smatralo za nedolžno stvar. Kakor so Romani ponosni na francoski jezik in kulturo, smo tudi mi švicarski Nemci nič manj ponosni na neniški jezik in kulturo. Žalibog moramo Secretanu vkljub izjaviti. da se je med Romani pojavilo sovraštvo proti vsemu, kar je nemško, do-čim ni v nemški Švici padla nobena žaljivka proti Franciji. Govornik je končno odločno branil načelnika generalnega štaba proti napadom in je končal z odobravanim pozivom na edinost med Nemci in Franko-ltalijani, da se da Ev ropi vzgled, da zamoreio razna plemena mirno živeti in delati skupaj. Borella (tesinski svob.) je govoril italijanski. Grajal je tendenco vojaške oblasti, da vposega v pravice civilne oblasti, in je končno isto-lako odločno nastopil proti teorijam, ki nasprotujejo državnemu temeljnemu principu striktne nevtralnosti. Tesinci imajo popolno zaupanje do zveznega sveta. Oni hočejo kot pravi Švicarji na korist domovine skupno delovati z drugimi jezikovnimi plemeni. Seja je bila nato odgodena na jutri.___
Zaplenjene nemške ladje v portugalskih kolonijah.
KAPSTADT, 7. (Kor.) Vlada v Loren-zo Marquez je zaplenila v nedeljo štiri nemške ladje in sicer ladje: Admiral, Essen, Kronprinz in Hof. Okoli 400 oficirjev in mornarjev je bilo interniranih.
BILBAO, 7. (Kor.) Semkaj-, je prispelo 90 nemških oficirjev in mornarjev. Izjavili so, da so pred zapustitvijo ladij napravili stroje nerabne, da preprečijo, da bi se Portugalci posluževali ladij.
Predsednik dume v avdijenci pri carju.
CARSKOJE SELO, 7. (Kor.) Car Nikolaj je sprejel predsednika dume Rod-zjanka v daljši avdijenci. Rodzjanko je izročil poročilo o delovanju dume.
Poštni promet med Avstrijo in varšavsko gubernijo.
DUNAJ, 8. (Kor.) Dne 5. marca je bil otvorjen poštni promet med Avstrijo in varšavsko generalno gubernijo, tako da je sedaj dovoljen poštni pomet z onimi deli Poljske, ki so v avstrijski in nemški upravi. Brzojavni promet tačas v Varšavo ni dovoljen.	_
Velikonočni prazniki za vojaške osebe.
DUNAJ, 8. (Kor.) Za spoznavalce vseh krščanskih konfesij so, v kolikor dovoljuje to služba, prosti: 21. dan aprila, potem popoldne 22. in 23. aprila novega stila. Za izraelite 17., potem 18. in 19. april novega stila. To velja tudi za vojna uiet-niška taborišča in delavnice izven taborišč.
Oertunskn bitka.
Francosko uradno poročilo, izdano 6. marca ob 3 popoklne, pravi: Ponoči ni bilo severno Verduna pehotnega delovanja. Srdit artiljerijski boj na levem bregu Moze, s prekinjenji v odseku za-
padno Douaumonta. V Woevri so naše baterije živahno obstreljevale sovražne dohodne točke. Na ostalem delu fronte Je noč potekla mirno. — Istega dne ob 11 zvečer je poročal francoski generalni štab': V Sampanji so Nemci začeli napadati in so neko gorečo tekočino metali proti našim postojankam med Mont Tetu m Maison de Champagne. Na našem desnem krilu smo zadrževali sovražnika s svojim zapornim ognjem in ni mogel udretl iz svojih jarkov. Na levi, v okolici Maison de Champagne, je mogel vdreti v majhen del namaknjenega jarka. V Argo-nih smo v okolici Courtes Chaussćes razstrelili mino, ki je razdejala nemško postojanko. Zasedli smo južni rob rupe. Med Haute Chevaucher in koto 285 se je sovražnik po razstrelbi dveh min mogel ustanoviti na nekaterih točkah naše prve črte. Vnel se je boj, tekom katerega smo vrgli sovražnika iz naših jarkov in se polastili ene strani rupe. Naša artiljerija je bila zelo delavna v vsem odseku zapadno Moze. Na fronti med Bethincourtom in Mozo so Nemci po srditem, vse dopoldne trajajočem obstreljevanju naperili močan napad proti Forgesu, ki se nahaja v naši namaknjeni črti. Tekom zelo živahnega boja so se mogli polastiti vasi. Več poizkusov, da bi prodrli pri griču Oie, smo zatrli s svojimi protinapadi, ki so vrgli sovražnika nazaj v Forges. Vzhodno Moze od časa do časa prenehajoč artiljerijski boj. V Woevri srdito obstreljevanje brez pehotnega delovanja v okolici Fresnesa. Zapadno Pont a Moussona je naša artiljerija povzročila znatno škodo na nemških napravah v juryskem gozdu.
Tako torej je bitka pri Verdunu že dovedla do srditih bojev na zapadnem bregu Moze in sicer Forges-Malincourtu, ki so se za enkrat končali z zavzetjem vasi Forges po Nemcih. Za gričevje južno te vasi se še vrše boji. Jasno je, da so ti boji prav posebnega pomena za nadaljnji razvoj dogodkov na vzhodnem bregu Moze, kjer se je posrečilo Nemcem, da so zavzeli vas Fresnes in se tako zopet še dalje približali južnovzhodni verdunski fronti ter ogrožujejo francoske postojanke pri Les Esparges.
