Za nameček nenavadno hladnemu koncu tedna je v nedeljo še sneg pobelil tudi nižinske predele Slovenije. Na Gorenjskem na cestah sicer ni naredil večjih težav, le na majhnih prehodih ga je bilo toliko, da je bila za vozila potrebna zimska oprema. Sicer pa se na cestah ni obdržal, kot je za prvi sneg — po koledarju še jesenski — tudi običajno. — Foto: F. Perdan feo XXXIII. Številka 85 *«»*itelji: občinska konferenca 8ZĐL Kraaj, Radovljica, Skorja Loka fcjjtt - Izdaja Časopisno podjetje 7**i*aj — Glavni urednik Igor Slavec fltfMuiui urednik Andrej Žalar Direktor UNESCO obiskal Glas Kranj - V četrtek, 30. oktobra, je obiskal Časopisno podjetje Glas Hamdy Kandil, direktor sektorja za informiranje v UNESCO. Z direktorjem oziroma > glavnim urednikom Igorjem Slav- j cem in odgovornim urednikom Andrejem Zalarjem se je po nedavni 21. generalni konferenci v Beogradu pogovarjal o delu podjetja Glas. Zanimal se je tudi za pogoje, v katerih deluje in izhaja pokrajinski časnik Glas, za delo novinarjev, pretok informacij ... Pojasnil pa je tudi, da so bili na konferenci, ki je trajala pet tednov, sprejeti nekateri po- Lmerobni dokumenti o komunikacijah v sodobnem svetu. Kranj, torek, 4. 11. 1980 Cena: 7 din Liat izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva za gorenjsko bedanje jugoslovanske skupščine muda dogovarjanja j je le zanesljivo, da družbenega plana razvoja Jugoslavije do letos ne bomo sprejeli. Tako so ugotovili na zadnjem zase-ti zbora republik in pokrajin zvezne skupščine. Prihodnji mi družbeni plan bo sestavljen iz štirih dogovorov: usmerjanju in usklajevanju tokov družbene reprodukcije, o hitrejšem razvoju manj razvitih republik iz Kosova, do-ekonomskih odnosih s tujino in dogovora o razvoju Jugo-Ijudake armade. Slednji je izjema, da je bilo med republikami -jinama že doseženo soglasje, o drugih treh pa se bo treba še i. Ko so predstavniki zveznega izvršnega sveta na zadnjem _ zbora republik in pokrajin zvezne skupščine pojasnjevali to tiko, so sprejeli nov »vozni red« sprejemanja družbenega - razvoja. Osnutke štirih oziroma treh dogovorov, ki sestavljajo Sfteni-plan, naj bi uskladili do sredine novembra, konec tega meseca k« jfli podpisali. Sredi decembra namerava o njih razpravljati zvezna ■— 1—--------<.hr«vnaval zvezni izvršni svet Meso bo vplivalo na bilance Skrb za preskrbo z mesom, ki so jo gorenjske klavnice po svojih močeh zagotavljale kljub nesorazmerjem v cenah, bo vplivala na letošnje poslovanje klavniških in predelovalnih obratov KRANJ - Redko v zadnjih letih se je dogajalo, da se o zaključnih računih in letnih po- mesece in mesece vlekla nesorazmerja med cenami živine in slovnih hil-™i/~ T----i ST m*** v »»loprodaji in ker so bile klsvnic in , *orcIm»kih klavnice zaradi zahtev po čim ^:Z1C'L^2I^^h^ MW preskrbi z mesom prisil je- konec decembra posredoval v obravnavo m sprejem zvezni skup-i Prihodnji srednjeročni plan bi tako sprejeli do konca aprila ^vm*vzrok za zamudo je počasno dogovarjanje in usklajevanje Jmed republikami in pokrajinama. Najtežje se sporazumevamo o JistettVraVvoju manj razritih republik in pokrajine Kosovo. Največ SSj le o višini prispevka razvitih republik m Vojvodine ter o J. J , ,___~~__x izvitim. V primerjavi z reso- M fonda federacije za pomoč manj razvitim. V pnmerjavi z reso-lavije v prihodnjih petih letih pa bo dokument o razvoja Jugoslavije ^>o o razvoju Jugoslavije v prmounji« y**»> Jugoslavije za prihodnje leto sprejet že letos. Postanka pri sprejemanju družbenega plana razvoja Jugoslavije *pVwitragično, vendar bi bil lahko manjši, če bi bila delegatska •/skupščinaT bolj vključena v njegovo nastajanje, je med drugim J slovenski delegat Marko Bule. Sedaj glavna pozornost pri ft^nirsrednjeročnega plana Jugoslavije ne sme biti usmerjena k anju sreu j e k nfl gkrf) vseblna planskih do- kada! slovenski deleg feat^ Tbt pJa,n8hki,h t°\ WovSlednjo pa bomo dosegli, če bomo delegate vključili bolj kot <*j HblAovanjrdokumenta in znali razločiti kaj je naš skupni *i in kaj so interesi drugačnega značaja. Potem zamuda ne bo %«i«nozloJ J.Košnjek J nismo resneje raspravljali. Če je enemu šlo, je bil drugi v škripcih, ali obratno. Prireja živine in proizvodnja mesa ter njegova predelava je področje, kjer družba ne more najti trajnejših rešitev in tudi cenovnih razmerij, prav tako pa ustreznih dohodkovnih povezav, zasnovanih na proizvodnji, delitvi dela in surovini, v tem primeru živini. Gre za področje, enako verigi. Ko odpove en člen, veriga ne more več služiti namenu. Tudi ob zaključku letošnjega leta in ob obravnavi letnih poslovnih bilanc ter zaključnih računov ne bo brez problemov. Utegnejo se pojaviti primeri izpada dohodka, katerih vzrok tiči tudi v letošnji »mesni krizi«, če jo tako lahko poenostavljeno imenujemo. Dohodek klavnic in predelovalnih obratov bo zanesljivo manjši že zaradi tega, ker surovine ni bilo dovolj in vse proizvodne zmogljivosti niso bile izkoriščene, ker so se - prisiljene kupovati živino po veliko višjih cenah kot pa so kasneje smele prodajati meso. Jugoslovanski mesni dogovor ni zdržal in na slabšem je bil tisti, ki je dogovor spoštoval. Cene živine so besljale, cene mesa pa so bile nadzorovane. V takem primeru je izpad dohodka nujen in pričakovan. Držijo ocene, da je bila Gorenjska ob Ljubljani, ki ima interesno skupnost za preskrbo, kljub pomanjkanju živine med bolje oskrbovanimi deli Slovenije. Klavnice so se trudile vsaj za silo napolniti mesnice. Več sli manj so ostale same. Tistih prodajalcev mesa od drugod, ki se pojavijo na Gorenjskem samo v primerih viškov mesa, sicer pa jih ni pri zagotavljanju trajne preskrbe Gorenjske, tokrat ni bilo. Breme je leglo na domače klavnice in s tem še poostrilo njihovo odgovornost. Položaj je za plete ne jši še zaradi tega, ker moramo kar precej surovine dohiti od drugod. Gorenjska sama seveda problematike preskrbe z mesom in mesnimi izdelki ne bo rešila, lahko pa veliko prispeva k boljši zalošenosti z mesom. Marsikje ima v rokah »škarje in platno«. Predvsem moramo spoštovati dogovore o preprečevanju najrazličnejših špekulacij in enotno nastopiti kot knpei živine v drugih republikah. Na trg mora priti več pišeanejega mesa, za predelavo pa je rešitev tudi uvoz potrebnih količin mesa. Ena od rešitev je tudi ostrejši nadzor nad klanjem telet. Posnemamo je vspodb«devaade in mtlwmmUr*m}* privezovanja telet. To so rešitve kratkoreenejse narave. Na daljše obdobje pa bo treba usklaje-vati cenovna sorazmerja in odnose med mlekom in mesom, zagotavljati stalnost živine v hlevih in mesa v hladilnicah, kar velja še posebej za družbeni sektor, in so vlaga ti v farme, predvsem prašičje, v drugih delih Jugoslavije. Le tako bomo zagotovili, da se letošnji primer tudi v prihodnjih letih ne bo ponavljal. J. Košnjek rezi mladih z zamejstvom Slovenci s te in one strani jugoslovansko ske meje so se srečali v Žirovnici — Po-o poglabljanju medsebojnih stikov — Šolanje prenesti v krajevne skupnosti ^TJkm — Na osnovi pozi-«*ušenj o večletnih srečanjih mladine z mladimi Slo-ftaiije so v republiški kon-Zyeze socialistične mladine 'f- sklenili spodbuditi tudi *°je mladih z obeh strani ■nsko avstrijske meje. Gle-P"*dlog, naj bi se ti mladinci f^ho shajati in se dogovarjati kovanje v raznih dejavno-^bčinska konferenca Zveze «e mladine z Jesenic pred pripravila v Žirovnici prvo mladih iz jeseniške, ra-% škofjeloške, kranjske, tržile, radeljske, dravograj-lto*enjegraške občine ter k rajski Koroški. *~o 28 udeležencem iz < železne Kaple, Globasnice, ■ v Rožu, Bilčovsa iz Ce-P iz koroške in gorenjske re-*»^*d Prešernovo hišo v Vrbi /■miški mladinci. Zatem ko •hdi ogledali še Finžgarjevo jJtišo v Doslovčah in nekatere iioimivosti ob Poti kulturne , * so se v Žirovnici pogo-0 razširjanju dosedanjega so-i^tj* in navezali novih stikov, ravniki vsake od občinskih •Vf£ Zveze socialistične mla-*» predlagali možne oblike so-j* v prihodnjih šestih mese-*te predvsem za povezavo v in športnih dejavnostih SMovanie koroške mladine na jnanifestacijah v Sloveniji. Ob tem so dali slovenski mladinci iz naše domovine pobudo, naj bi tovariša s Koroške vključili v razne oblike družbenopolitičnega izobraževanja in usposabljanja na kulturnem področju ter jih vabili vsaj na programske seje občinskih konferenc mladih in seje komisij za mednarodne odnose pri njih. Udeleženci so poudarili tudi potrebo po sodelovanju s predšolsko in osnovnošolsko mladino na Koroškem, ki naj bi ga razvijali prek zbiranja slovenskih knjig, ustanavljanja slovenskih knjižnic, lutkarskih in drugih nastopov, ogledov slovenskih filmov, srečanj z literati in umetniki ter drugih konkretnih oblik povezovanja. Mladi se dobro zavedajo, da bo medsebojno sodelovanje uspešno le z zagotovitvijo sistemskih rešitev, ne pa s priložnostnimi stiki. Zato si bodo prizadevali vse načrtovane oblike sodelovanja vnesti v načrte razvoja mladinske organizacije in nekaterih samoupravnih interesnih skupnosti za prihodnje srednjeročno obdobje. Člani naše mladinske organizacije bodo morali prek frontnega delovanja^ v Socialistični zvezi stremeti tudi k prenašanju sodelovanja z ravni občin na krajevne skupnosti. Udeleženci prvega zbora v Žirovnici, ki je pripomogel k seznanjanju o položaju Slovencev na avstrijskem Koroškem, medsebojnem spoznavanju, ugotavljanju potreb in možnosti za sodelovanje ter izbiri skupnih nalog, so se dogovorili, da bodo srečanja vsake pol leta v drugem kraju. Tako bo prihodnje srečanje na Ravnah na Koroškem, tretje pa na avstrijskem Koroškem. Sklenili so tudi, da bodo ob vsakem srečanju izdali bilten in v njem predstavili udeležence, njihove kraje in dejavnosti. Neuradni del srečanja so mladi izkoristili za izmenjavo izkušenj o aktivnosti mladinskih organizacij. Ugotovili so, da bodo iz njih lahko črpali nove pobude za medsebojno povezavo, predvsem v krajih avstrijske Koroške, kjer je delovanje mladih osamljeno. S. Saje V četrtek, 30. oktobra, so se v kranjski vojašnici zbrali komunisti kranjske enote. Obravnavah so naloJZveze komun\JtoZoborTžTn^ nLto^KS^TZn^ 8°7? sekretar medobHn?ke Krž% Tnž K J*£° ZdJvko K™™. sekretar komiteja ZKS BmnkoJerkič ^mandant teritorialne obrambe Slovenije Trobec 12. stran se noče zagovarjati GORENJSKI NASKOK LIPICE 14. in 15. novembra » naš ustni časopis, nagradne igre, jahanje, kopanje in še kaj« Preberite na 11. strani Kompas PO JUGOSLAVIJI Proste cene Zvezni izvršni svet je v pe tek sprejel sklep o prostem oblikovanju cen nekaterih iz delkov in storitev v skladu s tržnimi razmerami. Po tem sklepu bodo oblikovale cene posameznih izdelkov s se znama, ki je sestavni del sklepa, organizacije združenega dela, v okviru samoupravnega sporazumevanja, kakor predvideva novi sistemski zakon o cenah. Ta naj bi začel veljati v začetku prihodnjega leta. Pri sprejemanju sklepa o prostem oblikovanju cen je zvezni izvršni svet vzel za izhodišče naslednja temeljna merila: usklajenost ponudbe in povpraševanja za proizvode, katerih cene se oblikujejo po tržnih razmerah; domača ponudba mora zadovoljiti povpraševanje in vpliv rasti cen teh proizvodov in ne sme vplivati na stroške reprodukcije drugih proizvodnih panog ' Med drugim so sproščene cene avtomobilov, pohištva, gradbenega materiala, oblačil, obutve, bele tehnike, luksuznih predmetov itd. Vendar pa nove, sproščene cene lahko veljajo šele mesec dni potem, ko jih proizvajalci prijavijo zveznemu zavodu za cene. Enotne — nižje cene mesa S sklepom o zamrznitvi drobnoprodajnih cen mesa so v ZIS v resnici določili enotne cene za vso državo. S tem je prenehala veljati pristojnost republik in pokrajin za oblikovanje mesnih cen v prodaji. Pri tem je obveljalo izhodišče, da je treba najvišje drobnoprodajne cene v vsej državi oblikovati na podlagi odkupnih cen živine, o katerih je bilo dogovorjeno že septembra. Ker pa vse republike in pokrajini niso enotno oblikovale cen mesa na podlagi teh odkupnih cen, kar je pripeljalo do resnih motenj na trgu z živino in v preskrbi z mesom, na posameznih področjih, se je ZIS odločil za zamrznitev cen. Cilj ukrepa pa je preprečiti začeto navijanje odkupnih cen živine. Zaradi tega sklepa bodo morali znižati cene mesa na tistih področjih, kjer so višje od maksimiranih. Knjiga o Titu Ob 2. slovenski lovski razstavi Narava — divjad — lovstvo in ob seji predsedstva Lovske zveze Jugoslavije je bila v petek v ljubljanskem hotelu Lev svečana predstavitev monografije Tito v naravi in na lovu. Predsednik Lovske zveze Jugoslavije Dragoljub. Stavrev je ob predstavitvi dejal, da je namen monografije prikazati širši javnosti do zdaj manj znan lik predsednika Tita kot ljubitelja narave in borca za varstvo okolja in tudi kot lovca in pobudnika gojitve divjadi. Kraigher v Latinsko Ameriko Podpredsednik predsedstva SFRJ Sergej Kraigher se bo od 5. do 19. novembra mudil na uradnem in prijateljskem obisku v Kolumbiji, Ekvadorju, Peruju in Nikaragvi. S tem obiskom se nadaljujejo stiki in dialog na rfajvišjem nivoju med Jugoslavijo in prijateljskimi državami v Latinski Ameriki, s katerimi se jugoslovanski odnosi nenehno razvijajo v znamenju prijateljstva, obojestransko koristnega sodelovanja in medsebojnega spoštovanja. Solidarnostna pomoč Brusu V radovljiški občini je bila akcija zbiranja pomoči za pobrateno občino Brus v Srbiji uspešna -Ze zgradili osnovno šolo v vasi Džerekare - Še naprej pa naj bi prispevali vsi tisti, ki se do zdaj niso odzvali Radovljica — Ko je maja letos prizadel pobrateno občino v Srbiji potres, so se v radovljiški občini takoj odločili, da prispevajo denar za omilitev posledic potresa. Najprej so denar nakazali radovljiški izvršni svet ter družbenopolitične organizacije občine, nato pa so se delegati skupščine občine odločili, da prispevajo enodnevni zaslužek vsi zaposleni v občini. Z denarjem, ki so ga zbrali, so že zgradili osnovno šolo v vasi Džerekare, ostala sredstva pa bodo namenili za izgradnjo objekta ali za drugo namensko pomoč Brusu. Do zdaj so prispevali: Almira Radovljica - 14.900 dinarjev; Veriga Lesce - 137.895 din; Kemična Podnart - 61.888 din; Kreda Radovna - 2.964 din; LIP Bled - 300.000 din; Žito Triglav Lesce - 47.147 din; Iakra O toče -251.853 din; Kmetijska zadruga Bled - 1.000 din; SO Z D GLG Bled - 4.727 din; GG Bled - 178.122 dinarjev; TOZD gozdarstvo Jesenice - 29.494 din; KG Komunala Bled - 15.017 din; Grad Bled -8.580 din; SIKS Radovljica - 2.104 dinarjev; Istra Benz Koper — 1.685 din; TP Živila Kranj - 5.000 dinarjev; TP Kokra Kranj - 1.000 dinarjev; Peko Triič - 2.226 din; Veletrgovina Specerija Bled -73.087 din; TP Murka Lesce -107.926 din; Petrol Ljubljana -6.095 din; Ljubljanske mlekarne - 19.443 din; GP Turist Lesce -1.500 din; Hotel Grajski dvor Radovljica - 10.411 din; Golf hotel Bled - 26.621 din; Agencija Kvarner ekspres — 436 din; Hotel Grad Pod vin - 2.250 din; Park hotel Bled - 39.804 din; Kompas hoteli Bled - 15.517 din; Kompas hoteli Bohinj - 6.620 din; Knjigoveznica Radovljica — 5.000 din; Obrtno združenje Radovljica — 2.500 din; Filbo Bohinj - 26.857 dinarjev; Tapetništvo Radovljica - 18.607 din; UKO Kropa - 5.000 dinarjev; Kovinska delavnica Bled - 2.000 din; Mira Mizarstvo Radovljica - 4.150 din; Ljubljanska banka Radovljica - 10000 dinarjev; SDK Radovljica - 4.770 dinarjev; Alpdom Radovljica — 8.700 din; Stanovanjska zadruga - 460 din; Zavod za urbanizem Bled - 5.000 din; Inženiring Bled - 4.077 din; Planum, inženiring Radovljica - 3.000 din; Planum, loMa - 4.301 din; PTT Radovljica - 7.300 din; ALC Lesce -1.843 din; Loterijski zavod Slovenije — 606 din; Temeljno sodišče Kranj - 5.691 din; Temeljno javno tožilstvo Kranj - 2.137 dinarjev; Upravni organ občine Radovljica - 53.253 din; služba pravne pomoči Radovljica - 200 dinarjev; Zdravstveni dom Bohinj - 6.684 din; Zdravstveni dom Bled - 18.096 din; Zdravstveni dom Radovljica — 4.000 din; Dom dr. Janka Benedika — 4.650 din; sindikalni svet Radovljica — 21.973 din; občinska konferenca ZKS - 50.000 din; občinska konferenca