Leto XXIV., St 226
Ljohljana, torek 3» afctotea 1944
Telefoo k. 31-22. 31-23, 31-24
»nffatra Pridelek« Ljuhliaaa.
cb S — Telefoo fc. 31-25. 31-26 Podružnica Novo mesto i fjnNianrini česa 42 Izključno zastopstvo a oglase b Italije Id inozemstvo: UP] S. A^ MILANO_
Bačuni: a Ljubljansko pokrajino pa pofeno-čekovoem zavodu k. 17.749, ta ostale kraje
Italije: Servizio Cood. Cott. Post. No 11-3118
Uredništvo:. Ljubljana — Puccinijeva ulica St & Telefon St. 31-22. 31-23. 31-24
Rokopisi se ne vrača ja
Die hdien Verlttste der Anglo-Amerikaner
im. September
Erfolgreiche deutsche Angriffe z wischen Niederrhein und Waal — Der Heldenkampf um Calais vo r dem Ende — Briten iiber den Rubikon zuruckgeworfen — Ver starkter sowjetischer Druck am
Eisernen Tor
%
Aus dera FnhreThauptquartier, 2. Okt. DNB. Das Oberkommando der VVetumacht gibt bekannt:
Am Antwerpen - Turnhout - Kanal nnd nordlich Turnhout stehen unsere Truppen in heftigen Abvvehrkampfen gegen die aus ihren Einbruchsstellen weiter angreifenden kanadischen Verbande. Angriffsgruppen des Heeres und der Waffen-SS brachen zvvischen Niederrhein and Waal in die hri. tischen Stellungen ein und warfen den zah kampfenden Gegner nach VVesten zuruck. Sudvvestiich Gennep wurde ein starkerer feindlicher Angriff aufgefangen. Dabei \vurden in den letzten beiden Tagen 32 Panzer vernichtet. Der Druck des f.egners auf Maeseyk hat nacfigelassen. In den an-haltend schweren Kampfen , bei Chatean Salins und im Parroy-Wald gewann der Gegner ortlich Boden. Verbande der 7. amerikanischen Armee versuchten gestern aus dem Mortagne-Tal bei Rambervillers heraus die vvestlichen Vorhohen der Voge-sen zu gevvinnen. Nach hin- und hervvogen-den Kampfen blieben die Stellungen in eigener Hand. Im Riaum von Lure vviesen unsere Korps alle feindlichen Angriffe ab nnd warfen den Feind in einzelnen Ab. schnitten zuruck.
Die Kampfe nm das vollig zerstorte Ca-Mis gehen ihrem Ende entgegen. Reste der Besatzung kampfen noch in ihren Stiitz-punkten. Die schvveren Marinebatterien.bei Cap Gris Nez erlagen nach fcapferem Wi-(ierstand im Nahkampf der feindlichen tiivrmaeht.
I m September haben die anglo-amerika-nis hen Armeen im Westen steigende Aus-fal;c an Menschen und Material erlitten. Unsere Truppen machten 10.650 Gefange-ne und erbfsuteten oder vernichteten 1149 Panzer und 243 Panzerspahvvagert, grosse Mengen von Lastenseglern und sonstigem
Visoke angloameriske izgube v septembru
Uspešni nemški napadi med spodnjim Renom in Waalom — Junaški boj za Calais pred koncem — Britanci vrženi nazaj preko Rubi-kona — Ojačen sovjetski pritisk ob Železnih vratih
Kriegsmaterial. Die blutigen Verloste des Feindes sind hoch. t)ber dem Westraum verlor er ausserdem 451 Flugzeuge.
In Mittelitalien fiihrten die Anglo-Ame-rikaner zahlreiche erfolglose Angriffe in den bisherigen Brennpunlrten. An der Adriatischen Kiiste vvarfen unsere Panzer-grenadiere die an einer Stelle iiber den Rui: kon vorgedrungenen Briten vvieder zuruck.
Die italienischen Banden im rnckvvarti-gen italienischen Heeresgebiet haben auch vveiterhin ihre Cberfiille und Sabotageakte mit blutigen Verlusten hezahlen mussen. In der zvveiten Septemberhiilfte vvurden 1386 Banditen getotet und iiber 500 gefan. gen, zahlreiche Feldstellungen und Lager zerstort und reiche Beute an Waffen und Vorraten eingebracht.
Auf dem Balkan hat sich der sovvjetische Druck an der Donauschleife beiderseits des Eisernen Tores vveiter verstarkt. Deutsche und ungarische Verbande setzten mit Un-terstiitzung unserer Schlachtfiieger zvvischen Szeged und Grossvvardein ihre Gegenangriffe fort. Im nordlichen Teil des Szekler Zipfels vvehrten Grenadiere und Gebirgsjager bei Sachsich.Regen mehrcre von Panžern unterstiitzte Angriffe der Bol-schevvisten ab. An den Passen der Ostbe-skiden wird immer noch erbittert ge-kampft. Erneute Angriffe der Sovviets vvurden abgeschlagen oder aufgefangen. Der Feind verlor hier in den letzten beiden Tagen 46 Panzer.
Von der iibrigen Ostfront vverden bis auf vergebliche Angriffe der Boisehevvisten zvvischen Diina und Rigaer Bucht keine grosseren Kampfhandlungen gemeldet.
Britischen Flugzeuge vvarfen in der letz-ten Nacht Bomben auf Braunschvveig und im rheinisch-vvestfalischen Gebiet.
Minister Backe govoril nemškemu mm&n
Berlin. 2. okt. O priliki žetvenega zahvalnega dneva je ■ govoril minister in voditelj kmetov Herbert Backe po radiu nemškemu narodu. Med drugim je dejal: »Nemško kmetijstvo je lahko izpolnilo svojo ogromno nalogo v tej vojni, ker je že takoj od pričetka v njej totalno sodelovalo. Vendar zahtevajo ogromne naloge, ki so pred nam:. še to talne j še in fanatičnejše sodelovanje, kot je lpilo dose-dan;e.
Letos smo dosegli v splošnem srednje dobro letno. Vreme nam ni bilo preveč naklonjeno. Z zadovoljstvom pa lahko ugotovimo, da letošnji donos-' žitaric ne zaostajajo bistveno za lanskimi. Sicer se nam bo poznala izguba, ki smo jo utrpeli z opustitvijo zasedenih ozemelj in z odpadom Rumunije. Toda nemško vodstvo je zbralo lani znatne zaloge krušnega žita, ki bodo lahko te izgube izravnale. Poleg tega ne bo treba več pošiljati nemškega žita na nenemška ozemlja kakor na pr'-iner v Belgijo in Finsko.
Krme za živino, zlast: ovsa, srno pridelali vsled suše precej manj. Vpled tega smo mora i; znižat, obrok kruha za povprečno 200 gra mov. na teden, ker za letos n;smo mogli do-Joč.t} ječmena tud-' za kruh.
Suša nam ni izpolnila visokih pričakovanj glede krompirja Vendar lahko v nasprotju z lanskim letom računamo vsaj s sredinje dobro letino krompirja Imeli bomo dovolj krompirja ža prehrano, ne bomo pa mogli z njim razbremeniti krmljenja živali, ker zahtevata industrija in oboroževalna proizvodnja za svojo predelavo mnogo krompirja.
Sladkorne pese bomo pridelati toliko kot lan'. Žal bodo nastale velike izgube vsled pomanjkanja zasedenih pokrajin.
Kljub vsem težavam je padla proizvodnja surovega masla le nebstveno pod lansko rekordno produkcijo. V primeri z mimo dobo predstavlja to zvišanje skoraj za polovico, zlasti še. če upoštevamo, da smo :zgub;li dodatna žrv.nska krmila.
Pač pa bo letina oljaric dosegla lanske rekordne rezultate. Hektarski donos oljaric je letos sicer slabši, kakor je b;l lani.
Na področju gospodarstva z mesom lahko ugotovimo, da ie stanje naše živne. ki se je b:lo pred dvemi leti že precej zmanjšalo, doseglo sedaj že skoraj normalno predvojno višino. Tud: število prašičev se v zadnjih dveh kth načrtno dviga
V šestem vojnem letu. ob čigar pričetku stojimo, je nemška prehrana navezana bolj kot kdaj koli prej na nemško letino m nemško proizvodnjo. Velika :n važna ozenvja. v katerih so nemški gospodarsk-. voditelji po nemških vzgledih spretno in žilavo zgradil; gospodarstvo. so o d tra d la kot važna dopolnjeva-lišča nemške prehrane
Letošnja nemška letina pa bo'Nemcem dovolila. dst gredo z zaupanjem v šesto leto vojne.«
M:nister Backe ie nato navajal vzroke, ki oprav čujejo to zaupanje ter je primerjal z uspešnimi nemškimi agraTno-poFtičnimi ukrepi, ki poživijo kmečki narod in njegovo milijonsko podjetnost, izkor ščevalne in uničevalne metode boljševizma ter nezadostne metode demokracij. Nato je nadaljeval:
»Ti uspehi narodnosocialitične agrarne in prehranjevalne politike v tej vojni n'so ostali omejeni le na Nemčijo V isti meri. kolikor smo zasedal, velika področja, smo si preizkušenimi metodami in s postavitvijo uspešnih poljedelskih voditeljev postavil"" proizvodnjo in njen obseg na teh ozemljih na popolnoma nove temelje ;n to kljub vsem velikim težavam, ki so nastale prav na teh področjih. Usipehi. ki 90 j'"h pokazala ta zasedena ozemlja, nam pričajo, kako pravilne cilje, poti "'n metode je imela nemška prehranjevalna politika. Tu se je pokazalo kako ustvarjalna je narodnosociaFstična ideja v nasprotju z odmirajočimi liberaln:m-; demokracijami jn boljševiško brezkult^nostjo. Kajti feraege in deželam, k?, smo J3i poda£ tja, so
delovali v zasedenih pokrajinah zelo pozitivno, ne le v korist nemškega vo aškega vodstva, temveč tudi s tem, da so dajali s svojim narodnosocial;sličnm dojemanjem Evropi novo lice ter jo tako pripeljali iz propada db-mokracuje in boljševizma zopet v nov čas
Tako je delovala narodnosocialistična prehranjevalna pol;tika pozitivno ne le v Nemčiji. temveč tudi na vseh zasedenih ozemljih.
V nasprotju s tem pa niso zmogle zapadne demokracije :n boljševizem niti doma tako napredne agrarne politike, kar nam dokazujejo gladovne katastrofe v Sovjetsk- zvezi, v Indiji ter nezadostno prehranjevanje nrebival--stva v Zedinjenih državah in v Angliji. Prav tako niso sposobne in voljne, dla bi na ozemljih. b" so jih zasedle, napravile red v prehrani in p'oljede'stvu. Zato v nasprotju s sovražnikovo agitacijo nemški zasedbi n"sta sledili lakota in beda. temveč nastopata obratno pomanjkanje ;n zmeda tam. kamor pridejo sovražniki. Bližnji vzhod. Egipt, Sev. Afrika in Italija nam to dovolj dokazujejo. Francija, Belgija. Finska. Rumunija :n Bolgarija bodo v kratkem dbživele :sti razvoj in s tem pokazale svojim, narodom, kdo ee bori za ;n kdo proti Evropi. Nemški doprinos k izgradnji in dvigu on:h ozemelj pa bo zlasti še na področju kmetijstva tem narodom pokazal pomen sedanjega ogromnega boja ter nam in narodnemu socializmu potrdil, kako je naš boj v resnici tudi boj za Evropo.
Berlin, 2. okt. Žetvenega zahvalnega dneva »e spominja danes ves tukajšnji tsk. List; poudarjajo. da je oskrba nemškega naroda doslej v vseh ozirih dobro funkcionirala in da bo tako tudi v bodoče. »Deutsche Allgemeine Zeitung« prav', da danes' kmetje v Nemč.ji vedo. da ne smejo proizvajat5 vsega, kar bi es jim ljubilo, al- kar bi sie po njihovem mnenju bol le izplačalo. Obratno morajo obdelovati zemljo n goj''tj živino po točnem prehranjevalnem načrtu. List nravi: »Ta politična vojna za naš obstoj je obenem boj za našo prehrano Ugotoviti moramo, da je uporabila Nemčija vso svojo silo da bi zagotovila prehrano evropskih naradov na področju sivojega vpliva. Uspeh teh prizadevanj morajo priznati tudi sovražniki.«'
Hrvatski poslasriic v Sofiji odpoklican
Zagreb, 2. okt Hrvatski poslanik v Sofiji dr. Nikola Ruskinovič je bil razrešen svoje dosedanje dolžnosti in pozvan nazaj v zunanje ministrstvo.
Žrtve terorističnih napadov t sia Dunaju
Oslo, 2. okt. NTT javlja, da so bile med terorističnim napadom na Dunaj ubite tudi štiri sestre norveškega Rdečega križa. Skandinavski klub na Dunaju in tamkajšnja krajevna skupina inozemske organizacije Nasional SamSnga sta položili na grobove vence.
Kriza v Mosaacu
Bern, 2. okt. »Journal de Geneve« poroča, da je izbruhnila v Monacu ministrska kriza. Med 2000 državljani kneževine obstoja mlada in fanatična elita, ki je ze- • lo patriotična. Ta zahteva sedaj soudeležbo v vladi, popolno neodvisnost kneževine, lasten sistem carin, lastni denar ter vse pravice svobodne in nenodvisne države. Spričo teh zahtev je dosedanja vlada podala ostavko. Monaški knez pa ostavke ni sprejel ter hoče še nadalje izpolnjevati s Francijo sklenjene pogodbe, ki so v nasprotju z zahtevami rodoljubov.
Novi londonski župan
Stockholm, 1. okt. Za novega londonskega župana je bil za prihodnje leto izvoljen mestni svetnik sir Fr^ank Alexander, ki je predsednik znamenite borze Baltioc.
Fiibrerjev glavni stan, 2. okt. 'DNB. Vrhovno poveljništvo oboroženih sil objavlja: Ob prekopa Anvers-Turnhout in severno od Turnhouta so naše čete v silnih obrambnih bojih proti kanadskim oddelkom, ki nadalje napadajo iz svojih vdorov. Napadalne skupine vojske in SS so vdrle med spodnjim Renom in Waalom v britanske postojanke ter vrgle žilavo se borečega nasprotnika nazaj proti zapadu. Južnoza-padno od Gennepa smo prestregli močnejši sovražnikov napad. Pri tem smo uničili v posiednjib dveh dnevih 32 oklopnikov. Nasprotnikov pritisk na Maeseyk je popustil. V nadaljnjih težkih bojih pri Chatean-Salinsu in v gozda Parroy je nasprotnik krajevno napredoval. Oddelki ameriške 7. armade so poizkušali včeraj iz doline Mor-tagne pri Rambervillersa zasesti zapadno predgorje Vogezov. Po menjajočih se bojih so ostale postojanke v naši posesti. Na področja Lure so odbili naši zborj vse sovražnikove napade in vrgli sovražnika v. posameznih odsekih nazaj.
Boji za povsem porušen Calais se bližajo koncu. Ostanki posadke se še borijo v svojih oporiščih. Težke mornariške baterije na rtu Gris Nez so po hrabrem odporu v boja iz bližine podlegle sovražnikovi premočL
V septembru so imele angloameriske armade na zapadu naraščajoče izgube ljudi in orodja. Naše čete so zajele 10.650 ujetnikov in zaplenile aH uničile 1.149 oklopnikov in 243 oklopniških izvidniških voz, velike količine tovornih jadralnih letal in
drugo vojno gradivo. Sovražnikove krvne izgube so velike. Nad zapadnim področjem je izgubil sovražnik razen tega 451 letal.
V. srednji Italiji so izvedli Angloameričani številne brezuspešne napade na dosedanjih žariščih. Na jadranski obali so vrgli naši oklopniški grenadirji Britance, ki so prodrli preko Rubikona zopet nazaj.
Italijanske tolpe v zaledju so morale tudi nadalje plačati svoje napade in sabotažna dejanja s krvavimi izgubami. V drugi polovici septembra smo pobili 1.336 tolovajev ter jih zajeli nad 500. Uničili smo številne postojanke in taborišča ter zaplenili mnogo orožja in zaloge.
Na Ba'kanu se je nadalje ojačil sovjetski pritisk ob boku Dunava na obeh straneh Železnih vrat. Nemški in madžarski odde ki so nadaljevali s podporo naših bojnih letalcev protinapade med Szegedom in Velikim Varadinom. V severnem delu Szek-lerjevega rogljiča so odbili grenadirji in gorski lovci pri Reghinul Sasescu več z oklopniki podprtih boljševiših napadov. Ob prelazih vzhodnih Beskidov se še vedno bijejo ogorčeni boji. Ponovne sovjetske napade smo odbili ali prestregli. Sovražnik je izgubil ta 7 poslednjih dv*h dneh 48 oklopnikov.
Z ostalega vzhodnega bojišča ne javljajo razen o brezuspešnih bcl.iševiPkih napadih med Dvin« ln za'ivom pri Rigi o nobenih večjih bojih.
Britanska letala so odvrgla v pretekli noči bombe na Braunschvveig in v rensko vvestfalskem ozemlju.