Vas Fresnes je oddaljena od jugovzhodne verdunske vogelne utrdbe Ro-zellier v zračni črti enajst kilometrov. Vas Les Esparges leži proti jugozapadu od Fresnesa, oddaljena kake štiri kilometre. Odtod bi bilo do zaporne utrdbe ob Mozi, Oenicourta kakih enajst kilometrov. Fort Genicourt pa je oddaljen od najjužnejšega forta zunanjega verdun-skega pasu, Haudainville, sedem kilometrov. Ce bi se torej posrečilo Nemcem prodreti od Fresnesa in Les Esparges teh enajst kilometrov proti zapadu, bi bil Verdun popolnoma obkoljen z vzhodne strani. Ker pa leži~ vas Forges na levem, zapadnem bregu Moze in se je z zavzetjem te vasi po Nemcih pomeknila nemška fronta tudi na zapadnem bregu reke za kake tri kilometre dalje proti jugu, proti Verdunu, tako da je nemška fronta tudi tu oddaljena v zračni črti le Še kakih osem kilometrov od prvih dveh fortov verdunskega zunanjega trdnjav-skega pasu, Marrd in Bois Bourrus, preti Verdunu tudi popolna obkoiitev s severne strani na obeh straneh Moze.
V Verdun vodijo sicer na zapadni strani Moze tri železniške proge, vendar je pa za nadobavo ojačenj in sploh za vojaško porabo Francozom na razpolago samo ena, kajti ono od severa pre-sekuje nemška fronta sedaj pri Forgesu, ona od juga pa je že od jeseni leta 1914. sem presekana pri St. Mihielu. Resnica pa je, da je Verdun kljub temu zvezan po oni edini železniški progi, ki vodi proti zapadu in ki se kmalu pred Verdunom razcepila na vse strani, v dobri zvezi z zaledjem. Resnica je tudi. da je francoskemu vojskovodstvu na razpolago ogromen avtomobilski park, s katerim more vsak ča* oremeščati velike mase vojaštva z ene točke fronte na drugo. Ali bodo vsa ta prometna sredstva zadostovala za transporte dovoljnih ojačenj na vse strani verdunske fronte, pač šele pokaže bodočnost: vendar pa ie treba nepristranski konstatirati že danes, da se francoska fronta nevarno drobi na treh krajih obenem in -a se nemški obroč sicer polagoma, a vendar vedno trdneje oklepa okoli te za ves nadaljni razvoj vojne na francoskih tleh tako velevažne postojanke.
Kakor izhaja iz nevtralnega časopisja, posebno švicarskega, smatrajo tudi francoski vojaški kritiki položaj pred Verdunom tudi Še nadalje za skrajno resen. Skoraj v vsem francoskem časopisju se izraža bojazen glede novih iznenadenj in pa da Nemci še dalje raztegnejo svojo fronto proti Verdunu. Vendar pa izhaja iz sedanjega treznejšega razmatranja dogodkov pred Verdunom, da se izgube ne cenijo več tako visoko, kakor prve dni bitke. Tako poročajo londonske »Times« iz Pariza, da vkljub velikim obojestranskim pripravam in ogromni uporabi municije vendar niso bile izgube pred Verdunom doslej tako velike kot pa v yser-ski bitki. Boji se pred Verdunom ne raztezajo tako na široko kot so se v ome-
njeni bitki, napadi se izvršujejo sicer zelo drzno in pogumno, a vendar previdno in ne s takimi ogromnimi masami moštva, ki naj bi nasprotnika kar poplavljale s svojim številom. Zato tudi nemške izgube niso tako velike kot so pa bile v prejšnjih bitkah. Francoske izgube pri nemškem naskoku ceni dopisnik lista »Times« na 30.000 mož.
V precejšnjem nasprotju s temi vestmi pa je vest, ki prihaja iz Amsterdama in sicer baje iz Le Havra preko Londona, in ki pravi, da število ranjencev iz bojev pri Verdunu vedno narašča in da morajo v Le Havru napravljati zasilne bolnišnice. Rezerve, ki so jih Francozi odvedli pred Verdun, da so deloma obstojale iz polkov, sestavljenih iz 17 do kletnih novincev, katerih izvežba še ni bila popolnoma končana. Ta vest se nam zato zdi precej neverjetna, v drugem delu namreč, ker si ne moremo misliti, da bi bik) sploh kako armadno vodstvo tako nespametno, da bi, vedoč, da ima pred seboj elitne čete sovražnikove, kar se je tolikokrat poudarjalo v francoskih poročilih, takim četam postavljalo nasproti 17 in 18letne vojaški neizvežbane mladiče. Listi, ki priobčujejo take izmišljotine kot resnico, pač ne pomišljajo, da v veliki meri zmanjšujejo pomen uspeha in vrednost žrtev nemške armade, če bi si bile njene elitne čete z vsekakor Ute ravno majhnimi žrtvami v resnici priborile sedanje uspehe pred Verdunom v tako ljutih bojih s-takimi nasprotniki. In kak naj bi bil potem končni izid, če postavijo Francozi proti Nemcem čete, ki so, ravno tako kot nemške, ojeklenele v več kot poldrugoletnih krvavih bojih? Cemu torej vzbujati dvome namesto trdnega zaupanja v bodočnost in končno zmago pravične stvari? Podcenjevanje sovražnika je že večkrat dovedlo do nevarne samoprevare, in to vedo prav dobro tisti, ki mu stoje nasproti lice v lice, pač pa najbrž ne tisti, ki iz varnega zapečka pošiljajo v svet vesti, ki nosijo na sebi že od daleč viden pečat v senzacijske namene izmišljene neresnice.