SZDL - 10.000 din; občinska konferenca ZSMS - 5.000 din; osnovna organizacija ZSMS PM Radovljica - 1.100 din; osnovna organizacija ZSMS LIP Bled — 1.000 din; osnovna organizacija ZSMS Koprivnik - 250 din; Knjižnica Radovljica - 1.883 dinarjev; SIS za kulturo - 10.563 dinarjev; SIS za otroško varstvo - 20.000 din; SIS socialnega skrbstva - 10.000 din; SIS za izobraževanje — 10.000 din; šola Lipnica - 10.000 din; šola Bohinjska Bistrica — 5.533 din; osnovna šola Bled - 22.058 din; šola Gorje - 9.677 din; šola Radovljica -8.000 din; šola Lesce - 5.274 din; Glasbena šola - 1.000 din; Delavska univerza - 2.688 din; ZKPO Radovljica - 990 din; WZ Radovljica - 29.481 din; Zavod Matevža Langusa - 25.213 din; Zdravilišče Dvorska vas - 6.872 din; Občinska organizacija RKS — 342 din; KO RK Ljubno - 4.850 din; KO RK Lesce - 39.960 din; KO RK Begunje - 21.815 din; KO RK Mošnje - 2.780 din; KO RK Radovljica - 11.520 din; KO RK Vodovodni stolp Kranj — 10.000 dinarjev; KO RK Srednja Dobrava - 3.665 din; V. P. Bohinjska Bela - 952 din; ZSAM Bled-Je-senice — 500 din in med zasebnimi obrtniki je do zdaj prispeval Tone Rotar, iz Radovljice - 736 din. Skupaj se je na radovljiškem žiro računu za pomoč pobrateni občini Brus zbralo več kot milijon 949.800 dinarjev, od tega so nakazali za gradnjo šole in opremo v Brusu milijon 558.800 dinarjev, na žiro računu pa je ostalo 391.091 dinarjev. Pomoč pobrateni občini v Radovljici še vedno zbirajo, saj naj bi nakazale denar tudi nekatere druge večje temeljne in delovne organizacije, ki ga do zdaj še niso. Prav tako pa pričakujejo večji odziv tudi od zasebnih obrtnikov, ki jih je v Radovljici in v okolici več kot 400. Prav gotovo pa se je akcija že izkazala za uspešno in so delovni ljudje in občani že dokazali visoko zavest in zrelost ter veliko solidarnost krajem, ki jih je prizadel potres in ljudem, ki .so med drugo svetovno vojno tako nesebično pomagali in sprejeli številne slovenske in gorenjske izseljene družine. D. Sedej Več komunistov v armadi Ljubljana — V organizacijah Zveze komunistov Ljubljanskega armadnega območja so se oktobra začele redne volitve, ki jih bodo sklenili konec tega meseca. Na volilnih konferencah komunisti ocenjujejo dveletno delo svojih organizacij in sprejemajo programe bodoče dejavnosti. V boju za učinkovitejše reševanje pomembnih vprašanj — gre za krepitev revolucionarnega in sploš- Zanimanje za šolo marksizma Kranj — V okviru programa družbenopoitičnega izobraževanja, ki ga pripravlja medobčinsko študijsko središče centralnega komiteja ZKS za Gorenjsko, so se pred dnevi v vseh gorenjskih občinah začele enoletne dopisne šole marksizma. Obiskuje jih blizu sto slušateljev; v Kranju 35, v drugih občinah pa povprečno po 15, kar kaže na vedno večje zanimanje komunistov za družbenopolitično izobraževanje. Za Radovljičane in Jeseničane pa se je začela trimesečna šola iz teorije in prakse marksizma, ki se ji ho 10. novembra pridružil Se seminar o samoupravljanju v združenem delu, namenjen direktorjem temeljnih organizacij, predsednikom delavskih svetov in sekretarjem osnovnih organizacij zveze komunistov. Tak seminar je za slušatelje iz kranjske. trŽiske in škofjeloške občine že bil in je po mnenju organizatorjev zelo dobro uspel tako po udeležbi kot po kvaliteti predavanj. H. J nega ljudskega pomena naše armade, disciplinirano obnašanje v njej, celovito idejnopolitično izobraževanje in sodobno vzgojo ter urjenje — dobivata odkrita kritika in komunistična odgovornost vse večji pomen. Pri tem težijo komunisti ljubljanskega armadnega območja k uresničevanju politike gospodarske ustalitve. Na tem področju so kljub težavam zaradi povečevanja cen dosegli zavidljive rezultate. Vseeno so prepričani, da še niso izkoristili vseh možnosti varčevanja. Vsakdanje delovanje v osnovnih organizacijah, v njih je od 20 do 50 komunistov, je potrdilo upravičenost večjega števila organizacij, zato v tem obdobju organizacijsko in kadrovsko krepijo osnovne organizacije in vodstva, kjer je to potrebno. Število novo sprejetih članov se je lani glede na leto poprej povečalo za 15 odstotkov, v prvi polovici letošnjega leta pa glede na enako obdobje lani kar za 28 odstotkov. Večina novih komunistov je mlajših od 27 let, več kot polovica je delavcev in petina kmetov. V tečaje marksističnega izobraževanja sta vključeni dobri dve tretjini vojakov, na njih pa sodelujejo tudi vsi mladi komunisti pa mladinska in sindikalna vodstva. Komunisti ljubljanskega armadnega območja prav tako posvečajo vso pozornost kulturno zabavnim dejavnostim in tekmovanju Mladost v pesmi, besedi in spretnosti, združenim s kvizom Tito-partija-revo-lucija. V tem tekmovanju, ki doseže svoj vrhunec ob dnevu naše armade sodeluje okrog 50 tisoč pripadnikov ljubljanskega armadnega območja in slovenskih mladincev. M. Hudovernik Kolektivno vodenje — manj poklicnih politikov? Nov sistem kolektivnega vodenja je brezpogojno načel tudi vprašanje profesionalnih političnih funkcionarjev in so posebno mladinski postavljeni pred kritično presojo svojih mladincev. Kljub raznim očitkom, da se število profesionalnih političnih funkcionarjev v mladinskih vrstah povečuje, pa podatki o razmerah v slovenskem prostoru kažejo drugače. V Sloveniji je 96 profesionalcev v mladinski organizaciji, od tega 16 na republiški konferenci ZSMS in si-cer 13 voljenih ter trije strokovno politični kadri. V celotnem sloven-skem prostoru sicer na strokovne kadre odpade majhen odstotek, le 5 mladih v mladinski organizaciji je strokovno usposobljenih za profesionalno delo. dva sta še pri mestnih konferencah v Ljubljani in Maribo-ru. Zahtevnost dela na ravni občinskih konferenc ZSMS terja delavca ki se z mladinsko dejavnostjo ukvarja resno in poklicno. Zato imajo občinske konference vsaj po enega, tiste, ki zajemajo širši krog mladih ■ tudi obsežnejšo dejavnost, pa po dva profesionalca. Torej pri ZSMS ne gre za preveliko zaposlovanje profesionalnih politikov, čeprav ponekod kljub nenehnemu pokicnemu ukvarjanju z mladino občinske konference ne žanjejo ustreznih rezultatov. Ob doslednejšem izvajanju kolektivnega vodenja in odgovornost! * mladinski organizaciji bo treba odgovorneje pristopiti k vprašanjem mladine, strokovneje reševati obilico zamotanih vprašanj, ki jih rojeva politični in gospodarski vsakdan. Razmerje voljenih in strokovno političnih profesionalcev bo treba obrniti v prid slednjim, kajti sodobna problematika tudi v mladinski dejavnosti zahteva neprimerno večjo strokovnost kot pred leti. Mladim profesionalcem se očita tudi, da se ne vračajo v organizacije, iz katerih izhajajo, potem ko se jim je iztekel mandat mladinski organizaciji. Vendar praksa reprodukcije profesionalcev tako pereča kot je videti na prvi pogled. Mladi aktivist si je med svo političnim delom prav gotovo pridobil bogate izkušnje, zato ni nu' da bi se moral po opravljeni nalogi nujno vrniti v svojo OO ZS Upoštevajoč znanje in sposobnosti, ki si jih na profesionalnem m pridobi, se lahko mladinec zaposli v kateremkoli strokovnem organa, političnim izkušnjam ustreznem delovnem mestu, ob nadaljnjem izobraževanju pa se lahko usposobi tudi za strokovno politično mesto >■ ZSMS. Ob sedanji rotaciji na republiški konferenci ZSMS ostajajo lini je profesionalci. Le eden z ustreznimi izkušnjami se bo zaposlil v strokovni službi družbenopolitične organizacije, ostali se vrnejo na občinske konference. Kljub vsem stališčim, da brez političnih profesionalcev ne gre. pa celotna politika marksizma vodi v prakso, da ob vsesplošnem zanimanju in izobraževanju samoupravljalcev profesionalci ne bi bili več nepogrešljivi. Cilj, ki je sicer postavljen v prihodnost, pa vendar je trebi delati tako, da bi ga čim prej mogli uresničiti. D j RADOVLJICA Za danes, torek, 4. novembra, je sklicana seja občinske konferm* ZKS, na kateri bodo razpravljali o problemih mladine in delovanja s* munistov med mladimi, o sklepih minule seje komiteja občinske k*> ference ZKS, o programih družbenopolitične aktivnosti v občni o nekaterih drugih vprašanjih. V sredo, 5. novembra, bo seja predsedstva občinskega linditslasfV sveta, na kateri bodo razpravljali o pripravi združenega deta aa i jeno izobraževanje, o analizi razgovorov s predstavniki repub': sveta Zveze sindikatov v tovarni čokolade Gorenjki Lesce in s preda' niki osnovnih organizacij Zveze sindikata gostinstva in turizma a informaciji o akciji Nič nas ne sme presenetiti. rj ^ Dobro naj ostane Usmerjeno izobraževanje, ki ga skušamo vpeljati v šolski sistem, se tiče predvsem mladih, njihove sedanjosti in prihodnosti, zato je razumljivo, da imajo pri oblikovanju novega sistema važno in odgovorno besedo. Vendar vse pobude mladine na tem področju niso bile sprejete in sprejemljive, čeprav so drugi družbenopolitični subjekti upoštevali mnoge predloge »prizadetih«. Mladina meni, da prehod k usmerjenemu izobraževanju res- 35 let Zveze jugoslovanskih novinarjev Minuli petek je bila v Beogradu slovesna seja skupščine Zveze novinarjev Jugoslavije, na kateri je ob Sf-letnici zvese novinarjev spregovoril predsednik prs dse sat va Zveze novinarjev Jitgeelavije Saban Hiseni. Slovesne seje so se zaed dragim udeležili tudi Dobroslav CnlafK, Miran Potrč, Živan Vasiljevic, Issaail Bajra, Istvan Rajean, Ba-trič Jovanovič in Jan Sirka Predsednik predsedstva je Kudaril, da novinarskega jubi-a ni mogoče ločiti od začetka obsroseae revolucije naših narodov in narodnosti, njihove osvoboditve in uvedbe samoupravljanja. To od novinarjev terja še večjo odgovornost in večjo odločnost, zavest, da so aktivni delavci in borci delavskega razreda. Novinarji so kritično opoaorili na napake, obenem pa snera biti uredniška politika taktna, da se nenehno iz-napolnjuje v skladu s celotno po-litleno akcijo delavskega razreda. Nenehen in stalen mora biti prispevek osnovnih organi zaeij Zvese komunistov v redakcijah, predvsem pri obli kova nju programske vsebine. Novinarji morajo in tudi bodo, je poudaril Saban Hiseni, v prihodnje vsestransko prispevali k družbeni akciji za uveljavitev ukrepov go spada rake stabilizacij« in ie naprej stopali po poti, ki jo je trdno začrtal tovariš Tito. da pomeni enako možnost nja za vse socialne mladih, pomeni pa izobrazbene ravni. Z t stjo, ki se kaže skozi gimnazije kot elitne šolske nove, pa to ni nobena Zakaj se otepati pozitivnih gimnazije, zakaj se njeni elitnosti v posrede znanja, ko pa je lahko te vr te prenesti na druge ravni, . izkušnje vplesti v tiste oblike.x jih ustanavljamo? Nov sistem usmerjenega obraževanja v večji meri povezuje vzgojo in izol z združenim delom, kjer vzgoja in izobraževanje po*** nujen, ključni del združea** dela. Izobraževanje iz dela * prispevalo k drugačnim odar som med stroji; morda bo ** mladih, ki bežijo iz proizvoda* * administracijo, novo naztra# uspelo ustaviti in ga prenaša** v drugačno, tehnološko i zevanje. To izobraževanje ti*** ka ne bi smelo vezati aa strsj* ga delsti odvisnega od povezavi z združenim namreč pogosto vidimo na določena dela. Z i njem ob delu in s pi tega a v toma ti zrna pa storili korak naprej, da bi proizvodnji motna večja _ nost, da bi ustvarjalnemu «J icvodnemu delu pripadal «J ustrezen dohodek. Ko bi aaud* strativno delo ne bilo vise *** noteno od proizvodnega, tudi* bi bilo bega iz njega k večj**l zaslužku. Trdimo, da so v vrata v izobraževanje na stezaj odprta. Zal strukture študentov na obes venskih univerzah to trdite* stavljajo na laž, jse občane, precej denarja pa * dožni tudi v obnovo skupnih kot sta na primer poletno ali nekdanja Bračičeva , ur v gradnjo komunalnih ob-■»»krajevnih skupnostih. :*tji samoprispevek se bo iztekel **doma konec maja prihodnje leto. Ze nekaj mesecev pa se v občini pripravljajo na razpis četrtega, saj se zavedajo, da bodo le na ta način pripomogli k hitrejšemu razvoju. Novi samoprispevek bi po predlogu izvršnega sveta skupščine občine in družbenopolitičnih organizacij namenili izključno za gradnjo komunalnih objektov in naprav, zlasti cest in kanalizacije, v krajevnih skupnostih. Krajani so se že seznanili z okvirnim predlogom, kako naj bi dobrih 16 milijonov dinarjev, kolikor bi se Delitev stalitvenih bremen Predsedstvo občinskega sveta Zveze sindika-na Jesenicah je obravnavalo problema-#o gorenjskega zdravstva — Ocena družbenoekonomske vloge zdravstvenih delavcev v Prizadevanjih za ustalitev gospodarstva -"izpomembnih sklepov Jesenice — Po ugotovitvah strokovnjakov ima gorenjska regija ■**j razvito zdravstveno varstvo, ob tem pa eno najnižjih prispevnih ***8J v naši republiki. Tako je bilo treba uvesti precej visoko partici-•tijo k stroškom zdravstvenih storitev, vendar morajo delovne orga-••cije s področja zdravstva pogosto iskati tudi druge oblike zbiranja fj"tnih finančnih sredstev za izboljševanje svojega ekonomskega po-V jeseniški občini, kjer ne dosegajo načrtovanih ciljev družbe-"P razvoja in v rasti dohodka zaostajajo za gorenjskim in slovenskim '**Bčjem, so problemi v zdravstveni dejavnosti toliko bolj zaostreni. Jlrast dohodka upada tudi v samoupravni interesni skupnosti za Resnost položaja, zdravstvo namreč posluje z izgubo, je nareko-obravnavo vseh problemov na nedavni seji predsedstva občinskega **** Zveze sindikatov na Jesenicah. Udeleženci seje, med njimi so bili predstavniki Gorenjskega zdravstvenega centra in jeseniške zdrav-skupnosti, so temeljito razpravljali o načinu zbiranja in upora-*aedstev za zdravstvo, prispevku zdravstvenih delavcev k varčevanj in ustalitvi gospodarstva, prizadevanjih združenega dela za zmanj-bolezenske odsotnosti in skupnih naporih za zboljšanje zdrav-kulture občanov nasploh. Govorili so tudi o smotrni organizira-*•* zdravstva in sodelovanju med temeljnimi organizacijami v njem ^omejevanju naložbenih načrtov. Predsedstvo je v svojih sklepih poudarilo zahtevo'po temeljitejši Hkični m samoupravni aktivnosti v gorenjskem zdravstvu za kar na j-"•fjenakomerno porazdelitev bremen ustalitvenih ukrepov med gospodarskimi in negospodarskimi organizacijami združenega dela. Pri tem ***jo načrti zdravstva omogočiti zmanjšanje skupne in splošne pora-predvsem pa znižanje materialnih stroškov v osnovnem zdravstvu, vstveni dejavnosti je treba dati glavni poudarek osnovnemu venemu varstvu, specialistično in bolniščnično zdravljenje, kot -m sklenili, pa organizirati tako, da se načrtovani dohodek v re-nebo odlival za po nepotrebnem drugod opravljena dela. Kakor so tovili, bodo vodstveni delavci v zdravstvu potrebovali trdno politič-Podporo pri izboljšanju organizacije dela z združevanjem dela in ■tev za smotrnejše naložbe, organizacijo ambulant in dežurne služ-jšanje ležalne dobe v bolnišnicah, širjenje zdravljenja na domu. inje podvojenih zdravstvenih storitev, najbolj racionalno prednje zdravil, boljšo organizacijo zdravstva otrok in ostarelih ob-ter druga vprašanja. Predsedstvo je obenem predložilo spremem-«erja med prispevno stopnjo in participacijo v korist prve. Pomembni so tudi sklepi predsedstva glede izboljševanja ekonom-»ložaja delavcev v zdravstvu. Padec njihovih realnih osebnih —wwv bo namreč treba odpraviti na osnovi dohodkovnih odnosov * izgrajevanja po delu in rezultatih dela. Le tako bo moč zmanjšati **,*liko fluktuacijo zdravstvenih delavcev, predvsem strokovnjakov z J*«izobrazbo. Ob tem je treba v zdravstvu omogočiti kar najboljše razmere, zagotavljati potrebna zdravila in rezervne dele za ***rinsko opremo ter preskrbeti strokovno literaturo. Osnovni namen sklepov predsedstva je ohranitev razvitega zdrav-varstva na Gorenjskem in čim boljše delovne sposobnosti ob-**ov. Zato so sklepe z Jesenic namenili za obravnavo v vseh osnovnih •fctoizacijah Zveze sindikatov Gorenjskega zdravstvenega centra, sa-**"pravnih interesnih skupnostih zdravstvenega varstva, republiškem **oiu sindikata delavcev zdravstvenega varstva in socialnega ***va ter izvršnemu svetu jeseniške občinske skupščine S. Saje te le kup papirja temeljnih in delovnih ijak v teh mesecih ali pa se šele