Z vzh&dnega bojišča
Berlin, 2. sept Težišče bojev na vsem vzhodnem bojišču so predstavljale v soboto borbe ob prelazih preko vzhodnih Be skidov. Boljševiki so tu z novimi četami ojačili svoje prebijalne poskuse, ki pa so se izjalovili Nekaj vdorov južno in južno-zapadno od Dukle so Nemci zajezili. Boji se nadaljujejo z vso silovitostjo.
Težki boji so bili tudi na severu vzhodnega bojišča. Težišče napadov med Dvino in zalivom pri Rigi je bilo ob obeh straneh ceste Pskov-Riga. Sovražnikovi sunki so se izjalovili deloma še pred glavno nerra&ko bojno črto, za nekaj vdorov pa se še bijejo boji. Severno od Rige so sledile boljševiške čete ,Nemcem, ki so se umaknili na otok Moon. Grenadirji so premočnega sovražnika tako dolgo zadrževali, <ja so spravili stran vse težko orožje in material, nakar so otok na povelje izpraznili.
V srednjem odseku je priilo le do posameznih borb. Po ogorčenih pouličnih bojih so očistili Nemci v Varšavi nadaljnji del mesta. Poizkusi na ozkem prostoru stisnjenih tolovajev, da bi napravili iz-
pad preko Visle, so se izjalovili. Poljaki, ki so se na tem področju še borili, so se brezpogojno predali Nadaljnja močna tolovajska skupina, ki se je že pred več dnevi prebila iz mesta ter se le utrdila zapadno od Varšave, je izgubila med napadom nemških čet 400 padlih, kaikor tudi opremo ,konje in. vozila.
V velikem loku Visie pa vse do vzhodnih Karpatov so bili razen v Baskidih le majhni krajevni spopadi. Na Szeklerskem ozemlju so odbile nemške čete več bolj-ševiških napadov ob Murešu in južnoza-padner od Reghinul Sasesca. v južni Sed-mograški so se ob obeh straneh Turde krvavo izjalovili napadi rumunskih in bolj-ševiških čet. Tudi v severnozapadni Ru-muniji se boji nadaljujejo. Pri Periamu, severno od Temešvara. so odbili Nemci boljševke in Rumune, severno odtod pa so potisnile madžarske čete sovražnika zopet nazaj preko meje.
Južnozapadno od Velikega Varadina so napadi nemških in rumunskih čet, ki so zlomile deloma zelo žilav sovražnikov odpor, nadalje napredovali.
Boji v Italiji
Berlin, 2. oktobra. Zaradi slabega vremena in težkih izgub, ki so jih imeli Angloameričani pri svojih prebdjalnih poskusih v zadnjih dneh in tednih, ni prišlo v soboto na vsem italijanskem bojišču nikjer do kakih večjih bojev. Na zapadnem odseku je potekel dan razen nekaterih ogledniških akcij, popolnoma mirno. Na srednjih Apeninih so Američani zlasti na področju Firenzuole še nadalje napadali, a so jih Nemci povsod zavrrrilL Zapadno od tega mesta se sovražnikova skupina, ki je obkoljena na Monte Battagiia, .srna dalje upira. Boji okrog te gore so se včeraj poostrili in se je nasprotniku zvečer posrečilo, da je nekoliko napredoval.
Ob Jadranu je prišlo kljub naraščajočemu sovražnikovemu topniškemu ognju prav tako le do krajevnih spopadov. S težkimi izgubami je uspelo Britancem iz-vojevati si predmostje na drugi strani potoka Fiumicino. Sovražne ladje so obstreljevale področje severno od Via Emilia,
nemške baterije pa sovražnikova zbirališča okrog San Maura.
Vsi prelazi na italijansko-Sraneoski meji v nemških rokah
Berlin, 2. okt. Tudi 28. septembra so degaullistične čete po močni topniški pripravi in z močno oklopniško podporo ponovno napadle nemške postojanke južno od malega Sv. Bernarda. Vsi napadi pa so se zrušili s krvavimi izgubami.
Z nemško zasedbo Col de la Blanche in malega Sv. Bernarda sta prišla trdno v nemške roke tudi še zadnja doslej nezavarovana gorska prehoda preko italijan-sko-francoske meje. Nemci so z gorskim topništvom razbili večje tolovajske skupine. nato pa so iztrgali degaullistom prelaz, ki so ga bili slednji žilavo branili. Poleg številnih mrtvecev so pustili tolovaji za seboj tudi mnogo orožij in municije.
Položaj na Nizozemskem
Amsterdam, 2. okt. Minister dr. Seyss-Inquart je dovolil glavnemu uredniku nizozemskega lista »Deutsche Zeitung« intervju, v katerem se je bavil z vprašanji, ki so postala pereča zaradi vdora angloame-riških čet na nizozemsko področje: Ugotovitve ministra so bile prežete z absolutno gotovostjo in zaupanjem, s katerima gleda nemško vodstvo na bodoče dogodke. Na podlagi razgovorov s svojimi pooblaščenci v posameznih pokrajinah in ž vodilnimi nizozemskimi oblastmi je dr. Seyss-In-quart osebno proučil položaj tar je zato lahko izjavil, da bodo Nemci obvladali ne le vojaški razvoj stvari temveč tudi vse posledice, ki jih je želel sovražnik doseči na političnem polju. S t® uradno izjavo podaja minister v nasprotju s sovražnikovo agitacijo in z raznimi govoricami, ki so se širile o Nizozemski, pravo sliko položaja v tej deželi.
Glede vojaškega položaja je dejal minister, da je razbitje prve divizije angleške letalske pehote popolnoma prekrižalo zavezniške strateške načrte. Angleži so po radiju že napovedovali da bedo vdrl; preko Arnhema do Ijkkele, odrezali zapadni del Nizozemske, uničili tamkajšnje nemške čete in z obkolitvijo zapadnega branika s severa vdrli v srce nemške oboroževalne proizvodnje. Sijajni bojni duh naglo zbranih oddelkov, med katerimi so bile tudi nizozemske čete, pa je razbil britansko elitno divizijo ter ji pobral -vso njeno oborožitev. S tem se je ponesrečil načrt naglega prodora preVo vodnih zaprek na Nizozemskem. Trenutno morajo Britanci Se urejati svoje sile da bi izravnali to Strateško in taktično izgubo in našli nove možnosti za operacije. Nemcev to pe sedanji zmagj ne more vznemirjati. Nemško vodstvo se bavi s tem, kar je trenuteo potrebno. Nemški ukrepi proti nadalje nameravanim nasprotnikovim operacijam so v te-
ku. Nemške sile na tem važnem podrbčju se ojačujejo iz ineva v dan.
Nato se je bavil minister Seyss-Inquart z notranjimi razmerami, zlasti v zvezi s stavko železničarjev, ki je nastala očitno zaradi sovražnikove agitacije Minister je dejal, da škodi ustavitev železniškega prometa zaradi vseh nemških predukrepov predvsem Nizqgemcem samim. Promet, ki ga rabijo Nemci, vzdržujejo lahko, z lastnimi sredstvi. Ostaja pa skrb za deželo in prebivalce. Kajti čim se je pričela stavka na železnici in ki se ji je v ostalem železniško osebje odzvalo le obotavljaje in pod pritiskom osebnih groženj, je zaplenila nemška vojska vsa prometna srelstva, da bi tako krila za vsak primer svoje potrebe. V nekaj tednih bo treba računati torej z resnimi težavami pri kritju raznih potreb dežele, tako glede prehrane, kot oskrbe s premogom. Nemčija bi bila kljub izgubi limburških premogovnikov pripravljena staviti na razpolago najbolj nujno potrebni premog seveda če bi za to uporabili vsa razpoložljiva prometna sredstva'.
Na nadaljnje vprašanje, kake izkušnje ima z zalržarijem nizozemskega prebivalstva v zadnjih tednih, je odgovoril mini- % ster dr. Seyas-Inqaurt. da lahko še danes izjavi, da je bilo prebivalstvo razen nekaterih posameznih terorističnih dejanj, ki so jih zanetili sovražnikovi agent, mirno in pametno. Nemci prebivalstva v tem miru. kolikor bo mogoče, ne bodo motili. V vseh predelih dežele vladata mir in red. S tem si Nizozemci sami najbolj pomagajo, da bodo obvarovali velike dele svoje de-^ele pred grozotami vojne, ki so jo vanjo zanesli Angloameričani. Predvsem je odvisno od Nizozemcev samiti, da si z mirom in relom tec z izkoriščanjem vseh promet, nih sredstev pomagajo prestati to zima Za * vojaško zavarovanje nizozemskega ozemlja pa bo Se nadalje skrbela nemška vojska,
Izpoved ženske
dijaške mladine!
Nedeljski manifestacijski zbor srednješolske ženske mladine, ki se je vršil eb začetku novega Šolskega leta, je Ml 'njena močna načelna programaiična izpoved k usodnim vprašanjem našega naroda. Ta zbor je pokazal, da slovenski ženski inteligenčni naraščaj skrbno spremlja celotno dogajanje okoli nas in v nas, da je tesno povezan s trpljenjem, žrtvami, borbo ln stremljenji svojega naroda ln da vse to globoko sodoživlja ter se pričo tega zaveda svojih narodnih dolžnosti.
Trda zadnja leta so nam dala tudi prekaljeno in po trpljenju vsega naroda prečiščeno žensko mladino, ki nam bo dala nov, Se močnejši (ik slovenske, matere, vzgojiteljice* bodo; h pokolenj in čuvarice naših ognjišč. Sedanja mlada žena bo iz svojib doživetij v sedanji usodni borbi našega malega naroda za svoj biti ali ne biti, za svoja narodna izročila, za narodni, svobodni in krščanski način življenja, zoper katerega se je zarotil nasilniški komunizem, izoblikovala'vzgojna načela za bodoče naraščaje, da ne bo naš mali narod nikoli več rodil iz sebe izgubljenih sinov, ki bi mogli utoniti v zablodah tujega židov-stva. .
V tem smislu je hi! nedeljski zbor ženske dijaške mladine pomemben ne samo po njeni trdni odločnosti vztrajati v protlko-numistfčnl borbi, marveč tiidi po ustvarjalnih, obnovitvenih nalogah, ki se jih tako živo zaveda In jih tako močno podčrtava. Mlada slovenska žena ee ne omejuje na negativno borbo zoper narodne izkore-ninjence, marveč izvaja iz sedanjih trpkih izkušenj tudi pozitivne zaključke. S tem dobiva njena borba še globlji in trajnejši pomen. Ta pozitivna zavest ter ustvarjalna volja dajeta slovenski ženski mladini trdno podlago ter polet k jasnim idealom. Pozitivni cilji so pogoji za uspeh vsake borbe. Poleg splošnih človečanskih, narodnih in svobodoljubnih idealov si je naša ženska mladina nadela predvsem dolžnost braniti ženo samo, njeno materinsko poslanstvo in družinsko ognjišče, kar vse ograža komunizem s svojim nečloveškim, nenarod-nim in nesvobodnim načinom življenja, ki nam ga s krvjo in požigi vsiljuje v nasprotju z vsemi izročili našega narodnega življenja in naše narodne miselnosti.
Na usta svojih predstavnic se je ženska dijaška mladina ob pričetku svojega novega delovnega dela in ob tragičnih obletnicah Grčaric in Turjaka zavezala, ob grobovih mrtvih junakov, slovenskih mater in očetov ter ob požganih domovih, da bo v tem duhu odločno in vztrajno nadaljevala svojo pravično borbo ob strani oboroženih slovenskih sinov, slovenskih domobrancev, dokler ne bo zavladal v deželi zopet pravičen mir, ko bo zopet zapel fant na vasi, ko bo slovensko dekle zopet lahko posvetilo svojo ljubezen svojemu domu in ga okrasilo z rdečimi nageljni in ko se bo zopet razlegel spokojni glas zvonov naših cerkvic po lepi slovenski zemlji.
V tem duhu je spregovoril slovenskim dekletom tudi g. prezident .general Rupnik, ki se ni zahvalil ženski mladini samo za njeno odločno in navdušeno podporo v pro-tikomunistični borbi, marveč ji je nakazal tudi bodoče ustvarjalne naloge kot večnemu vrelcu življenja, kot vzgojiteljici naših naraščajev in središču družine. Za vzor jI je postavil lik Cankarjeve matere. Učeči se ženski mladini je položil zlasti na' srce, naj je izobraževanje ne odtuji naravnemu ln svetemu materinskemu poslanstvu. Pozval jo je, naj se vzgaja s ciljem, da ustvari slovenskemu narodu zdravo družinsko celico, kajti družine so korenine naroda. Zdrava družina je jamstvo za zdravje naroda. če bo naša družina zdrava, tedaj se nam za bodočnost ni bati. G. prezident je Inteligenčni ženski naraščaj opozoril, da bo imela v novem boljšem družabnem redu tudi žena svoje ponosno mesto. Razmerje med možem in ženo bo urejeno. Izključeno bo vsako škodljivo tekmovanje med njima.
Navdušenje, s katerim je ženska mladina sledila na nedeljskem zborovanju tem mislim, nam je najboljši dokaz, da nam prav skozi sedanje trpljenje in izkušnje našega naroda raste rod bodočih slovenskih mater, ki bodo s svojo skrbno vzgojo bdele, da se ne izrodi več noben del slovenske mladine, ki bi mogel s svojim delom pahniti naš narod š<> kdaj v tako nesrečo. kakršna je sedanja.
Sovjetske čete na Aalandskih otokih
Stockholm, 2. okt. »Folkets Dagbladet« javlja; da je zasedla sovjetska letalska pehota letališče Jamaio na Aalandskih otokih. Od tu rabijo letala do Stockholma le kakih 10 do 15 minut.
Stockholm, 2. okt. Z izjemo nekaterih občin je evakuacija civilnega prebivalstva iz severne Finske v bistvu končana, javlja »Afton Tidningen« iz Helsinkov.-
Sovjetska in bolgarska zasedba Tradje
Beograd, i. okt. Kakor javlja ankarski radio, poroča neki carigraiski, list iz Sofije, da so izdali tamkaj izredno resolucijo, po kateri bodo zapadno in vzhodno Tra-cijo zasedli skupaj Bolgari in sovjetski Rusi. To odločitev je potrdil maršal Tolbu-hin. Vest je objavil na tiskovni konferenci bolgarski propogandn; minister Kaša. sov. Izjavil je, da bo trajala zasedba do zaključka minj in da bodo šele takrat dokončno odločili, kaj bo s temi ozemlji.
Vnovič nad Švico
Bern, 2. okt. Uradno javljajo, da so od * sobote zjutraj tuja letala večkrat prelettv la Švico na severni, vzhodni in zapadni meji Na več mestih so ugotovili, da so bila ta letala ameriška in britanska.
Torpedfrana ameriSka petrolejska ladja
Madrid, 2. okt. EFE javlja iz Washingto-na, da je neka neznasa podmornica torpe- t dirala v Karibijskem mqrju 16.700 tonsko ameriško petrolejsko ladjo jKittaning«. .
PREZIDENT GENERAL RUPNIK GOVORI ŽENSKI DIJAŠKI MLADINI
Navdušena narodna in protikomun isticna manifestacija dijakinj višjih
razredov Ifubljan skih sredsipli šol
2e v »Slovenskem narodu« smo poročali o lepem poteku velikega protikomunistič-nega manifestacijskega zborovanja, ki so ga imele v nedeljo dopoldne dijakinje višjih razredov ljubljanskih srednjih šol. Dekleta so na ta način ob pričetku novega šolskega leta pred vso javnostjo jasno in odločno pokazala, da hočejo tudi v novi šolski dobi neomajno nadaljevati delo in borbo, ki so ju .zapričela pred letom dni in potem tako uspešno nadaljevala vse šolske mesece.
Zborovanje je bilo ob pol 9 dopoldne v veliki unionski dvorani, ki je bila za to priliko prikupno okrašena. Dijakinje so dvorano napolnile do zadnjega kotička. Z njimi so prišli tudi njihovi profesorji in profesorice, katerih prisotnost je potrjevala idejno enotnost vzgojiteljev in učencev, to najboljše jamstvo, da v šoli res dorašča nov, prekaljen rod.
Poseben poudarek je že samo po sebi lepo in pomembno zborovanje dobilo še s tem, da se ga je v spremstvu svoje ge. soproge in podpolkovnika g. Janka Kre-garja udeležil tudi prezident general Leon Rupnik, ki je na ta način tudi ob tej priliki posvedočil, kaka veliko važnost polaga na mladino in njeno vzgojo. V dvorani sta ga pozdravila načelnik prosvetnega oddelka Pokrajinske uprave g. dr. Lovro Sušnik in predsednik dijaške protikomunistične akcije g. dr. Joža Basaj. V prvi vrsti nabito polne dvorane so sedeli na eni strani ravnatelji srednjih šol, na drugi strani pa drugi predstavniki.
Mlade zborovalke so g. prezidenta pozdravile s toplimi ovacijami, ki so jih ponavljale ponovno tudi med zborovanjem samim in ki so dosegle svoj višek, ko je g. prezident pred zaključkom shoda naslovil na dijakinje nekaj kratkih, a tehtnih ln pomembnih stavkov.
S pozdravnim. nagovorom je zborovanje otvorila dijakinja Cveta Capuder. Na kratko je orisala pomen tega zbora ženske dijaške mladine, ki naj potrdi njeno tesno povezanost z narodno skupnostjo in njeno odločno odklonilno stališče do komunizma.
