Enotni bomo uspešnejši Kmalu bomo nazdravili novemu letu. Toliko in toliko lepih želja se bo strnilo v eno samo besedo — SREČNO. Danes smo še tukaj. Vsak na svojem delovnem mestu, zato bežno preletimo prehojeno pot. To leto nam ni prineslo velikih uspehov, bilo pa jo leto velikih preizkušenj in boleče resnice, da po starem ne moremo več dalje, da po starem ne bo ne uspehov, ne sreče. Prelomnica je prišla v septembru. Marsikaj je bilo težko razumeti. Sredi zmešnjave novega in drugačnega je bilo težko izkoreniniti stare navade, toda kljub temu so se druga za drugo porajale svetle točke, ki so dajale upanje, da se v TGA strinjamo z drugačnim načinom življenja. Akcija čiščenja — oktober. Uredili smo in sklenili, da bomo še urejali maše okolje in tako rešili propadanja marsikateri še uporaben material. Volitve — november. Hitro po ukrepu družbenega varstva smo vzpostavili polno samoupravo. Referendum — december. Z visoko udeležbo na voliščih in uspešnim izidom referenduma smo dokazali, da smo za skupne cilje In napredek TGA. Sprejeli smo plan poslovanja za leto 1984. (Nadaljevale na 3. strani) letnik XX. številka 12 december 1983 aluminij Glasilo delovne organizacije Tovarna glinice in aluminija »Boris Kidrič« Kidričevo aluminij 2 Če pričakujete podporo, razumevanje, potem pokažite, v kaj naj ljudje verjamejo in zaupajo in v kaj naj vlagajo svoja sredstva (tov. Zemljarič) oceno našega dela, obnašanja ter naporov in izpostavil osrednjo točko pogovorov MPPAI. Sledila so poročila direktorjev o proizvodnji, planu, izvozu, uvozu ter konceptu o modernizaciji elektroliz. K temu so svoja razmišljanja dodali predstavniki bank, elektrogospodarstva, SUALA, da bi vsi, predvsem pa gosta, dobila čimbolj popolno sliko o naših potrebah, prizadevanjih in željah. Žal živimo v času, ki ni naklonjen velikim investicijam. Dokler smo gospodarili po starem, smo podobne probleme reševali s krediti, je poudaril tov. Zemljarič, ta trenutek pa smo soočeni z resnico, da nam predelovalne kapacitete komaj shajajo, ker nam primanjkuje reprodukcijskega materiala, z baznimi dejavnostmi pa smo prišli prav tako v velike probleme, saj jih nismo dovolj spremljali. Torej ni slučaj, da smo se v TGA znašli v takem položaju. Tov. Zemljarič je naštel vrsto delovnih organizacij, ki jih moramo sanirati, ker so tudi velike izvoznice: Jesenice, IMV, Iskra, Gorenje in še bi lahko naštevali. Sredstva namenjena temu pa niso dovolj velika. Predračunska vrednost naše investicije znaša 12 milijard. To je velik zalogaj, ki nikakor ne more ostati samo na ramenih naše republike in sozda samega. Akcijo je treba zastaviti širše ter vključiti trgovino in predelovalce, je poudaril tov. Zemljarič. Vsak, ki predeluje naš aluminij, mora vanj tudi vlagati, le tako si bo zagotovil svojo eksistenco. Tu pa je tudi banka, ki ima del odgovornosti v tej verigi. Dokler ne bomo teh vezi bolj čvrsto zavezali, bomo težko govorili o uspehih. Predsednik izvršnega sveta je naglasil, da bo TGA dobila podporo za modernizacijo po fazah, toda ljudem je treba jasno in glasno povedati, da vsi, ki bodo v MPPAI združevali sredstva, hočejo, da smo vzorna delovna organizacija. Toda dokler bomo nadaljevali s staro prakso nedisciplino, neredom, izsiljevanjem, tudi s štrajki in odtujevanjem družbene lastnine, tako dolgo to seveda ne bomo. Za zaključek je bilo rečeno: k projektu, tako kot so ga pripravile strokovne službe, bomo pristopili. V 14 dneh bo ustanovljen