Taki glasovi se nam zde tem manj u-pravičljivi, ko vendar ves svet presoja dogodke pred Verdunom silno resno. Tako piše tudi »Novoje Vremja«, da se more verdunska bitka smatrati za odločilni) bitko vojne in da je od njenega izida odvisen konec vojne. Ruska javnost se po poročilih iz Kodanja Čudi, kako, da ruske armade sedaj mirujejo tako popolnoma in ne store ničesar, da bi s krepko ofenzivo vsaj kolikortoliko poizkušale razbremeniti zaveznika. — Ne vemo, ali bi bila izvršitev te misli res odločujočega vpliva na operacije na zapadni fronti, če je resnična vest milanskega »Secola«, ki jo je dobil od svojega pariškega poročevalca in ki pravi, da ententa še ni gotova s svojo artiljerijsko opremo, da bo delo francoskih, angleških in amerikanskih tovaren končano šele v dveh mesecih in da bo potem Francoska imela toliko težkih topov, da bo končni poraz Nemcev zagotovljen. Za sedaj da francoski topovi zadoščajo za obrambo, v bodoče pa da za-gotove zmago.
Vprašujemo le, ali po dveh mesecih ne bo že stvar morda prepozna glede na dosedanje sicer počasno, toda zato tem sigurnejše napredovanje Nemcev?
Položaj.
8. marca.
Predvčerajšnja seja Italijanske komore nam je pripravila veliko in v nekem pogledu neprijetno presenečenje. Prekrižala je našo domnevo, ki smo jo izrazili včeraj na tem mestu, domnevo namreč, da vkljub veliki in očitni ozlovoljenosti proti kabinetu Salandra in njegovi politiki nikdo noče jemati nase odgovornosti, da bi hotel v sedanjem trenotku ojstro križati vladi poti. A to ravno se je zgodilo v predvčerajšnji seji. Padale so ojstre besede in bilo je viharjev. To parlamentarno atako so uprizorili oficijelni socijalisti sami. Takoimenovani reformni socijalisti seveda niso sodelovali. Naravno, ker ti socijalisti so z nekako takim uverjenjem, zvestobo do programa in do vrhnih glavnih načel, in — doslednostjo, kakor je bil n. pr. Barzilai — republikanci. Bil je republikanec, sedel je na skajni levici in sedaj je — minister monarhiške Italije! Reformni socijalisti pa so nacijonalisti najčisteje vode in priganjači Salandre vsaj v stvari vojne. Kakor rečeno: le par socijalistov, menda kak tucat je zadoščalo, da so provzročili vladi in zbornici velik fiasko. Vlada se je srdito upirala vsaki razpravi o interpelaciji radi nedostatnosti podpor rodbinam vpoklicanih vojakov, češ, da bi razprava pomenjala nezaupnico vladi. Interpelanti pa so vztrajali pri — nezaupnici. Ker pa so bili — seveda — v manjšini, so zahtevali, naj se konstatira sklepčnost zbornice. In zgodilo se je nekaj, kar ne bi se menda zgodilo v takih časih v nobenem parlamentu sveta: predsednik je moral konstatirati, da je zbornica nesklepčna in je zaključil sejo! Ali je tu le nemarnost ali pa nedostajanje vsake zavesti o svoji dolžnosti in odgovornosti v večini?! (Ker naloga večine
t $rm H.
.CDH905T" Mtv. 6&
▼ Trstu dne 9. marca, 1916
Je, da skrbi za sklepčnost). To bi invol-viralo najstrožjo obsodbo veČine nad samo seboj. Ali pa tisti poslanci, ki niso došli v sejo, niso prišli za to, ker niso hoteli pomagati vladi v tej zadregi, ker ne soglašajo žnjo! To bi bila zopet grozna moralična pljuska za Salandra in njegovo politiko. Ne, nikjer, v nobenem parlamentu na svetu se ne bi moglo zgoditi da bi se večina, ki nosi odgovornost za vladno politiko, v takih, ne le za vlado, ampak tudi za deželo težkih časih, tako izogibala vršepiu svoje naloge, pa bilo to iz nemarnosti, ali pa iz zavratnosti napram svoji lastni vladi.