priprav-i sprejem srednjeročnih Akcija, ki jo vodijo in h vae družbenopolitične ije, se posebej pa sin-v zamudi, zato je upra-bojasen, da ne bi sred-planov sprejemali na .kres temeljitih obravnav ia le s dvigovanjem rok ik. zgodilo, da so v temelj-m •eiovni organizaciji opra-/tfeemdnm, ne da bi plane 2 »»kladili in ne da bi bili t) delavci kakorkoli že jarani o tem, kaj sploh Mkajo. Takšna naglica je Kva, lahko pa tudi špekula-~ in zato ni čudno, da so taki sredini rezultati refe-o srednjeročnih planih klavrni. Pravzaprav je le nje rok nad kupom pa-,*©vsem jalovo, takšni plani kart prej dokaj medli in iti in daleč od tega, da konkretni in realni, ne se zdi, da je obravna-zianov in njihovo usklaje-preveč široka, preveč tkcija, vendar je nadaljnje srednje- ročne usmeritve tako pomembno, da je takšna akcija nadvse potrebna. Družbenopolitične organizacije in samoupravni organi se morajo potruditi, da so razprave konkretne, da analizirajo srednjeročno usmeritev in poslovno politiko delovne in temeljne organizacije, da se pogovorijo o realnih možnostih rasti dohodka in prihodka, o razmerah na tržišču, o naložbah, o zaposlenosti in o vseh drugih vprašanjih, od katerih je odvisna njihova prihodnost. Neko megleno in papirnato načelno opredeljevanje v planih ne pove ničesar in tudi ne vzbuja nikakršnega zanimanja med delavci — zato je še kako pomembno, kako so ti plani sestavljeni in pripravljeni. Delavce je treba spodbuditi, da sodelujejo; treba jim je povedati kaj lahko pričakujejo, kaj jih čaka ob takšni ali drugačni usmeritvi. Podcenjevanje njihove besede in njihove opredelitve je lahko dokaj usodno. Prav zato je temeljito obveščanje vseh delavcev edina in prava pot, da bodo srednjeročni plani realni in obvezujoči in da bodo delavci na referendumih vedeli, o čem sklepajo in se opredeljujejo. D. Sedej jih s prispevki delovnih ljudi predvidoma nateklo, razdelili. Prednost bi imela predvsem gradnja v odroč-nejših, doslej manj razvitih krajevnih skupnostih, čeprav tudi večje ne bi ostale praznih rok. Zal pa predloga prav v tej večjih krajevnih skupnostih niso najbolj navdušeno sprejeli. Vsiljuje se vprašanje, kaj je s takoimenovano solidarnostjo krajanov, ki sicer tudi še marsičesa -pogrešajo, vendar pa takih problemov kot v zunaj mestnih naseljih, ne poznajo, saj jim jih je pomagala reševati širša slovenska kot tudi tržiška družbenopolitična skupnost. Mejo, do koliko naj bi segla solidarnost, bo seveda treba postaviti. Znašala naj bi predvidoma 40 ali največ 50 odstotkov. Kljub temu pa bo treba krepko potrkati na zavest ljudi iz večjih krajevnih skupnosti, kot sta na primer Tržič-mesto ali Bistrica, ki ne bi smeli pozabiti, da so za reševanje njihovih komunalnih vprašanj doslej veliko vlagali vsi občani. Prav bi bilo, da bi manj razvite krajevne skupnosti dobile vsaj približno enake pogoje za življenje kot tržiška, bistriška ali še katera druga. Navsezadnje pa je tudi cesta v Lese, Lom, Gozd... last vseh občanov, ne samo peščice ljudi, ki tam živijo. H. Jelovčan Družbeno izobraževanje po novem Tržič — Konec tega leta bo v tržiški občini nehal veljati dogovor o zbiranju sredstev za družbeno izobraževanje. V naslednjih petih letih bo denar za družbeno izobraževanje zbirala občinska izobraževalna skupnost po stopnji, določeni na osnovi programa, ki ga bo pripravil družbeni izobraževalec pri Zavodu za kulturo in izobraževanje v sodelovanju z družbenopolitičnimi in delovnimi organizacijami. Povezovalec vseh oblik družbenega izobraževanja bo še naprej koordinacijski odbor pri predsedstvu občinske konference SZDL Tržič, v program izobraževanja pa bodo zajete vse oblike izobraževanja za delegate, srednja politična šola ZKS v Ljubljani, regijski trimesečni seminar ZKS ter regijska šola za občinski svet zveze sindikatov, dvomesečna šola za sindikalne delavce in različne seminarske oblike izobraževanja za mlade. Druge vrste izobraževanja bodo družbenopolitične organizacije pokrivale same. H. J. Delegatska (ne)odgovornost Skupno sejo zborov jeseniške občinske skupščine so preložili zaradi nesklepčnosti družbenopolitičnega zbora, zbor združenega dela pa se je sredi seje razšel zaradi predčasnega odhoda več delegatov — Zahteve po ukrepih za neodgovorno samoupravno obnašanje Jesenice — Na Jesenicah so za sredo, 29. oktobra, sklicali skupno sejo vseh zborov občinske skupščine, na kateri bi morali Obravnavati besedilo osnutka dopolnil k ustavi SR Slovenije ter opraviti volitve novih članov izvršnega sveta in imenovanja funkcionarjev občinskih upravnih organov pa članov komisij pri skupščini. Tudi za ločene seje zborov so načrtovali dnevni red z dokaj pomembnimi vprašanji. Tako naj bi delegati vseh zborov med drugim obravnavali poročilo o izpolnjevanju družbenega načrta razvoja jeseniške občine za obdobje 1976 do 1980 in osnutek smernic o politiki uresničevanja družbenega načrta občine v prihodnjem letu. potrdili pa naj bi tudi predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi uprave inšpekcijskih služb za Gorenjsko. Načrtovano sejo so uspešno opravili le delegati zbora krajevnih skupnosti, ki so razen teh vprašanj obravnavali še predlog odioka o potrditvi zazidalnega načrta MIŠ II Jesenice, izvedli volitve in imenovanja ter zastavili več delegatskih vprašanj. Delo v tem zboru, ki se ponavadi sestaja v polni sestavi, je bilo kot vedno nadvse zavzeto. Žal je bila slika povsem drugačna pred začetkom skupne seje zborov in nekoliko pozneje. Po dvajsetminutnem čakanju delegatov je namreč moral predsednik občinske skupščine zaradi nesklepčnosti družbenopolitičnega zbora skupno sejo preložiti. Ob tem je opozoril, da ta primer delegatske neodgovornosti ni osamljen in bo zato treba ustrezno ukrepati. Izgleda, da so besede Iva Arzenška naletele na več gluhih ušes v dvorani. Kot v posmeh izrečenemu je po uvodni obrazložitvi predsednika izvršnega sveta h gradivu o izpolnjevanju družbenega načrta v preteklosti in prihodnosti za delegate zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti skupaj s slednjimi odšlo na »ločeno sejo« tudi deset od 35 delegatov zbora združenega dela. ki so pravilno oddali glasovnice. Takšna ugotovitev sredi dela je v zboru združenega dela seveda upravičeno izzvala ogorčene proteste proti skrajni neresnosti manjkajočih. V zaključni razpravi so navzoči delegati povsem pravilno ugotovili, da občan s sprejemom delegatske dolžnosti prevzema odgovornost, ki jo je dolžan uresničevati. Ocenili so tudi. da so za stalno utrjevanje samoupravnih delegatskih odnosov kot osnove razvoja združenega dela zadolženi najodgovornejši v njem in bo zato treba preveriti predvsem politično odgovornost vseh. ki zapirajo oči pred svojimi dolžnostmi. Politično ukrepanje prav gotovo ne bi smelo biti posledica naključnega dogodka. S še bolj načrtnim delom kot doslej bi se morali lotiti ocene uresničevanja delegatskih odnosov, odpravljanja pomanjkljivosti in razvoja na pozitivnih primerih. Na Jesenicah bi se ob tem morali spomniti, da so že številne pomembne seje potekale na robu sklepčnosti, na njih pa prav tako ni bilo tehtne razprave. Vsekakor bo treba neresne delegate opozoriti na odgovornost, vendar pa dobro razmisliti tudi o tem. kako so pripravljena delegatska gradiva, kakšne so razlage k določenim vprašanjem pa v kolikšni meri je potek seje odvisen od njene priprave in vodenja! S. Saje Vsi odpadki niso smeti Tržičani so se resno lotili sanacije deponije v Hudem — Prvi korak, ob reševanju ekoloških vprašanj, je ločevanje odpadkov, ki jih je mogoče uporabiti kot sekundarne surovine ali vir energije Ekonomski propagandisti in vsi, ki poleg svojih osnovnih zadolžitev opravljate tudi dela na področju ekonomske propagande! VABIMO VAS na ustanovni občni zbor DRUŠTVA EKONOMSKIH PROPAGANDISTOV GORENJSKE, ki bo v petek, 7. novembra 1 980 ob 1 7. uri v kadilnici Prešernovega gledališča v Kranju. NICIATIVNI ODBOR Tržič — Odlagališče odpadkov v Hudem pri Zvirčah Že nekaj let kliče po ureditvi. Gozd, ki ga obkroža, po ugotovitvah strokovnjakov sicer preprečuje širjenje neprijetnih vonjev, po drugi strani pa drevje počasi umira. Škodljivi plini in samovžigi, ki so zaradi zasipavanja odpadkov z zemljo zdaj redkejši, namreč še vedno pretijo življenji* v okolici deponije. Drugo težavo predstavlja zamočvirjena podlaga. Ta zagotavlja, da so tla za pronicanje vode s površine nepropustna, po drugi strani pa odtekajoče vode s sabo odnašajo raztopljene, med njimi tudi strupene, snovi v potok in naprej v Savo. V sestavi odpadkov močno odseva značaj tržiške industrije. Prevladujejo trdni plastični matriali, ki zavzemajo veliko prostora in radi gorijo, odpadki, katerih osnovna sestavina je celuloza, precej pa je tudi kovinskih in steklenih odpadkov ter komunalnih, ki hitro razpadajo, pri tem pa tvorijo škodljive pline. Prostorsko bo mogoče deponijo v Hudem uporabljati še v naslednjih dveh ali treh planskih obdobjih, vendar le, če bodo takoj pristopili k reševanju nekaterih ekoloških vprašanj, ki so z obstojem ih nadaljnjim širjenjem odlagališča tesno povezani. O tem so pred dnevi razpravljali zastopniki komunalne skupnosti, skupščine občine Tržič, Komunalnega podjetja in Dinosa. Dogovorili so se o sestavi posebne komisije, ki bo s pomočjo zunanjih strokovnjakov izdelala program sanacije deponije. Prvi korak bo storjen s sortiranjem komunalnih in industrijskih odpadkov. Večino odpadkov, ki zdaj prihajajo v deponijo iz delovnih organizacij, bo mogoče koristno uporabiti kot sekundarne surovine. Mišljeni so predvsem papir, karton, tekstilije, kovine in steklo, medtem ko bi plastične mase, les in papir lahko pametno izkoristili za pridobivanje energije. Ločevanje odpadkov je naloga delovnih organizacij. Zastopniki Dinosa so obljubili, da bodo prevzeli vse sekundarne surovine, tudi od občanov, če bodo v krajevnih skupnostih organizirali zbiranje tovrstnih odpadkov. S tem bi količino odpadkov v deponiji zmanjšali in pridobili več prostora za tiste, ki jih resnično ni mogoče uporabiti za koristne namene. V sanacijo odlagališča pa seveda sodi tudi njena ograditev, vzpostavitev rednega nadzora in večje požarne varnosti, ureditev dostopa in zavarovanje voda pred strupenimi snovmi. H. Jelovčan Sindikat o kršiteljih Radovljica — Na minuli seji predsedstva občinskega sindikalnega sveta so temeljito spregovorili tudi o kršiteljih družbenega dogovora. Člani so zahtevali, da vse tiste temeljne in delovne organizacije, ki so kršile dogovor, uredijo razporejanje dohodka po družbenem dogovoru do konca leta. Obenem so menili, da bi bilo v sedanjih razmerah primerneje, ko bi organizacijam pomagali pri preskrbi z repromaterialom, ki ga potrebujejo za nemoten potek proizvodnje in pri pridobivanju deviz s sklepanjem samoupravnih sporazumov. Člani so obravnavali še zadnje ukrepe SISEOT v zvezi z razpolaganjem z deviznimi pravicami in z odstopanjem deviznih pravic predvsem gostinskih in turističnih organizacij drugim gospodarskim organizacijam. Predsedstvo je bilo mnenja, da bi bila posebno pri menjavi deviz in pri drugih imetnikih deviz, ki z njimi razpolagajo, potrebna širša družbena kontrola. Občinski sindikalni svet se bo temeljito vključil tudi k razreševanju problematike, ki jo ima temeljna organizacija združenega dela Go-renjka, saj ji grozi ustavitev proizvodnje, ker ne more nabaviti ustreznih surovin. D. S. G L* A S4.STRAN. GOSPODARSTVO TOREK, 4. NOVEMBRA 1! Kam in koliko vlaga Gorenjska Gospodarstvu tanjša rezina V normalnih pogojih gospodarjenja gorenjski delež družbenega proizvoda za investicije ni previsok, upoštevajoč reprodukcijsko sposobnost gorenjskega gospodarstva pa je delež prevelik -Umirjene investicije, vendar preveč na škodo gospodarstva oziroma industrije — Negospodarske investicije obremenjene s posojili KRANJ - Medobčinska gospodarska zbornica za Gorenjsko nas seznanja z zanimivimi podatki o letošnjih investicijah na Gorenjskem. Do konca avgusta je predračunska vrednost gorenjskih investicij dosegla 2.MM milijonov dinarjev, kar je odstotek več kot v enakem lanskem obdobju in 21 odstotkov družbenega proizvoda (Slovenija 4t odstotkov), kar v normalnih pogojih gospodarjenja ni pretirano, za reproduktivno sposobnost, snaCilno za gorenjsko gospodarstvo, pa je odstotek previsok. Investicije v gospodarstvo so v primerjavi z enakim lanskim obdobjem za 8 odstotkov nižje, negospodarske investicije pa za 41 odstotkov večje. V gospodarstvu znaša delei posojil 44 odstotkov, v negospodarstvu pa M odstotkov. Novo prijavljene gorenjske investicije v tem obdobju pa znaiajo 810,5 milijona dinarjev. Kar 81 odstotkov tega denarja namenjamo gradnjam, dele* posojil pa je 35 odstotkov. Zs gospodarstvo namenjamo le 34 odstotkov investicijske vsote, posojila za gospodarske investicije pa so v primerjavi z enakim lanskim obdobjem porasla za pičle štiri odstotke. Podatki zadoščajo za ugotovitev, da se investicijska potrošnja na Gorenjskem umirja, vendar preveč na škodo gospodarstva in še posebno industrije ter premalo na rovaš negospodarstva. Statistika ugotavlja, da je nesorazmerje najobčutnejše v jeseniški, kranjski in radovljiški občini, prav tako pa tudi Tržič ni izjema. Vlaganja v industrijo nazadujejo, investicije trgovine in finančnih, poslovnih in tehničnih storitev pa naraščajo. Zaskrbljujoč je skromen investicijski dinar v kmetijstvu, čeprav povsod poudarjamo pomen hrane in motnosti za njeno proizvodnjo na Gorenjskem. Le 8,8 odstotka vseh vlaganj namenjamo kmetijstvu. Res panoga ni preveč akumulativna, pa bi morali najti druge vire in načine vlaganj. To se nam utegne še krepko maščevati. Vlogs posojil pri investicijah se zmanjšuje, vendar so posojila za negospodarske investicije še vedno previsoka, prav tako pa na umirjenost kažejo tudi novo prijavljene investicije, ki so štirikrat nižje od vplačil za investicije. Vseeno je pri začetih oziroma novih prijavljenih investicijah preveč (kar 86 odstotkov) novogradenj. To pa ni v skladu z dogovorjenimi usmeritvami k sodobnejši tehnologiji in presnovi gorenjskega gospodarstva. Občinske skupščine, banke in vsi, ki odločajo o poteh investicijskega denarja, bodo morali svojo umerjevalno, selektivno in nsd-zorovalno vlogo bolje opraviti! J. Košnjek Zaloge kopnijo Tržiški Peko je v prvih mesecih letos krepko prekoračil smele proizvodne in izvozne načrte — Dvakrat višje obveznosti iz dohodka kot v enakem lanskem obdobju Tržič — Ugodna rast proizvodnje in prodaje sta glavna razloga za zadovoljstvo delavcev tržiške tovarne obutve Peko v prvih devetih mesecih letošnjih zaostrenih pogojev gospodarjenja. Izvozni uspehi so nadpovprečni, saj so v Peku z dobrim milijonom parov obutve izpolnili že 78 odstotkov letnega plana izvoza. Vrednost OSNOVNO ZDRAVSTVO E, O. O. TOED Zdravstveni dom Kranj. b. o. Gosposvetska 10 objavlja po sklepu delavskega sveta licitacijo za prodajo osebnega avtomobila znamke OPEL RRKORD 1700 letnik 1971, izklicna cena 40.000 din Licitacija bo v prostorih reševalne postaje Zdravstvenega doma Kranj, Gosposvetska cesta 10, v petek, 7. 11. 