projektni svet, sestavljen iz proizvajalcev, potrošnikov, predstavnikov gospodarske zbornice, elektrogospodarstva, predstavnikov izvršnega sveta in bank, ki bo predstavil naš program slovenski skupščini in vsej javnosti (27. dec. je DS TGA že potrdil projektni svet) Tako nekako se je končal razgovor. Naše vodstvo čaka še veliko dela na strokovnem področju, nam pa ostaja še težja naloga, da si v slovenski in širši javnosti pridobimo zaupanje, ki smo ga nekoč že imeli. To pa bomo storili le z boljšim delom, disciplino in zaupanjem ter spoštovanjem drug drugega. Sedmega decembra 1983 sta našo delovno organizacijo obiskala tov. Janez Zemljarič, predsednik izvršnega sveta SRS in tov. France Popit. Najprej sta si ogledala proizvodnjo, nato pa sedla k mizi, kjer so bili zbrani vsi naši direktorji tozdov, nekaterih sektorjev, predstavniki DPO in samoupravnih organov ter vabljeni: direktor SOZD Unial, Impola, predstavniki SUAL-a, EGS, bank, najodgovornejši iz občine Ptuj ter predstavniki družbenopolitičnih organizacij. Predsednik začasnega kolegijskega poslovodnega organa tov. Gojčič je dal kratko in jedrnato V. P. Delegacija med ogledom elektrolize (Nadaljevanje s 1. strani) Vmes smo praznovali 29, rojstni dan tovarne delovno in s prijetno zavestjo, da se stvari vendarle obračajo na bolje. Podelili smo štiri zlate znake, več srebrnih in veliko priznanj. Obiskal nas je predsednik izvršnega sveta skupščine SRS in se z našim vodstvom pogovarjal o možnostih za modernizacijo MPPAI. Kljub vsemu pa is situacijo ne moremo biti povsem zadovoljni: še vedno nismo prišli tako daleč, da bi reagirali na negativne pojave v naši delovni organizaciji. Z željami po zdravju in sreči bomo tegeajevoi ponesli s seboj še želje za uresničitev MPPAI, nagrajevanju po delu, za več reda im discipline ter enotnosti, kar nam bo pomagalo na poti do uspehov. V. P. Volitve v DSSS Volitve v TOZD Proizvodnja aluminija aluminij 3 želijo vsem sodelavcem, upokojencem, štipendistom in poslovnim partnerjem i— samoupravni organi 1— družbenopolitične organizacije >— vodstvo delovne organizacije -— uredniški odbor Srečno in uspešno novo leto 1984 aluminij 4 nje v hali A. Manjše spremembe, ki so bile opravljene, na proizvodnih napravah v bistvu niso mogle prinesti tega, kar se je v tem času razvilo in postavilo v svetu, prav tako pa tudi v drugih republikah, na področju pridobivanja aluminija. Priča smo bili, da so se gradili novi giganti in to ne samo na Balkanu, pač pa v sosednjih republikah in kaj hitro je gigant dravskega polja postal mala tovarna aluminija. Novi objekti z modernimi napravami in tehnologijo so Tovarno glinice in aluminija začeli potiskati na stranski tir. V Kidričevem pa smo počivali na dosežkih preteklih let, čas pc je tekel in odnesel svoje. Ko smo se tega zavedli, smo ugotovili, da imamo sami s seboj toliko opravka, da za angažiranje na področju modernizacije in širitve proizvodnje nimamo več dovolj moči. Mučna leta odločanja neodločnih in samim seboj ukvarjajočih vodilnih se delavcev, so se vrstila, proizvodnja pa je tekla z napravami in zastarelo tehnologijo. Žal danes, ko praznujemo 29. obletnico proizvodnje, ugotavljamo, da smo na letu 1963, to pa pomeni 20 let stagnacije, kar pa je za aluminijsko industrijo nevzdržno. Izgleda zelo kritično in tudi je, saj v tem obdobju v Tovarni glinice in aluminija »Boris Kidrič «Kidričevo ne beležimo večjih uspehov, razen investiranje v novo livarno in proizvodnjo