Po otvoritvi je prva spregovorila peto-šolka Mirjana Peršuh. Toplo in prepričujoče je očrtala poglede doraščajočega ženskega rodu. Pod geslom »Boj komunizmu do konca« je izvajala med drugim:
Začele smo borbo proti komunizmu, ker smo spoznale, da je to naš največji sovražnik, ki nas hoče narodno uničiti. Mi pa hočemo res lepšo bodočnost svojega naroda, zato smo stopile v vrste onih, ki se načrtno, zavestno in organizirano bore proti komunizmu. Z vsem ognjem mladostnega Idealizma smo stopile v boj in pokazale, da slovenski narod še ima sinove in hčere, ki čutijo z njim in mu ostanejo zvesti tudi v njegovih najtežjih dneh.
Slovenski možje in fantje, naši vrli domobranci z orožjem branijo svojo in našo domačo zemljo, naša ognjišča, naše družine, naše vse. Me pa se borimo tako, da spoznavamo in zavračamo zmotni nauk komunizma, da zaslepljenim odpiramo oči, da se vzgajamo v nov rod, ki ne bo več dostopen za komumstične zmote, ker bo notranje prerojen in trden v načelih, v nov rod, ki bo res v vsakem človeku gledal človeka, svobodno osebnost, ki je ne sme. nihče zatirati in zlorabljati.
Te dni obhajamo žalostne obletnice Turjaka, Grčaric, Mozlja, Velikega Osolnika in drugih postaj križevega pota našega naroda. Ne odnehajte! nam govore mrtvi junaki. Glejte in pretehtajte naše žrtve! Naj ne bodo zastonj! Mladi smo bili, radi bi še živeli in delali za narod. Najlepše načrte smo imeli, a ko smo jih začeii uresničevati, so nas pobili kot klavno živino.
Tako nam govore onemela usta junakov lz Grčaric in s Turjaka, a z enako prepriče-valnostjo nas kličejo na boj vsi tisoči in tisoči naših najboljših, ki so padli od komunističnih ktvnikov. Tako nam govore mrtve slovenske matere, ki so jih komunisti pobili, čeprav so videli ob njih kopico nebogljenih otrok. In slednjič nas pozivajo v boj še mrtvi slovenski otroci, ki so ^jih
v	nečloveški podivjanosti pobili, čeprav niso nič drugega zagrešili kakor to, da so •bili otroci poštenih slovenskih družin.
Grobovi po slovenski zemlji tulijo. Ali naj preslišimo klic iz grobov in stojimo prekri-žanih rok? Ne! Saj to so grobovi naših slovenskih ljudi, naših bratov in sestra. Bolj od življenja je smrt rodovitna, jim kličemo. Vaša smrt, vaša krivična smrt nas je vzdramila in nam pokazala našo dolžnost. Nadaljevali bomo delo, za katero ste
vi	žrtvovali življenje, bojevali se bomo do konca proti našemu največjemu sovražniku.
Prav tako nas kličejo v boj porušeni domovi, kjer so živele preprosto, a srečno življenje delavne slovenske družine. Porušeni so nešteti domovi, a porušene so tudi neštete bele cerkve. Razdejal jih je komunizem, da bi laže iztrgal ljudstvu vero v Boga in ljubezen do Njega.
Vse to nas glasno in neizprosno poziva V boj. v boj do konca. Ne sme nas prevzeti malodušje, če je borba dolga. Saj se borimo za resnico in pravico. Nočemo zaostajati za padlimi junaki. Boriti se hočemo, dokler ne bo komunizem pri nas zatrt. To obljubljamo in to obljubo bomo tudi držale. Ne bomo rušile kakor rušijo komunisti, ampak delale bomo pozitivno, da bomo ustvarile sebi in rodu lepšo bodočnost; Da bosta spet vladala po naših družinah mir in ljubezen, da bo spet odmevala pod večer na vasi prešerna fantovska pesem, da bodo spet dehteli nageljni na oknih naših kmečkih hiš, da bo kmet spet obdeloval zemljo ln spravljal pridelke v miru, da nas bo spet vabilo k delopustu ubrano zvonjenje iz naših belih cerkvic, da bomo spet resnično in iskrena čutili, da smo vsi bratje in sestre, da smo vsi udje našega narodnega te-
To bo nov! red, Id ga hočemo ustvariti ud, ki smo nov rod. Slovenska mladina, torej na delOj ker z nami Je Bog!
Mlada govornica je bila že med svojimi
izvajanji deležna ponovnega pritrjeval-nega vzklikanja ln ploskanja, ob zaključku pa močnega ^plavža, ki je pokazal, da je govorila vsem sošolkam iz srca. Dekliški pevski zbor pod vodstvom gdč. Marije Fink je nato učinkovito zapel narodne popevke »Sem deklica mlada«, »Kje so tiste stezice« in »Domovini«. Za ubrano petje je zbor žel živahno priznanje.
Slovenska mladina je trdna!
Kot drugi govornik je nastopil g. Nikolaj Jeločnik. Bil je takoj v začetku toplo pozdravljen, saj ga mladina že dobro pozna po njegovih govorih v radiu in na protikomunističnih manifestacijah. Tudi to pot so poslušalke pozorno sledile njegovim izvajanjem pod gfcslom »Slovenska mladina je trdna« in ga ponovno prekinjale z odobravanjem. Dejal je med drugirti:
Prž^ipo kresove! Na slovenskih gričih in holmih naj zagore kot ž:ve bak'e naše trdne vere v zm*go božje in pravične slovenske stvari; narega neomajanega zaupanja vanj. ki naš mali slovetekj narod že celo leto in več vodli skozi ogenj n kr" k svetlobi, k soncu, k življenju v lepšo in srečne i šo bodočnost.
Danes lahko povemo vsem in vsakomur; ki še vedno špekulira z malim slovenskim narodom: naprodaj naš narod ni! Slovenska m'sel, k: nam je tiho v mladih srcih trepetala pod žgočim soncem savojskih taborišč v Gonarsu, Padovi, Trevisu, na Rabu in po drug:h krajih nesrečnega imena, se je. sedaj razplamtelo v ogenj, ki. ga nobena sila več pegasti ne more. Zanjo so trpeli in umiral1 junak na Turjaku, v Grčarcah. v Mozlju in na Osolni^u. čuvarji naše preteklosti, borci naše sedanjosti, pon:rji bodočnosti.
Zdaj. ko so naše vrste strnjene m ko stopamo s ponosnim korakom v novi svet lepote, miru jn bratskega sodelovanja vseh narodov, lahko že potegnemo črto pod čist račun dela, ki smo ga mladi opravili v tem 'etu pod očetovskim vodstvom našega generala. Bile so resnično tudi ure grenkobe, a nečesa nismo storili n:kol: in tudi ne bomb nikoli sto A: odnehati slovenska mladina ne zna, ne sme in ne more! Preveč je bilo ognja, preveč je poteklo slovenske krvi po naši zemlji, da b'-kdorkoli med nami mogel klecnitj na poti, ki jo hodmo in ki smo jo odločeni hodili še naprej, če treba tudi za ceno najvišjih žrtev. Jasno in odkrito povemo vsakomur, ki morda misK, da ni teko hudo, da se bomo »unesli«: med slovensko mladino m komunizmom ni pomirjenja!
Če so se oni zarotiM. da bodo z ognjem m mečem uničili nas narod, se je slovenska mla-<fna zarotila. da bo zs svoj narod dala vse, kar največ dati more. da bo svoj narod reševala toliko časa, dokler rešen ne bo!
Vemo dobro, da naša pot še dolgo ni končana iti da nas na. njej čakajo še mnogi napori in boj. a vemo tudi, da se borimo za sveto in pravično stvar, vemo, da stoj- na koncu vsega zmaga, ki jo že trdno držimo v svojih mladlih rokah!
V tem morda najusodnejšem trenutku, kar jih pomni slovenska zgodovina, ko stoje naši bratje na mrtvi straž: domovine, da jo branijo pred divjim zagonom rdečih valov, sklepate tudi ve, sestre, svoje mlade vrste v zvesti ljubezni do naroda- in domovine. Stojite ramo ob ram: s svojimi brati tam zunaj, z enako živo ljubeznijo do trpečega narodla. Hočete postati svoj"emu narodu matere, kakršnih še ni unel! Hočete mu podariti novih junakov, ki bodo jutr znali nadaljevati to, kar so njih očetje in bratje danes pričeli
Težke, trde in krvave čase je skozi tisoč-petstoletno zgodovino te zemlje preživljala slovenska mat. A omagala nikoli nI! Tudi ve sestre, ki hočete biti in ostati zveste izfočilom naše zemlje, ljubezni svoje matere m borbi svoje posvečene domov3ne, ne boste omagale. In z vami stoji vsa narodu in materi zvesta slovenska mladina.
Nihče4ia svetu, to dobro vemo. malemu in na smrt utrujenemu slovenskemu narodu ne bo pomagal, če si sam ne bo hotel in znal pomagati. Zato nas ne mofjo nobeni zvočniki po svetu, naj trobentajo kar koli hočejo. Mi poslušamo samo en zvočnik, zvočnik tvoje slovenje vesti, ki nam jo je vzgojila naša mati. In ta slovenska vest nam narekuje v tej usodin- uri te besede:
Ne vdajajte se pr'šepeiavan jem z leve jn desne! Hodite ravno pot, kakor ste jo hodile doslej, isto, kakor so jo hodili naši mučenci, kakor jo hodi ves pošteni slovenski narod!
Pripravljajte temu težko preizkušenemu narodu nov rod, ki bo znal ceniti in spoštovati napore in žrtve sedanjosti, da bo na nj:h gradil temelje lepše bodočnosti.
Ne dajte se begat: od nikogar! Odklanjajte sleherno opreznjakarstvo, saj se za njim skriva ista temna postava boljševika! Zavedajte se vsak trenutek, da od vas. prav od vas zavisi lepša bodočnost vseh poznejših rodov!
Živite, delajte, trpite in ee veselite v zavesti, da vas je slovenska mati rodila, da morda že mrtva od zgoraj z molitvijo pri Bogu spremlja vsak vaš korak n vsako vase dejanje! Junačite druga drugo, saj se borimo za veliko, sveto stvar, k: ji ni primere v zgodovini slovenskega naroda. Krepite svoje mlade sile v spoznanju, da smo mladma tstega evropskega naroda, ki je skozi pet sto let reševal- zapadno Evropo na Kolpi pred ažiat-skimi hordami T Verujte v Boga in z njegovo pomočjo boste zmagale!
Naj pride nad nas kar koli. slovenska mladina mora biti pripravljena aa vse! Tisti, ki se zanašajo na zunanji svet. se bodo prvi in najbolj krvavo uračunali. Neevropska tujina je v zadnjih letih že tolikokrat Izigrala slovenski narod, da nam pač nihče na sveta ne more n ne sme zameriti, če danes slovenja mladina ne more in noče verjeti drugemu, kakor sama sebi in tistim, ki so ji v urah najtežje preizkušnje stali ob stranf.
Slovenska mlad:na, ki od prvega trenutka trpljenja stoji s svojim narodom, si je izbrala v najusodnejšem trenutku za svoj vzor
Zatemnitev od I8.30 419 530
moža vojaka, ki »e ni nikoli vdtfjal strankarski razprtijam, marveč je že skozi 25 let delal in se žrtvoval za svoj narod. To je naš Rupn'k! Temu možu. ki je znal v usodnem trenutku združiti vse mlade slovenske sile, ki se je prvo uro, ko je prijel za krmilo naše narodne ladje, dobro zavedal, da bi bile nove Grčarice n nov Turjek. smrt vsega slovenskega naroda, velja danes zaupen je slovenske mladine. In njemu kličemo:
Te bodoče matere malega slovenskega rodu t; v tej uri obljubljajo, da bodo kakor njihovi brstje siedile vedno povsod tvojemu povelju, ker vedo, da si ti edini, k: moreš in znaš re-
fiti naš narod In ga popeljati v lepšo bodočnost! Iz nas govori živa vera. da tako je in drugače biti ne more. Delati in živeti hočemo tako, da bomo uresničili tvojo zapoved, ki
si jo dal pod Dolomiti, ko si nam zaklical: Bodite res samo Slovenci!
Takšn h nas nihče na svetu ne bo uklonil. Naj kliče danes židovski Tito moskovskega
Jožeta, da »osvobodi« slovenski narod, m-stojimo trdno in nas to ne moti Z minvtni
in jasnimi očmi gledamo v bodočnost, ker vemo. da je ta bodočnost naša, slovenska, ne pa komunistična!
Sestre! Velika ura je. ki nam bije! Naj je ne bo med nami, ki bi pljunila na čast slovenske domovine in jo zapustila, kad;r nam je trpeti in umirati za njeno poveličanie! Prižgimo kresove, sestre, udarimo brez ogledov na desno in levo za staro pravdb Naj vedo v tej uri vsi:
Če nam je umreti, umrli bomo s ponosom, ker bomo vedel', čemu umiramo. A smrt vsskterega izmed nas bo nov kamen v živo zgradbo lepše bodočnosti tlovčnskega naroda.
To je prsega. k; nam je najsvetejša, in v to nam Bog pomagaj!
Nagovor g. prezidenta
Aplavz, s katerim so zborovalke nagradile g. Jeločnika še posebej ob zaključku njegovega govora, se je razrasel v vihar navdušenih ovacij, ko se je dvignil prezident general Rupnik, da bi položil dora-ščajočemu ženskemu rodu na srce nekaj očetovskih navodil. Le polagoma se je vzklikanje in ploskanje toliko poleglo, da je mogel g. prezident spregovoriti. Rekel je:
Draga moja slovenska dekleta!
vse navzoče in prav posebej mene Je vaša lepa manifestacija od srca razveselila. Videli in slišali smo, da so tudi slovenska dekleta vsa vneta za svojo domovino in narod. Dopovedale ste nam, da ste tudi ve pripravljene na žrtVe, ki jih zahteva naša bodočnost v borbi proti zločinskemu komunizmu.
Zato se vam prisrčno zahvaljujem.
Prav vaše letnike Je Previdnost poklicala, da slovenskemu narodu ustvarijo in vzgojijo nov rod. Dekleta, dati nam morate rod, ki bo prost vseh slabih lastnosti, s katerimi je minulo, po 2idih pokvarjeno stoletje zastrupilo tudi naš sicer tako zdravi, žilavi in dobri narod. Vaša vzvišena naloga pa je tudi ta. da vrnete našemu naredu vse zablodle in zapeljane, da s svojo milino, dobroto, ljubeznijo In plemenitostjo zasadite v našo blagoslovljeno slovensko zemljo sadike, iz katerih boste vzgojile Slovence In Slovenke, ki bodo slovenskemu narodu In preko njega Evropi v ponos.
Za vršenje te vzvišene naloge je potrebno — in to vam najtopleje svetujem — rta stremite h kraljestvu slovenske iene, kakor nam jo predstavlja najsvetlejši lik slovenske matere, ki jo je opeval nag veliki Cankar.
Vaše področje sta dom in družina! Tu ustvarite — ne glede na boga-. stvo — kraljestvo ljubezni, plemenitosti, poštenja, čistega veselja, pri-"ujočnosti božje in miru! Ustvarite ilravo in vitalno celico naše bodoče rasti, zakaj nikoli ne smetepoza-biti, da ima narod svoje najvažnej-
še in tudi najbolj občutljive korenine prav v družini! Ce bo zdrava in krepka osnovna celica, bo zdrav in krepak narod v celoti. Potem pa se nam tudi za bodočnost ni treoa bati!
Takrat bo tudi slovenska žena-mati zasedla svoje zasluženo mesto v narodni skupnosti. In to mesto bo visoko in častt-to. Na tem prostoru slovenske žene In matere kajpak ne bo več mesta za tekmovanje z možem, s čimer so 2idje vse liberalno stoletje razkrajali družino in s tem v veliki meri pripravili pogoje današnjemu stanju.
Mislim, da mi vaši gospodje profesor-ji ne bodo preveč zamerili, da sem vam dal ta nasvet, ki nima ničesar skupnega z višjo matematiko, latinsko in grško slovnico, pa je za naše bodoče žene in matere velike važnosti. Ce ponovim besede nekega velikega Slovenca, ki je pred leti vo-eigled časov, ki so se nam z grozotno naglico približavali, zaklical »Manj profesoric in več mater«, s tem nočem trditi, da bi vam ne bilo treba s skrajno vestnostjo vršiti svojih dijaških dolžnosti. Hočem le, da bi se. takrat, ko vas bo življenje k temu poklicalo, spomnile, kaj je zapisano v bistvo poslanstva žene.
Ponovna .vam hvala za izprlčanje vaših zdravih nazorov v zmešnjavi današnjih dni, ki vam naj tudi v bodoče svetijo v lepše čase slovenskega naroda!
Živele!!
Z napeto pozornostjo so dijakinje sledile besevdam priljubljenega prezidenta. Skoraj ob vsakem stavku so z vzklika-njem in ploskanjem izpričevale, kako jim govori iz srca in k srcu. Ko je končal, so mu ponovno priredile dolgotrajne in navdušene ovacije, ki so bile obenem dokaz priljubljenosti ln zaupanja, s katerima se mladina oklepa g. prezldepta zaradi njegovega požrtvovalnega dela za narod.