1980 ob 9. uri. Kupec placa prometni davek ter stroške prepisa avtomobila. dolarskega je narasla za 29 odstotkov, krepko pa so povečali tudi prodajo na vzhodno tržišče. Razen tega so v tem obdobju domači potrošniki kupili za šest odstotkov več Pekovih čevljev, kar pomeni, da zaloge, ki so doslej bremenile dohodek in likvidnost delovne organizacije, hitro kopnijo. Do konca .leta, zatrjujejo v Peku, bodo povsem splahnele, saj prava sezona šele prihaja. Proizvodnja je bila v primerjavi z lanskimi devetimi meseci večja za 16 odstotkov. Tako ugodno rast so dosegli z odpravo motenj pri preskrbi z materiali, z boljšo organizacijo dela ter z občutnim zmanjšanjem odsotnosti z dela. Produktivnost se je povečala kar za 13 odstotkov. Kljub temu pa v Peku še niso zadovoljni s kvaliteto dela in izdelkov, precej rezerv pa vidijo tudi pri varčnejši porabi materialov in drugih stroških. Vse vrste obveznosti iz dohodka temeljnih organizacij so se letos povečale kar za dvakrat in so naraščale hitreje od dohodka. Nesorazmerje je bilo opazno že v prvem polletju, zato menijo, da bi bilo do konca leta potrebno uskladiti merila za izračunavanje davkov in prispevkov iz dohodka. Masa za osebne dohodke je ostala v okvirih dogovora o razporejanju dohodka. Povečala se je za 24 odstotkov. Povprečni mesečni osebni dohodek je v delovni organizaciji znašal 7213 dinarjev, medtem ko je bil v tržiških temeljnih organizacijah še nekoliko višji: 7700 dinarjev. To pomeni, da v Peku ob primernem naraščanju dohodka postopoma dohitevajo tudi osebne dohodke gorenjskega gospodarstva. Pri gibanju sredstev delovne organizacije so pomembne predvsem naložbe in zaloge. V Peku so v prvih devetih mesecih za naložbe namenih okrog 110 milijonov dinarjev, dvakrat toliko kot lani. Največ denarja so porabili za nakup proizvodne opreme, za obnovo in nakup prodajnih prostorov ter za sovlaganje dobaviteljem sestavnih delov obutve. Za ustvarjanje večjih zalog so se v Peku zavestno odločili, saj so z zgodnejšim začetkom proizvodnje za novo sezono želeli pravočasno izpolniti naročila in postati čim bolj aktualni na trgu. Da je bila odločitev pravilna, kažejo že oktobrska poročila o prodaji in ocene do konca leta, ki obljubljajo, da bodo v Peku letošnje prodajne, še zlasti izvozne, načrte krepko presegli. H. Jelovčan Popravek V zadnji številki Glasa je pri članku Se bomo čakali na telefonske priključke prišlo do napake pri oblikovanju. V nadnaslov se je pomotoma in v neskladju s člankom vrinil stavek Upravni organi in strokovne službe Občine Kranj. Za neljubo pomoto se opravičujemo. SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE KRANJ Poklici v lesni stroki S prehodom na usmerjeno izobraževanje v šolskem letu 1981/82 se bo spremenil tudi način izobraževanja za poklic v lesni stroki. Učenci, ki se bodo po osnovni šoli odločili za enega od poklicev lesne stroke, se bodo vpisali v lesno šolo v Skofji Loki. Ta je že doslej izobraževala mizarje ozkega in širokega profila za potrebe lesne industrije, lesarski tehniki pa so se izobraže vali v Tehniški šoli za lesarstvo v Ljubljani. Po novem se vsi učenci vključujejo v usmerjeno izobraževanje v Skofji Loki. Delitev na dijake, ki se izobražujejo na štiriletni tehniški šoli m učence triletne poklicne šole s periodičnim poukom, m več. Vsi se izobražujejo po enotnem dve leti trajajočem skupnem programu. Po drugem letu pa se učenci ločijo. Najuspešnejši bodo nadaljevali f^^^i^gf^fe nem programu še dve leti m si pridobi i poklic r^nika-lJsarja. Ostali si bodo v enoletnem, strokovno obarvanem in v prakso usmerjenem programu, pridobili poklic lesarja širokega profila (sedanji mizar). Pokic v lesni stroki si lahko pridobijo tudi učenci, ki nimajo končane osnovne šole, vendar so uspešno zaključili vsaj 6 razredov. Za te je pripravljen poseben skrajšan program, ki bo trajal 18 mesecev. V tem času si bodo pridobili poklic »obdelovalca« lesa, istočasno pa jim bo priznana tudi osnovna šola. Ta program je primeren tudi za učence, ki osnovno šolo zaključijo z velikimi težavami in bi težko uspeli v rednem usmerjenem izobraževanju. Najuspešnejši iz tega programa se bodo lahko vključili v izobraževanje za poklic širokega profila tako, da bodo dopolnili samo manjkajoča znanja. Prav tako se bodo uspešnejši iz programa širokega profila vključevali v nadaljnje izobraževanje in si pridobili poklic tehnika-lesarja proizvodne smeri (sedanji lesno-industrijski delovodja). Zaradi spremenjenega načina izobraževanja ne bo več učencev v gospodarstvu (vajencev), ampak se bodo vsi vpisovali v šolo, z delovno organizacijo pa sklenili štipendijsko pogodbo. Za katerega od poklicev lesne stroke se bo učenec usposobil, ne bo odvisno od njegovih želja in namer, ampak predvsem od rezultatov, ki jih bo pri izobraževanju in delu pokazal. Neuspešni učenci na katerikoli stopnji izobraževanja se b,°?.° v eneK« od krajših programov in se vključili v delo. Dober delavec lesne stroke mora biti praktičen in spreten, imeti mora vsaj povprečno prostorsko predstavljivost. Ker večino dela danes opravijo stroji mora imeti tudi smisel za delo s stroji in tehnično razumevanje Delo ne zahteva posebne telesne moči in so zato lesarski poklici zelo primerni tudi za dekleta. 'v • . . Stane Bokal J EZ. AA/ »ELAN« bo na stežaj odprl vrata vsem obiskovalcem, ki jih zanima proizvodnja smuči, čolnov, telovadnega in drugega športnega orodja, na delovno soboto, 8. novembra 1980 — od 10. do 13. ure Pod strokovnim vodstvom si boste lahko ogledali večino Elanovih proizvodnih obratov in oddelkov. Izgradnja družbenih stanovanj — Delavci jeseniške temeljne t*rt nizacije Stanovanjske in visoke gradnje Gradbinca iz Kranja so na zazidalni načrt Zahod na Hrušici novembra lani začeli graditi bloka z družbenimi stanovanji. Zdaj v njih opravljajo končna v uporabo pa jih bodo izročili pred koncem letošnjega leta. V objektu je 27 in v drugem 9 stanovanj. Predvidoma maja prihodnje i bodo na Hrušiai dogradili še en 9-stanovanjski blok, za kater dni betonirajo temelje. Na sliki: končna dela na večjem bloku — dilo: S. Saje. foto: F. Perdan Prepuščeni sami sebi Zanimive rezultate dajejo analize dela samoupravnih delavski" kontrol, ki jih vsako leto izdelujejo pri Občinskem svetu ZSS v Kranj* V analizi je bilo leta 1975 zajetih 108 OZD. leta 1978 99 OZD letos s« 105 od poprečno 14.'} organizacij, ki s<> bile po zakonu dolžne forroiiza organ samoupravne delavske kontrole. Analiza ocenjuje, da so kontrole ohlikovane povsod, kjer s»> i* dolžni oblikovati, vendar vsaj tretjina jih ne dela. Letos teče četrta mandatna doba dela organov samoupravne lavske kontrole in raziskave so pokazale, da se počasi povečuje šte«S> sestankov delavskih kontrol, ponovno pa postaja problematik* sklepčnost sej. Se vedno v teh organih ni ustrezno zastopana mlada* j in žene. ne odgovarja kvalifikacijska struktura, je pa sedaj vključen* precej več članov ZK - v poprečju vsak četrti. Vključeno pa je v dekT kontrol preveč delavcev, ki še nikoli niso delali v samoupravnih organih. Premajhen je delež kontrol. ki«)i imeli poslovnike o svojem dd* polovica jih je pa brez programov dela za posamezno leto. Tuo- « manj nalog vključujejo v svoje programe dela. Največkrat pa se m j dnevnih redih delavskih kontrol pojavljajo zaključni raču» i inventurni pregledi, disciplinske zadeve ter gospodarjenje. S tehnično-administrativnim delom delavske kontrole nir žav in tudi zahtevane podatke dobe za svoje delo. Vendar, bolj kritično presojo zasluži podatek, da vsak peti organ samoupravne kontrole * 1 svoje delo ni zahteval nobenih podatkov ... ' Slabo se tudi člani organov delavske kontrole vključujejo v de*» ostalih samoupravnih in družbenopolitičnih dejavnikov: tretm* I delavskih kontrol ne dobiva vabil na seje delavskega sveta, le tretja* f 10 osnovnih organizacij ZSS jih vabi na seje in le četrtina 00 ZJ Močno je upadlo tudi sodelovanje med organi samoupravne oelavsšf j kontrole posameznih tozd kot tudi na nivoju DO. V primerjavi z letom 1978 je letos več primerov, da pohuda organ« delavske kontrole ni bila uresničena, vsak četrti organ pa v letu »IM dal nobene pobude. Pobude dajejo največkrat posamezniki ah skup* delavcev vse manj pa samoupravni organi. 0 sindikata ah organ,; ZK. Močpo so pa porasle pohude od zunaj - družhen. pravobram* I samoupravljanja, SDK itd. , , ..._;u____;___j Velik del nepravilnost,, ki se pojavljajo V dednih H lahko pripišemo pomanjkljivi streli nad izvajanj samoupravljanja: več kot tretjina vseh *^nXsS^liik zagovor organi delavskih kontrol izjavljajo. da orfoVlavSlfe pomoči DPO. predvsem sindikata, več podpore pa dobe pn dela-svetih in individualnih poslovodnih organih. Alana* i Predsedstvo Občinskega sveta ZSS Kranj ki ^^^^JJJ ■ val na zadnji seji pretekli teden, je ^^^X^^^ J ske kontrole resnično vse bolj prepuščene same Drikazat. storiti za njihovo izobrazb« in osvesčanjeplanov hov pomen in vlogo. Ugotov jen o^a je uc »J. ^«ana y I na gospodarske organizacije ... DO dru:^^„^„t nimajo « zajete SIS. kjer samoupravne ^'^rpanaj osnovne orgaair* * poslovnikov ne program dela V sekakor pa n»^h k ^ m suw sindikata ocenijo delo svojih samoupravnih rteiavs* ^ vse oierx 4. NOVEMBRA 1980 5.STRAN.G LAS RADAR KONEC DVEH IEUKAN0V V zadnjem letu prve svetovne vojne je pogoltnilo Jadransko morje dve orjaški ladji •▼stro-ograke mornarice: Szent Istvan in Viribus unitis. CjBjtvje bilo res, je bilo leta 1911 le malo ljudi, ki jyyravljeni priznati, da je usoda Avstro-ogrske **«mje vedno manj blesteča in da je bila tudi ne-aneksija Bosne in Hercegovine le skromno jy za ozemeljske odpovedi na podlagi dunajskega orna iz leta 1866, ko je morala Avstrija Italiji Benečijo. Treba je bilo preslepiti - (in tudi sebe), da so narodi monarhije še kot nekdaj zbrani okrog vzvišenega cesarja, je prišla prav vsaka proslava z bleščečim *n, da bi ljudstvo za nekaj časa pozabilo na •krbi. ..itev bojne ladje Viribus unitis (Z združenimi 124. junija 1911 je bila ena od takih priložnosti. J so ves prireditveni aparat: fanfare in vojaki, tarnene obleke in uniforme, visoki državni funk-i v cilindrih in z zlatimi ovratniki ter belo oble-:. zhce, vse to se je tisti dan zbralo v Trstu. Ime |p določil sam cesar: bilo je njegovo geslo, ki si ga al ob kronanju pred 63 leti. Da, toliko časa je že monarhiji Prane Jožef I. Bilo je videti, kot da '•tari, utrujeni lik žalostno naznanja zaton ce-t Nekdanja slava je ležala le še na zaprašenih i brezmejnih dunajskih arhivov, najbolj je bil tistega toplega petkovega jutra 1 *»seJ poveljnik cesarsko-k ral je ve vojne morna-asmiral grof Alfonz Montecuccoli. Izpolnila se ■ Mja, za katero je žrtvoval toliko truda. Se ne-pa bo v morju prvi kolos, za katerega je tako Nekaj let pred prvo svetovno vojno se je pojavila nova vrsta mogočnih bojnih ladij. Bile so prave plavajoče trdnjave, oborožene s težkim topništvom in zavarovane z debelim oklepom. Prvo tako ladjo je zgradila Anglija (1906) in ji dala ime Dreadnought (Ne boj se). Imela je toliko značilnih novosti in prednosti, da so bile vse druge pomorske velesile prisiljene graditi podobne ladje, če so hotele držati korak v sodobni pomorski oborožitvi. Ime prve ladje te vrste je postalo značilen naziv za vse podobne ladje, ki so šle potem v prvi svetovni vojni svojim nalogam in usodam nasproti. Italija je imela 1911 že dva dreadnoughta in Avstrija ni smela zaostajati. Sprejeli so načrt admirala Montecuccolija za gradnjo štirih dreadnoughtc in prvi od njih naj bi se vsak čas pozibaval po morskih valovih. Na glavni železniški postaji pri Sv. Andreju (Campo Marcio) v Trstu je admiral pričakoval prihod nadvojvode Franca Ferdinanda, avstroogrskega prestolonaslednika, njegove soproge Sofije Hohenberg in drugih dostojanstvenikov z Dunaja. Že se sliši štiriindvajset topovskih strelov, ki naznanjajo, da se bliža dvorni vlak. Admiralska ladja, zasidrana v luki, odgovori z enaindvajsetimi topovskimi streli in v tistem trenutku dvignejo vse vojne ladje — celotno ladjevje se je namreč zbralo v Trstu — veliko zastavno galo. Admiral ošine s pogledom dostojanstvenike, ki mu stoje ob strani. To so bili: notranji minister grof VVickenburg, cesarski namestnik v Trstu princ Hohenlohe, tržaški župan dr. Valerio, škof dr. Karlin. Ko zapelje vlak na postajo, se spet zaslišijo topovi. Godba častne stotnije IV. bosensko-hercegovskega polka zaigra državno himno na peronu. Prvi izstopi Franc Ferdinand v admiralski uniformi, za njim soproga Sofija. Nasproti jim stopita cesarjev namestnik in župan. Prestolonaslednik pozdravi prisotne s frazami, ki jih predpisuje dvorni ceremonial in pregleda častno četo. Nato se odpelje s številnim spremstvom na pomol sv. Karla. Množica meščanov na pločnikih pozdravlja »presvetle« goste. Na koncu pomola je nadvojvoda stopil v paviljon, pripravljen posebej za to svečanost in ves okrašen z eksotičnimi rastlinami. Od tu je še enkrat pozdravil vse prisotne in se potem vkrcal na ladjico, okrašeno z zastavicami, ki ga je odpeljala na jahto Miramar. Ob plapolanju zastav in pokanju topov z ladij in s kopnega je bilo tako prvo dejanje sprejema prestolonaslednika končano. Admiral Montecuccoli si je oddahnil. Doslej je šlo vse po načrtu. Z večernim brzim vlakom se je pripeljalo v Trst še osem avstrijskih nadvojvod s člani družin, med njimi tudi nadvojvodinja Marija Annunziata, hči nadvojvode Leopolda Salvatorja, ki bo botrica ob jutrišnjem krstu nove ladje. Z drugim večernim vlakom je prispelo tudi nekaj sto članov združenja za napredek mornarice (Flottenverein). Najvidnejše so namestili v pravkar dokončani razkošni hotel Excelsior, ki so ga zgradili tik ob morju in je imel 250 sob. (SE NADALJUJE) I Ta prizor je s primerno reklamo povzročil, da je Ml 14. junij ltll svečan dan za vso avstro-ogrsko monarhijo. Njihovo mornarico naj bi splovitev prve 21.Ms tonske velikanke uvrstila v klub pomorskih velesil. Spomini Tone Peternei-ig<>r na leto 1941 in poljansko vstajo *o ,mo poleti v rubriki Mi pa nismo se uklonih pisal, o Tonetu Peternelu-fcorj? in njegovem delu pri zbiranju podatkov o poljanski vstaji decembra Xn smo oMjubili, da bomo jeseni v nekaj nadaljevanjih objavili njegov lani.' aZ*Zir!i n« eto 1941 in poljansko vstajo,« ki ga je napisal ob tride-l^^^Lafov.nsieea naroda. Ker pravkar teče v Poljanski dolini po- Z«ta. annmini na leto 1941 in poljanSKO vsiaju,« «.i K« )v nttpiaui u-u »Spomini nai leto iw Rer vkar te6e v Poijan8ki dolini po- ^St^^^J&y^S5i decembra 1941, bo morda ta zapis spodbudil Erce ta aktVvia^ da se bodo odzvali avtorju ali popisovalcem s svojimi spo- ( »im S ^^•deloval sem pri pripravljanju te vstaje *»ga početka, zato bom poskušal orisati ?*je razmere, dogodke in razvojno pot do 1C? uapele in široke ljudske vstaje v aj*aaki dolini. Opisal bom predvsem lastno «voje doživljaje in dogodke, ki sem jim ^*iča, deloma bom porabil tudi podatke, ki jih dali vodja vstaje Maks Krmelj-Ma-^ m nekateri drugi organizatorji in C^enci vstaje. Pripominjam pa. da kljub 'OJkttfn razgovorom, ki sem jih jmel s tem v ib kljub preverjanju razpoložljivih do-IlJ^Mov ne morem trditi, da so vsi navedeni V^ki abmolutno popolni. Morebitne pri-v**** in dodatki k mojim opisom bodo lahko Odvali k čimbolj pop pisal o njej nekaj prijaznih besa »Pri nebeškem očetu« se je najboljše vino ter se obirala boljša bed resa. Nebeški oče je h stara grča, pristen Kranjec, ki ac nikdar naučil nemščine. Pri morali vsi govoriti slov gospod župan, da, celo okraja* Oča Prašnikar, kakor ae je pisal, je nosil na glavi tisto, gostilničarjem tako prfl okroglo kapico, ki je bila na okrašena s pisano vezenino, je snel načeloma le pred kamniškimi veljaki. Njegov na soba je bila ozaljšana s posodo in krožniki, raajolikaau, i ličnimi cvetličnimi lončki T« Nebeški oče stoloval sam ter 1 nosil na mizo bokale vina in s kruhom. Le-tu se je skovala časno tako znana popevka bom ...« (namreč, izpil do dna) m > sta prelepa »Oče nebeški, glej ...« SKRB ZA LEPOTO MESTA Malo je starejših mest aa Sh* venskem, ki bi se tako zagat la, da vrnejo svojim ulica* » trgom vsaj del one mikavnosti kt * bila nekoč lastna mestnim jedrc«« v prejšnjem stoletju. V Kamniku je sedaj cela vrsta a* stinskih lokalov, trgovin in ohflat delavnic označena z umetniškiaa » veski. Saj tiste neokusne kričečimi »firmami« res ne kraj, ki bi rad slovel po dobrem su. Tak je, n.pr., izvesek Gostina * Bundru (Janez Jagodic), izvesek » Kavarnici Veroniki in še cela vrti drugih, ki jih bom mogoče kdai f* zneje utegnil pokazati tudi vgpp Tudi električno razsvetljav« * Kamničani znali vgraditi v staraa* oblikovane ulične svetilke — » kršne so bile nekoč skoro v «a* naših starih mestih. Prej ali slej bo gotovo tudi t . niku urejeno tako, da bo veaj strožje središče mirna hrupnega in nevarnega takoimenovana varna »cona pešce«, za starejše, za matere z ki. Goldenstein - Kamnik s planinami Josip Jurčič JURIJ KOZJAK Riše« Jelko Peternelj Priredba: M. Zrimski 48 Nairsie ao noaluJali staro zgodbo o Samsonu in nje- f^*Tc!j«ii!."rrw"5.; mof. opA ob p.Hco ,T, n.m / vasi ae store nič zalega« jezdijo « LritlkaJ tUMj' P* *° v" n» PolJ«-« »Semkaj aeTiv^vTol^R^'i*"^ »Be4i»° v hiše!