Drastično je označil poslanec Ciccoti te razmere v italijanski komori, obdol-živši jo, da nudi prizore karnevala. Po njegovem ne gre tu za nemarnost, marveč za zavratnost poslancev večine nasproti vladi, kajti vzkliknil je, da zbornica podpira vlado nekako tako, kakor »vrv obe-šenca«, vsled česar ne more imeti vlada ne avtoritete, ne dostojanstvenosti. Mislimo, da je slika vladnega položaja dobro zadeta: SaJandra je brez avtoritete, brez zaupanja tudi pri mnogih poslancih, ki so ga podpirali doslej. »Secolo« očita vladi, da ne more prenašati nobene kritike. Mesto da bi se bil Salandra obrnil proti socijalistom, je v svoji jezi grozil vsej zbornici z odgodjenjem, ker se boji razprav o vladni politiki. S tem pa je dosegel ravno nasprotno: odslej se bo šele prav razpravljalo. Vlada, ki ima tak strah pred glasom parlamenta, se je že sama obsodila. Plete se vrv, na kateri — obvisi!! Ali s tem je verno izraženo tudi razpoloženje v deželi: vse je ozlovoljeno, vse ogorčeno, vse zastrupljeno. Vlada se boji besede parlamenta, a veČina pušča vlado na cedilu, ker si ne upa odkrito nastopiti proti njej. Kako naj se' tak položaj, v temeljih izpodjeden po črvu ogorčenja in nezaupanja, še sanira?! Mislimo, da se ne more. Dan polnega plačila sicer še ni prišel, ali to »nekaj na račun« je že dobil gospod Salandra. Seda} ve, da mu je opozicija napovedala neizprosen boj, a zanesljivost večine da je taka, da je ne more postaviti v svoje račune kot sigurno postavko. O. Salandra že visi na vrvi, o kateri je govoril poslanec Ciccoti. Ob takih razmerah so Salandra, Sonnino in drugi vojni hujskači pognali deželo v tako težak in silen boj. Ali se more to končati brez silnih in morda tudi katastrofalnih pretresljajev v deželi sami?! Težko so obremenili svojo vest, težko so se pregrešili proti zahtevam resnične ljubezni m zvestobe, do domovine in pravih interesov naroda, in težak bo odgovor, ki ga bodo morali dajati narodu za svoja dejanja!
Razumljivo je torej, da skuša Salandra odlagati dan obračuna. Ko so prišli k njemu voditelji levice z vprašanjem, kdaj misli dati zbornici pojasnil o vnanji politiki, je odgovoril, da zaželjena pojasnila poda začetkom — aprila. Dal si je torej mesec dni odloga. Ali tudi meseci minevajo in hitro pride dan, ko bo g. Salandra morda zopet — prosil odloga, ali pa se kriza, ki je že tu, začne radikalno reševati.
Tudi mi smo po drugih listih posneli vest, da se v Grški pripravlja ministrska kriza, ki prinese izpremembe na vladi. Vladna glasila oporekajo najodločneje tem vestem, naglašujoč, da je to izključeno, dokler ostane položaj na Balkanu tak, kakršen je in dokler so razmere do en-tenie normalne! Normalne razmere? To je pri Grški v sedanjem nje položaju jako omahljiv, kalen pojm. Vprašanje je, kake morajo biti razmere, da jih smatra ententa za »normalne«?! čim nenormalneje so po nazorih ostalega sveta, tem »normal-neje« so za entento. Potemtakem bi Sku-ludis ostal tako dolgo na krmilu, dokler ne bo Grška skušala odpraviti — nenormalnosti sedanjih odnosajev. In potem se povrne — normalnost s kakim Venize-losom.
Zopet se oglašajo glasovi o neki akciji za mir. Mirovna ekspedicija Amerikanca Forda nameruje na sestanku ministrov nordijskih držav v Kodanju predložiti prošnjo, naj se skliče konferenca za mirovna pogajanja, ki naj bi se je udeležile vse nevtralne države. Vojskujoče bi bilo pozvati, naj predlože svoie vojne cilje. Župana Stockholmska pa sta stavila v državnem zboru predlog, naj ali Švedska sama, ali pa v sporazumu z Dansko in Norveško poprime inicijativo za oficijelno mirovno konferenco malih držav, ki da bodo dobrodošla tudi vsem vojskujočim se strankam. Plemenitemu namenu vsa čast, ali vere nimamo nobene, da bi imel zaželjenega uspeha. Preveč se je že razširil ,plamen in požgal je preveč vrednosti naroda, da bi ga mogle pogasiti ga-silnice takih malih nevtralcev. Se globlje bodo morali — kakor vse kaže — narodi izprazniti kupo grenkobe in trpljenja.
Portugalska In NemEUa.
Merodaini dunajski krogi že več dni itiso dobili nobenega poročila iz Portugalske, ker zaustavljajo Francozi vse portugalske poštne pošiljatve. celo take
uradnega značaja.
Vsekakor je jasno, da se je portugalska vlada, katere vodilna osebnost Af-fonso Costa je mož izrazito ententofil-skega mišljenja, pričela vdajati angleškemu pritisku, ki je postajal vedno sil-nejši. Seveda pa na drugi strani še vedno ni res. da ima Affonso Costa v deželi popolnoma svobodne roke. Zadostuje naj. da omenimo, da je bivši portugalski vojni minister Pereira d'Eca, ki je proti vsaki vojaški aventuri, sedaj vojaški guber-ner v Lizboni in kot tak najvplivnejša vojaška osebnost v državi. Vrh tega Je sedanji vojni minister, čeprav se nahaja v kabinetu Costa, zaupnik Pereire
dTcasa. Prebivalstvo samo je v pretežni večini za mjr in simpatije do Anglije, ki izrablja Portugalsko £e stoletja, niso nič kaj velike. Toda Portucalska je slaba in se mora prilagoditi marsičemu, kakor Grška. Anglija je zahtevala izročitev na Portugalskem se nahajajočih nemških trgovskih ladij in lahko bi se mnogo razpravljalo o vprašanju, ali bi ne bik> za Portugalsko dostojne je, da bi si pustila odvzeti od Anglije ladje nasilnim potom, kakor pa da jih je sama zaplenila. Na drugi strani je dejstvo, da je bila po nem-ško-portugalski trgovinski in reciprocite-tni pogodbi Portugalska upravičena, da rekvirira nemške ladje, seveda to le po predpisanih modalitetah, po katerih se pa ni ravnala. Odtod tudi oster nemški protest.