Na koncu so dekleta zapela »Hej Slovenci« in s to pesmijo zaključila svojo pomembno manifestacijo.
Vedno večje razburjenje v Turčiji
Stainov se je »odrekel" Makedonije - Zveza med Petrom
lit Titom
Graška »Tagespost« od preteklega petka 29. t. m. je prinesla naslednje poročilo lz Budimpešte, ki nam precej izčrpno riše sedanje stanje na Balkanu ln v Turčiji: Nervoznost, ki je spričo približevanja boljševiškega navala prevzela vso turško javnost, je najbolj očitna v množestvenem begu carigrajskega prebivalstva. Mnoge družine, ki so preživele poletje na deželi, rajši tvegajo neprijetnosti bližnje zime v svojih poletnih bivališčih, kakor da bi v Carigradu dan na dan drgetale v grozi in skrbi, že sam načrt, ki ga je bil skoval Tito, da bi pod sovjetskim patronatom ustvaril Balkansko zvezo, v kateri naj bi bile Srbija, Bolgarija, Makedonija in Grška, vsebuje po turški sodbi kal spopadov. Kajti novo ustanovljena Makedonija bi bila sosednim narodom stalen povod vmešavanja. Vsekakor je groteskno, da stremi Tito z ustvaritvijo Balkanske zveze in s tem po strnitvi imenovanih narodov, fliedtem ko je istočasno z ustanovitvijo Makedonije ustvaril pogoj za ustvaritev nove »makedonske« narodnosti.
Od narodov, upoštevanih pri načrtu za Balkansko unijo, se je doslej pritrdilno izjavil edino sovjetofilsld bolgarski zunanji minister Stainov. Ker je Bolgarija prej dosledno vztrajala na stališču, da Ima Makedonijo za nedotakljivi sestavni del Bolgarije in da si tega področja nikoli ne da ugrabiti, se da nagla odpoved Stalnova, ne glede na' njegovo služabništvo Moskvi in Titu, razložiti samo na ta način, da hoče ta mož navzven vzbuditi vtis, kakor da on in njegova vlada Se vedno lahko uganjajo
nekakšno »svojo« zunanjo politiko. Takšno perverzno početje je tem bolj zoprno, ko je taisti zunanji minister izjavil nekemu zastopniku tiska, da Sovjetija poljubno vlada" v vsej Bolgariji, ne da bi imela do tega pravico, kar je Stainov izrecno na-glasil.
čeprav naj bi po moskovskih načrtih pripadla Srbom v bodoči Balkanski zvezi vodilna vloga, se Je državni svetnik Niko-lič v imenu srbskega naroda uprl takšni kombinaciji. Prosvetni minister NedičeVe vlade, Velibor Jonič, Je kot bivši vzgojitelj mladega Petra pozval pregnanega kralja, naj se postavi ob stran srbskega naroda in naj sodeluje v borbi proti Titu, ki ne vodi srbske, marveč boljševiško politiko. Ta opomin kaže, da so narodni krogi v Beogradu spregledali zvezo, Id jo je Peter sklenil s Titom, in porabljajo priliko, da opozarjajo tiste Srbe, ki so še navezani na dinastijo, na nevarni prepad, v katerega utegneta biti pahnjena srbska država in srbski narod zaradi Petrove politične zaslepljenosti.
Na pristojnem hrvatskem mestu so zvedeli, da je Moskva pravkar zahtevala od Angloameričanov, naj bi Tito prevzel vrhovno poveljstvo nad zavezniško vojsko, ki bi^se Izkrcala na dalmatinski obali ali .kjer koli drugod na hrvatskih tleh. Ce naj bi bilo s takim manevrom izraženo, da hoče biti tudi Hrvatska vključena v nameravano sovjetsko Balkansko zvezo, naglašajo k temu v Zagrebu, da hrvatski narod po svoiih izkušnjah nikakor ne želi, da bi še enkrat sodeloval pri kakršnem koli jugoslovanskem državnem eksperimentu.
$osenkowsfld odstavljen
Stockholm, L oJct. Reuter javlja, da je sprejel »predsednik« poljske begunske vlade v soboto zj^trajj generala Sosenkovv-skega in ga razrešil poslov vrhovnega poveljnika. s posebnim odlokom je bil za njegovega namestnika imenovan brigadni general Komorovvski-Bar, organizator varšavskega upora.
Tozadevni Reutertjev komentar pravi, da je odšel Sosenk»wska s svojega mesta po dolgem in hudem boju s predsednikom republike, man. predsednikom in svojimi tovariši Njegov« odstavitev odstranja eno izmed ovir, ki so se protMJe sporazumu Mrkolajczykia s Kremi jem, a nikakor ne ie
Amsterdam, 1. sept K imenovanju generala Bora za naslednika generala Sosoti-kowske©a je Izjavil predsednik poljskega sovjeta Marawsky, da je zagrešil general Bor zločin troti poljskemu narodu. Poljska vlada mora biti nora, da ga Je imenovala 230, vrhovnega poveljnika. Sovraštvo proti Bora Je v Varšavi in na Poljakctn večje, kakor proti Sosenkowsfcemiu.
Stockholm, l. otet. Spor med poljsko begunsko vlado v Londona in sovjetsko usmerjenim osvobodilnim odborom Vande VasflJJevake v Ldblamu je doživel po vesti »Affcoct btedeta« svoj odmev tudi ▼ Stock-hofaM» Nell pnrtati Lonrkmtaa vtrtta Je
vdrl v stanovanje zastopnika Vasiljevske, stotnika Panskega. Pri tem so izginile vse brzojavke in vsa pisma Panskega Va^iljev-ski in poljskemu osvobodilnemu odboru ter osvobodilnega odbora Panskeimiu.
Stockholm, 2. okt. Vodje poljskega sovjeta v Lublinu so odpotovali k Stalinu v Moskvo. Na konferenci v soboto zvečer so najostreje kritizirali imenovanje uporniškega poglavarja generala Bora za vrhovnega poveljnika poljskih begunskih čet. Poudarili so, da so londonski Poljaki pač »popolnoma znoreli«, ker so •tonil to dejanje. Bor je še bolj zasovražen kakor general Soeenkovski.
Stockholm, 2. okt V petek in v nedeljo so bile v Moskvi Izredno dolga pogajanja med sovjetsko vlado in med poljsko delegacijo, ki se mudi trenutno v Moskvi in v kateri so zastopniki poljskega osvobodilnega odbora tn poljskega vrhovnega povelj-ništva, javlja »Afton Tidningen« Is Moskve. Za Ruse sta se udeležila teh pogajanj Stalin in Molotov.
. Bivšega kralja Kanta tudi An&e& ne marajo
Madrid, 2. okt BFE javlja ta Mexika, da je bivM romunski kralj Karel potrdil, da je angleška vlada nedavno odklonila njegovo prošnjo se bivanje r Angliji,
Maršal Petain v NemBK
Berlin, 1. sept. Fracoeki državni šef maršal Petain Je odpotoval za zaščito pravih koristi francoskega naroda pred degolistič-nimi uzurpatorji in britanskimi ter severnoameriškimi izkoriščevalci iz Belforta v Nemčijo. Kot generalni delegat francoske vlade je prevzel poslanik de Brinon po pooblastilu državnega šefa predsedstvo »francoskega vladnega odbora za varstvo narodnih interesov«. V tem vladnem odboru so delovni minister Marcel Deat kot delegat za narodno solidarnost in skrbstvo za francoske delavce y Nemčiji, notranji minister in tajnik za javno varnost Joseph Darnand kot delegat za organizacijo narodnih sil milice, prostovoljske legije proti boljševizmu ln francoske vojaške • SS, državni tajnik za narodno obrambo general Bridoux kot delegat za preskrbo vojnih ujetnikov in njihovih organizacij ter predsednik tiskovne korporacije Jean Luchaire kot delegat za informacije in propagando.
Poslanik de Brinon je izdal ob tem prevzemu svojih poslov poziv vsem Francozom, v katerem je s poudarkom Izjavil, da ostaja francoski državni šef maršal Petain edini predstavnik zakonite francoske moči. Francoski interesi, ki jih je štiri leta ščitila maršalova avtoriteta, bodo ostali še nadalje pod njegovo zaščito. Poslanik de Brinon je nato poudaril, da je naloga njega in njegovih sodelavcev v zastopstvu narodnih Interesov svoje domovine. Poziv de Brinona se končnic z besedami: »živela Francija, živel maršal!«
Osma «b!etisfff? F?a«icove vla*e v šnaitifi
Madrid, 2. okt. Osmo obletnico, odkar je prevzel general Franco oblast, so slavili v Španiji kot »dan Caudilla« in so se vršile v vsej državi številne proslave, s katerimi je pokazal španski narod znova svojo neomajno vero v voditelja, španski tisk proslavlja njegovo delo in naglaša, da označujejo špansko zunanjo politiko striktna nevtralnost, protikomunistična usmerjenost ter tesno prijateljstvo s Portugalsko in južno Ameriko. Notranjo politiko pa vodijo duhovno in narodno prerojenje ter obsežna socialna pravičnost.
Prekrižani računi
Madrid, 2. okt Spričo Churchillove napovedi, da se bo vojna zavlekla še v leto 1945, -je severnoameriško prebivalstvo zelo razočarano, pravi dopisnik »Arribe« v poročilu iz New Yorka. Tudi ameriški vladni krogi so izračunali, da bodo zmagali najkasneje v letošnjem oktobru. Kot vzrok propasti teh nad navajajo predvsem nepričakovano ojačenje nemškega odpora in pomanjkanje dobrih luk v Fran-
Nov val »čiščenja" fašistov v južni Italiji
MIlan, 2. akt V boju proti fašizmu se je pričel nov »čistilni val«. Javljajo o novih aretacijah fašistov. Med drugimi je bil zaprt tudi karabmierski polkovnik Carloni, bivši policijski načelnik v Neaplju. Vsi fašistični senatorji bodo iz senata izključeni To pomeni toliko kot popoln razpust senata, ker je bilo v njem izmed 600 članov 535 fašistov. Čistilna akcija se je razširila tudi na zvezo bojevnikov, vojnih invalidov, na znanstvene zavode in univerze.
Obvestila »Prevoda«
Sladkor za mesec oktober
Na osnovno živilfko nakaznico prejmejo potrošnik: 500 g sladkorja na ustrezajoče od-rezke.
Delitev zaseke za oktober
Poleg že objavljenih mesarjev za delitev zaseke -zven bloka, bodo delili tudi Ponikvar Alojzij. Vodnikova cesta 240 in Setnikar Jože. Brdo.
Kazni za prekršltev zatemnitvenih predpisov
Od 14. septembra do 29. septembra 1944 eo bili kaznovani zaradi prestopkov zatemnitvenih predpisov:	„	•
Mikolič Pavel, bančni uradnik, Costova 3; Pogačnik Janko, trgovec, Borštnikov trg 1. L: Dolinar Ivana, lastnica pekarne. Pred škofijo št. 11. L; Loz'č Milenko. gostilničar. Gledališka 2; Pengov Franči3ca, gostiiničarka, Kar-lovška 19; Reich Adols, tovarnar, Poljanski nasdp 6; Skalar Helena, zasebnica. Natlačeno-va 19; Stundelj Viktor, zlatar, Frankopanska ulica 12; V''dic Josip, zid. mojster, Alešiev-čeva 21; Sloaar Ivanka, lastnica bifeja. Sv. Jerneja 53; Kobal Danilo, gradb. tehnik, Prijateljeva 1; Premrl Franc, trgovec. Malgajeva ulica 10; Štajdohar Rada, zasebnica. Pri voz št 11, I.; Bartol Anton, trgovec. Funtkova 40; Dolinar Andrej; JeIočn:k Vktor; dr. Pogačnik Janko; Mikolič Pavel; ing. Cuček Henrik; Dolničar Ivan; Cepič Mate; Premrl Franc; En-gelman Albin, trgovec. Tavčarjeva 1, III.; Knez Lea. zasebnica, Gosiposvetska c. 1. I.; Lukman Frderk. advokat. Gradišče 4, II.; Valenta Dušan. trg. sotrudnik. Grablovičeva 8; Zagončnik Roza, gospodinja. Glinška 12; Zigon Angelo tovarnar, Brejčeva 16; Žan Ljudmila, gopodinja, Bohoričeva 11; Bahovec Ladi, trgovka, Tavčarjeva 2AII; Pleško Angela, Švilja, Bleivveisova 42AII; Pavlica Mira, zasebnica. Petrarkova 24/1; Otahal Ivana, trgovka. Puccinijeva 10; Mihelčič Franja. go-stlbičarka, Židovska steza 1; Bitenc Božo, mizar., Gospeska 10; Belah M h sel elektro-monter. Medvedova 5a; Rozman Slaja zasebnica. Goslposka 4/II; Obersnel Oskar bančni uradnik. Dunajska lb; dr. Ksmušič Josip, advokat, Bleivveisova 9; Jančar Rudolf, trgovec, Rožna dolina VI/18; Henrj Mare, trgovec. Dunajska la; Senčar Dorca. gospod n a, Tavčarjeva 3; Zupančič Josip gosflničar, Medvedova 5; dr. Vauhnik Miloš Malgajeva 12/111; Aleksič Aloksiij. slaščičar Poliamka 53; Krainer Viljem, arhitekt, Malgajeva 10; Rib č Ivanka, natakarica, Ambrožev . trg 1; Turk Mira, zasebnica. Petrarkova 17/1.
«
Raznašalke
pridne in vestne, za dostavo Časopisa v okrajih SPODNJA ŠIŠKA, BE2IGRAD, ROŽNA DOLINA in KODELJEVO, sprejme uprava »Jutra«. '
Kronika
*	Smrt odlikovanca s hrastovim listom. S poleta nad sovražnika se ni vrnil odli-kovanee a hrastovim listom major Horst Ademeit, skupinski poveljnik nekega letalskega krdela nemškž oborožene sile.
*	Kongres Arabcev v Aleksandriji. Londonski radio javlja, da je bil pred dnevi otvorjen kongres arabske unije v Akiksan driji. Egipt, Irak, Sirija, Libanon in Tran-jordanija, zastopani po svojih ministrih Nanj sta poslala zastopnike tudi Saudova Arabija m. Jemen, dočim bo postavil kongres posebnega delegata kot zastopniKa šestih paileslinstkah strank. Na ta način .nastopa sedem arabskih dežel na kongresu približno 40 milijonov prebivalcev. Lonr danski radio pravi, da Arabci splošni mnenja, da bi uresničenje arabske enotno sti, ki bi obsegala najmanj šest vlad, predstavljajo izredno težko nalogo, ki bu zahte-
. vaila mnogo spretnost- in pametne politike. Razgovori na kongresu so tajni Vendar pričakujejo, da bodo izdali ob koncu "uradno izjavo.
*	Zasedanje slovaškega parlamenta. Slovaški parlament za 4. oktober je bil sklican na plenarno sejo.
*	Film pri šolskem pouku je v Nemčiji važno in uspešno pomagalo. Zaradi omejitev v totalni vojni pripada filmu, kakor tudi zvočni plošči še poseben pomen. Zaradi tega posvečajo tema dvema pomaga-loma tudi v sedanjem času posebno pozornost.
*	Hlinkov mavzolej poškodovan. »Gardista« javlja, da so vrgla sovražna letafa 21. septembra nekaj rušilnih bomb na mavzolej Andreja Hlinke, ki je bil poškodovan. Ker so letela letala zelo nizko, ni dvoma, da so namenoma poškodovala svetišče slovaškega naroda.
*	Ob 2496. obletnici Konfuciievega rojstva je priredila nankinška narodna vir da proslavo v tamikaijšnjem Konfucijevem templju. Vsi časopisi objavljajo članke, s ikaiterimi proslavljajo velikega kitajskega modrijana in državnika.
*	Angleška mesta se rušijo. Polagoma, a vztrajno se rušijo mesta v južnem Wa-lesu, ker se podtirajj« pod njimi tla, ki so prevrtana s premogovniškimi rovi. H'še stoje postrani, zidovi se lomijo, ceste so močno razpokane, vodne in električne cevi se trgajo in celo mostovi padajo v vodo. Vsa dolina Rhondda nudi sliiko popolnega razdejanja. Toda kljub silovitim protestom ni storila v!'ada še ničesar, da bi pomagala prizadetim.
*	Slaba letina v Angliji. Britanski poljedelski minister Huds je izjavil da je letina na mnogih angleških kmetijah naravnost tragično slaba. Tega je krivo slabo vreme. ' * Antikristova dejanja. Vsi duhovniki
na Filipinih so protestirali proti ameriškim terorističnim napadom v katerih je bila uničena tudi neka katoliška cerkev v Mani I li. Predsednik filipinske evangelijske cerkve je izjjavil, da so ti napadi am&kiii-stova dejanja. Zato je filipinsko prebivalstvo dolžno, da se bori proti Američanom,
*	Nov komet. Kakor javlja »Svenska Dagbladet«, je odkril astronom Berry po poročilu observatorija Carcer v Wellinto-nu na Novi Zelandiji nov velik komet. Novi komet se nahaja 15 stopinj od južnega tečaja neba. Komet ima kratek rep in se premika v severnovzhodni smeri. V«led tega bo verjetno kmalu viden tudi na severnem evropskem nebu. Pri odkritju 13. septembra je bila zvezda pete veilikosti in je viden tudi s prostim očesom.