izparil-nikov. Obe investiciji lahko ocenjujemo zelo pozitivno in uspešno, obenem pa ravno ti investiciji kažeta, kaj pomeni nova tehnologija in kaj pomeni iti v korak s časom. Tovarišice in tovariši ni čas in primerno mesto, da bi ugotavljali in razpravljali o napakah, je Praznik TGA- 21. novem- ber Slavnostni govor je imel predsednik sindikata TGA Franc Korošec 21. november je dan, ko delavci Tovarne glinice in aluminija »Boris Kidrič« Kidričevo proslavljamo svoj tovarniški praznik, kajti pred 29. leti je v teh obratih stekla redna proizvodnja. Delovni ljudje bližnjih in oddaljenih krajev so v povojnih letih postavili gigant, ki smo mu dolga leta pravili največja tovarna na Balkanu. Veliki možje revolucije kot sta bila Boris Kidrič in France Leskovšek Luka so za uresničtev prispevali svoja zalaganja. Po Borisu Kidriču tovarna nosi ime in v čast naj si šteje kolektiv, kateremu je tako veliki človek dal svoje ime. Franc Leskovšek Luka je bil častni član kolektiva, zato je danes prav, da se jih spomnimo in počastimo. Ponos Dravskega polja, Sloveniji in celo Jugoslaviji je zrasel sredi borovega gozda, s trdim delom delavcev, ki jih še danes srečujemo med sodelavci. Res je, da jih je mnogo že odšlo v zasluženi pokoj ali pa smo se od njih že poslovili, tisti pa, ki so še med nami, morajo biti vsaj na ta dan deležni vse pozornosti in zahvale, da so ustvarjali in vztrajali v izjemno težkih pogojih. Opravljeno je bilo ogromno prostovoljnega dela, zato, da bi zrastla tovarna, ki bi dajala možnost za- Pozdrav pionirjev poslitve njim in njihovim potomcem. Zato velja vse priznanje in zahvala vsem, ki so ali pa še ustvarjajo, zato, da se nam in našim potomcem zagotavlja boljši ali pa prijetnejši jutri. Prvotne instalirane kapacitete 45000 ton glinice in 15000 ton elektrolitskega aluminija so delavci Tovarne glinice in aluminija v letu 1963-64 povečal na 12000 ton glinice in 45000 ton elektrolitskega aluminija. Še vedno smo bili priča, da na dravskem polju stoji največja tovarna aluminija v Jugoslaviji. Tovarna je dajala možnost zaposlitve in sorazmerno dober zaslužek, čeprav za težko delo, bližnji in širši okolici od Haloz do Pomurja in celo do Medžimurja. Delavci so ponosni prihajali na delo in z dela, saj so bili zaposleni v TGA in to je takrat nekaj pomenilo. Vrsto let je kolektiv služil kot vzgled bližnjim in daljnim sodelavcem v pogledu dosegovanja uspehov gospodarjenja, posebej pa še na področju uveljavljanja socialističnega samoupravljanja. Leta 1964, 65, 66, 67 so bila leta stalne rasti dohodka in uspehov tega kolektiva. V naslednjih letih je bilo opaziti rahlo stagniranje, saj so naprave, ki so bile inštalirane v začetku obratovanja že dosegle normalno izstrošenost in tehnološko zastarelost. V delovni organizaciji je bilo potrebno razmišljati o modernizaciji proizvod- K tovarniškemu prazniku nam je čestital tudi predsednik skupščine občine Ptuj tov. Franc Tetičkovič Zahvala za dolgoletno delo v TGA Delegacija za položitev venca k spomeniku Borisa Kidriča Podelitev srebrnega znaka Udeležencem slavnostne seje je spregovoril tudi predsednik začasnega kolegijskega poslovodnega organa tov. Alojz Gojčič pa primeren čas, da si zastavimo cilj in nalogo, da bi sebi prisežemo, da bomo uresničili želje in potrebe tega kolektiva, da bomo sledili dobremu vodstvu z zaupanjem in izpolnjevanjem zadanih ciljev od neposrednega delavca do zadnjega v vlogi vodilnega in vodstvenega delavca. Nanizal