« »Ne bojt* vsrJTn^*'^r1'^' **etudi lm-*> »-»ene, Bog ae*kY nalSS^V 8tfrcu ? ™*» trese in nevede prime l*™..o gledaS Krf*« B»« »h k rea grivo in To «.k.H ™ mmlim ko"»i«m viseli naprej čea ostali na mestu deakom in nekateri moški so 81. »Vi imate tukaj lepega dečka,« pravi dolgim ~ .topi h konja, z njim pa tudi °ek^".^^.t0^*™1^ kti bi ga ne hoteli izročiti meni?« Cez čas,doda. Skera« pri aae ae bo ravao dobro, pa vendar bi ga rada iaadk temule ateremu očetu tukaj pa to*°^Bai!£^**£ To race nato pa pristopi in z veo zanesljivostjo Zg*a» ms.eg.deX, kise je zaman akuial jokaje aknu za ečs* Bernarda. 7513 4. NOVEMBRA 1980 Sport 9.STRAN GLA * *oti zimski plavalni sezoni je obeh najboljših jugoslo ****** plavalcev Da rja na in ■■Jte Petriča prevzel oče Drago J*?* P°d njegovim vodstvom •t dnevno preplavata po devet-"ht kilometrov. Oče namesto Jelačiča ObVNJ — Po uspešni operaciji slepi-" t* aaž najboljši plavalec Borut Pe-ačeJ kmalu trenirati. Ker je nje-•* brat Darjan že toliko napredoval. j**k0 »kupaj z Borutom trenirata. Bo-*Jesobil pravega sparing partnerja v NNi hvata. ■al pripravami na zimsko sezono je ■afc a» sprememb pri trenerju. Po *%■ izvršnega odbora PK Triglav je * samta trenerja Darjana in Boruta J**a »topil njihov oče Drago Petrič. i obeh se toliko razlikuje od > da trener Stjepan Jelačič ni več tako bdeti nad treningom • ■«■! Jelacic ima namreč dva-aragfh plavalcev, ki imajo drugi ■m priprav. To pa se nt moglo vec ^•JftL Brata Petri* v zimski sezoni aparata po devetnajst kilometrov na ■*> Te sodi v »klop priprav za nastop 5*«*Tapakem prvenstvu, ki bo v Splitu Petrič je naredil program tre-oba sinova. V jutranjem delu ki ga oba opravita, trenirata tvom Vencealava Kapusa. V urah, od 18. do 20.30 pa jih eee. Po prvih letošnjih zimskih i eha Petriča odlično napredu--dh _J IhaS, ičarska iznica inju _ Ta* letoa je v Kranju in oko-' i aa nabavo amaterske Slovenije, ki ■ velike ugodnosti pri na-mk aaamat aa tičaieak, pri biva-aaahsliMl I kjuunslh ipd. Vsi čla-»vam Msjsiio zavarovani pri Za-t Triglav. Izkaznica z boni velja Mioio, ia »icer od 1. sep-„ si. avgusta lMl. Novost elanov SZ8 je »»-odstotni n see. va stare)« "'Tu i*reetivei ▼ eiaailtabalh •"•*■» luuhaa plaaiaekih društvih Ipd. ****-HI ssaaaull svoje smučarsko znanje • t~isji.__l Rekreativna tekmovanja pa **• i uhasnieo »ostala cenejša. » ajpanja le UMMtno nabaviti izkaznico J* •aaVaaea aedeUe od 8. do 18. ure v J***ami IDCK. Doeedanji člani pa na >aan tudi lahko obnovite članarino %aaaas 18*0/81. Dobili boste predpisane Naeiaboae. , j Ovčarski skoki ^Stražišču fekma *a cicibane ItAJU _ ob zaključku sezone trenin- V< Smtmo tekmo •«»»« v nedeljo. ^n^Tlt^- 1»« »kakataJcI SBTalJSk«"v Stražišču pri Kra-Ju ^i^j^SSSS^^^^bodo v* a.ae bi)"Triglav začel z . v katero ho sprejel •UHee. .e^ce^rVih »- drugih razredov >*SL t^^edne vadbene ure na ska-y^$Zđ*T? Strntutču (dokler n Wl r r. . nižiaah) vsako soboto «aT? Ajo d^SSi« Kondlcijski ?5m^dVlaUli v telovadnic« oanov-f"_*jr? Tgtr«*iaču (vsak,četrtek >**w*m1t5 lelo^Slri osnovne tele NOGOMET Slovenska nogometna liga Izredno dragoceni točki KRANJ - SNL Triglav : Ilirija 2:0 (2:0), stadion Stanka Mlakarja, gledalcev 100, •odmik Miletič (Celje). Strelca - 1:0 Z.Belančič (13), 2:0 Gros (13). TRIGLAV - Beton, Ratkovič, Jo«, M.Beisnčič, Legat, Tkalec, Stular, Česen (Mujtč), Gros (Žontar), Radoaavljevic, Z. Bslnnfif ILIRIJA - Gajič, Rajič, Gombac, Herc-gonja, Campa, Lavrič, Rogelj. Bok olj (Hra-star), Korošec, 8aBxič (Kovač), Rebič. TrigJavani so v srečanju z ljubljansko Ilirijo z zmago dosegli pomembni točki. Vseh devetdeset minut so bili domačini boljši in zato tudi zaslužen uspeh. Čeprav je bilo izredao hladno vreme, sta enajsterici začeli poletno. Hitre akcije na obeh straneh so obetale dobro nogometno ivo. Domačini so bili ie v uvodnih minutah boljši nasprotnik, saj so prevzeli terensko premoč, že v trinajsti minuti so po vedli. Po obetajočem napadu je Zvone Belančič dobil uporabno togo, hitro se je šamani obeh ljubjanskik branilcev in z lepim strelom premagal vratarja Gajiča. Skoraj na enak način so svoj drugi zadetek domačini dosegli v dvaindvajseti minuti. Le tokrat je G rosu uspelo pobegniti branilcema ia tudi tu je z lepim strelom premagal vratarja Ilirije. Tudi no drugem golu ni igra izgubila na tempu. Vendar so bili stalno v premoči Triglav »»i. ki so ie trikrat nevarno ogrozili gol Ilirije. Tudi v nadaljevanju vsi nogometaši niso itedili moči. Igrali so hitro in odprto. Ilir-jani ae niso potegnili v obrambo, saj so skušali izid obrniti sebi v prid. To se jim ni posrečilo, čeprav m imeli dve priložnosti. Obe so zapravili. V dvainosemdeseti minuti bi Cenen lahko povišal izid, toda iz ugodnega položaja se ni prav znašel in toga je postala plen vratarja Gajiča. TrigJavani so v tem srečanju pokazali dobro igro. V njihovi vrsti ni bilo slabega meta. Ce bodo tako nadaljevali, potem se nimajo bati, da bi se na koncu lige morali boriti za obstanek. -dh Jesenska prvaka Filmarji in Kokrica Končan je jesenski del tekmovanja v ONZ Kranj za mladince in pionirje. V mladinski ligi je prvo mesto osvojilo moštvo Filmarjev iz Orehka. Njihov uspeh je še večji, ker vse tekme gostujejo. Zaradi gradnje avtoceste je ta prizadevni kolektiv izgubil svoje igrišče in zasluti, da dobi novega. Omeniti velja, da so mladinci Filmarjev tudi ekipa z najbolj športnim obnašanjem v ligi. Kvaliteta v tem tekmovanju je slabša kot v pretekli sezoni. Najboljši namreč nastopajo za IV. sel. Triglava. V tej je največ igralcev Naklega in Šenčurja. Klubi bi morali posvečati več pozornosti mladini nogometašem. Najboljši strelec je Hočevar Trboje s 17 goli. V tekmovanju pionirjev II. sel. so zasluženo prvi igralci Kokrice. Dobro delo z najmlajšimi kate rezultate tudi v Britofti in NK Savi. Novincem v ligi. Preddvoru pa se pozna, da niso povezani s šolo v Preddvoru in ne delajo s I. selekcijo. Najuspešnejši strelec v ligi je talentirani Florjančič (Kokrica). Dosegel je 14 golov. Igrali so tudi člani A in B lige. V Naklem so zmagali Podbrežani, kar je največje presenečenje kola. Kokrica je katastrofalno izgubila doma s Triglavom. V B ligi Viso-čani še naprej zmagujejo. Tudi NK Hrastje je osvojilo prvo točko. V članski A ligi vodi Sava, v B ligi pa Visoko. MLADINCI Filmarji Trboje Naklo Šenčur Podbrezje Kokrica Primskovo PIONIRJI Kokrica Britof Sava Naklo Šenčur Primskovo Preddvor B S 0 0 27: 7 10 « 5 0 1 24:14 10 H 1 0 2 44: 8 8 tf 3 0 S 27:27 « 5 2 0 3 22:26 4 8 1 0 S 11:40 2 6 0 0 (i 14:41 0 7 7 0 0 41: 6 14 7 5 0 2 34:10 10 S 4 0 2 30: 9 8 fi 2 2 2 17:26 6 6 1 2 3 15:15 4 6 1 1 4 17:22 3 6 0 0 6 4:70 0 S. Verbi( Gorenjci v ligaških tekmovanjih KRANJ — Sobotno in nedeljsko kolo je vsem ligašem in tistim športnikom, ki morajo tekmovati na zunanjih igriščih, precej zagodlo vreme. V takih pogojih so morali to jesenako sezono prvič tekmovati. Ni bilo samo hladno, temveč je vse presenetil tudi prvi sneg. Pogoji za igro in nastope so bili slabi. Čeprav je bilo vreme muhasto, so vsi pokazali borbeno in dobro igro. To predvsem velja za nogometaše, rokometaše in rokometašice. NOGOMET - V slovenski ligi je v devetem kolu prišlo do presenečenj skoraj v vseh srečanjih. Najboljšo igro je pokazal kranjski Triglav, ki je doma brez teta v premagal ljubljansko Ilirijo. V preostalih srečanjih so Vozila doma izgubila z Lendavo, Šmartno je bil uspešen v Celju, Rudar in Železničar sta remizirala v gosteh pri Slovanu in Murski Soboti, Izola je igrala neodločeno v Kopru. Izidi - Triglav : Ilirija 2:0 (2:0), Vozila : Lendava 1:2 (0:0), Kladivar : Šmartno 1:2 (0:0), Slovan : Rudar 1:1 (1:1), Mura : Železničar 1:1 (0:0), Koper: Izola 1:1(1:1). V vodstvu so še vedno nogometaši Smartnega, ki imajo štirinajst točk, pred Železničarjem 8 štirinajstimi, medtem ko jih imajo Mura, Rudar in Izola enajst. Na osmem mestu so Triglavani. Imajo sedem točk. V zahodni skupini slovenske lige so se Jeseničani iz gostovanja vrnili s točko. Izid — Tabor : Jesenice 0:0. V tej ligi vodi Primorje z 20, Jeseničani so na drugem mestu s 15 točkami. ODBOJKA — Blejski odbojkarji so v tem kolu prve B zvezne lige doma gostili Reča-ne. Domačini so bili boljši in zasluteno KOŠARKA V Kropi finalna srečanja KRANJ - Košarkarski klub Plamen iz Krope bo organizator finalnega turnirja najboljših štirih članskih ekip iz predtek-movanja prvenstva Gorenjske za leto 1980. Turnir bo v telovadnici osnovne sole Lip-nica v soboto, 8. 11. 1980 s pričetkom ob 14.15, v prvem srečanju pa se bosta pomerili ekipi SAVE A iz Kranja ter domači klub Plamen, v drugem srečanju pa košarkarska ekipa iz Šenčurja ter Kokra B i/. Nova košarkarska pravila Zanimanje za košarko postaja iz leta v leto vse večje. Tribune so zasedene z ljubitelji tega atraktivnega športa, kar je vsekakor doprinesel uspeh državne reprezentance ter posameznih košarkarskih klubov v evropskih tekmovanjih. V I. A in I. B ligi ae je tekmovanje te pričelo, v kratkem pa bodo startali košarkarji ia koiarkarice tudi v medrepubliških in republiških ligah, zato ne bo odveč, da vas seznanimo a najpomembnejšimi novostmi v pravilih košarkarske igre, ki so pričeli veljati letos: - »bonus« je izpolnjen te z 8 napakami moštva — prvi sodnik ima pravico, da nadoknadi ali odvzame čas igre, če je pomotama prišlo de nepravilnega sproženja ali zamata vijanja ure. Vse kar se je v tem času zgodilo v igri, velja in se zapiše — noben igralec, ne glede na to, kje se nahaja na igrišču, ne sme igrati na žogo, dokler je ta nad »raketo« in dokler ni pod višino obroča ali dokler ni jasno, da ne bo šla v koš — ne napadalec, ne obrambni igralec ne smeta igrati na togo, ki po metu na koš is igre »kače po obroču na koncu polčasa ali podaljška — time-out se dovoli tudi po prejetem kotu iz igre, vendar samo, če je zahtevan pred zadetkom. - prekršek ie, če igralec namerno vrte togo ob tablo in se je dotakne prej kot kateri koli drug igralec. Podajanje žoge soigralcu od table je dovoljeno - tretja tehnična napaka trenerja ima sa posledico izključitev trenerja. V to vsoto se štejejo vse tehnične, ki so bile dane »klopi« - igralec se ne sme nasprotnika dotikati z rokami, rasen če je tak dotik slučajen pri poizkusu igranja na togo MilanCadež Alpsko smučanje Osrednji prireditvi v Planici in Kranjski gori KRANJ — Sezona tekmovanj na snegu se bo načela te čez mesec dni, ko ae bodo v Val dlsere v Franciji prvič srečali za svetovni pokal alpinci. Tekmovanje bo 3. do . Tekači bodo odprli medna- rodno sezono s tekmo za svetovni pokal 13. decembra v Davoau v Švici. V Cortini v Italiji P* bedo 31.decembra startali skakalci sa svetovni pokal. V sezoni 10M/81 bo tudi v Jugoslaviji več pomembnih tekmovanj- Obe osrednji prireditvi svetovnega pokala v alpskih disciplinah in skokih bosta v Krsuijeki gori oziroma v Planici. V dolini pod P one asa i bo 31. in 33. marca na Ot-as in 12a-m finale svetovnega pokala v skokih, v Kranjski gori pa finale svetovnega pokala v alpskih disciplinah v dneh M. — St. marca. Na sporedu bo veleslalom in paralelni slalom v moški in ženski konkurenci. Smučarski klubi Bled, Triglav in Olimpi-ja pa bedo organizatorji evropskega pokala v alpskih disciplinah. Tekmovanje na Zatrnikn bo 13. februarja, dan kasneje pa bo na Krvavcu. Ljubljančani pa bodo izvedli tekmovanje 14. februarja v slalomu. V moški konkurenci pa bosta tekmi za evropski pokal v slalomu in veleslalomu na Jnborini (11.-12. marca) in na Sarpla-nini(14.- 10. marca). V Jugoslaviji pa bodo v alpskih disciplinah še naslednje tekme za FIS točke: 10. do tt-deeeuabra na Pohorju v slalomu in velemalomu (moški), na Soriški planini bo 21.decembra aaoeki elalom, 11. in ».januarja bo na Starem vrhu veleslalom za meske in tenske, na Aarplanini pa nd 10. do 33. februarja smuk. slalom in veleslalom za moške aa tenske. V aprilu bodo še tri prireditve v Sloveniji. Najprej bo 3. aprila na Pohorju slalom sa moške, naslednji dan pa bode Slovenjgračani izvedli veleslalom. Na Zelenici pa bo S. in 0. aprila moški slalom in veleslalom. Tradicionalno mednarodno FIS tekmovanje pionirjev in pionirk na Starem vrhu pa bo 17.- 18. februarja v slalomu in veleslalomu. Mariborčani pa bodo izvedli tekmovanje u svetovni pokal v ženskem slalomu in veleslalomu od 10. do 11. februarja. Izmed skakalnih prireditev v mednarodnem merilu pa bodo pri nas naslednje: v Planici bo 30. - 31. decembra OPA pokal za mladince v skokih ia klasični kombinaciji v organizaciji kranjskega smučarskega kluba Triglav, tradicionalna Turneja treh detel se bo v letošnji zimi začela v Mariboru 0. januarja. Na Vlašiču bo FIS tekmovanje 33. februarja. Tekači bodo imeli tudi v novi zimi tradicionalno prireditev takoj po noveletnih praznikih v Bohinju. Večje mednarodne prireditve bodo letos še v naslednjih krajih: v Oberstdorfu bo od 20. februarja do 1. marca VI. svetovno prvenstvo v smučarskih poletih, v ZRN p* bo še ena velika prireditev. V Schonachu bo od 11. do IS. februarja IV. svetovno mladinsko prvenstvo v klasičnih disciplinah. Alpinci pa bodo imeli IX. evropsko prvenstvo . v mladinski konkurenci od 28. fe. bruarjado 1. marca. J.Javornik slavili. V drugi zvezni ženski odbojkarski ligi so Blejčanke na domačem igrišču z odlično igro nadigrale gostje iz Poreča, v moški slovenski ligi pa se blejski mladinci niso mogli dovolj upirati Pionirju. Izidi - moški - Bled : Reka 3:2, Bled (mladinci) : Pionir 0:3, ženske - Bled : Poreč 3:1. V prvi zvezni ligi B je v vodstvu Železničar z osmimi točkami, Blejčani so s ftp-stimi na sedmem mestu. Koprčanke, Poreč in Bled so tista moštva, ki imajo po štiri točke in so v vodstvu v drugi zvezni ženski ligi. ROKOMET - Lepo zmago so v gosteh dosegle rokometašice Preddvora, saj so v Ljubljani dobile s Slovanom. V moški slovenski ligi je bila v gorenjskem derbiju loška Jelovica v Križah boljša od tržiškega Peka. Izida - Slovan : Preddvor 7:14 (3:7). Peko : Jelovica 17:20(11:11). Pri moških sta v republiški ligi na vodilnih mestih Šoštanj in Jelovica. Oba imata po petnajst točk. Tržiški Peko je deseti in jih ima šest. V ženski ligi vodi PP Drava s sedemnajstimi točkami. Isto število jih ima tudi , drugouvrščeni Mlinotest, medtem ko so Preddvorčanke četrte. Preddvorčanke za vodilnimi zaostajajo samo za eno točko. KOŠARKA - V novo prvenstveno sezono so startale ko&arkarice v drugi zvezni košarkarski ligi. Košarkarice Alpine so startale v Zagrebu in srečanje izgubile s košarkaricami Novega Zagreba. Izid - Novi Zagreb : Alpina 88:67 <44:29)' , -dh krajevne skupnosti Planina iz Kranja. Od medsebojnih srečanj bo odvisno, katera dva kluba se bosta v nadaljevanju borila za prvo oz. drugo mesto in katera dva za tretje oz. četrto mesto. V predtekmovanju, ki seje pred kratkim zaključilo, pa so ekipe zabeležile naslednje uvrstitve: I. skupina B — 1. mesto je osvojila ekipa Plamena iz Krope, 2. mesto Kokra B. sledijo pa Naklo, Veriga, Mojstrana, Gumar ter ekipa Save B. II. skupina B - 1. mesto je pripadlo ekipi Šenčurja, 2. mesto Sava A, sledijo pa Beksel, Kokrica, Gorenja vas, Gotik, Medvode ter Planika. Po nekaj letih premora, se je tekmovanje članskih ekip v košarki zopet preneslo iz ene občine na področje celotne Gorenjske z upoštevanjem omejitev. Le-te so narekovali portoroški sklepi, ki se v košarki še niso kršili. M.Cad« Kadeti startajo v nedeljo KRANJ — Ženska in članska moštva startajo v novo košarkarsko sezono v slovenski ligi v soboto. Medtem ko bodo košarkarice Save v prvem kolu doma gostile Litijo, (tekma bo v soboto, ob 17. uri v dvorani na Planini), bodo košarkarji Triglava gostje v novi prvenstveni sezoni v Ljubljani. Tu se bodo pomerili z domačo Ilirijo. Snvčanke so pred prvenstvom optimistično razpoložene, saj računajo, da bodo med