*	Preveč jih je prevzela vojna. Ameriški tednik »Time« prinaša sledečo epizodo: Nek brigadni general ameriškega letalstva je stal nedavno v lunini noči na trgu sv. Petra v Rimu ter je pomembno opazoval Michelangelovo mojstrovino. Po krajšem opazovanju se je general obrnil k svojemu spremstvu in dejal; »Iz tega bi se dalo narediti presneto dobro lopo ga letala.«
*	Nemiri v Palestini. Iz Jeruzalema poročajo, da je prišlo v noči na četrtek v vsej Palestini do napadov na policijske postaje. Okrog poldneva so zabeležili eksplozije in streljanja. Več britanskih vojakov je bilo ubitih.
*	Brezposelnost med švedskimi mornarji. Komunistični organ »Ny Dag« javlja, da se je pri borzi dela v Stookholmu javilo že preko tisoč brezposelnih mornarjev. List govori o »težkem položaju«, ki je nastal v zvezi z zaporo švedskih vzhodnih vodovij za nemško plovbo.
*	Ženske v ameriški vojaški službi. Švicarska poročevalska agencija javlja iz Wa-shringtona, da je podpisal predsednik Roo-sevelt zakonski predlog, da morajo izvrševati pripadnice ameriške ženske pomožne službe različnih delov orožja (mornarica, ofoalna straža, vojska) službo tudi izven Združenih držav, namreč tudi v Alaski in
ostalih amentškfti oporiščih na zapadni he-
miafari
*	Hude poplave v Mehiki. Mehiško vodno ministrstvo javlji, da so povzročile po-
• plave v južni in srednji Mehiki težko škodo. Našteli so že več sto mrtvih. Tisoči ljudi so brez strehe.
*	Plenitev se kaznuje s smrtjo. Pred posebnim sodiščem na Dunaju se je morala zagovarjati Jerica Neugschwandtnerjeva. Dne 23. avgusta je po sovražnem letalskem napadu pomagala z Antonom Rez-nyjem odkopavati ruševine. V stanovanju neke gospe, stf si prilastila tri ure, ki jih je fant shranil v žep. Anton Rezny je bil že "pred drugim forumom obsojen na smrt, enaka usola pa je zadela tudi Jerico pred posebnim' sodiščem. Listi opozarjajo': Tatvina izvršena v okviru letalskih napadov, pa naj bo še tako skromna, se kaznuje s smrtjo.
fe LfuMf asse
u— Novj grobovi. Smrtno se je ponesrečil dolgoletni uslužbenec tvrdke Ven-ceslav Breznik g. Ivan Grabne r. K večnemu počitku ga bodo spremili v torek Ob pol 15. iz kapele sv. Jakoba na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — Preminil je strojevodja pri mestni občini g, Joško S i-ško Za njim žalujejo soproga, dve hčerki in drugo sorodstvo. — Po dolgi, težki bolezni je umrla ga Mira Boštjančiče-va, rojena Novak. N. -no smrt objokuje soprog s sjnom in hčerko ter drugim sorodstvom. — V Mokronogu je umrl višji davčni upravitelj v pokoju g. Alojzij M a z g o n. Zemske ostanke pokojnika so položili k večnemu počitku na župnem pokopališču. — Pokojnim naj bo ohranjen blag spomin, njihovim svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje!
u— Ukinjenje poletnega časa, ki je bilo izvedeno v noči od nedelje na ponedeljek, s.e je izvršilo brez motenj. Večina ljudi je pomaknila kazalce za eno uro nazaj že v nedeljo zvečer, preden so s« odpravili k počitku. Nekateri pa so si prihranili užitek, da so lahko še eno uro ostali v postelji, za včerajšnje jutro. Prehod iz poletnega v normalni srednjeevropski čas je minil brez vsakih motenj. Samo jutro se je mnogim zdelo precej daljše kakor doslej, kar je v resnici bilo, saj se je dan začel celo uro prej. Na drugi strani pa se bo prav za toliko skrajšal dan zvečer in že smo stopili v dobo dolgih jesenskih večerov.
u— Upravi električne cestne železnice so
namenjene naslednje vrstice, ki nam jih je poslala s prošnjo za objavo ena izmed gospodinj: Ali bi ne pričeli zjutraj tramvajske vožnje eno uro pozneje, da bi vozili do pol 10. ure? Me gospodinje nikdar ne moremo uporabljati povratka s tramvajem, ker se trgovine odpro ob 8. in tudi na trgu večkrat ni mogoče do tedaj vse nakupiti. Težko nosimo dobavo že zdaj, ko bo prišla zima in z njo slabo vreme, bo pa še huje. Prosimo, ustrezite nam, če je mogoče!
u— Oblačilne izkaznice bodo uslužbenci mestnega preskrbovalnega urada začeli dostavljati upravičencem na dom današnji torek 3. oktobra tako, da pridejo najprej na vrsto uprovičenei v ulicah z začetno črko ž itd. Kdaj se bodo pričeli odrezkl oblačilnih izkaznic rabiti, bo določil šef pokrajinske uprave.
u— Vpisovanje v trgovsko učllfšče »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15, za Enoletni trgovski tečaj in Višji trgovski tečaj se vrši dnevno dopoldne in popoldne. Pričetek pouka 9. oktobra. Na razpolago prospekti! — Ravnateljstvo.
u— Iz pisarne odbora za »Socialno pomoč« smo prejeli: Za oškodovance od bombnih napadov v Borovnici so darovali: tglič Avgust v počastitev spomina pok. Bogataja Vinka 200 lir, notar Marinček iz Novega mesta 500 lir in neimenovan 100 lir. — Za informacije glede »Socialne pomoči« kličite: 32-92 in 39-01! Prostori Socialne pomoči so na Gosposvetski cesti 2/1. Denarne prispevke pošiljajte po čekovnih položnicah na »Pokrajinski podporni zavod — Socialna pomoč — ček. račun 16.580«!
u— Sprejemajo se redni dijaki vseh razredov gimnazije, meščanskih in ljudskih šol v privatnem pouku. Posebno priporočljivo za privatiste in one, ki so izgubili pravico do rednega šolanja. Informacije dnevno od 9.—12. ure in od 14.-»-16. ure. »K°repetitorij«, Mestni trg 17/L
u— Kuharski in šivalni tečaji. Vpisovanje v gospodinjski in Šivalni tečaj želez-ničarske gospodinjske šole se vrši od ponedeljka 2. do 6. okt. od 9. do 12. ure v pisarni železničarske menze. Pražakova ulica 19 (spodaj). — Nabav, zadruga želez.
SLOVENCI — BERITE!
OROOJ EMEDNAROONEGA li DOVSTVA
t 22. SEPTEMBER 1943 —1944
Dokument sedanjosti!
DOBI SE V VSEH KNJIGARNAH IN ZALOŽBAH
u— Knjigovodstva, Korespondence "te-nogi-afije, strojepisja itd. se temelju'*** in hitro naučite v specialnih dnevnih ali večernih tečajih. Pričetek 16. oktobra. Prospekti: Trgovski učni zavod, Kongresni trg 2 H.
u— Najdeni sta bili v nedeljo na protl-komunističnem zborovanju v Unionu dve manjši denarnici. Lastnici jih dobita v uradu Aktivne propagande, Bleiweieova cesta št. 13/m.
u-.- Učite se strojepisja! Novi eno-, dv«-in trimesečni tečaji — dnevni in večerni — pričenjajo 3. in 4. oktobra. Lahka desetprstna metoda. Praktično znanje, koristno vsakomur sedaj in v bodoče v zasebnem ali javnem poklicu. Vpisovanje dnevno. Pouk dopoldne, popoldne ali zvečer po želji. Informacije, prospekti: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Domobranska 15.
u— Zaradi prevar izročena sodišču. Ljubljanska policija je pretekli teden aretirala znanega ljubljanskega kriminalca, 43 letnega Ivana Pikla in 50 letno služkinjo Ivano V., po rodu iz Idrije. Preiskava je ugotovila, da sta Izvrševala prevare obrtoma in sta bila zato oddana sodišču. Žrtve obeh so bili večinoma dobro situlranl Ljubljančani in znaša škoda več tisoč lir.
u— Ukradena kolesa. Dne 14. septembra je balo ukradeno v Dev. M. v Polju moško kolo zdravnika dr. Gregorčiča. Kolo je znamke »Waffensteuer« s tov. št. 3,102.543 in evid. št 95.486. Vredno je 6000 Ur. Dne 20. septembra je bilo ukradeno na Ulici 3. maja moSko kdo Ivana Komarja. Kolo je znamke »Torpedo« s tov. šlt. 41-434227 in evid. štev. 10.320, vredno je 5000 lir. Naslednji dan je neznan tat odpeljal kolo Josipa žitnika iz Kolodvorske ulice. Kolo ima tov. štev. 761.891 tn evid. št 188.453. Vredno je 7000 lir. Končno je bilo dne 25.' septembra ukradeno moško kolo Jaška Sluge, znamke »Majster« s tov. številko 190.190 in evid. štev. 23.300, vredno 5000 lir.
Iz Novega mesta
Čuden slučaj. Pred kratkim smo na tem mestu objavili, da je kmetijska šola na Grmu zadnji rezervoar za plemensko živino montafonske pasme za našo Dolenjsko. Pa je prišel kmet in kupil telico za pleme. In čudno! Baje so Novomeščani že v nedeljo jedli njeno meso. Kupec in prodajalec bosta odgovarjala pred poklicanimi ca to misti-flkacijo.
Dober lov. Kljub strahotnemu uničevanju
rib v Krki z ročnimi bombami in drugimi razstrelivi je ribje bogastvo, kot izgleda, neizčrpno. V nedeljo je imel svoj »blagor« ribič, ki je ujel okoli 6 kg težko ščuko in jo prodal za 250 lir. Ni drago! Ampak riba mora trikrat plavati, če ne celo štirikrat! In tega si res ne more danes vsak privoščiti!
Z Gorenjskega
Pri sv. Jakobu v Božu so imeli v nedeljo 1. oktobra sestanek korcčki borci, ki so ob tej priliki počastili spomin svojega bivšega poveljnika generala Eglseerja.
Na bojišču je padel desetnik France Mali iz Preldvora pri Kranju. Prav tako je padel na vzhodu grenadir Jože Pisker-nik z Jeste , skega.
Divji kosi im j nabirajo otroci in odrasli tudi letos na Koroškem in Gorenjskem. Kostanj oldajajo nabiratelji posebnim pooblaščencem, ki bodo poskrbeli za to, da se kostanj predela v krmo za živino.
Sto kg medu je poklonil za pripadnike nemške vojske znani koroški čebelar Piane Neunteufel. Med je bil izročen pooblaščencem nemškega Rdečega križa.
V Radovljici so imeli 17. septembra otroško veselico, na kateri so nastopali najmlajši s pestrim sporedom. Sodelujoči so bili na koncu obdarovani s sladkarijami in sadjem.
Nesreča z blazino. 451etna Alojzija Sto-parjeva v Celovcu si je zvečer položila pod glavo električno blaži no. Iti pa se je premočno segrela in vnela Stoparjeva je dobila hude opekline po obeh rokah.
Pri podiranju drevja se je ponesrečil 76-letni Jože Krofič s Koroškega. Podrto drevo ga je pritisnilo k zemlji ter mu zlomilo nogo.
S svetilnim plinom se je zastrupila 58-letna Uršula Vavpetičeva iz Celovca. One-sveščeno so prepeljali v bolnišnico.
Pri nakladanju sena si je poškodoval nogo 171etni posestnikov sin Jože Dreiser iz Sv. Jurija na Koroškem. Fant se zdrfvi v celovški bolnišnici.
Na smrt obsojen zločinec. Zaradi umora 67 letne delavčeve žene prijeti delavec Anton Mardanovič, ki je dne 20. septembra izvršil svoj zločin, je bil te dni obsojen na smrt in obešen.
S Staferskega
84. otroški vrtec so otvorili nedavno v ptujskem okrožju. Vrtec se nahaja v Svetinjah ter ga je otvoril osebno okrožni vodja Bauer v navzočnosti župana Fischerauer-ja.
Gospodinjski tečaji v Brežicah. Od 1. januarja do konca avgusta letos je bilo v brežiškem okraju prirejenih 60 gospodinjskih tečajev, v katerih so poučevali, kako j© treba vsestransko izkoristiti mesovje, so-aivje in sadje. Tečajev se je udeležilo 750 žena in deklet. Pokazali so jim tudi uporabo novejšega orodja za obdelovanje'vrtov. Žene in dekleta so pokazale za tečaj in predavanje živahno zanimanje.
V	Trbovljah je umrl najstarejši Trbovelj-čan, 911etni Miha Zaberložnik.
Odlikovanja. Z železnem križcerft n. razreda je bil odlikovan desetnik Jože Janže-kovič iz ptujskega okrožja. Prav tako sta bila odlikovana desetnik Franc (Marčič iz ptujske okolice ter grenadir Karel Breznik.
Osemdesetletnico rojstva je obhajal v Gornji Radgoni magister farmacije Karel Kupferschmied, lekarnar v Gornji Radgoni Mož vodi svojo lekarno od začetka sedanje vojne brez tuje pomoči.
V	Žalcu so^pokopali orožniškega nadporočnika Kleina in četovodjo Seiberta, ki sta padla kot žrtvi banditov. Oba sta bila umorjena na službenem pohodu. Prav tako so pokopali ob obilni udeležbi domačinov brambovca Antona Korenta.
S senika je padel 141etni Janez Peten-baher iz Rač pri Mariboru. Odpeljali so ga v mariborsko bolnišnico.
Nezgoda. 231etnemu Janezu Caraju iz Brežic je padel kos železa na nogo ter mu jo 'zmečkal. Zdravi se v mariborski bolnišnici.
S kolesa je padel delavec Jaaez Kovšek ter si pri padcu pretresel možgane. Oddali so ga na univerzitetno kliniko v Gradcu.
Iz Gorice
Obroki živil za oktober. Goriški potrošniki prejmejo v oktobru po 1 kg riža, 1 kg testenin, pol del olja, pol kg <Jadkor;,a, troci do 3 let 1 kg sladko* is 50 gramov sira. Cene za testenine 4.15 za kg, /a rž 4.30, 4.f0, 5.80 oz 8.40 po khkovosti, olje 1.95 za del, sir 29.i0 lire za kg. sladki t 13 lir, mezga 27 lir.
Smrtna kosa. Te dni so umrli v Gorici 32»etna služkinja Lidija Larenti, 18letni dijak Alojz Karnalj, 56letna gospodinja Marija Kaligaris roj. Mozetič, 78letna gospodinja Marija Savšek-Valtrič, 93letni posestnik Franc Boškin, 62letni upokojenec Jožef Semprini, 79letna gospodinja Evge-nija Resen, 351etna gospodinja Mafada Spizo, 22letni delavec Albert Morsolin, 73-letni upokojenec Andrej Pavletič. 48letni Štefan Istinič, 31 letni železničar Ivan Ku-lot, 851etna upokojenka Terezija Akdorfer in 80letnd Andrej Sigmond.
Da ne bo izjem
Ljubljanske služkinje so se svojih mesečnih protikoraanist.čnib predavanj udeleževale v lepem številu. Nekatere, pod vplivom OF-aisk;h gospodinj živeče služkinje pa so menda
misl:le. da zanje velja '.zjerna in se predavanj niso udeleževale. Da ne bo izjem, uvaja Delavski protikomunist čna akcija z 9. in 10. oktobrom redaa 14dnevna predavanja za vse služkinje po naslednjem redu:
Začetna črka gospod nje 1. A—G, v pone-dljek dvorana PDZ. Miklošičeva cesta 22; 2 H—L. v ponedeljek, dvorana ZSZ. Miklošičeva c 20; 3 M—R. v torek, dvorana PDZ. Miklošičeva c. 22; 4. S—Ž v torek, dvorana ZSZ, Miklošičeva c. 20.
Vsako predavan e s«e bo pričelo točno ob poi 16. Ob Draznk h nredavanj ne bo. Vsaka udeleženka naj ob prihodu na predavanje odda kontroln' listek, ki ga prejme od svoje gospoduje ta pa od DPA Če b: katera izmed gospodinj kontrolnih listkov do 8. oktobra ne prejela naj to jav; pisarni DPA na Miklošičev: c. 22b/II.
Ljudsko gibanje v Gorici. Dne 27. septembra so bila v Gor.ci 3 rojstva in 2 smrtna primera, dne 23. -eplembra pa 3 rojstva. 2 smrtna primera ter 1 po-oka. Pretekli teden je bilo sftftpno 11 rojstev. 18 smrtnih primerov in 7 porok.
Kmetje iz okolice KrombTga od Sv. Katarine pa do ceste »Tiro a segno«, ki jim je bilo poškodovano sadje zaradi tam. šnje-ga dela, morajo predložiti prošnjo pri Kmečkem uradu na Mutijevem Korzu 5 do 5. oktobra t. 1. Navesti je ime in priimek, očetovstvo, vas, številko h:še. tudi če je porušena. in vrste nlodnih trt ter količino poškodovanega grozdja v kilogramih. Za koruzo bo treba označiti del obdelane zemlje in škodo v kilogramih.