sem zgodovino tega kolektiva v nekaj besedah z željo, da se na tem mestu spomnimo uspehov in napak, ki naj bodo v zadnje opozorilo, da moramo naprej. Ugotoviti moramo in ugovaljamo vsi skupaj, da je v tem kolektivu večina zaposlenih delavcev dobrih in priznati je treba, da ob takih napravah dosegajo dobre rezultate poslova-vanja. V znak priznanja najboljšim med dobrimi, so njihove sredine predlagale podelitev priznanj najzaslužnejšim za posamezna področja dela. Še vedno z veseljem ugotavljamo, da so štirje zlati znaki delovne organizacije premalo, kajti očitno je zasluženih še več, zato pa bodo deležni priznanj v temeljnih organizacijah in v DSSS. Prijetno mi je, ko vam ob tej priliki lahko čestitam in zaželim še vrsto uspehov predvsem pa zaupanja in spoštovanja sodelavcev. Franc Korošec aluminij 5 aluminij 6 tudi v letu 1984, ki je pred nami. Saj nam tudi drugo ne ostane, kot borba za večjo proizvodnjo, za več dohodka, čistega dohodka n s tem več osebnih dohodkov. Čeprav sindikat ne rešuje gospodarskih vprašanj, je nujno, da se OOZS aktivno vključujejo v analiziranje gospodarskih gibanj, saj sta standard in socialna varnost odvisna od bolj ali manj uspešnega reševanja gospodarskih problemov in reševanja konfliktnih situacij. Da pa bi bli drugo leto še bolj učinkovitejši in uspešnejši, je pa potrebno še marsikaj narediti, da bi lahko bolje uresničevali vlogo in zaloge Zveze sndikatov, za katere smo se o-predelili na kongresih in zapisali v statutu Zveze sindikatov. Pri tem pa v Zvezi sindikatov delovati tako, da ob izražanju in uveljavljanju svojih posamičnih in posebnih interesov, te usklajujemo s skupnimi in splošnimi interesi-celotnega delavskega razreda Le ob skupnem delu in e-notnosti nas vseh, bomo cilje lažje uresničevali. Med najvažnejšo nalogo Zveze sindikatov smo vnesli nadaljnjo krepitev in razvoj socialističnega samoupravljanja. Kako pa smo uspešni na tem področju? Razprave in usmeritve Občinskega sveta ZSS Ptuj kažejo na napredek v OZD, posebej pa še tam, kjer so bile prisotne težave kot so: uvedba družbenega varstva ali zahtevki posameznikov ali kolektivov po njej, nadalje zatekanje delavcev k prisilnim metodam, prekinitev dela za dosego nekih ciljev mimo samoupravljanja in razmišljanje, da samouprava ni dovolj učinkovita v sedanjem času, V občinskem svetu se zavedamo, da je prisotnost teh težav in način njihovega razreševanja zahteva temeljito politično delo v teh kolektivih. Poglobljeno delo kaže na pozitivne izkušnje, na primer v TGA »Boris Kidrič« Kidričevo. O vsem tem je bilo letos precej razprav, sklenilo se bo pa na seji sveta (plenuma) konec tega leta. Usmeritve za nadaljnje delo po teh vprašanjih se nakazujejo ne samo v dokumentih in aktih, ki jih premalo dosledno izpolnjujemo v OZD, ampak tudi v teh kolektivih v bežanju od lastnega dela in razreševanja, od bežanja lastne odgovornosti, ki jo imamo vsi po zakonu, ter klicanje na pomoč družbeno skupnost, da bi reševala probleme. Ali nismo tu sami s sabo v nasprotju, ko na eni strani grajamo vse, kar diši po centralizaciji, tu pa jo kličemo kot rešitelja. Centralizem smo o-vrgli v dosedanji graditvi Jugoslavije in preostane nam samoupravljanje, le več doslednosti je potrebno in upoštevanja sotova-rišev v TOZD, delovni organizaciji, občin in širše. Drugo vprašanje zadeva razreševanje problemov mimo samouprave. Takoj je potrebno reči da samoupravni sistem daje dovolj osnov v vsakem kolektivu za