tistimi, ki bodo igrale vodilno vlogo v ligi. Za najvišji slovenski tenski košarkarski naslov se bodo potegovale še Litija, Libela, Koper, Jesenice, Rogaška, Mengeš, Maribor, Senožeče, Drava in Jezica. V moški ligi bodo to sezono v enotni slovenski ligi igrali Ilirija, Kraški zidar, Elek-tro, Comet, Koper, Zagorje. Radar, Kamnik, Lokainvest in kranjski Triglav. Kranjčani računajo, da bodo v tej ligi dosegli mesto, ki ga pričakujejo. Ne smejo biti slabši kot šesti. Za članicami in člani bodo v novo prvenstveno sezono v slovenski ligi v nedeljo startala tudi mlada moštva - kadeti. V slovenski ligi - zahod bo med osmimi moštvi tudi kranjski Triglav. V zahodni ligi se bodo za dve finalni mesti potegovali kadeti Slovana, Domžal, Ilirije, Novega mesta, Kopra, Gostola, Jesenic in Triglava. Trener Martin Gorenec računa na igralce Sa-jovica, Roglja, Potočnika, Stareta, Horvata, Bavdka, Kritnarja, Zera, Urha, Tadiča, Kerna. Mareta Milačiča, Uroša Milačiča, Kavčiča, Rude*«, Šimenca, Lahajnarja, Potokarja in Praprotnika. To je moštvo letnika 1004 in 1000; sami mladi, ki že znajo igrati košarko. V tej ligi se bodo kalili za poznejše nastope v članski ligi. Po vseh šolah v kranjski občini imajo že pionirska moštva v ženski in moški konkurenci. Vsi delajo po enotnih trenerskih kriterijih. To je zagotovilo, da bodo vsi lahko takoj zaigrali v moštvih Triglava in Save. Letne športne igre OOS Kranj v rokometu KRANJ - Na letošnjih XIV. letnih športnih igrah osnovnih organizacij sindikatov v občini Kranj so zaključili s tekmovanjem tudi rukometaši. V treh skupinah je nastopilo deset ekip, zmagovalci skupin pa so se v finalnem srečanju pomerili used seboj za novega zmagovalca letošnjih iger. V final- • no skupino so se uvrstile ekipe Save, Iskre in P ros vete, brez poraza pa je nnslov prvaka osvojila ekipa Iskre. Rezultati: L skupina: Kokra : KOP 0:10 b.b., Sava : KOP 20:15 (11:0), Kokra : Sava 0:10 b.b.; Vrstni red: 1. Sava 4 točke, KOP je bil dragi s dvema točkama, tretja pa ekipa Kokre brez točke. II. skupina: Iskra : TekstiUndus 24:4 (13:4), Ikoe : Planika 0:10 (4:7), Iskra: Planika 13:0 (4:4), TekstiUndus : Ikoe 13:14 (5:0), Iskra : Ikoe 30:13 (»7), Planika : TekstiUndus 14:8 (0:0). V tej skupini je zmagala ekipa Iskre s šestimi točkami ^red Planiko a štirimi točkami, tretji je bil kos s dvema točkama, četrti pa je bil Tek-fttiUndu* brez točk. III. skupina: Creina : Merkur 10:0 b.b., P ros veta : Merkur 10:0 b.b. Proeveta : Creina 33:10(11:0). V tretji skupini je zmagala ekipa P ros vete s štirimi točkami pred Creiao z dvema in Merkurjem brez točk. Finale: Iskra : P ros veta 38:36 (17:13) Prosveta : Sava 20:20 (14:13) Sava : Iskra 27:36(17:15). Lestvica: Iskra , . 2 2 0 0 03:62 4 Prosveta 2 1 0 1 54:64 2 S«va • 2 0 0 2 53:04 0 J. Kuhar Član lokostrelskega kluba Eioterm iz Kranja Marjan Podržaj je odlič no streljal na državnem prvenstvu v disciplinah daljinskega streljanja in cloutu. Z novima državnima rekordoma je osvojil oba naslova. Marjan Podržaj in Iztok Kramar po dvakrat prvaka SFRJ RADOVLJICA - V hladnem vremenu je lokostrelski klub Ezoterm v Novi vasi organiziral tretje državno prvenstvo v daljinskem streljanju in disciplini clout. Med šestdesetimi slovenskimi lokostrelci so največ uspeha imeli člani lokostrelskega kluba Ezoterm iz Kranja. Po dvakrat sta državna prvaka Marjan Podržaj ia Iztok Kramar, medtem ko je bil v daljinskem streljanju s turnirskim lokom najboljši Bukovec iz Ezoterma. V obeh disciplinah je Marjan Podržaj izboljšal državna rekorda. V daljinskem streljanju je Podržaj svoj rekord izboljšal za enainštirideset metrov. V disciplini clout lokostrelci streljajo s 100 metri v tarčo, ki je velika petnajst metrov in je pritrjena aa tla. V tej disciplini fe Podržaj na-streljal 103 krogov. Rezultati - člani - daljinsko streljanje - 1. Marjan Podržaj 304, 2. Kocijančič (oba Ezoterm) 331, 3. D.Bleiweis (Jugo banka) 314; turni rski lok - 1. Bukovec 274, 3.J. Kramar 373, 3. Marko Podržaj (vsi Ezoterm) 307; pionirji - 1-1- Kramar - (Ezoterm), 3. M. Bleiureis, 3. Dermastia (oba Jugobaaka). Clout - člani - 1. Marjan Podržaj 103, 2. Marko Podržaj 101, 3. Bukove (vsi Ezoterm) 140; članice - 1. Maja Bleiweis 53, 2. Žort (obe Jugohanka) 32; mladinci - 1. I. Kramar (Ezoterm) 30. Še mesec do začetka MARIBOR - »Fantje in dekleta nate prve alpske reprezentance imajo še mesec dni časa, da odpravijo slalomske in veleslalomske napake. Ko se začne vrteti kolo v svetovnem alpskem pokalu, potem je malo časa sa trening. Le dva do tri dmi potom ujs—n—o,« Je dejal pred odhodom na šestdnevni trening v Val Sennlea trener jugoslovanske A moške reprezentance Filip Gart-ner. »Načrtovali smo, da bomo v tem obdobju trenirali na nitjih smučiščih. Tam ni snega ia mi gremo ns staro smučišče, ki je ugodno in s snežno odejo dobro pokrito.« Fantje so ta teden individualno trenirali doma po programu, v nedeljo pa so Križaj, Strel, Knrnlt, Franko, Zlbler, Cerkovnik, Oberstar in Benedik te odpotovali v Val Senules. Tu bodo ostali do sobote in vadili veleslalom in slalom. Upajo, da bodo imeli dobre pogoje za piljenje tehnike. S pridom je treba sedaj izkoristiti vsak dan, saj so tekme v svetovnem pokalu te v začetku decembra. Bolj kot sami treningi se direktor in ostali ukvarjajo s prevozi. Tu le prevečkrat zaškriplje. Prepričani so, da se bo tudi ta problem rešil, saj so pomoč ponudili kranjska Sava, Slovenijavto in Kompas. Čeprav so dekleta iz snežnega treninga prišle šele v sredo, bodo trening nadaljevale te od ponedeljka naprej na julijanskem prelazu Tonale. Na zadnjem treningu je v slalomu največ pokazala Anja Zavadlav, v veleslalomu so dekleta izenačene. »Čeprav ima v veleslalomu nekaj prednosti Tometova, Zavadlavova, Dornigova, Blažičeva. Leskovškova, Peharčeva in Ravnikar jeva dosti ne za os tajsjo. Lep napredek je pokazala v tej disciplini Dornigova. Zanimivo je, da je Jermaaova z mavcem v roki na interni tekmi imela četrti najboljši čas,« pravi njihov trener Jože Sparovec. __ Kranjska gora - Kranjskogorsko turistično društvo je v tem turističnem kraju postavilo lično izdelane reklamne table, ki lepo popestrijo okolico*. Napisi na nekaj tablah reklamirajo finalni nastop za svetovni smučarski pokal, ki bo marca prihodnje leto v Kranjski gori, nekaj novih tabel pa so opremili z voznimi redi avtobusov. Domiselnost turističnih delavcev prav gotovo zasluži pohvalo. Besedilo m slika: A. K GLASIO.STRAN Nagradni izlet TZS in Pionirskega lista za 75 najmarljivejSih dopisnikov S svinčnikom in beležnico v žepu TOREK, 4. NOVEMBRA 1! Turistična zveza Slovenije s svojimi 17 pokrajinskimi turističnimi zvezami in 220 turističnimi društvi združuje 40 tisoč članov. Njeni začetki segajo v leto 1905, torej 75 let nazaj, ko je bila v Ljubljani ustanovljena Zveza za povzdigo tujskega prometa na Kranjskem, ki je povezala prve samorastnike lokalna Turistična društva (kranjsko TD je bilo osnovano že leta 1878, ško-fejloško pa leta 1896) in tako postala zametek celokupne turistične družbene organizacije. Le-ta ima temelj na množičnosti in je od svojih začetkov opravila mnogo dela, ki se zrcali pri ohranjanju narave, krajine, kulturne dediščine, turističnem in tudi širšem izobraževanju prebivalstva, posebej mladine. Letos je ob svojem jubileju Turistična zveza Slovenije skupaj s Pionirskim listom pripravila nagradno igro »Spoznavajte Slovenijo« pri raziskovanju in odkrivanju lepot ožje domovine za podmladkarje turističnega društva, pionirje in mladince osnovnih šol iz vseh koncev Slovenije, ki so poslali nad 2500 prispevkov, največ, nad petsto, pa so jih poslali podmladkarji TD z osnovne šole Tone Čufar na Jesenicah. Izžrebanih je bilo 75 knjižnih nagrad za najprizadevnejše. Mladi dopisniki so dokazali, da jih naša lepa dežela zanima in to je TZS in uredništvo Pionirskega lista spodbu- dilo, da so razpisali tudi počitniško raziskovanje. Pionirji in mladinci so pisali, ustvarjali, opazovali, raziskovali in odkrivali vse, kar se jim je zdelo zanimivo od rastlin, cvetlic, reves, živali, predmetov (rodje, orož-„ je, slike), navade, se pogovarjali z ljudmi-posebneži, ki so jih pritegnili z zanimivim pripovedovanjem, znanjem, pa do kulturno-zgodovin-skih spomenikov, podzemskih jam, kamenin, turističnih prireditev, spominskih obeležij in dogodkov iz NOB, srečanjih s tujci turisti, turističnimi in gostinskimi delavci, ljudmi, ki so potovali po pešpoti E-6 v Sloveniji, utrinkih in doživljajih z izletov v planine, na morje, ob reke ali jezera in taborjenja. 75 najmarljivejših (to zato, ker TZS letos praznuje 75-fetnico delovanja) dopisnikov, ki so sodelovali v zanimivi in poučni akciji je tako počitnice preživelo s svinčnikom in beležnico v žepu, je posebna komisija sestavljena iz članov uredništva Pionirskega lista in TZS izbrala za nagradni izlet v Lipico in Škocjanske jame 16. oktobra letos. Z Gorenjske se ga je udeležilo 8 pionirjev iz OS Peter Kavčič iz Sk. Loke, 10 pionirjev iz OŠ Cvetko Golar Sk. Loka, ki so bili najštevilnejši, predstavnica OŠ Koroška Bela - Jesenice ter dopisniki turističnih podmladkov iz Kranja, Preddvora, Bleda, Mojstrane, Naklega in Lesc. Nagrajenci igre »Počitniška raziskovanja* in dopisniki turističnih podmladkov so si v Lipici ogledali program dresure lipicancev. - Foto: D. Pa pler Pravni nasveti V radovljiški občini so zadovoljivo organizirali pravno pomoč — Se vedno pa šepa pomoč organizacijam in interesnim skupnostim Radovljica - V radovljiški občini deluje služba pravne pomoči za območje Radovljice, pravna posvetovalnica pri občinskem sindikalnem svetu, družbeni pravobranilec samoupravljanja, temeljno sodišče v Kranju, enota v Radovljici ter dva odvetnika. Delovni ljudje in občani prosijo za pravno pomoč pri odvetnikih največ zaradi civilnih in nepravdnih zadev ter zemljiškoknjižnih zadev, prav tako nudi s teh področij pravno pomoč temeljno sodišče. V prvem polletju letošnjega leta so obravnavali 81 tožb, 67 dopisov, posredovali 112 pravnih nasvetov ter poskrbeli za 35 pogodb. Pravna pomoč družbenega pravobranilca samoupravljanja je obsegala predvsem vprašanja o pridobivanju in delitvi dohodka, o delitvi osebnih dohodkov, o stanovanjskih razmerjih in o drugih vprašanjih. Pravna posvetovalnica pri občinskem sindikalnem svetu je obravnavala 30 zadev o sklenitvi in prenehanju delovnega razmerja, o dopustih in odsotnosti z dela, o osebnih dohodkih in stanovanjskih zadevah. Pravne nasvete posredujejo tudi v večjih temeljnih in delovnih organizacijah: v Verigi Lesce, Iskri Lip-nica, Hotelsko-turističnem podjetju Bled in v SGP Gorenje, delavci iz ostalih organizacij pa največkrat iščejo pravno pomoč pri družbenem pravobranilcu samoupravljanja. V radovljiški občini tako ugotavljajo, da je za pravno pomoč in nasvete dovolj možnosti in da ima ustrezna pravna pomoč precejšen pomen predvsem v tem, ker nudi nasvete zlasti socialno šibkejšim občanom. Prav zato naj bi ji v prihodnje zagotovili potrebna finančna sredstva, da bi še bolje opravljala svoje naloge. V vseh večjih delovnih organizacijah bi morali imeti pravno pomoč zlasti za področje delovnih raz- merij. Se najbolj pa šepa pravna pomoč organizacijam združenega dela, samoupravnim interesnim skupnostim in drugim samoupravnim organizacijam pri usklajevanju samoupravnih splošnih aktov z ustavo in zakonom. Analizo in oceno zagotavljanja pravne pomoči bodo obravnavali še zbori skupščin, pravna pomoč pa naj bi našla svoje mesto tudi v samoupravnih sporazumih in v dogovorih o temeljih planov in v planu občine. D. Sedej Krajevni praznik v Podnartu Podnart — V spomin na prve volitve v krajevne vaške odbore, ki so jih krajani na območju sedanje krajevne skupnosti kljub okupaciji izvedli novembra 1944. leta, v krajevni skupnosti letos že petindvaj-setič praznujejo svoj krajevni praznik. V počastitev krajevnega praznika bodo v drugi polovici novembra organizirali razne športne prireditve. Zaključek praznovanja krajevnega praznika pa bodo združili s prazno-vajem dneva republike. 29. novembra bodo ob 19. uri imeli v kulturnem domu v Podnartu kulturno prireditev, na kateri bodo sodelovali moški pevski zbor in reci* tatorska skupina DPD Svoboda Podnart in pionirji pionirskega odreda Alojz Hakovec. Na proslavi bodo sprejeli cicibane v pionirsko organizacijo, najbolj zaslužnim krajanom pa bodo podelili priznanja. Po kulturnem programu bo v kulturnem domu zabava s plesom. Ciril Rozman Film Nedeljski filmski premieri i Kranju — Šampion in Boksar -sta ponudila približno isto kot sobotna Po kanalu do zlata; vsekakor pa sta prinesla, kar sta v naslovu obljubljala. Vsaj en napet dvoboj in znani šarm komercialne japonske in ameriške filmske industrije. Po kvaliteti vendarle izstopa ameriški Šampion, saj lahko pohvalimo dobro kamero in odlično igro glavnega igralca Jona Voighta. Kranjčanom se je nepozabno vtisnil v spomin z enkratno igro v »Vojakovi vrnitvi*, za katero je prejel oskarja. Da resnično obvlada »pravila igre«, čeprav tokrat v duhu profesionalizma profesionalnega Holywooda, je dokazal tudi v Šampionu. Žal mu je filmska zasnova ves čas spodmikala korak do prepričljive igralske stvaritve, a se je pred padcem vedno znova ujel in reševal, kar se je še rešiti dalo. Ob stran so mu postavili hladno Faye Duna-way in preračunljivo dovršenega malega zvezdnika Rickiya Schro-derja, ki sta učinkovala neprepričljivo, k čemer so mnogo pripomogli do banalne preprostosti prignani dialogi. Sicer odlična Dunaway se v filmu enostavno ni znašla. Poleg dovršeno lepih oblek, nismo na njej našli ničesar, vrednega njene slave. Zašla je v zanko melodramatičnosti, kateri je Voight tako spretno ušel, čeprav je bila že scenarijsko tako prirejena, da si se ji komaj ognil; a čemu, ko nas niti ganila ni več. Ne idealni otrok. T. J., ne žalostna zgodba o tako popularnem sodobnem trikotniku (oče — otrok — mati), niti tragična smrt glavnega junaka v zadnjem kadru, nas niti za trenutek niso zavedli — niti ene same solze nismo po točili in tako najbrž na smrt razočarali režiserja Zeffirellija, ki je v svoji želji, spustiti filmsko misel na najbolj nizek nivo povprečnega ljudskega okusa, (ki je morda dovolj učinkovita za sodobno pozno kapitalistično ameriško družbo, a ne več za nas), izdelal površen, predvsem pa površinski film. Niti blesteča tehnika kamere nas ni prepričala. Lilijana Saver Ugotovitve o zaposlovanju v vse delovne organizacije t k* rezultate, bo treba kritično voriti tudi o vzrokih, zakaj drovska bilanca lovnih organizacij rezultate. Predsedstvo tudi ga, da bi izvršni svet koval skupino, ki bi terijje za usklajevanje Občinsko skupnostjo za nje. Vendar, ti kriteriji strokovni, natančno šele potem lahko stopijo v Usklajevanje bilanc sa leto mora biti končano na^ cembra letos, prav tako pa jasno vse okrog sezonskega i slovenja, ki naj bi ga v borne čim manj. Usmeritve Skupnosti za i slovenje predsedstvo divo pa naj gre v skrčeni obravnavo na vse občinske dejavnosti. Osnovne naj spodbudijo raspravi materiala v delo' če ie ne bo šel material na organizacije, naj se nujno ss# razprava o njem v plaasko-kadre*-skih službah, predvsem pa naj kali z njim seznanjeni vsi poštovaste delavci. D. Dolenc Kranj — Na seji predsedstva Občinskega sveta ZSS Kranj v sredo, 22. oktobra so člam med drugim obravnavali tudi zaposlovanje v kranjski občini v sedmih mesecih letos, ocenili kadrovsko bilanco in obravnavali razvoj gorenjskih občin z vidika kadrov in zaposlovanja z usmeritvami delovanja Občinske skupnosti za zaposlovanje. Ugotovili so, da zaposlovanje ne poteka po dogovoru: številčno se sicer ujema in tudi odstotek ni previsok, vendar pa so več zaposlovali tisti, ki ne bi smeli in obratno. Še vedno je pri novih zaposlitvah pre-vladovsl ozki profil. Kadrovska bilanca ni dala rezultatov, kot so bili pričakovani, kajti podatki niso bili ažurni, marsikje so v delovnih organizacijah mešali dodatno in nadomestno zaposlitev, je pa tudi vprašljiv sistem spremljanja podatkov. Predsedstvo je mnenja, da delavci v kadrovskih službah še vedno niso dovolj informirani, kako zbirati te podatke, zato jim je treba priskočiti na pomoč in v bodoče naj za odstope od sprejetih kriterijev veljajo sankcije. Zdaj, ko bomo po delovnih organizacijah obravnavali 9-mesečne Festivalske popevke na plošči Že pred letošnjimi Dnevi slovenske zabavne glasbe, ki so se oktobra odvijali v Ljubljani, je Založba kaset in plošč pri RTV Ljubljana izdala veliko ploščo s štirinajstimi novimi slovenskimi skladbami, ki so se potegovale za nagrade. Tako smo dobili aktualizacijo največjega slovenskega zabavnoglasbenega dogodka, kar doslej ni bila navada, kljub vsakoletnim upravičenim težnjam, da bi plošča izšla že med samo prireditvijo. Še manj pa smo se vselej nadejali prav vseh, v konkurenci izvajanih skladb na eni plošči. Torej se je to letos vendarle zgodilo in tako najdemo na plošči izvajalce: Tomaža Domicelja s Hej Meri, Vlada Keslina s skladbo Dan neskončnih sanj, Marjetko Falk s Storila bom to, Ivenka Baranja s skladbo Berač, Ditko Haberl s Kako naj ti povem, skupino Prah s Halo, Nataša. Ob nagrajenkah so preostale skladbe, izvedene v tako imenovanem tekmovalnem delu. Plošča ima nedvomno predvsem dokumentarni značaj, istočasno pa S knjižnic polic » ^»a»< la 3: Opatijski festival brez nagrad Komedija človeškega tkiva nas spominja, na vse, kar so kesa najboljšega ponudili Dnevi sio*» ske zabavne glasbe. Pisali smo le.