Ob kolo. 25letna Štefanija Ska- aboit iz Šempetrske ulice 4 je ob kolo, ki so ji ga odpeljali neznanci. 56"etn~nm kmetovalcu Vinku Veselu so ukradli kolo iz neke veže na Mutijevem Korzu. Gospodinja Alojzija Komavli je pustila svdje kolo pred neko hišo. Ko se je vrnila, ga ni bilo več. Ko esi sta bili ukradeni tudi 28letnemu trgovcu Lovrencu Pitassiju in 57 letni gospodinji Miroslavi Brajnikovi.
KOLEDAR Torek, 3. oktobra: Terezija D. J.
DANAŠNJE PREDSTAVE Kino Matica: Kongo-ekspress. Kino Slcga: Sanjala sem o tebi
Kino Union: Ples v operi Kino Moste: Proces Casilla.
DEŽURNE LEKARNE
Danes: Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; P.amor, Miklošičeva cesta 20; Murmayer, Sv. Petra cesta 78.
ZATEMNITEV je strogo obvezna od 18.30 do 5.30.
Sddajniia skupina Jadransko Primorje
RADIO LJUBLJANA
TOREK, 3. OKTOBRA 7.00—7.10 Poročila v nemščini 7.10—7.50 Jutranji pozdrav, vmes 7.30 do 7.40 poročila v slovenščini 7.50—9 00 Prenos osrednjega nemškega sporeda: Jutranji koncert 12.00—12.30 Opoldanski koncert 12.30 do 12.50 Poročila v nemščini in slovenščini, napoved sporeda 12^50—14.00 Koncert za razvedrilo, radijski orkester vodi D. M. Jši-janec 14.00—14.15 Poročila v nemščini 14.15—15.00 Prenos osrednjega nemškega sporeda: Od dveh do treh, glasben meh 17.00—17.15 Poročila v nemščini in sloven-ščii 17.15—18.30 Prenos osrednjega nemškega sporeda: Popoldansko kratkočasje 18.30—18.45 Pregled športnih dogodkov (nemško in slovensko) 18.45—19.00 Zdravniška ura, inž. Guzelj Stojan: Obnova vasi in vodna preskrba 19.00—19.30 Slovenska ljudska oddaja 19.30—19.45 ^Poročila v slovenščini 19.45—20.00 Aktualno predavanje (prenos) 20.00—20.15 Poročila v nemščini 20.15—21.00 Dunaj pozdravlja Ljubljano 21.00—22.00 Komorna glasba, Ljubljanski godalni kvartet in pianistka Silva Hrašo-vec 22.00—22.15 Poročila v nemščini in napoved sporeda 22.15—23.00 Plesni orkester vodi M. Vodopivec 23.00—24.00 Prenos osr. nemškega sporeda
. 8!b'f • ''M*.-* izdaji Fsvčarjevega »Cvetja v feseni« ie podarjena Slovenskemu Rdečemu križu in gkofiiski dobrodelni !*?»arni. Z nakupom kn jige boste podprH delo "teh dveh ustanov. (Vns izvodu je
Delo Jamza Gregcarma
V zbranem delu prezgodaj umrlega alpinista, psatelja ;n časn'"karja Janeza G r e g o r i-na, v knjigi »Blagoslov gora«, (uredil Boris R fe ž e k, ifcistriral Slavko Pengov. opre- ♦ mil arh Tone B i t e n c, založilo Slovensko planinsko društvo, 288 str., v. 8°) čitamo na str. 19.: »Dandanašnji se je med estetsko he-donskim piknikovskim udejstvovanjem, odnos-no pohajanjem n med alpinizmom v pravem pomenu besede, začrtala ostra meja: estetsko-hedon&ko udejstvovanje v gorah nazivamo gomištvo. z boiem in natančno odmerjenem naskakovaln'm delom usmerjeno pa programa-tični alpinizem ali skratka alpin-zem.« Delitev plan nskega ude stvovanja v gorništvo in alpi-n:zem opaž mo v dokaj ostrih profilih tudi v slovenski planinsk- literaturi Zadnji dve knjig4, ki ju je ob svoji petdesetletnic: (1893—1943) 'zdalo Slovensko plannsko društvo, dosežeta v živi nazornosti to alpinistično »ločitev duhov«. pri čemer nikakor ne mklimo. kakor je utegn 1 skepat' Janez Gregorin, ko je gorništvo združil s piknikovstvom. da bi imela de-finicja »estetsko hedonsko udejstvovsnje v gorah« kakršen koli pejorativen prizvok.
Jos Westra knj"*a »Iz domovne in tujine« je pr-av tako prikupen izifez estetsko-hedon-skega gorništva kakor je Gregorinov »Blagoslov gora« vprav tipičen izraz strogo alpinističnega odnosa do gora Kakor v tolik h človešk:h stvareh, moramo tudi v tem primeru razločevati dvoe psihološko, da. naravnost fiziološko danih tipov, /a alpinizem v sim:slu, kakor ga razčlenja in opisuje Janez Gregorin v stavku »Razsf-edi« ni potreben samo poseljen psihološk: odnos do gorš. marveč so potrebne tudi ''zrazite fizične sposobiiosf < nfmn" r^r-celo mladost, ko človek najraje tveg- 'n raz- , ▼ija največjo voljo. Iz teh dveh različnih dis- J
pozicij in odnosov nastaja tudi različnost udejstvovanja, "n pri planinskrh pisateljih različen duh in stil njihovih spisov.
To ločevanje gre lahko v same odtenke svetovnega in življenjskega nazora. V tem pogle-dr bi bla posebno zanim;va pfmerjava prav med Westrom in Gregorinom. Med obema pisateljema ne opažamo amo razločka gorništva in alpinizma, torej odnosa do go'ra in nač:na udejsitvovanja v gorah; n-' samo važne razlike v generacijah, marveč tud: v sami življenjski filozofiji: Umerjenemu racionalizmu Westra stoji nasproti Gregornov alpinističn' iracio-nalizem. ki vidi v alpin zmu poleg potrebe premagovanja ovr, zmage volje in napora, veselja do »igre z ognjem« tudi religiozno voljo po očiščenju, željo po pomoči z višin, kakor jo je naše preprosto ljudstvo izživljalo z romanjem k cerkvam na hribih tj gorah. Nasproti "VVestrovemu življenjskemu realizmu sitoji Gregorinov idealizem, ki ga skuša Gregorin tu in tam utemelj ti če ne filozofsko, pa vsaj ideološko, o čemer kaže, da je b:l miselni nadaljevalec in učenec idejnega oznanje-valca novega slovenskega alpinizma, pok. dr. K Juga.
Napak bi bilo, če b- poglabljali nasprotja med gomištvom m alpinizmom, zakaj če imata oba tipa svojo prihološko-karakterno in fizično utemeljenost je prav, da se oba razvajata po lastnih notranjih nagibih :n tvorita v svojih končnih posledkih tisto harmonijo, k- lahko nastane vedno tam. kjer se življenjski kroff ubrano vskladnjujejo v svojih naravnih različnostih Potrebno je estetsko-he-donsko udejstvovanje v jjoiah, ker ustreza danemu tipu ljudi a pomembno je tudi tisto bojevito stanje, ki se ne zadovoljuje z lahkim in dostopnim marveč tvega, izčrpava ves previšdc moči in preizkusa voljo v naj-^zneisih narokih
*	brla žalostna usoda zgodaj
uiur.ili talentov, ki jh je javnost spoznavala šele po smrt:'. Toda pesni&o tf umetni3co
delo, ki so ga izvrševali, je bilo samemu sebi namen m je nudilo ustvarjalcu tisto notranje zadoščenje, ki ga ne more odtehtati nti zunanja slava De k) Janeza Gregor na. ki ga je sedaj njegov prijatel jin alpinistični tovariš Boris R e ž e k zbral v obsežno knj:gc in napisal nevsekdanje lep uvod, je šele po smrti, v preglednost- m skupnosti, kakor jo daje samo knjiga, dobilo vrednost literarno zanimive zapuščine ;n obogatilo slovensko alpinistično literaturo. Zbrano delo obsega poleg uvoda Borsa Rezka, ki opisuje Gregorinovo osebnost, njegov duševni razvoj in posabej še njegovo udejstvovanje v gorah, pregled Gre-gorinovih prvenstvenih vzponov, nato pa se vrsti 26 daljših 'n krajših proz. Če izvzamemo daljšo povest »Zavetje v pečev ju«, ki ni gor-n:ška in izde v posebni knjigi ter navadne časnikarske članke, ki jih je Gregorin pisal po službeni dolžnosti za »Slovenski dom«, je to vse. kar je ostalo za m'acfm pisateljem.
In ta zapuščena nikakor ni skromna ne po svojem pomenu in ne po kvalitativnemu donesku Janez Gregorin ni bil izrazit pripovednik: romanopisec ali novel"'st. Tudi najboljša povest v tej knjigi. »Pot v meglo«, je kljub temu. da se v nj1 razpleta dejanje in stopnjuje z epičnimi sredstvi do tragičnega viSca. bolj prehod od planinskega potopisa k pripovedni prozi kakor pa novela z vsemi značilnostmi novedistične kompozicije in sloga. Večina ostalih Gregdrinovih sestavkov, -n sicer prav naj-tpičnejši priča, da je bil Gregorin neke TOte naš fragmentist. Fragmenfsti so tisti. Id nem dajejo predvsem nekake življenjske fragmente, izreze iz življenja, spisane tu v liričnem siogu, tam meditativno, pr čemer fm Je ▼ formalnem pogledu pogosto bližji esej kakor pa poVest. To je nov tip črtice, in Giegorin tra nrfcai tfofgrrh (Gore s temne stran". September, Ob oknu. Oktober. Zima. Gore v snegu, mrazu in sonci. Z'miko sonce Ro$č, Zima v gorah i. dr.). Tu je Giegorin naj-pristnejš; in najčistejS z svojem izrazu; te
vrste proza je najbolj ustrezala njegovi, kljub mladosti dovolj samosvoji osebnosti, kakor jo je živo opisal uvodn:čar Režek V ostal h, bolj pripovednih prozah je Gregorin takisto zanimiv. zlasti, ker slutimo, da je vse to privrelo z pisateljeve življenjske skušenositi. njegovega opazovanja, premi šljanja in močnega doživlja-' nja, vendar se zdi najmočnejši prav v stilu fragmentarne proze, v spojitvi poezije, opazovanja in premišljanja. Gregornov življenjski prostor so bil gorer v njih se je izoblikoval, v borbi z njimi je rasel tudi duhovno in od n j h je poprjel nekaj svojega osebnostnega stila. Bil je pogumen plezalec, spoznal je gore v vsej njihovi ravnodušni mogočnosti, večn- lepoti in odurni neizprosnosti; spoznal jih je dO takJh odtenkov, kakor jih more dož"veti samo. kdor v boju z njimi tvega življenje. Pri tem je bil odličen opazovalec ne le narave, marveč tudi tovarišev alpinistov (prhn. zlast- daljšo prozo »Celešn^k«) in nič manj bridek premiš-Ijevalec. ki je kljub mladosti dobro spoznal tragikomed"'jo človeškega življenja (primerjaj njegova razmišljanja o smislu sveta in življenja na srtr. 6. in 7.). Gregormova proza bo ostala v slovenskem alp:n stičnem slovstvu izraz posebnega heroizma naše mladine v razdobju med dvema vojnama, heroizma, ki raste z športne odločnosti m poštenosti ter se razvija \ 'dejno pog'obljen. iraconal'stičen in idealističen pogled na življenje. O Gregormo-vem zbranem delu veljajo nasploh besede, kr jih je Režek napisal v uvodu svojih opomb, ko prav, da bo slovenskim gornikom v času. ko to jim bile gore nedosegljive, njegova živa in neminlj"'va beseda v uteho. Dejal bi. da bo več kakor tolažnica: ta laijtga le tudi vzpod-bujevalka in oznanjevalka. glasnica novega alpinizma in predstavnica fstega tipa alpinistov, k: se je začel razvijati pri nas z zavestno ;n požrtvovalno samovztjojo. Preden »e ie mogla v večji meri pokazati etično konstruktivna vrednost nOvih alpinistov. » se temdj;to zasukale razmere k> življenje je zahtevalo hero-
jev antičnega kova, bojevn kov in brambovcev.
Gregorinov »Blagoslov gora« je oprem"! Slavko Pengov z ilustracijami, med katerimi vzbuja posebno pozornost portret rajnega Gro-gorina.
Zapiski
Gledališki koledarček namerava tudi letos izdati Združenje gledaliških igralcev v Ljubljani v redakciji režiserja E. Freli-ha in z ilustriranimi prispevki raznih strokovnjakov.
Najnovejša hrvatska opera. Hrvatsko narodno gledališče v Zagrebu pripravlja najnovejšo hrvatsko opero z naslovom »Pomet, meštar od ženidbe«. Spisal jo je mladi hrvatski skladatelj Ivan Lotka-Ka-linski in je v njegovem delu operni prvenec. Svojo prvo opero je pripravljal dve leti. Libreto je prirejen po Držičevi komediji »Dundo Maroje« in je ostal v starem dubrovniškem jeziku. Potek dejanja na odnir je izborno povezan z glasbo, posamezne vloge ne zastavljajo pevcem velikih težkoč, melodične linije so lahke in jasne. Vse delo preveva neka starinska nota. ki spominja delno na stare italijanske mojstre belcanta. S to domačo opero začenja Hrvatsko narodno gledališče novo sezono. Zelo vferjetno je, da po pod Pa-pandopulovo taktirko dosegla pričakovan uspeh in upravičila zanimanje, ki vlada V Zagrebu za delo mladega skladatelja.
Sremska regionalna literatura. V Zagrebu deluje založba »Prijem«, ki si je zastavila nalogo, izdajati literarna dela srem> skih jn slavonskih rojakov Med drugim napoveduje antologijo slavonskih pisateljev, sremski zbornik, izbrane spise An t« Benešiča. zbrano delo II i je Okrugiča-Sri-jemet, Ise Velikanoviča, in Zivka Bertiča, Pa tudi monografije o pomembnih Srem-cah in Slavoncih ter o ..posameznih mestih teb dveh pokrajm' današnje Hrvatske
ŠPORT
Ljubljana dobiva kakor hoče
y m. iGoSn je zmagala z 9:1 nad Mladiko — Vič obtičal N na zadnjem mesto
Ljubljana, 2. oktobra.
Tretji termin domačega nogometnega tekmovanja je v piošnem nudi bolj razveseljivo jriiko kakor oba dosedanja. Pri tem ne mislimo na kakovost moštev, vki smo jih imeli pred seboj, niti m splošno športno obeležje, ki se je tod-- ta dan gibalo v bolj ali manj skromnih mejah, temveč predvsem na nekatere or-gan;zacijske pomanjkljivosti, glede katerih 90 prireditelji slednjič le napravil- red. Predvsem ae je napovedani spored razvijal točno po napovedih in tudi nastopajoč1 so pokazal. da jim je konkurenca postala športna potreba, ki eo se je lotili z vso potrebno resnostjo.
Obisk včerajšnjega sporeda na gršču Ljubljane n-' presegal letošnjo jesen že nekako ustaljenih 600 oseb. kar je v glavnem pripisati okobio6ti, da so tudi danes nastopila samo moštva, k- nso imela dovolj privlačne sdle za otrih 600 gledalcev, ki prihajajo v teh časih na nogomet samo tedaj, če je res »kaj (posebnega«. Včerajšnji dogodki seveda še niso prnesl- nič posebnega, toda priznati je treba, da je glavna prireditev, to je srečanje med Ljubljano in M adiko. dovolj oškodovalo vse, k; 90 včeraj žrtvovali pot in čas za obisk igrišč. Glavni namen pa je dosegla včerajšnja nedelja s tem, da je tekmovanje tako daleč napredovalo, da so sedaj vendar že ostreje zafsan obrisi konkurence in bodo od-atej vsa srečavanja že prinašala hujše spremembe glede končnega razporeda in tako ne-posredino vplivala na razdelitev dragocenih nagrad v obliki velikega kupa nogometnih žog, ki 90 pr pravi jene za udeležence.
Da bodo meli čitatelji nekaj več vpogleda ▼ dosedanji razvoj tega turnirja, objavljamo danes obenem tudi pregled uspehov ;n neuspehov v številkah, ki kažejo po III. kolu
naslednjo liko:			
SENIORSKA		SKUPINA	
Ljubljana	2	2 0 0 22:1	4
Iztok	2	2 0 0 19:1	4
Hermes	i A.	1 0 0 4:1	4
Mlad-ka	3	1 0 2 9:13	2
Žabjak	2	1 0 1 3:18	2
Vič	3	0 0 3 1:24	0
JUNIORSKA		SKUPINA	
Vič	3	2 0 1 3:0	5
Mladika	2	2 0 0 10:0	. 4
Ljubljana	3	111 2:3	3
Korotan	. 2	1 0 1 10:1	2
Hermes	1	1 0 0 5:2	2
Istok	1	0 0 1 0:5	0
Žabjak	3	0 0 3 0:19	0
V	seniorsk- skupini je torej Ljubljana v vodstvu, z enakim številom točk pa ji siedi Iztok, medtem ko tvorijo naslednjo skup-no
, z dvema točkama HeTrr.es. Mladika in Žabjak. Vič je zadnji, kar bo najbrže tudi ostal, ker je včeraj za:gral zadnjo možnost, da bi si pomagal s tega mesta. Čeprav tabela po treh nedeljah ne izkazuje prevelikih razlk v točkah, so vendar dosedanje tekme pokazale, da Ljubljana se ni naletela na enakovrednega nasprotnika, saj je vse dosedanje tekme dobila kako je pač hotela. Edina neznanka, ki bi lahko ovrgla to trditev, je mošvo Hermesa, ki zdaj že dve nedelj- n- nastopilo na domačih tleh, temveč gostuje na Koroškem, vendar pa tudi zanj. ki se je zadnji čas moral odreči nekaterim najboljšim igralcem, ni preveč verjetno, da bi mogel zaustaviti uspešno pot od nedelje do nedelje boljsrh belo-zelen;h.