V nobenem slučaju pa seveda ni pričakovati, da bo dala Portugalska Angliji na razpolago vse zaplenjene ladje, ker jih sama nujno potrebuje. Običajno se jako podcenjuje portugalski prekmor-ski promet. Ne glede na promet s svojimi kolonijami, ima dežela znatno trgovino tudi z ozemljem amazonskega veletoka, kajti trgovina Brazilije je v veliki večini v rokah Portugalcev ali pa ljudi portugalskega pokoljenja in ti seveda podpirajo močno rnatemo deželo. Odtod znatna transitna trgovina Portugalske. Ona dobiva iz Evrope, tudi iz Avstrije, mnogo blaga, da ga izvaža dalje v Brazilijo, od katere dobiva na drugi strani kavčuk, kakao in druge deželne produkte za prevoz v Evropo. Ta trgovinski promet zahteva seveda mnogo tonaž. Pred vojno ste preskrbovali promet Portugalske z Afriko dve nemški družbi in sicer »Deutsch-Ostafrika in Wormann-Lmie«, ki ste sedaj popolnoma odpadli. Promet z Brazilijo ste izvrševali nemška »Deutsch-Sudamerika in angleška Booth-Linie«. Od teh dveh je prva sedaj popolnoma odpadla, angleška družba pa je službo močno omejila. Upajmo, da bo mogoče stvar morda še poravnati; do hujšega izida, kakor do prekinjenja diplomatičnih odno-šajev med Nemčijo in Portugalsko pa itak ne more priti.
O predzgodovini zaplembe nemških trgovskih ladij potom portugalske vlade, se poročajo iz jako zanesljivega vira še sledeče podrobnosti: 2e maja preteklega leta, skoraj neposredno pred izbruhom krvave revolucije, katere spiritus rektor je bil Joas Chagas, poslanik Portugalske v Franciji m intimen prijatelj Coste, je prišel angleški poslanik k portugalski vladi s ciničnim načrtom, da naj Portugalska v njenih pristaniščih zasidrane nemške trgovske ladje posodi Angliji za prevažanje ranjencev s francoske fronte. Da je stremel angleški poslanik pri tem v prvi vrsti le po tem, da izzove kak konflikt med Portugalsko in Nemčijo, da bi se za-mogli nemški parniki uporabljati potem le za prevažanje municije, čet in drugega materijala, je več kakor jasno. Toda general Pimento de C astro, mož poštenega mišljenja glede dolžnosti gostoljublja, je angleški načrt kar najodločneje odklonil. Energičen nastop Pimenta de Castro je povzročil državni preobrat dne 14. in 15. maja 1915 m padec priljubljenega generala in državnika, kojega kratko vladanje kljub temu, da je bHo neparlamentarno, vendar ni imelo nikdar kakih znakov protinarodne diktature.
šimi otroki, pred našimi otroki morajo letos Soie sprejeti otroke beguncev, male Italijane, ki so bili do včeraj onstran meje, in male Slovence; da te za&io pretvarjati v italijanske državljane, bo našim učiteljem veselje in čast.)
Vsi slovenski otroci morajo hoditi v šolo. UC6 jih pa seveda italijanski .učitelji, ker slovenski smo vsi v prognanstvu.
Tovariš Bandelj Je še vedno v Siciliji. Sicer pa je zanj boljše, ker nima zimske obleke in letna doli zadošča. Pisal je domov nekemu Šmartencu, naj mu pošlje perila in zimske obleke, a dobil je žalostni odgovor, da je vse izginilo, kar je imel, obleka, perilo, le par starih hlač je ostalo na podstrešju. Enaka usoda je zadela mene, skoro vse duhovnike in naše ubogo ljudstvo. Kljub temu se vsi dobro držimo. Zlasti kaže naš kmet, kako prav je imel pesnik, ko je navdušeno zapel, da hrib se omaje in hrast . . .
Res, na naše ljudstvo smo lahko ponosni. Tudi par Članov okrajnega šolskega sveta deli z menoj usodo. O. Marinič je z vso družino v Ivreji poleg Novare, Velušček pa študira nelepe šege in navade normanskih potomcev v Siciliji.
Zdi se mi, da ostanem tu le malo časa. Prosil sem namreč, da me premeste iz zdravstvenih ozirov v Pronzano poleg Novare, kjer je nas župan z družino (Karel Prinčič iz Cerovega, op. prepisovalca). Za nervozne ljudi ni tukajšnje podnebje. Iz Sicilije grede, sem si ogledal Palermo, Neapelj in Rim, upam, da se na drugem potovanju lahko ustavim v Luki, Pizi, Genovi, Milanu in Novari.