* kaj bistveno novega nismo doihs* prirediteljevim obljubam navkhs* Podobno — medlo, brez učinke* tejših glasbenih novosti in pwe* Ijivejših hitov - izzveni tudi pkH Boris Bogataj Za nami so tudi »Dnevi jugoslovanske zabavne glasbe JRT — Opatija 80«, dvajseta zabavnoglas-bena prireditev, ki smo jo prejšnja leta poznali kot Opatijski festival. Trajal je štiri dni, sodelovalo je vseh osem jugoslovanskih radiotelevizij-skih centrov. Prvi večer je bil namenjen ročk glasbi, v drugem so se zvrstile nove pesmi svobodnih oblik, v tretjem, preglednem večeru smo lahko slišali izbor kar 72 skladb s prejšnjih festivalov, četrti večer pa je bil namenjen 22 novim skladbam. Ljubljansko radiotelevizijo je predstavljala Branka Kraner z Robežnikovo »Predrami me« in skupina Pepel in kri s Hrušovarjevo »Naš blok posluša ročk«. Skladbe niso tekmovale za nagrade, kar naj bi po mnenju (in želji) prirediteljev spodbudilo avtorje k ustvarjanju boljše in izvirnejše zabavne glasbe. To pa se vendarle še ni zgodilo, saj nismo slišali ničesar, kar bi v jugoslovanski zabavni glasbi že vsaj delno ne poznali iz preteklih let. Ko ocenjujemo zabavno glasbeno bero, ki smo jo slišali v opatijskih hotelih Adriatic, Kvarner in Impe-rial, potlej moramo bržčas ugotoviti, da je sedanji trenutek jugoslovanske zabavne glasbe na moč podoben slovenskemu. To seveda ne pomeni nič dobrega. V isti sapi pa moramo zapisati, da prireditelji pripravljajo že 21. prireditev v Opatiji, ki bo predvidoma marca prihodnje leto in na kateri bomo znova izbirali pesem, ki nas bo aprila zastopala v festivalu evrovi-zijske popevke. Seveda bodo morali naši skladatelji pred tem pošteno zavihati rokave, kajti s skladbami, kakršne trenutno daje naša »industrija« zabavne glasbe, na »Popevki fcvrovizije« nimamo, milo rečeno kaj iskati. Boris Bogataj Pisatelj in dramatik Vitomil Zupan slovenski javnosti v začetkih svojega pisanja ni bil toliko znan kot prozaist, temveč bolj kot dramatik. V zadnjih desetih letih pa je izšlo nekaj njegovih proznih del, med katerimi velja v prvi vrsti omeniti roman Menuet za kitaro. Ponatis knjige je izšel letos, po romanu je bil posnet eden letošnjih slovenskih filmov Nasvidenje v naslednji vojni. Pri Cankarjevi založbi v Ljubljani pa je nedavno izšlo novo Zupanovo Podarjeni koncert Kranj - V sredo, 29. oktobra je v kinu Center kranjsko Društvo za pomoč duševno prizadetim priredilo koncert ansambla Mihe Dolžana in Gorenjcev iz Naklega. Koncert je bil namenjen staršem, rejnikom in skrbnikom prizadetih otrok, mladostnikom in absolventom Osnovne šole Helena Puhar iz Kranja. Ansambel se je odrekel honorarju in poudaril, da se je z največjim veseljem odzval vabilu društva. Pred nastopom je Maks Perkovič, predsednik izvršnega odbora društva pozdravil številne obiskovalce in poudaril humanitarni pomen srečanja. Posebej je pozdravil prisotne mojstre - mentorje iz posameznih tovarn, ki absolventom šole s prilagojenim programom pomagajo premagovati težave na delu. Koncerta sta se udeležila tudi Zdravko Tomažin, predsednik Zveze društev Slovenije in tajnik Jan Ulaga. Povabljeni so bili tudi predstavniki Zavoda za šolstvo, osnovnih šol in samoupravnih interesnih skupnosti iz Kranja. V prijetnem razpoloženju je hitro minila ura m po veselja in smeha oh duhovitih šalah humorista, poslušanju citer in petja. Srečni in nasmejani so starši zapuščali dvorano, z željo, da se še pogosteje srečujejo na podobnih prireditvah Lebar Silva delo v dveh knjigah: Kometi človeškega tkiva. Zajema čas med in prva leta ■* drugi svetovni vojni. Zupan na s«t ski način, kot že v drugih delih p*» tem, izžareva in pred bralca ras#* nja obračun s predvojnim časom. * je tako ali drugače zorela njaf** osebnost, ga nadaljuje skozi veji* viharje in zaključuje s prvimi iec P» koncu vojne vihre, ko se je tsl* zanj, kakor tudi za vse, začelo bo** obdobje življenja. Še vedno je v Zupanovem pasa"1 prisotna (včasih bolj, drugič »•* skrita) misel o izginotju romana. *' naj ga nadomesti dnevnik ah' ljenjepis, kar pa bo zanimivo * bralno le, če bo pisatelj (avtedj resnici poročal resnično in izbral opis res pravo izkušnjo (po. R Emersonu). Knjiga je tako zanimiv in raj Ijanja vreden prispevek k novi venski prozi. g BofM Zdravstveni pregled borcev Bled - V zdravstvenem dostni Bledu uspešno deluje dispanzer borce in aktiviste NOV. Te ter zdravstvene preglede ima n priznani zdravnik, specialist medicine dr.Boru t Rus. ki se res sam aktivni borec NOV zavzema to, da so ti pregledi temeljiti K*, bo teh zdravstvenih pregledov hodo znani podatki prihodnje V tem borčevskem dispani nameravajo uvesti točno karte in evidenco vseh bčrcev in stov. Prav tako imajo dobro zirano patronažno službo, ki lja zdravstvene preglede tistih N cev in aktivistov, ki so nepokreti jim je nujna pomoč na domu delo sicer opravljajo pati sestre, težje primere pa zdravniku, ki potem sam na domu in potem ustrezno ukrep* J. Ambrobč telefon 23-341 "PRODAM ****rn GRAMOFON HI-FI ger- * in ZVOČNE OMARICE, z ga-Jpo. Majcen, Tončka Dežmana JJJji 9155 'MOLKA, obrana, za sok, dobite Puiul 50, Skofja Loka ^e°u prodam lepa zimska JA-Sr. Bela 6, Preddvor 9219 frfan KASETNI RADIO za v ■J* Drulovka 46, Kranj 9317 *j**m STRESNO OPEKO tra ■•dravograd. Voglje 72, Šenčur jjfdtm ZIMSKA JABOLKA in D a namakanje sadja. C. na «, Kranj, tel. 23-019 9319 J«am ZIMSKA JABOLKA po 8 * ™ Franc, Partizanska 8, Bled 9390 taim PRAŠIČE, težke od 40 do *kt Poaavec 16, Podnart 9321 fcdain PEC na olje gorenje in prične gradbeno OMARICO. _ *kw v oglasnem oddelku. 9322 I J**m KASETOFON AKAI CS 5* (metal) in SONY TC-K15 in 'MMOfON DUAL 506 (ortofon) **UC 50 H II., receiver HSR 48. ^Martinjak, Zg. Brnik 90 9323 JBMSKE OVČARJE, stare 6 J***, z rodovnikom, prodam, »ar Pavle, Pungart 15, Skofja "*.tel. 62-S04 9324 .""dam OKNO, 180 x 140 in JJUONSKA VRATA, 220 x 80 z **?j*mi KLI, oboje novo. Voklo 4*ščur 9325 Awi prodam DNEVNO SOBO TJfc ekstra z raztegljivim leži-Informacije: Ignatov, Hafnar-?• »sselie 86, Skofja Loka, telefon ^'^$2 9333 ZELJE v glavah. Lahov-*£CerkJje 9342 Ntm JABOLKA za žganje-Zg Brnik 59, Cerk 1 je 9343 GOZDNO G08PODARSTVO BLED TOZD gozdno avtoprevozništvo in delavnice, n. sub. o., Sp. Gorje 1 objavlja prosta dela in naloge ČIŠČENJE PROSTOROV Del« se združuje za nedoločen čas s krajšim delovnim časom 4 ure na dan. Kandidati naj vložijo prijave najkasneje v 15 dneh po objavi na naslov: TOZD gozdno avtoprevozništvo in delavnice SP. Gorje 1, 64247 Zg. Gorje. r 11.STRAN O LAS Časopis G LAS v vsak gorenjski dom Prinaša zanimive novice slehernemu prebivalcu Gorenjske če še niste naročnik, če ga želite redno (ob torkih in petkih) prejemati na dom, nam sporočite takoj Le tako boste v celoti izkoristili ugodnost brezplačnega prejemanja časopisa do konca tega leta Naročam časopis Glas na naslov Priimek in ime ulica v št in naziv pošte ĆP GLAS, Moše Pijade 1 64000 KRANJ (tel 23 341) tri g I■v TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ p. o. KRANJ, Savska c. 34 Po sklepu delavskega sveta z dne 29.10. 1980 bo 10. 11.1980 v Triglav konfekciji Kranj, Savska c. 34 JAVNA LICITACIJA za prodajo ZASTAVE OM - 35, 1500 kg nosilnosti, disel motor 87 KS, 4561 ccm; tovarniška številka 0OOO67, št. motorja 43152 82, št. šasije 022096; reg. štev. KR-385-35. Izklicna cena je 80.000,- din. Tovornjak si lahko ogledate na dan licitacije oziroma po dogovoru tudi prej. Vse dodatne informacije dobite na telefon 25-371 interna 29. Pogoj za sodelovanje na javni licitaciji je 10 % poleg na izklicno SKUPIM ŠTEDILNIK kuppers-x globokim goriščem. Telefon 7*W67 v četrtek in petek od 7*dtije 9331 *9m FOTO OPREMO: poveče-ia sušilnik. Božica Č., Koro-Tržič 9332 VOZILA ?Ntn> FIAT 127 (dec. 1977). 15, Kranj. PZ-125, letnik 1974, cena 2f*n. Lahko tudi na posojilo. 25°** Nikola, Zlato polje 3/f, 9191 jf*m ZASTAVO 750, letnik " v voznem stanju. Podnart 63 9192 s,5S»m ZASTAVO 750, celo ali Vešter 11, Skofja Loka v 9252 jjjjam ZASTAVO 750, letnik i*?" registrirano do septembra Aiman, Krnica 21, Zg. Gorje Prodam ZASTAVO 101, letnik 1973. Pave, Mandeljčeva 7/a, Kranj 9327 Odstopim vrstni red za GOLFA JGL. Dobava II. tromesečje 1981. Predplačilo 15 SM. Lavrič, telefon 064-22-733 9328 Poceni prodam ZASTAVO 750, letnik 1971, dobro ohranjeno. Podobnik, Mrzli vrh 14, Sovodenj 9329 Prodam rezervne dele za PRINZA NSU 1000. Kuralt Božo, Kranj, Ul. Milene Korbar 11 9330 Prodam TOVORNO PRIKOLICO za osebni avto. Tekavec, Pre-doslje 108, Kranj (v Orehovljah) 9341 Prodam ŠKODO, letnik 1973, celo ali po delih. Bukovšek, Sidraž 8, Cerklje 9344 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1972. Informacije po tel. 42-141 (dopoldan), Cerklje. Vasca 13 (Ropret) 9345 STANOVANJA I Dve študentki iščeta ogrevano SOBO ali GARSONJERO v Kranju. Ponudbe po tel. 067-76-708 9334 1 POSESTI V Kranju prodam STANOVANJSKO HISO v IV.gradbtii fazi. Naslov v oglasnem odelku. 9335 _ZAPOSLITVE! Takoj dobi službo izučena ali priučena KUHARICA. OD dobri. Stanovanje in hrana v hiši. Gostilna Potočnik, Bistrica 10, Duplje, telefon 064-70-140 9303 V redno delovno razmerje sprejmem DELAVKO. Delo je enoizmen-sko. Dohodek dober. Naslov v oglasnem odelku. 9336 ^^^IZGUBUENOl Izgubil sem DENARNICO z dokumenti in nekaj denarja na relaciji Kranj—Jesenice. Poštenega najditelja prosim, da jo vrne na naslov: Jeraj Anton, Dragočajna 7, Smlednik 9337 Od gostilne pri »Johanci« do samopostrežne trgovine v Britofu sem izgubil KARDAN. Poštenega najditelja prosim, da ga proti nagradi vrne. Britof 39, Kranj 9338 Nenadoma nas je zapustil naš dragi mož, oče in stari ata ANTON ROTAR Pogreb pokojnika bo v torek, 4. novembra 1980, ob 15.30 Spred hiše žalosti - Zg. Besnica št. 57 na tamkajšnje pokopališče. * Žalujoči: žena Angela, otroci: Mari z družino, Angelca in Anica z družino ter drugo sorodstvo! Zg. Besnica, Kranj, 1. novembra 1980 OSTALO MATEMATIKO INSTRUIRAM v Kranju za vse šole. Tel.: 27-329 9339 Iščemo VARSTVO za 1 leto starega fantka na našem ali vašem domu, po možnosti na Planini. Kranj, C. Talcev 47, tel. 22-730 9340 Izdaja CP Glas. Kranj, Stavek TK Gorenjski tisk Kranj, tisk: ZP Ljudska pravica, Ljubljana. Naslov uredništva in uprave lista: Kranj. MoAe Pijadeja 1. - Tekoči račun pri SDK v Kranju Številka 51500-603-31999 - Telefoni: n. c. 23-341, glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 21-835. redakcija 21-860, komerciala — propaganda, naročnina, mali oglasi in računovodstvo 23-341. Oprošteno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame in tašče ANE BLAŽIČ roj. Gabrič se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki sojo spremili na njeni zadnji poti. ji darovali cvetje ter nam izrekli sožalje. Posebno zahvalo izrekamo dobrim sosedom Nagličevim in Babičevim ter g. župniku za poslovilni obred. Se enkrat vsem. ki ste sočustvovali z nami. Žalujoči vsi njeni najdražji Kranj, 29. oktobra 1980 iskrena hvala! CENTRAL TOZD HOBLFRm LPKIR155D "H JU0OSLPMJR KOMPAS JUGOSLAVIJA »GORENJSKI NASKOK LIPICE« Skupna akcija Glasa, Kompasa in Centrala TOZD Vino vzbuja med našimi naročniki in bralci precej pozornosti Danes vam izdajamo še nekaj podrobnosti v zvezi z izletom, ki ga pripravljamo. Med vsemi udeleženci izleta bomo izžrebali vrsto nagrad, med katerimi bo tudi enodnevno bivanje v vinski kleti TOZD VINO v Kranju, s prevozom izžrebanca do doma. Zanimiva bo tudi dirka z blazinami v hotelskem bazenu za naslov » Prvak Lipice 1980 v plavanju z blazino« Pokrovitelj Vino Kranj bo poskrbel, da na poti v Lipico in nazaj ne bomo žejni. Pravzaprav pa smo vam zaupali že dovolj podrobnosti iz bogatega programa, ki ga pripravljamo. Priporočamo vam, da ne odlašate s prijavo (Kompas Jesenice in Ljubljana, Alpetour Kranj in Radovljica), da ne boste ostali doma Zaradi pomanjkanja prostora vam bomo organizatorja izleta in pokrovitelja predstavili v naslednji izdaji Glasa v petek, 7 novembra . P.s.: naročniki ali njihovi najožji svojci naj ob prijavi predložijo odrezak Glasa z vtisnjenim imenom naročnika! Za udeležence »gorenjskega naskoka Lipice« razpisujemo NATEČAJ za najboljšo fotografijo z omenjenega izleta. Do 21. decembra nam lahko pošljejo neomejeno število del Podelili bomo 1 nagrado, vse objavljene fotografije pa bomo honorirali. NOVO NI VEDNO NAJBOLJŠE Ste kdaj pomislili, da se oblazinjeno pohištvo lahko prenovi! Zaupajte vaše dotrajano oblazinjeno pohištvo strokovnemu popravilu hnSwf!,M^Liub,jana' T0ZD TAPETNIŠTVO RA :.°,iJJCA Gorenjska cesta 41 telefon (064) Pred sodiščem so zdaj priče Trobec se noče zagovarjati Metod Trobec je pred kranjskim temeljnim sodiščem odgovarjal na vprašanja le prvi dan sodne obravnave, nato pa se je sklenil odpovedati zagovoru stopile številne priče Petkova sodna obravnava zoper Metoda Trobca je bila zelo kratka. Trobec je namreč že takoj na začetku povedal, da se ne bo več zagovarjal. Predsednik senata ga je sicer opozoril, da ima vsekakor pravico, da sodeluje, da odgovarja na vprašanja, v nasprotnem primeru si samo otežuje obrambo, vendar pa je Trobec vztrajal pri svojem sklepu, da bo odslej molčal. Zato je predsednik senata prebral zapisnike z zaslišanja pri preiskovalnem sodniku, kar se je nanašalo na obtožbo glede kaznivega dejanja ropa in dveh kaznivih dejanj velikih tatvin. Trobec je namreč obtožen, da je v noči na 5. februar lani v Dorfarjih oropal Janeza Valančiča. Ta je namreč zamudil avtobus, zato je na kranjski postaji poprosil Trobca, če ga zapelje domov. Ta ga je res peljal v Dorfarje, zavil na travnik in ustavil, nato pa za vožnjo zahteval plačilo. Ker pa Valančič ni imel denarja, je zahteval od njega osebno izkaznico in uro, čeprav je Valančič rekel, da gre domov po denar. Dal mu je osebno izkaznico, za uro pa je dejal, da mu je spomin na LTH, kjer je delal več let: zadaj je na uri bil tudi vgraviran napis — »10 let LTH«. Nato je Valančič izstopil, Trobec pa ga je zunaj ujel, ga podrl na tla in mu z roke strgal uro. Kasneje so to uro našli pri preiskavi v T robce vi hiši na Sp. Beli, medtem ko je Trobec v preiskavi trdil, da jo je kupil od nekoga v Ljubljani. Tudi glede drugih dveh kaznivih dejanj na petkovi sodni obravnavi ni bilo od Trobca slišati nobenega pojasnila. Trobcu obtožnica očita, da je 2. julija lani na avtobusni postaji v Kranju s pretvezo, da je taksist, vzel v svoj avto Jovanko Kondič, ki je prišla na obisk k svoji hčeri na Planino. Trobec pa ni peljal proti Planini, pač pa v Srakovlje na Mlaki, kjer je žensko spodil iz avtomobila, nato pa odpeljal z vso njeno prtljago, dokumenti in denarjem; oškodovanka je predmete ocenila na 10.000 din.Predmete, kl i?1 ^ Trobec odpeljal, so kasneje našli pri hišni preiskavi. Trobec je obtožen tudi tega, da je vdrl v prostore obrtne zadruge GaJtex v Ljubljani. Tam je bila kot čistilka zaposlena Marjana Cankar 25. marca 1977 je Cankarjeva spoznala Trobca, ki je obtožen, da jo je istega dne tudi umoril v svoji hiši v Dolenji vasi. Poprej mu je povedala, kje je zaposlena; ker je med njenimi stvarmi našel tudi ključe, je naslednjega dne ali kasneje v nedeljo odšel v Ljubljano, odklenil prostore in odnesel dva računska stroja, dva pi- — Ta teden bodo pred sodišče salna stroja, električni kuhalnik, pribor za kuhanje kave in dva spenjača za papir, vse v vrednosti 21.499 din. Pisalni stroj so kasneje našli pri Trobčevi sestri, nekatere stvari pa je prodal preko oglasov. Trobec je bil tudi redkobeseden, ko naj bi povedal kaj o svojem življenju. Povedal je le en stavek: Ni mi sijalo sonce v življenju.