V	juniorski skupini se je z najbolj zadovoljive strani pokazala mlada enajstorica Viča,
O včerajšnjem sporedu bi hoteli na kratko zabeležiti tole:
Žabjak : Vič 2:1 (1:1)
V	tekni- obeh kandidatov za zadnje in predzadnje mesto je bilo vnaprej pričakovati mnogo naprezanja in mnogo razburjanja in p:člo zmago za enega izmed obeh. Včerajšnja tekma je v tem pogledu nudila največ, kar more nuditi takšen dvoboj. Mošvi sita ee trudil- na vse pretege, da bi si pridobil potrebni zgodi-tek. toda trajalo je več kakor eno uro, preden je prišlo do odloč tve. Do odmora sta se razšli brez razlike z 1:1 in šele v drugi tretjini drugega polčasa je Žabjak srečno izkorstil zrelo situacijo n spravil zmagonosiii gol v mrežo. Potem je začel igro zavlačevati in uspel še v tem. tako da je ostalo pri doseženem tesnem uspehu v njegovo korist. Igra je kajpa močno zaostajala za nogometom, ki naj bi ga nud'"l ljubljanski I. razred, ter je nudila najpopolnejš- pregled vseh začetniških težav in napak, povrh pa tudi vpogled v mnoge nesportne in neresne podrobnosti, ki jih nogometaši, kadar s-' ne vedo in ne morejo pomagati, kažejo na igrščih. Tekmo je sodil g. Safoanik, ki tudi ni presegel kakovosti obeh partnerjev.
V	drug: tekmi je Ljubljana pričakovano porazila Mladiko
Lfobljana: Mladika 9:1 (4:o)
Belozelen', ki so,natopili v svoji standardni sestavi z Bertoncljem Stanetom v obrambi, so Spet zaigrali zelo dopadlj"'vo. Moštvo
D. Goebeler:
Sestri in »on«
Roman
Nad Dolgo linijo v Kodanju je plavala popoldanska godba. Poletje je bilo že po-ssao, toda tuj siki promet se še vedno ni hotel unesti. Vse klopi na obali so bile gosto zasedene. Kamor koli si pogledal, je množica smeje se in žlobudraje valovala sem ter tja. Po vodi je švigalo malone brez žteviSa jadrnic in okretnih čolnov na vesla. Na obalni poti je bila skoraj gneča. Otroci so se smehoma preganjali in razgrajali, starejši so pametno stopali svo>jo pot; elegantne, gizdavo nališpane dame so se samozavestno prerivale sikozi množico. Bile so vajene, da se je vsak ozira] za njimi.
»Kar prevsiljivo za moj okus,« je rekel Heinz Jordan, ko mu je udaril v nos oblak ostrega parfuma. Skoraj osomo se je od-maiknil, da spusti mimo sebe žensko bitje, vitko rdečeplavko s podslikanimi očmi in poudarjeno rdečim* ustnicami iz pečatnega voska. Dolgo, ogorčeno ga je pogledala. Gotov oje bila slišala njegov vzklik. Heinz ni opazni, da se *je bil Ob -svojem naglem odmiku zaletel v nekega gospoda. Šele ko Je slišal njegovo prošnjo za zamero, se je cfcnenil in se takisto odkril. Pa je ostalo časno pri namenu, kajti skoraj isti hip ie
je od vsega početka vneslo v igro oster tempo in takoj prevzelo prvo besedo na igrišču. Napad za napadom so Mladikarji vztrajno razbijal", toda slednjič je prišlo, kar je moralo prti. Odlično razpoloženi krili in nič manj dobri srednji trio je stalno bombard ral Mla-dikina vrata, tako da je že po 6. minuti, čeprav po zaslugi lastnega branilca, obtičal prvi gol v rarež\ Prtiek Ljubljane ni odjenjal in serija zgoditkov se je neizbežno večala, tako da jih je bilo do polovice igre štiri, v drugi polovic- pa še nadaljn i"h pet. Mladika se je pridno branila in njena ožja obramba zasluži vse priznanje, napadalna vrsta,, pa je pri akcijah naprej obstojala samo iz enega ali dveh ljudi, k: tud- nista mogla delati čudežev. Srečno naključje je hotelo da so si Mladkarji v 8. min. drugega polčasa po levem "krilu zabili častni gol. ki pa ni v ničemer zmanjšal popolnega uspeha Ljubljane Reč je treba celo. da je dosežen-' izid še premajhen - v primen s premočjo in celo vrsto izbornih strelov, ki kakor koli nit- niso našli poti v mrežo Levji • delež pri zgoelitkh gre gotovo silno razigranemu Haclerju. ki pa je mel tudi v svojem kvintetu same odlične pomagače Tekmo je sodil g. Dol"'nar.
Tekmovanje se bo nadaljevalo prihodnjo nedeljo po sporedu, ki bo še določen Verjetno je, da bo ta dan odigrana ena izmed tekem iz gornje hiše. ki bo dala letošnjemu jesenskemu sporedu na naš:h nogometnih igrišč;h še nekaj živahnejši pečat
Rentts v Bel)%kn ■
Hermes (Ljubljana) — VSV (Beljak) 5:5 (2:3)
Ljubljanski Hermes je, kakor smo kratko zabeležili v nedeljski številki, preteklo nedeljo, ojačen z nekaterimi igralci Iztoka, odigral svojo drugo tekmo na Koroškem, in sicer to pot proti domačemu športnemu klubu (VSV) iz Beljaka.
Prvo poročilo o nastopu ljubljanskih no. gometašev v Beljaku ugotavlja kratko:
Tekma med Hermesom je ostala remis 5 : 5. Do odmora, ko se Hermežani še niso znašli med seboj in privadili tujega igrišča, so domačini vodili s 3 : 2, v drugi polovici pa se je razmerje med obema moštvoma že obrnilo v prid Ljubljane. Obisk prireditve je bil prav dober. Več jutri.
Iz iM^ametne kronSke dolenjske fsrcstofssice
Novo mesto, 25. septembra.
V nadaljevanju pokalnega tekmovanja med domačimi vojaškimi enajstoricami sta se preteklo nedeljo na zelenem polju srečal- moštva Madžarov in »bankovcev«, in sicer na stadionu v Kandij'. Vreme je bilo ugodno, tla suha, žoga dobra in razpoloženje gledalcev odlično. Tik pred koncem prvega polčasa je zmotil vso srenjo kratek naliv, k-" je celo prizadel ckroglo usnje, da mu je bilo treba »zdravnika«. No. pa se je vse uredilo. Spet je posijalo sonce, še celo pisana mavrica se je pojavila nad igriščem in šlo je potem brez motenj n nesreč. Slednje seveda ne velja za dva prevroča :gralca. in sicer tankovskega vratarja in madžarskega napadalca, ki sta se v prehudi vnemi srečala z glavama tako od blizu, da s>ta zapustila boj*šče v objemu in tako celo z lastno krvjo dokazala, da borba za pokal, četudi samo na nogometni, ni kar tako
Madžarj sp se tudi v tej tekm; pokazali kot strumni in zelo hitri igrale". Tudi v tehničnem pogledu so bili daleko najboljša na terenu, toda vsi do zadnjega so telesno šibkejši, razen tega pa jih je veš čas spremljala neverjetna smola, posebno kadar so pršli v bližino nasprotnega gola. Čeprav so bili ves čas :gre v lahki premoči, so nazadnje partijo vendarle izgubili, in niti ne preveč tesno z 2:4. Vel:ko zaslugo za ta uspeh s-" je pridobil in tudi mnogo odobravanja je bil deležen »tankovec« š poš, ki je kot Hrvat svoje čase igral v vrstah zagrebškega Gradjanekega in je razen z odličnim podrobnim delom pripomogel k uspehu tudi z dvema krasnima zgoditkoma. k5 ju je ustvaril čisto sam po uspelem prehodu preko vsega igrišča.
Zmaga »tankovcev« s tem uspehom še ni dokončana in morali bodo odigrati še povračilno tekmo, ki bo gotovo se bolj napeta m zagrizena do zadnjega udarca. S sodnikom to pot celo navijač: tankovskega moštva niso bili zadovoljni.
*
Pripis: V sredo so se v nogometni'tekmi pomerli za pokal Domobranc. z Madžari, vendar ob uri, ko to objavljamo, še ni znan 'zid tega dvoboja Po formi na papirju Je šla prednost Madžarom, toda v tej igri je sreča še bolj opoteča kakor v marsikateri drugi 'n zato se bomo rajši vzdržali vsake napovedi in počakali na prihodnje pismo našega poročevalca.
Zatemnitev od I8.30 do 5.30
Gospodarstvo
= Gospodarske vesti iz'Hrvatske. Prva hrvatska štedionica je že lani sklenila zvišanje glavnice od 95 na 142.5 milijona kun in je bilo to povišanje letos izvedeno. Sedaj poročajo iz Zagreba, da bo Prva hrvatska štedionica svojo glavnico ponovno zvišala od 142.5 na 200 milijonov kun. Nove delnice bodo v oeloti ponudene starim delničarjem Pooblaščena hrvatska industrijska in trgovinska d d v. Zagrebu (»Po-hit«), ki je bila ustanovljena za upravljanje udeležbe države pri trgovinskih in industrijskih podjetjih, je zvišala svojo glav nico za 'or> 500 miiijonov kun.
= Racionalizacija v pekovski stroki v Nemčiji. Ukrepi za racionalizacijo proizvodnje so zajeli v Nemčiji tudi pekovsko stroko. Ukrepi se nanašajo predvsem na dostavo kruha posameznim prodajalnicam v velikih mestih, ki zahteva, od kar je bila omejena uporaba avtomobilov, mnogo osobja za prevažanje, kakor tudi za vzdr ževanje vozil in vprežne živine. Na Dunaju so vprašanje tako uredili, da je vsaka od štirih velikih tvornic za kruh dobila svoje prodajno območje. Znana tvornica Anker-brotwerke bo oskrbovala s kruhom 19 okrajev, ostale tn tvornice pa bodo oskrbovale osem okrajev. Tudi manjše pekarne sinejo dovažati kruh preprodaja cem ali lastnim prodajalnicam le v določenem okolišu. Ukinjeno je izdelovanje rogljkkov in mehkega peciva in se smejo iz pšenične moke poleg kruha iz čiste pšenične moke izdelovati samo navadne žemlje.
= Inflacija v zasedeni Italiji. Državni komisar za cene v fašistični socialni republiki dr. Fabrizzi je v listu »Corriere de la Sera« napisal članek, v katerem dokazuje, da v fašistični socialni republiki ni mogoče govoriti o inflaciji ,pač pa v zasedeni Italiji, kjer je sedaj v obtoku šest različnih vrst bankovcev. Bankovci, ki jih je izdala okupacijska vojska, nirnaijo nobenega kri ja. ' Bonomijeva vlada krije svoje izdatke skoro izključno s tipkanjem bankovcev. To je imelo za posledico naglo dviganje cen.' Kmetje v zasedeni Italijji smatrajo, da je že itak znatno povišana odkupna cena za pšenico v višini 1000 lir nezadostna, medtem ko se kmetje v svobodni Italiji zadovoljujejo brez ugovora z odkupno ceno 350 lir tudi v svobodnem prometu Sicer je prišlo tudi v svobodni Italiji do dviganja cen, ki se pa ne da primerjati onim v zasedeni Italiji.
= Švicarski avtomobilski tovorni promet s Španijo. V zadnj;h letih je Švica zlasti po razširjenju vojnega področja na Italijo, vršila izmenjavo blaga s pretkomorskimi državami predvsem preko Španije in Portugalske. Da se pospeši prevoz preko Špa-niije so del tovorov prevažali do francoske maje švicarski tovorni avtomobili. Od špansko-francoske meje pa se je blago prevažalo po železnici v Švico in obratno. Po razširjenju invazijskega bojišča na Francijo se je ta promet docela ustavil. Kakor poročajo iz Švice, tudi sedaij ni mogoče prevažati blago preko francoskih železniških prog, ki niso v Obratu. Zato je švicarska družba »Autotransit« uv?dla redni avtomobilske tovorni promet iz Švice v Španijo. Te dni so prispeli iz luke Bilbgo preko Francije prvi švicarski tovorni avtomobili. Prav tako so prvi tovorni avtomobili šli na pot iz Švice v Španijo. Ta prevoz s tovornimi avtomobili bo Švica vzdr-žavala toliko časa, dokler se ne bo obnovil železniški promet v Franciji
Umrla nam je naša ljubljena mama, gospa
Zaje Frančiška
roj. Pag on
Pogreb drage pokojnice bo v sredo, 4. t. m. ob 15. uri z Žal, kapele sv. Frančiška, k Sv. Križu.
Ljubljana, 2. oktobra 1944. žalujoči: NADA, VIDA, hčerki in ostalo sorodstvo.
		[»•'.-v "f-
		
Po velikem trpljenju nam je umrla naša dobra žena, mama, stara mama, sestra, teta in tašča, gospa
Pengal Ana
roj. KLIN AR žena sprevodnika drž. žel, v pok.
Pogreb bo v torek, dne 3. t. m. ob 4. uri pop. z žal, kapele sv. Jožefa, k Sv. Križu.
LJUBLJANA, JESENICE, dne 2. oktobra 1944.
žalujoče rodbine: PENGAL, JANCIGAJ, PUSNIK, in STOJKOVIC.
Mali oglasi
MIZ POMOČNIKA
vajenega del« na stroju, takoj sprejmem, ktota ko sprejmem tudi mizarskega vajenca. Naslov y ogl. odd. Jutra
, 25476 la
SLUŽKINJO
takoj sprejmem Vpraša ti dellkatesa. Wolfova 12 "25511-la
postrežnico
pridno in pošteno, za paj-krat tedensko, za Šiško, iščem. Naslov t opl. odd Jutra.	25976-la
NATAKARICO sprelme gostilna Cankarjevo nabrežje 15
25984-la
POSTREŽNICO
od 7. dr. 3 tire. s hra no ln dobro p'ačo. ta-kot sprejmem Event. popoldne, brez hrano.— Naslov v ogl. odi- Ju tra.	25994-19
HOSPODIfNO išče.za pomožna dela v fotoateljeju. Naslov v ogl. odd. Jutra.
26009-la
U£No MOČ (moško al: žensko) dft>l.
komercialista ali profesorja praktika Za korespondenco fcnj 'srov.Td stvo računstvo. trgovln-stvo' itd. potrebuje strokovna šola. Ponudbe z vsemi pod itki rojstva. z-obrazbo ln prakse po slati na ogl. odd Jutra pod »Dober predavatelj« 26023 la
ZAKONSKI PAR vešč vrtnarstva in sadjarstva. dobi služ-bo za h<5n:ka v neposredni bi! žini Ljubljane Ponudbe n! ogl. odd. Jutra pod »O-krbnikc	25597 la
nit
PISALNI STROJ Reniington — prav dobro ohranien. prodam. Naslov v oel. odd. Jutra. 2^99-6
3 ELEK. LIKALNIKE tvodno prodam Langusova 22.	2S703 6
OTROŠKI VOZIČEK elobok, prav dobro ohranjen, z žimnico, prešito odejo in kapno, nadalje otroško stajico — prodam najboljšemu ponudniku. — Naslov v oel. odd. Jutra.
25963-6
SESALEC za prah Elektroluk?«.— skoraj nov. prodam. Na slov v ogl. odd. Jutra.
25977-6
GLASOVIH
tvrdke Ehrbar. Wien,— prodam iz zapuščine. Ogled dnevno od 16. do 18. ure v Gluhonemni-ci. Zaloška c. 5. Ceno se poizve in ponudbe st>rejem?.jo v gospodarski pisarni Tribuč. So-•darska steza 2. nad flo-rijansko cerkvijo
23978-6
šTEOILNTK
železen, prodam. Ogled vsak dan od 13.30 do 15.30. Kongresni trg št. 2-1.	25982-6
MOŠKO OBLEKO hlače, gojze-je in čevlje prodam. Ogled v torek od 3. do 6. ure. Naslov v ogl. odd. Jutra 25987 6
PRODAM
2 rjuhi. 2 moški erajd to 2 suknlida. Ogled v torek od 3. do 6. ure. Naslov v ogl. odd Ju-tra.	25988-6
SVILENE ODEJE nove za posteljo, proda Jelar Zarnikova 9, podpritličje. Ogled od 8. dr> 11 ure.	25989-6
POZOR ključavničarji in gospo, darji! Železna vrata za kleti ali podstrešja 102 krat 210 »m, prodam-Trnovski pristan 16.