V glavnih potezah sem naslikal svoie zgode m nezgode. Mnogo zanimivosti imam še v svoji potni torbi, toda o teh bom smel govoriti le tedaj, ko bom dihal sveži zrak ljube zmagoslavne domovine.
K sklepu se Vam odkritosrčno zahvalim za bodriine besede, ki ste mi jih izvolili nasloviti v dnevih težke izkušnje. Prepričan sem, da se veliki cilji dosežejo le z velikimi žrtvami, in v tej zavesti ponosno polagam tudi jaz svoj obolus na oltar velike matere domovine. V znamenju boljše bodočnosti, ki, so nam jo dogodki zajamčili, pozdravlja vse cenjene tovarišice in tovariše ter se klanja
Vam vdani	Likar.
Venift sesti.
Slovenski sorlikl Internirane! v Italiji.
Začasni okrajni Šolski nadzornik v Ajdovščini, g. Franr Sivec, je prejel od bivšega nadučitelja v Števerjanu pri Gorici, g. Ladislava Likarja, katerega so Italijani že takoj ob začetku vojne z Italijo internirali in odposlali v Italijo, naslednje zanimivo pismo:
Florenca, 11. jan. 1916.
Velecenjeni gospod nadzornik!
Vaše cenjeno pismo z dne 8. novembra sem prejel danes, toda ne v Maršali, ampak v Florenci, kjer se nahajam že čez dva meseca. Djali so me v lepšo kletko, kakor je Maršala, in zato nekoliko lažje pojem »ujetega ptiča tožbo«.
Za popolno brezposelnost, ki mi je dolgih šest mesecev morila duha, sem našel v mestu umetnosti obilne odškodnine. V Florenci se človek ne dolgočasi, če ima le količkaj smisla za umetnost. Samo GaJ-leria degli Uffici z mojstrskimi deli Tizi-ana, Fra Angelica, Zippia itd. je neusahljiv vir krepila in tolažbe za žejno in potrto dušo. Potem pa še druge galerije, muzeji in umotvori! So trenutki, ko človek pozabi na ujetništvo. Seveda le trenutki, zakaj tudi ob uživanju umetnosti se kmalu pojavi reakcija. Domovina mili kraj!
Srečen sem, da stanujem v slovenski družbi. S čč. gg. Uršičein in vikarjem Franketom smo si napravili lastno ekonomijo. Kuha nam postrežnica č. gosp. župnika. Hrana ni posebno draga, ker so cene razmeroma nizke. Kilogram soli stane 70 cent., mesa 4 lire, pečenke 8 lir. Črnega kruha 60 cent., liter kisa 1 lira, vrzo-tina glava 35 cent., druge cene tem primerne. "
Kot šolnika Vas bode gotovo zanimala usoda naših šolarčkov. Števerjanci so razkropljeni po vsej Italiji. Pogostoma se oglašajo pri meni s pismi naši dobri ljudje. Vesel sem, ko vidim, da jim lahko delim tolažbo.
Skrb za vzgojo naše dece je v obče velika. Za to se je zavzel celo sicilijanski list »Ora«, ki dne 10. oktobra doslovno piše: »Coi nostri bambini, prima dei nostri bambini. debbono quest' anno le scuole accoghere i bimbi dei prolughi, i piccoli Italiani, che erano sino a ieri oltre il con-fine e i piccoli Sloveni, di cui i nostri maestri avranno la gioia e 1'onore di comin-ciare a iormare tittadini italiani.« (Z na
Krušna komisija št. 6 se je premestila iz ulice del Castello št. 2 v Capo di Piazza št. 2, pritličje.
Književni jezik in narečia. Ko se je tudi naš mali slovenski narod jel zdrainljati iz narodnega mrtvila in si začel ustvarjati prve skromne pogoje za samosvoje narodno življenje, so drugorodci — bodi iz zlohotnosti, bodi iz predsodkov in nepoznavanja našega naroda, njegovega jezika in njegovih umstvenih sposobnosti — smešili napore vodilnih mož slovenskega narodnega gibanja. Pa tudi med našinci je bilo mnogo skeptikov, ki niso mogli verovati, da bi mogli Slovenci imeti kako bodočnost kot narod in ustvarjati na kulturnem polju Že zato, ker njihov jezik zbog pomanjkanja izrazov za izražanje raznih pojmov in radi njegove okornosti ne more biti porabno sredstvo za književno ustvarjanje. Drugorodci so posebno naglašali, da umetno skovanega književnega jezika ljudstvo ne rnore razumeti in da se tudi narečja v posameznih krajih tako razlikujejo med seboj, da ni misliti na kak skupni književni jezik. Nekoč se je v kranjskem deželnem zboru neki nemški •poslanec — grof Auersperg, nemški pesnik Anastasius Griin, če se ne motimo — rogal, da kaj hočemo mi Slovenci se svojimi zahtevami, ko bi mogel vendar vso našo literaturo v mali culici prinesti v zbornico! Seveda niso vse take zlohotne ali neopravičene sodbe mogle preprečiti našega dela, našega snovanja, našega razvoja in napredka in izpopolnjevanja našega jezika. Skromna je sicer naša književnost tudi danes še, ali narastla je pa vendar le tako, da bi si tudi danes oni. sedaj že pokojni poslanec težko upal priti s takim roganjem. Neka zelo mična in ob enem značilna dogodbica, za jezikovne razmere med Nemci, ki jo je prinesla »Frankfurter Zeitung«, nam je v povod, da se spominjamo gori omenjenih neveljavnih sodb o našem jeziku, posebno pa tistega argumenta o razlikah med narečji v slovenskih krajih. Nemški list pripoveduje: »Pri nekem pruskem vojnem zboru v X. se nahaja bavarska poljska artiljerija. Nekoliko Prusov si je izposodilo od Bavarcev lopate. Bavarci so jim pripomnili: »Miisst aba glei wieda z' ruk brin-ga!