« V ponedeljek se je obravnava nadaljevala z zaslišanjem prič. Alojz Božnar s Pristave je povedal, da je bil z ženo marca ali aprila 1978 na večerji pri znancu v Dvoru pri Polhovem gradcu. Na terasi so pekli žabje krake, bila je noč; naenkrat so iz smeri Dolenje vasi, oddaljeno okoli kilometer zaslišali tako grozen dolg krik, da sta se ženi prestrašeni umaknili v hišo, oba moška pa sta sedla v avto, ker sta menila, da lahko tak glas da od sebe le človek, ki mu je treba pomagati. Ustavila sta se pri eni od hiš, kjer so pogosteje zakonski prepiri, vendar je bilo tam vse mimo in tiho. Na vprašanje predsednika senata, če sta šla tudi do hiše št. 22. je priča zanikala. Na ta dogodek se je spomnil kasneje, ko je v časopisih pisalo o grozljivih odkritjih v hiši št. 22 v Dolenji vasi. Pred sodiščem so bile včeraj še nekaj prič: Marija Novak z Brezovice je povedala, da je bila v njihovi kovinski galanteriji 16 dni zaposlena Vida MarkoviČ, ena od žrtev v Trobčevi hiši v Dolenji vasi. Ivan Set- nikar pa je pričaj o dogodku pred tremi leti, ko je bil kot lovec zraven, ko so Trobca osumili krivolova. Pri Trobcu so našli več kosov rogovja, puške pa ne, četudi je Trobec trdil, da jo je odvrgel v Gradaščico. Trobec na to ni imel nobenih pripomb na včerajšnji obravnavi, dodal je le. da priče niti dobro ne pozna. Prebrana sta bila tudi dva zapisnika z zaslišanja pri preiskovalnem sodniku: poročilo vodje radovljiških zaporov Franca Plankla o obnašanju Metoda Trobca v priporu. Med drugim je vodja zapora poročal, da se je po sicer mirnem obdobju Trobec, ko je bila preiskava razširjena še na umore začel vesti drugače — grozil je sozaporniku, paznikom, ni se držal hišnega reda. Na vprašanje predsednika senata je Trobec izjavil, da je »čista laž«, da bi se v radovljiških zaporih kdaj nasilno obnašal. Predsednik senata je na včerajšnji obravnavi prebral tudi zapisnik z zaslišanja priče Franca Prajsa iz Ljubljane, ki mu je dolga leta Zorica Nikolič hodila pospravljati, dokler ni izginila. Njen plašč so kasneje našli pri Trobčevi sestri, v pepelu iz krušne peči hiše št. 22 v Dolenji vasi pa je bila tudi spodnja čeljust z zobmi, ki jih je v primerjavi z zobno kartoteko sodni izvedenec stomatolog prepoznal za zobe Zorke Nikolič. V naslednjih dneh bo pred sodišče stopilo še nekaj prič, vendar pa med njimi ne bo sorodnikov obtoženega Trobca, saj so uporabili svojo pravico, da se lahko odpovejo pričanju. L. M. Za učinkovito io kontrolo Pogovor s predstavniki Sap-Viatorja o učinkovitosti notranje kontrole, od česar je nemalokrat odvisna tudi varnost tako v potniškem kot v tovornem prometu Jesenice — Učinkovitost in usposobljenost delavcev notranjih kontrol v organizacijah, ki jim je zaupan javni in tovorni promet, prav gotovo v veliki meri vpliva na varnost potnikov v mestnem, primestnem in medkrajevnem prometu; prav tako -pa mora notranja kontrola med drugim zagotavljati, da tovornjaki niso preobremenjeni, da so vozniki spočiti in ne nazadnje, da za svoje delo dobijo primerno plačilo. Prav notranja organiziranost jeseniškega Sap - Viatorjevega tozda potniškega prometa in javomiškega Onesnaževanje potoka Lešnice Kljub čistilnim napravam so odplake onesnažile potok Lešnico, tako da je poginil ribji zarod — SGP Tržič obsojena na denarno kazen 150.000 kazni,bistveno zato So dinarjev morah v podjetJlh normatlvno tozda tovornega prometa je zanimala skupino predstavnikov Republiškega sekretariata notranjih zadev, Republiškega komiteja za promet in zveze, predstavnike Uprave javne varnosti Kranj in občinske inšpektorje; na skupnem sestanku z vodilnimi in vodstvenimi delavci obeh tozdov so prejšnji teden ugotavljali delovanje notranje kontrole. Skupina si prizadeva ugotoviti, kako v naši republiki učinkovito deluje notranja kontrola, koliko ljudi opravlja to zahtevno delo, kako so nagrajevani in kakšna pooblastila poleg svoje odgovornosti seveda še imajo. V razgovoru je bilo tudi poudarjeno, da bodo spremembe republiškega zakona o varnosti v cestnem prometu »spremenile« dosedanje prekrške v gospodarske prestopke (kazniva dejanja), zato bodo Temeljno sodišče v Kranju je obsodilo Splošno gradbeno podjetje Tržič na denarno kazen 150.000 din, Ivana Jarca, vodjo separacije in betonarne Podbrezje pa kot odgovorno osebo na 3000 din; blato \z separacije v Podbrezjah je namreč onesnažilo potok Lešnico, da je poginil ribji zarod, Ivan Jarc pa kot »dgovorna oseba ni poskrbel za redno vzdrževanje čistilne naprave. SGP Tržič ima v Podbrezjah ob potoku Lešnica separacijo, za katero so bili projektirani in tudi izdelani trije usedalni bazeni, za katere ima SGP tudi vsa potrebna soglasja. V času obratovanja separacije od julija 1976 je bilo proizvedeno okoli 9000 kubičnih metrov materiala; od tega separiranega gramoza pa je nastalo za okoli 180 do 200 kubičnih metrov odplavljenih snovi, ki so se usedale v usedalnih bazenih. SGP je sicer trdila, da se bazeni redno čistijo, usedalni material iz bazenov pa odlaga na posebno mesto in zato do večjega odplavljanja blata ni moglo prihajati in naj bi ribji zarod od separacije naprej poginjal zaradi česa drugega. Ko je namreč 21. aprila 1977 vodno gospodarska inšpekcija Skupščine občine Kranj ogledala separacijo, je ugotovila, da se preko čistilne naprave izliva voda, ki pa ni bila dovolj očiščena. Zaradi tega se je v potoku Lešnica, ki je ena redkih varstvenih voda pri nas za vzrejo mladic potočne postrvi, odlagalo blato. Zaradi tega je voda v potoku postala tako onesnažena, da v njej ni bilo več ribjega zaroda, saj se po izvedenskem mnenju Zavoda za ribištvo blato oprime ribjih iker in jih zaduši. V času od julija 1976 do konca aprila 1977 se je zaradi velikih količin odplaVljenega hlata iz sepa- racije celo dvignilo dno struge. Po' mnenju Zavoda za ribištvo je mogoče uporabljati varstvene vode Lešnice za vzrejo ribjih mladic le od izvira do iztoka iz separacije Podbrezje, medtem ko ostali del potoka od iztoka iz separacije do izliva v Savo za vzrejo ribjih mladic nikakor ni primeren zaradi prevelike kalnosti in prevelikih količin lebdečih delcev v vodi. Prav zaradi tega ribje ikre ne morejo preživeti. Tudi če bi se ribe drstile v Lešnici, v delu pod separacijo, bi vsa drst preminila. SGP Tržič je sicer imelo vse naprave izdelane točno po projektih Hidroinženiringa Ljubljana, vendar pa je do onesnaženja Lešnice prišlo, ker se je ne dovolj očiščena voda razlivala preko usedalnih bazenov. Brez dvoma bi redno vzdrževanje čistilnih naprav lahko preprečilo tako onesnaženje Lešnice. Vodja separacije in betonarne pa je po mnenju sodišča odgovoren za redno vzdrževanje čistilnih naprav, saj je kot vodja dolžan spremljati obratovanje separacije in bi tako moral opozoriti na tak pojav pri čistilnih napravah ter preprečiti razlivanje odplak v potok. Potok Lešnica je bil zaradi razlivanja odplak v dolžini 1,1 kilometra neprimeren za vzrejo mladic potočne postrvi, s tem pa je bila napravljena občutna škoda Širši družbeni skupnosti. Sodišče je ocenilo, da gre pri onesnaženju varstvenih voda potoka Lešnice za hudo kršitev in se je odločilo za denarno kazen v višini 150.000 din na SGP Tržič in za denarno kazen 3000 din za odgovorno osebo. Pri tem je upoštevalo, da • so odplake preko bazenov tekle v potok že od leta 1976 in da^o v podjetju vedeli, da kršijo zakon o vodah. urediti notranjo kontrolo. Dovolj sposobnih ljudi bo moralo delati na teh delovnih mestih s pooblastili, saj bo njihova odgovornost za tehnično brezhibnost vozil velika. Zastopniki tozda potniškega prometa so skupini povedali, da imajo 140-članski kolektiv, v katerem vozniki vozijo 35 avtobusov; letno prepeljejo okoli 700 tisoč potnikov in ustvarijo 70 milijonov din prihodka. Večji del prihodka ustvarijo s potniškim prometom, okoli 30 odstotkov s popravili v delavnicah, kjer opravljajo tudi tehnične preglede, del pa s turističnimi prevozi. Z vsakodnevnimi pregledi skušajo v Sap - Viatorju poskrbeti za tehnično brezhibnost voznega parka, vendar pa je za to en strokovnjak premalo. Tudi od voznikov avtobusov je precej odvisna tehnična brezhibnost vozila, to pa velja tudi za voznike tovornjakov v tozdu tovornega prometa na Javorniku. Do nedavnega sta bila kolektiva združena, zdaj pa sta to dva tozda, kljub temu, da bi s skupnim delom lahko prihranili marsikateri dinar. Med drugim je bilo v pogovoru rečeno, da bo treba v notranji organizaciji potniškega prometa normativno Dopolniti zasedenost notranje kontrole, več truda pa bo treba vložiti tudi v dodatno strokovno izobraževanje in vzgojo voznikov. Viatorjev tozd tovornega prometa zaposluje 50 voznikov, ki vrtijo krmila 10 težkih in 36 lažjih tovornih vozil. Tovornjake pregledujejo vsakih štirinajst dni pri zasebnem avtomehaniku na Javorniku, medtem ko sprotnih vsakodnevnih pregledov še nimajo organiziranih. Prav tako velja pravilnik o izvajanju vozniške službe le za celoten Sozd Sap-Viator. Kum Nov saoat v Piikovci - Pred skoraj šestimi leti je narasla podrla leseni most v Piškovci, kije povezoval krajevni skupnosti. in Žirovnica. Zaradi znatno krajše cestne povezave krajev v obeh l jevnih skupnostih sta se radovljiška in jeseniška občina odločili noviti most in pot Zasip—Piškovca—Breg. Dela za uresničitev 2,4 milijona dinarjev vredne naložbe so zaupali jeseniškemu bincu, kijih je začel septembra letos. Pot je že urejena, osebni prek novega mostu pa bo stekel ta mesec. Besedilo in slika: ževič NESREČE NEZGODA PRI PREČKANJU CESTE P od vin - V petek, 31. oktobra, ob 6.45 se je na magistralni cesti ob avtobusni postaji pripetila hujša prometna nezgoda. Voznik tovornega avtomobila Vojko Dolžan (roj. 1957) iz Mojstrane je vozil proti Kranju. Prav tedaj je ustavil na avtobusni postaji avtobus, iz katerega so izstopali potniki. Med njimi je bil tudi Jože Korošec (roj. 1907) z Gorjuš, ki se je napotil čez cesto okoli 100 metrov od zaznamovanega prehoda za pešce. Voznik tovornjaka je pešca opazil, zavrl je in odvil v levo, kljub temu pa je Korošca zadel, da je obležal hudo ranjen. Prepeljali so ga v jeseniško bolnišnico, kjer pa je čez nekaj ur umrl. Tovornjak pa je zaneslo s ceste in se je prevrnil, vendar pa sta voznik in sopotnik še pravočasno odskočila. PO NESREČI ODPELJAL Vrba — Na magistralni cesti v bližini avtobusnega postajališča v Vrbi se je v petek, 31. oktobra, ob 7.17 pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Anton Jasnič z Jesenic in voznik osebnega avtomobila nemške registracije Stjepan Kosi sta se pri srečanju oplazila, vendar pa je Stjepan Kosi odpeljal dalje, ne da bi ustavil. Pobeglega voznika so ustavili na mejnem prehodu Korensko sedlo. osebnega avtomobila Ji vodnik (roj. 1944) iz Škofje Lak* Voznik je traktor opazil aa kratki razdalji, tako da ga ni ms$% obvoziti po levi strani, pač pa j* trii v traktor. Avtomobil se je n tega prevrnil, traktor pa je < ceste. Voznik Šifrer je bil v lažje ranjen, škode na vozilih ps t za 41.000 din. ZAPELJAL NA PREDNOSTNO CESTO TRČIL V TRAKTOR Kranj — Na regionalni cesti "V Sr. Bitnjah se je v petek, 3JL. oktobra, ob 18.20 pripetila prometna nezgoda. Voznik traktorja Franc Šifrer (roj. 1910) iz Zabnice je peljal od Labor proti Žabnici, na traktorju pa niso gorele zadnje zaključne luči. V Sr. Bitnjah ga je dohitel voznik Tršič - V soboto, 1. no\ nekaj po 12. uri se je v Bistrio f J Tržiču pripetila prometna nesfsa Voznik osebnega avtomobila Naf* j Križnar (roj. 1943) iz Nove Golice.* peljal od Bistrice proti Tržič« ■' j križišču spregledal znak »ssadj prednosti«. Po prednostni cesti* tedaj pripejal voznik osebnega ■*» m obila Miroslav Božič (roj. 1965» * Tržiča, tako da sta avtoma**] trčila. Voznik Božič je sicer ssvaaj vendar pa trčenja ni mogel pnjs? 1 čiti. V nesreči je bil voznik lažje ranjen. ŠTIRJE HUJE RANJENI Kraaj - Na lokalni cesti aa a> krici se je v nedeljo, 2. noi pripetila prometna nezgoda, osebnega avtomobila Slavko (roj. 1959) z Jesenic je pe\j Rupe proti Cesti na- Brdo. križiščem s prednostno cesto pa * ] ustavil, pač pa je zapeljal na i prav ko je mimo vozil voznik nega avtomobila Janko Vari i 1957) s Češnjice. V trčenju f * j voznik Legat huje ranjen, prav s*' pa tudi sopotniki Emil Svetina t seme, Zivan Thaler z Jesenic « Snežana Zurilič z Jesenic. Vst * prepeljali v Klinični center. Vi Vari je bil v nesreči le lažje »si* j Škode na vozilih je za 100.000 L.* Vselitev v tuje stanovanje Kar dvakrat v dveh mesecih zapored sta se & konca Milorad R., star 27 let in Gordana T stara 23 let, iz Kranja nezakonito vselila v ti&\ stanovanje Poprej sta oba stanovala v samskem domu kranjskega Tekstilindu-sa. Po poroki sta si našla stanovanje na Zasavski cesti. Ko pa je stano-dajalka opazila, da Miloradova žena pričakuje otroka, jima je stanovanje odpovedala na zelo zgovoren način, saj jima je zaprla vodo, elektriko, snela vrata in podobno. Seveda sta si mlada zakonca zaradi tega prizadevala najti drugo bivališče, vendar pa primernega nista našla. Zvedela pa sta za prazno stanovanje na Gorenjesavski cesti, kamor sta se nasilno vselila; tja sta prenesla vse svoje stvari, vendar pa sta se morala že po treh dneh izseliti in sicer nazaj na Zasavsko cesto v nič kaj ugodne razmere. Iskala sta stanovanje še naprej, medtem celo včasih prenočila v parku. Nato pa sta konec avgusta letos zvedela za prazno stanovanje v Tomšičevi ulici in se tjakaj vselila, čeprav za stanovanje nista imela odločbe, vendar pa ju je priganjal čas, saj ,»e bila žena že v visoki nosečnosti. Pred temeljnim sodiščem v Kranju, kjer sta se morala zagovarjati zaradi dveh kaznivih dejanj nezako nite vselitve, sta povedala, da sta sicer zaprosila za stanovanje v Tekstilindusu in začela tudi varčevati za lastno udeležbo za solidarnostno stanovanje; sicer pa do tako velikih težav s stanovanjem najbrž ne bi prišlo, če bi še naprej stanovala sicer ločeno v samskem domu Sodišče je Milorada M. obsodilo za obe dejanji na 7 mesecev zapora in pri tem upoštevalo, da se je dvakrat nezakonito vselil se v zelo kratkem času. Pri tem pa je sodišče upoštevalo tudi ola; okoliščino, saj sta bila z ženo 1 hudi stanovanjski stiski. N1 ženi Gordani pa je izreklo pc kazen petih mesecev za dobo leta. Vendar pa je sodišče tudi pogoj, da se mora v mesecih po pravnomočnosti izseliti iz stanovanja v Tc ulici. Obrambni načrti Radovljica - Koordi odbor za splošni ljudski družbeno samozaščito pri konferenci Socialistične n lovnega ljudstva je pregledal, posameznih krajevnih skt sprejemajo obrambne načrte, nili so se. da morajo bit izdelani do 15. novembra, v in sprejem pa se morajo v krajevnih konferenc SZDL vi vse družbenopolitične orgi društva, združenja, enote in civilne zaščite in drugi v skupnosti. Preverili naj bi stavo vojnih odborov pri kraj konferencah, potrdili program nosti ter temeljito spregovorili osnutku zakona o splošnem skem odporu. Menili,so„ da mora h|| zakon bolj konkreten v nekatedr določilih, predvsem v" tistih, ki vorijo o vlogi samoupravnih resnih skupnosti, o gradnji zaki ter o opravljanju nalog v m zaščiti.