25990-6 ŽENSKE ČEVLJE črne št. 39. predam. — Krekov trg 11. dvorišče 25993-6
SALONARJE
št. 35. nove rjave, semiš. prodam. Ogled od po! 1. do pol 3. Zalog** c. 211.	25995-6
OTROŠKO KOŠARO na stojalu in zložljivo stajico, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.
25996 6
PRODAM
3.20 m starega blaga za moško obleko. Rus Jadranska ulica 22.
25882 6 RADIOAPARAT
Minerva z magičnim oče som. zadnlj model, krasen prvovrsten, popolnoma nov. ugodno pro. dam. Naslov v ogl. odd Jutra.	25998-6
MOŠKO KOLO prav dobro ohranjeno, prodam. Našlo" v oglasnem odd. Jutra.
25999-6
* L I
ste ooravnali naročnino?
modro lisico
izredno lepo. parkrat nošeno, prodam. Ogled od 12. do 15. ure. Naslov v ogl. odd. Jutra
26001 6 KOMPOT SERVIS skleda. 6 skodelic, vinski servis, steklenica. 6 kozarcev in 6 »za vodo ter za žganje za 6 oseb. — vse kristalno brušeno.— prodam Naslsov v ogl. odd. Jutra.. 25986-6
JEDILNI SERVIS za 6 oseb in kavni, fin porcelan (Rosen thal) — ugodno prodapi. Naslov v ogl. odd. Jutra
25985 6
. PUMPARICE
popolnoma nove. močne (loden). suknjič in stik njo. vse temnocivo in predvojno za normalno postavo, prodam Nnslov v ogl. odd. Jutra.
25997 6
6 KOSOV
triko rr.oških spodnjih hlač. predvojnih. prodam Naslov v ogl odd. Jutra.	26002-6
MOŠKE ČEVLJE visoke. športne, rjave, popolnoma nove št. 42 in 43. ugodno prodam. Osled Od 12. do 15 in od 18. ure dalje Celovška 49 1	26003 6
BLAGO za 2 plašča za moške srajce, pfcano prodam. Naslov v ogl. odd Jutra	26004-6
PAR KOMBINEŽ hlačk, predvojnih in 4 rjuhe, predvojne, veli ke. prodam. Naslov v ogl. odd Jutra. 26005-6
PRODAM črn damski plašč, jesenski za vitko postavo in črno športno torbico predvojno blago Naslov v ogl. odd Jutra.
26007-6
RADIOAPARAT
6 cevni prodam. L1uro-l.tana. Tržaška c- 24-1. desno. Ogled od 12. do 14. ure.	26013 6
OTOMANO in 2 fotelja, prodam. — Naslov v ogl. odd Jutra..	26014-6
SVILENO PLATNO krem in rjavo, krasno.— nekaj metrov. prodam. N-slov v ogl. odd Jutra.	26015-6
RADIOAPARAT 4 cevni, amaterski, po-rvolnomi nov. prodam.— KelezM«** ?3 26017-6 ZA PROTIVREDNOST zamenjamo moške in ženske plašče moško obleko, moške čevlje št. 42 45. ženske št. 38. otro ške plašče (za dekl'ce1. otroške čevl&e, sneSke. škornje -itd (vse za 3 do 6 let) Vse blaeo je dobrn ohranjeno Odda mo za drv-, ali premog. Ot*!ed dnevno. Povšeto-va ul. 33i (KodelievoV
26021-6
SMOKTNG
nopolnoma nov fnajboli še bl.-goj za srednje veliko vitko postavo, pro. damo po zmerni ceni. Orled: Povšetova ul (KodeMevo).	26022-6
»ADR'A« kamgarn. črn. za kostum ali ženski plašč !n blago za moško obleko, rjavo, oboje predvojno, prodam Noelov v oglasnem odd. Jutra.
2R024-6 PISALNA STROJA
To-pedo. pis.-rniški in Oliver prenosni. prvovrstna. prodjm. Naslov v ogl. odd. Jutra.
26025-6
RADIO
Orion. 5 cevni, kot nov. zelo ugodno prodam. — Naslov v ogl. odd Jutra.	26026-6 KOZO
dobro mlekarico. s senom vred prodam. Str-nad. š:ška. Ale^evčeva 38 (podaljšek) čez gorenjsko progo. 26027-6
DEŽNI PLASC nepremočlj:v.' stare moške čevlje št. 43 in =tare damske čevlje št. 38 — prodam. Krakovski nasip 26. prltliičje. levo.
26030 6
MOŠKE OBLEKE.
ženske in moške čevlje, perilo, pohištvo itd. stalno kupuje Drame Aloizija, Gallusovo nabrežie 29-
25599-7
STEKLENICE
različnih vrst. kupujemo Dobro plačamo Na Vašo željo Jih prevzamemo na domu B Guštin, Vodnikov trg 2
__J318N-7
RJUHE. KAJ»NE. posteljno perilo, brisa če razno moško in dam sko perilo kupujem stal no in plačam najboljše cene Kupujem tudi raz lična druga oblačila, ev. prevzamem ista v komisijsko prodajo Hinko Privšek. Kolodvorska 7 nasproti mestnega kopa lišča.	J-41S7
ZAPRAVLJIVČEK dobro ohranjen, kupim ali zamenjam. Trnovska 14.	26006-7
SPALNICO
modemo is orehove korenine, kupim ali aa-oenjam za parcelo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Štiridelna omara«	25991-7
PRAZNE ZABOJE kupuje tirma »Karton«. Kolodvorska ulica 3.
26000 7
KUPIM
Stojanovič: Praktična šola za klav. hsrrtKHrko. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Olga«
25983-7
KOTEL
Za pralnico 60 1. kupim. Breskvar. Rim6ka 17	26016-7
MOŠKO KOLO dobro ohranjeno, zamenjam za dober radio. — Kottar. Vič. Za garažami 12a	26018-7
PARCELO
do zneska 250.000 lir takoj kupim. Plan-nšek — Knafljeva ul. 3-1.
25379-20
HIŠO
z obrtnimi prostori oz. delavnico, kupim. Pla-ninšek. Knafljeva 3 1.
25380 20
ZEMLJIŠČE
prazno ali s kakšn mi ob jekti za industrijske na. mene vsake velikosti, kupim tudi do 1.800.000 lir Resne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »R.ab:rn zase« 25819 20 HISO
z gostilniškimi lokali ali tudi tako, ki" bi se dala preurediti v t« namen— kupim do 1.900.000 lir. Samo resne to odločne ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod >T.akoj in direktno«	25820 20
VILO ALI HIŠO v lepi vilski četrti Ljub IJane. kupim do 2 milijona lir. Ponudtoe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Komfortno« 25827-20
ZAMENJAM
veliko enosobno stanovanje v centru, soba 6x4, kuhinja 4 x 4. suho in zračno, neposredno tramvajska postaja, za 2 ali 3-sobno stanovanje, tudi izven centra. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod
»Najemnina 114 lir«.
25871-21
STANOVANJE
encKobno s prtiklinami zamenjam za enako ali večje na periferiji. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lepo stanovanje.«	25979 21
STANOVANJE trisobno, v mestu, zamenjam z enakim ali večjim dvosobnim v Zg. šiški. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zamenjam«	26028 21
Stanovanja
STANOVANJE
1—2 . sobno, prazno tU komfortno Iščem »a takoj ali kasneje v Zg. Šiški, na Viču v Rožni dolini, za Bežigradom, T Stepa nji vasi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plačam 1 leto naprej« 25980-21a NAGRADO DOBI kdor ml preskrbi enosobno stanovanje na periferiji. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nagrada«	25981 21»
Sobo odda
OPREMLJ. SOBO
oddam solidnemu gospodu takoj. Slomškova 7. Baloh.	26011 23
DEŽNIK
je bil najden. Dobite ga v Erjavčevi 24. spodnji zvonec.	25992-37
IZGUBILA SEM 1. t- m damsko zapest-no ur0 med pol 10. in 10. uro od Uniona do Pri voza. Poštenega najditelja proti im. .naj jo vrne v ogl. odd. Jutra.
26010-37
IZGUBIL SEM
dva ključa v nedeljo 1. t. m. dopoldne. Prosim poštenega najditelja naj jih vrne proti nagradi v bufet Slon. 26019-37
IZGUBIL SEM v nedeljo dovoljenje za blok št. 21 in osebno izkaznico na ime Rem-škar Marko Poštenega najditelja prosim. naj jo odda v ogl. odd. Jutra.	26020-37
IZGUBLJEN Je bil v soooto ob 3. na pešpoti okrog Dreni-kovega vrha do Rožnika siv volnen džemper. Naj ditelj naj ga odda proti dobri nagradi v ogl. od-delku Jutra. 26033-37
IZGUBILA SEM rjavo usnjeno rokavico od cvetličarne Per.int po Aleksandrovi in Dunajski do Figovca. Poštenega najditelja provslm. nai io odda v .rvetličar-ni Ferant.	26029-37
STENICE vam uničimo s plinom. Stanovanje takoj uporabno. Naslov pustite v ogl. odd.. Jutra pod S: fro »Diskretno«
20012-37
FROŠMJE
za potovanja, nabavo raciomranib predmetov, posredovanja ln vse Informacije vam oskrbi komercijalna pisarna Zaje Lojze, Gledališka nllca št. 7
KINO MATICA	Telefon 22-41
Film iz koionijalnega življenja
Kongo eksfires
Wiily Birgel, Marianne Hoppe, Renč Deltgen Predstave ob 16. in 19. uri
KINO SLOGA	Tel. 27-30
Zabavna filmska komedija! Blazne sanje in njih uresničenje
Sa&fala sesti o tebi
Fita Benkhoff, Kari Schonbock Predstave ob 16. in 19. url
KINO UNION	Telefon 23-21
Iz dunajskega predpustnega vrvenja PLES V OPERI Paul Horbiger, Marte Harell, Heli FinkenzeUer, Hans Moser, Theo Lingen Predstave ob 16. in 19.15 uri
ZA STAVBNO DELO v rovu
v Ljubljani sprejmemo pod najugodnejšimi plačilnimi pogoji strokovne moči, in sicer: MINERJE, TESARJE, ZIDARJE, BETONERJE, POMOŽNE DELAVCE L t. d.
Javiti se pri Gradbenem podjetju Ing. Rie-ser, Ljubljana, Tavčarjeva ulica št. 2 med 8. in 12. ter 2. in 6. uro.	J-1479-i
Tvrdka VENCESLAV BREZNIK sporoča žalostno vest, da se je smrtno ponesrečil njen dolgoletni uslužbenec
IVAN GBABNEE
Pogreb pokojnika bo v torek, dne 3. oktobra 1944 ob %3. uri popoldne z žal — kapele sv. Jakoba — k Sv. Križu.
Ljubljana, 1. oktobra 1944.

gospod vzkliknil: »Ne — ali je mogoče? Si res ti, Heinz Jordan?«
»Jaz, Tomaž Maltan!«
»Dvanajst let se nisva videla — ne, še dalj, in zdaj to srečanje, če to ni čudež'«
»Skoraj da. Mislil sem, da tičiš tam gori pri Eskimih ali kje drugje v mrzlih krajih.«
»Saj tudii sem, še pred tremi tedni, tik ob ledenem morju. Komaj nefcaj dni je tega, kar sem z ladjo prispel iz Finsike.«
»Torej na dopustu? Malce južnejšega zraka ne škodd — kaj? Kdaj odrineš spet na sever?«
»Sploh ne več! V Nemčijo pojdam, delo tam gori je končano, doma pa bo zame posla na prebitek, mar ne?«
»Vsekako! Za zmožnega inženijerja je povsod prostora, in to si menda postal?«
»Sena — po materini želji.«
»A,'zaito? Kje pa stanuješ? V hotelu ,Ger-mania'? Vsi Nemci se ustavljajo tam.«
»Ne, tam je ballo vse oddano.«
»Si lahko niislim! Kodanj je vabljiv. Čeprav gre poletje h koncu, je tu še vedno mnogo ljudi.«
»Očitno tudi dovolj svetskega občinstva.« Pri teh besedah je Heinz Jordan značilno trenil z obrazom in rokami.
Tomaž Malten se je zasmejal.
»Zaradi tiste rdiečeplavke misliš? Bil sem z njo skupaj na ladji, ko se je vračala s
turneje; pevka je, in zdaj stanujeva v isti penziji. Esperanza jo imenujejo.«
»Esperanza? To je po naše: upanje! Da, ko bi upanja ne bilo!«
»To praviš tako malodušno.« Tomaž Malten je z naglim pogledom ošinil spremljevalca. »S štiridesetimi leti bi moralo biti to za teboj.«
»Kdo ve, ali bo sploh kdaj?« Heinz Jordan je spustil oči po morju. »Se je tebi vse uresničilo?«
Tomaž Malten je odkimal. »Komu le? Najbrže nikomur! A nikar ne govoriva samo o meni — kako se imaš ti? Si tu na počitniškem potovanju? Z ženo in otroki?«
»Na počitniškem potovanju, da! Toda sam. Prišel sem tudj le za nekaj dni. da malce izprežem in se nasopem čistega morskega zraka. Od sile dela sem imel zaidnji čas.«
»TS je šlo vse po sreči? Si uresničil svoje stare načrte? Kar vem, si mislil postati zdravnik?«
»Zdravnik 6em že bil, ko si ti odpotovaL Zdaj vodim v Berlinu neko bolnišnico z lastno kinurgično kliniko. A kaj si pripovedujeva vse to stoje? Sediva v paviljon, tam točijo dobro kapljico. Greš?«
»Radie volje, samo za trenutek me opraviči. Prej imam še domenek. Pol urice, pa sem spet tu.« — Segla ste si v roke in se ločila.
Heinz Jordan' je nekaj časa spremljal znanca z očmi. Za hip je utonil v množici, nato se je spet pokazali Prejšnja našmin-kana rdečeplavka je 6topala vštric njega. Smejaila sta se in — kakor je bilo videti — vneto kramljala.
»Nu, zakaj ne? Znanje z ladje! In v njegovi penziji stanuje— tako pride stvar sama po sebi; Čeprav —« Počasi in zamišljeno je krenil Heinz Jordan proti paviljonu. —
Tak spet Tomaž Malten! Hodila sta bila v isto šolo in se skupaj igrala po starih qu>edlinburških ulicah. Prijatelja? Ne. ta beseda bi bila odločno pretirana. Čuden občutek mržnje se je oglašal v njem. Sošolca, s tem je bilo vse povedano. Kasneje sta se kdaj pa kdaj srečavala na cesti, na drsališču, na veselicah, kakršne prinaša življenje v malem mestu s seboj. Sodna svetnik Jordan in ovdovela gospa Maltenova sta občevala.
Koliko časa je prav za prav bijo tega, kar je bil Tomaž Malten nenadoma 'zapustil mesto? Takrat so pravili, da je šel v stričevo veliko železarno na Nizozemskem Mi se na bilo zgodilo malo poprej še nekaj drugega, čisto posebnega? Zamislil se j*. Da, doktorat je bil napravil in je hotel začeti v Berlinu izvrševati svoi poklic. Pa to ni bilo vse, še neloaj drugega je šlo vštric, nekaj, kar je dadalo jezikom v mestecu
mnogo opravka in se razvilo tako rekoč v škandal. Zdajci se je spomnil: zadeva z mestnim svetnikom Henrikom Fabri-ciusom, s starim mestnim svetnikom ki je bil tako nenadoma umrl ter pustil ženo in hčerki — dalj v svojih mislih ni utegnil priti, kajti Tomaž Malten mu je bil, ne da bi ga opazil, stopil za hrbet ter mu položil roko na ramo; »Nu torej, evo me! In zdaj si najprej seziva v roke, kakor se spodobi — stara sablja!«
Sedla sta vkup, naročila pijače in trfila. Nekag časa sta molče sedela in gledala za dimom svojih cigaret.
Heinz Jordan je prvi izpregovoril; »Pa je res že precefj časa, kar se nisva videla.«
»O da, fj si pravkar prišel z vseučilišča, ko sem se odpravil k stricu v železarno.«
»Tako hitro je šlo takrat. Ce se prav spominjam, si imel menda drugačne načrte. Kaj nisi hotel ostati v mestu in se osamosvojiti?«
»Sem hotel! Sem hotel! Covek marsikaj hoče, pa mu se obrne drugače.« Tomaž se je sklonil, kakor da bi mu bilo nekaj padlo na tla, čeprav ni bilo videti, kaj bi moglo bati. Ali se je Heirmi samo zdelo ali je bilo res, da mu je planila v lice temna rdečica? Hlastno je nadaljeval: »Takrit sem moral res kar nanaglom« proč. Drugače ni šlo, prav gotovo da ne.« Besede so vrele iz njega kakor v zadregi.
Scluiiuuites • Urejuje: Davorin Ravljen — Ftti daa Eonsortlnm »Jntro« als Verlag • Za konzorcij »Jutra« kot Izdajatelja; Stanko V tram — Fttr »Narodna
tlskarnarja: Fran Jan — Fttr den Inaeratenteil verantwortlicb . Za tnaeratnl oddelek odgovarjat
A. G* VoKftfi
als DrucksteUe — Za »Narodno
d. Am kot