« Prusi so vprašali: »Was meenste?« —• Bavarci: »Umi bringa soits es!« — Še se niso razumeli. Slednjič je zaklical eden Bavarcev: »Tutz wit retur!« V splošno veselost so odgovorili Prusi: »A tako, tout de suite retour, oui, oui!« In tako so se Nemci sporazumeli med seboj po — francoski! — Kaj sledi iz tega? Nemci so velik kulturen narod z ogromno književnostjo, ki se je razvila in narastla vzlic dejstvu, da je razlika med narečji tako velika, da se priprosti ljudje ne razumejo med seboj. A vzlic tem razlikam imajo Nemci svoj skupni književni jezik! S tem odpada tudi argument, na katerega so nekdaj opirali svoja roganja našemu jeziku in svojo trditev, da naš jezik ni sposoben za književno delovanje in da je možnost skupnega književnega jezika izključena. Italija se hvali, da Je zibel evropske kubure, Italijani so ponosni na mogočni razvoj svo|e literature. In vendar: koliko narečij imajo v Italiji, a razlika mej njimi je tolika, da se ljudje iz severne in južne Italije ne morejo sporazumeti med seboj, tako, da ni redek dogodek, da morajo na sodne razprave klicati — tolmače!! Je pač tako pri vseh narodih da
imajo različna narečja in lokalizme, ki jih književni jezik ne more in ne sme poznati! In zato si je moral vsak narod v začetkih svojega narodnega vstajenja književni jezik še le ustvarjati, ki ga priprosto ljudstvo ni moglo lahko razumeti, dokler nista šola in javni pouk storila svojo. Tako je bilo povsod, tudi pri vseh danes najbolj razvitih in literarno najbogatejih narodih in tako je bilo in je moralo biti tudi pri nas Slovencih. Tudi mi smo se razvijali in si po istem narodnem zakonu ustvarjali književnost vkljub narečjem. In razvili smo jo tako, da smemo — če ne bo drugih nezgod ali nesrečnih svetovnih dogodkov — pomirjeni in z zaupanjem gledati v bodočnost.
Iz Boke Kotorske. V svojem in v imenu tu nastanjenih prijateljev — pred vojno tržaških stanovalcev — pozdravljam tržaške rojake, posebno in v prvi vrsti pa naše družine. Dan za dnem čitamo v »E-dinosti« pozdrave od različnih krajev, le iz naše Boke ni glasu: Zato se oglašamo, da boste vedeli, da slejkoprej čutijo naša srca za tržaške Slovence in njihovo stvar. Te dni sem govoril s prijateljem, ki je bil na dopustu, in Čudil sem se, ko mi je povedal, da pijejo v moji roistni vasi, v Povirju, Sežani in Danah vino po 1 K 20 vin., dočim je tu 2 K liter. Zakaj ta razlika? Ali nismo vsi enako potrebni? Kdo je temu kriv, da delajo tu civilni kantinerji in krčmarji, kar hočejo. Drugod se morajo trgovci držati predpisanih cen, drugače jih zadenejo ojstre kazni. Ali mislijo uo-tični faktorji, da vojak tukaj ne popije rad kapljice vina? Po mojem mnenju bi moralo biti vino ceneje, nego pri nas doma. Saj je v Trstu n. pr. režija velika dočim imajo tu svoje obrti vsak v svoji hiši.
»Glasbena Matica« v Ljubljani je morala dobrodelni koncert, napovedan za 11. t. m. na korist okrepčevalni postaji za ranjence na ljubljanskem glavnem kolodvoru, radi nepričakovanih ovir preložiti na nedoločen čas.'
Cenik živil na Ruskem. »Slovencu« pišejo: Brat mi sporoča na mojo prošnjo za nekatere cene živil, da stane v Kajn-sku (10. novembra 1. 1.) na drobno (ruski funt je 0'41 kg): Funt mesa (goveje ali svinjsko 8—10 kopejk (kopejka je 2Vz vinarja našega denarja), funt slanine 20—25 kop., funt masla 50—60 kop., funt hleba 4—5 kop., funt rozinov 24 kop., funt bi-škotov 24 kop., eno jajce 3 kop., funt krompirja 1M>—2 kop., funt sira, pol-mastnega 50—60 kop., funt sira Sahara 18—22 kop., funt zmlete kave 1 rubel 80 kop., 20 cigaret III. vrste 8 kop. Pristavlja, da ima tovarniško blago strahovite cene! — Silvester.