razreševanje težavnih situacij. Zveza sindikatov in člani ZK imamo tu pomembno nalogo in vlogo izvajanja neposrednih, pred- Sindikat v letu 1984 Letošnje leto 1983 v ptujski občini zaključujemo lahko s precejšnjim zadovoljstvom in ponosom na svoje ustvarjene rezultate, na pota nadaljnjega razvoja in premagovanje težav pri gospodarjenju in uveljavljanju ter nadaljevanju ter nadaljnji krepitvi socialističnega samoupravljanja in delegatskega sistema. Ne bom našteval rezultatov, ki sicer niso taki, kot smo si jih želeli ob začetku tega petletnega obdobja, ko je še bilo precej cenenih kreditov, so pa veliki z ozrom na razpoložljiva sredstva, plačevanja dolgov in usmeritev proizvodnje za izvoz, ter rasti življenjskih stroškov. Uspehi se kažejo v nadaljevanju posodobitve kmetijske proizvodnje od ureditve zemljišč, gradnje farm vseh vrst, širjenje Ptuja v industrijskem predelu, gradnji stanovanj, do- graditvi delavnic v šolskem centru ter mnogo drugega. Rezultati 9-mesečnega gospodarjenja v občini, ki so znani, so sigurno rezultat vestnega in požrtvovalnega dela vseh delavcev in delovnih ljudi. Brez izrednega napreznaja, mnogokrat tudi odrekanja takšnih indeksnih rasti ne bi beležili in dosegli, posebno če se primerjamo z drugimi. Vsi ti rezultati nam dokazujejo, da je v nas veliko moči in odločnosti, da bomo s takšno vnemo in zagrizenostjo delo nadaljevali Delovno predsedstvo slavnostne seje (TOZD Proizvodnja aluminija) Udeleženci slavnostne seje delavskega sveta TOZD Proizvodnja aluminija delavcev, povezanih s skupnimi in dolgoročnimi interesi. V teh kolektivih ali delih kolektiva delavci vse premalo sodelujejo pri nastajanju odločitev, sindikat je premalo aktiven in ni čudno, če nastajajo težave pri izvajanju odločitev samuopravnih organov, kar lahko privede do resnih nasprotij v kolektivu. Osnovne organizacije in izvršni odbori Zveze sindikatov vse prevečkrat pozabljajo, da morajo delovati tako: — da zagotavljajo uspešno delo samoupravnih organov, — da zagotavlja delovanje delegatskega sistema v samoupravljanju v OZD, v skupščinskem sistemu in delovanju samoupravnih nteresov skupnosti, — da preverja delo teh delegatov vsaj četrtletno, — da predlaga in vodi kandidacijske postopke za delegate v organih upravljanja in drugih ter izvedbo nadomestnih volitev, če kdo ne opravlja svoje naloge iz kakršnegakoli vzroka. Spremlja pa tudi delo poslovodnih organov, to je vodilni in vodstveni kader, — da sodelujemo pri delu delegatskih organov in da zahtevamo od strokovnih služb, da tudi dajo svoja mnenja in predloge, — da skrbimo za politično usposabljanje delavcev za uprav- ljanje samoupravnih in drugih dolžnosti, — da vztrajno deluje za uresničevanje pravic delavcev in njihovih interesov ter mobilzira delavce za uresničevanje samoupravno sprejetih odločitev, — da izpolnjujemo naloge, ki nam jih nalaga ustava, zakon združenega dela, statut vsakega kolektiva in statut zveze sindikatov Slovenije, posebno 23. in 43. člena. Na tretje vprašanje smo jasno in glasno odgovorili v zadnjem času, da druge poti za nas ni, kot socialistična samoupravna pot. Vse ostale smo v dosedanjem času ovrgli in kakršnokoli zastoji na tem področju bi nas vračali nazaj, kar pa ni sprejemljivo. Tiste, ki razmišljajo drugače, jih je verjetno strah pred odgovornostjo ali pa strah, da se ne bi uresničili kakšni osebni interesi ali interesi od drugod. Ob koncu leta mi je dolžnost, da seznanim člane s sklepi plenuma in