Iz Bazovice. Veselica prirejena dne 5. t. m., je uspela v vsakem oziru prav dobro. Zato gre največja zasluga g. pevovodji K. Cibicu. Podpisani se najprisrčneje zahvaljuje v prvi vrsti g. pevovodji, vsem, ki so pri veselici sodelovali, onim, ki so pre-plačali vstopnino, Gospodarskemu društvu za brezplačno prepuščeno dvorano in g. krčmarju za razsvetljavo pri vajah in prireditvi. — Odbor.
Za hrabre branitelje našega ljubega Primorja so darovali: Oojenke zavoda sv. Nikolaja napolnile 6 blazin in zgotovile 12 srajc; g.a Turkova iz škorklje: 2 srajci, 2 p. spodnjih hlač in množino perila za krpe in blazine. — Polovico čistega dobička 46 K 50 v od prireditve rojan-skega »Sokola«, ki se je vršila dne 5. marca, v roke g.e A. Slavikove za nabavo potrebnega perila; v isto svrho g. Grebene 2 K. — Srčna hvala!
Za okrepčevalnice ranjencev so darovali v počastitev spomina Josipa Fabia-nija mesto venca K 30 namestništveni svetnik dr. pl. Fabrizi, namestništveni tajnik Treo, okrajna komisarja baron Dub-skv in dr. Pfeifer in namestništveni konci-pist grof Rossetti.
Za harmoniko 26. polku so darovali: ga. Frančiška Jejčič 2 K, g. Hrabanek 5 K, C. 1 K, dr. T. 1 K, C. 1 K, Igralci 2 K, g.a Perhavčeva 2 K.
■ o	HALI OSLAS		1::
□□ □□		sc računajo po 4 »tot. bes«do, kastno tiskane besede po računajo enkrat več. — N&jtuaujia : pristojbina znaša 40 stotinlc« :	□□ □□
Drobna /a seme se p™^ v unci zoi.t*
126
Na debelo samo za preprodajalce.
Nogavice, sukanec, pipe. milo, gumijeve podpet-n;ke, razni gnnabi, denarnice, mazilo za Cevlj«, električne sveti.jke, baterije, pisemski papir, kopirni svinčniki, zaponke, prstani rdečega križa, krema za brado, žlice, razna rezila, rob«, mrežice za brke, pletenine, srajce, spodnje hlače, ogledala, ustnike, razne glavnike, zaponke „Patent Knopfe" in drugo prodaja JAKOB LEVI, ulica S. Ničel« štev. 19.	62
I OltO kranjske franke razpošilja dokler je aaloge LlI>L Fr. CERAR, Stob pošta Domžale pri Ljubljani.	78
TIntfVPnfrff MIOHKLK-NOKSA. Trst, Corse LlUlIlllIlLil st. 37. Kupuje, prodaja ter izmenjava zlato, !>rebro, platin in briljante po najvišjih cenah.	ttH
Olnosradnlkl!
dve etne, razprodaja po smernih cenah Farr -- i
drnir, Trtnica Komen (c?nr?Sko).	fb
♦ ♦
♦ ♦ ♦ ♦
O
Umetni zobje |
Tu brez CeDustl, Sat« Kron ? in oMkl f
VILJEM TUSCHER
konces. zobotehnlk
TRST, uL Cdseima SI. 13, II. n.
Ordinira od 9 zjutraj do b zvečer.
♦
♦ ♦ ♦ ♦
♦ ♦
t
t ♦
♦
♦
ISTOTL
Namestnik bsroa Fries-Skene je daroval deželnemu pomožnemu odseku za preskrbovanje beguncev .v Gradcu 500 K za begunce iz Primorske.
ZOBOZDRAVNIK	a
Br.J.C ermak
se ie preseli! in ordinira sedaj a
v Trstu, ul. Poste vecchie 12, i vogal ulice delle Poste.
iiiaS]8io!ie?argzi)8Mine.Pl8ia!iira!ij3.
^ UHETfrši Z6S3JE. j
Vsem onim plemenitem osebam, ki so na katerikoli način iz-kazale čast spominu našega nepozabnega	Nil
Josipa

izrekamo podpisane potrtim srcem najiskrenejo zahvalo.
TRST, dne 8. marca 1916.	m
Družine

POGREBNO PODJETJE - H
CORSO 47 (pri trgu della Legna) Telefon
Prevoz nsrlifov v tu- In Inozemstvo. Vrli vsakovrstne pogrebe z najnovejšo moderno upravo. Zaloga vseh mrtvaških predmetov. - Koina inšpekcija v lastnih prostorih zaloge, ulica Tesa Stev. 31. Telefon 14-62.
Zastopstva s prodajo mrtvaSkih predmetov: Na Optinah, v Nabrs2ini ?ri Orehu (Neshere.) - Točna pestreiba. Cene zmerne.
Podjetnik in upravitelj H. STSBISl.
m ■iimiiiiiiiIii imrii—rrrTfnnrn—m—~t"ti—........


Velik prihod
Španskih smokev (fig) v košarah, 200 žakljev čebule, dateljev v zabojih, mandeljnov, pinjolov, suhega grozdja „Sultanina", olupljenih orehov, belega in zelenega mila ter 100 zabojev čokolade.
S. A. DESSILLJ* - Trst
ulka Valdlrivo šiv. 13 in ulica Vienna žtv. 4.
I
...J
*