predsedstva o vprašanjih uresničevanja dolgoročnega programa stabilizacije pri občinskem svetu ZSS Ptuj. Ta dva organa sta po sklepu republiškega sveta ZS pripravila delovne usmeritve za delo vseh organov Zveze sindikatov v povečani aktivnosti. Zvezni, republiški in občinski stabilizacijski progra- mi naj nam bodo v spodbudo in izziv za vodenje aktivnosti v družbenopolitičnih organizacijah. Da pa ta program ne bi bil le resolucija, je nujno, da vsi spoznamo et programe, da v vseh sredinah opredelijo svoje naloge in da jih vgradijo v samoupravne akte, predvsem pa v plane za leto 1984 in programe IO OOZS. Poleg omenjenega, delovne usmeritve opozarjajo na potrebo po: — združevanju akumulacije in zagotovitve redne proizvodnje, —• temeljiti analizi pogojev gospodarjenja v družbenih dejavnostih, — dosledno izvajati analize četrtletnih in letnih rezultatov, po kritreijih, ki jih je izdelala ZS, — v ocenah obvezno spoštovati primerjanje rasti dohodka po delavcu, produktivnosti in ostalih, — izpostaviti konkretne odgovornosti; za neizvajanje predlagati kadrovske spremembe, —- uvedba več izmenskega dela, uvajanje uspešnih skupin in udarnikov, — stimuliranje različnih oblik moralne stimulacije, — doseči, da bo inventivna dejavnost postala množična, — pregledati izvajanje varčevalnih ukrepov, — izdelati programe dela delavcev režije v proizvodnji, vseh pa v dela prostem času (ponoči, sobote, nedelje), —■ preveritve učinkovitosti samoupravne organiziranosti in prisotnost razvojnih programov, — kako bomo zagotvaljali socialno varnost, — kako bomo zmanjševali oblike neproduktivne režije, odpravi jalovih delovnih mest in kako zaposliti zaposlene. Zavzetost za uresničitev dolgoročnega programa stabilizacije je istočasno boj za socialistično samoupravljanje. Takšna vsebina dela pa ima razredni značaj in zahtevo, da bo to v praksi uresničeno, kar je naloga vseh subjektivnih sil, da se borijo ne samo za socialistično samoupravljanje, temveč za razredno vsebino našega družbenega razvoja. Nalog za prihodnje leto ni malo, niti niso lahke. Zavedati pa se moramo, da jih bomo uspešno opravili, le če bomo delavci bolj odločni, bolj dosledni, revolucionarni, to je, da se ne bomo zanašali na druge, ali pa da bi bili dovolj aktivni. Že v začetku sem dejal, da je v nas dovolj moči, da uspešno delo nadaljujemo v prihodnjem letu in sem prepričan, da nas bo večina tako tudi ravnala. Ob koncu leta želim vsem delavcem in delovnim ljudem ter občanom uspešno novo leto 1984 ter polno uspešnih delovnih zmag. Edvard Kupčič, predsednik OS ZSS Ptuj Priznanje za dobro sodelovanje Ob praznovanju 50. obletnice hladilstva v Škofji Loki dne 25. 11. 1983 je bila našemu kolektivu podeljena plaketa, kot priznanje za dobro večletno sodelovanje med obema delovnima organizacijama. Naša delovna organza-cija je važnejši dobavitelj livarski zhlitin za Loške tovarne hladilnikov, saj prodamo letno približno 2.000 t livarskih zlitin za njihov TOZD Livarna. Ob tej priliki bi želel spregovoriti tudi o razvoju LTH: Loške tovarne hladilnikov so dobile prvi del imena po mestu Škofja Loka, kjer so nastale in majo sedaj sedež, upravo ter večji del proL izvodnje. Najprej nekaj o Škofji Loki. Škofja Loka je mesto, ki leži v osrčju Slovenije na stiku Selške in Poljanske doling s Sorškim poljem. Zgodovina mesta je izredno bogata. Pričenja se z letom 973, ko je cesar Oton II. podelil loško ozemlje freisinškemu škofu Abrahamu v fevd. V 11. in 12. stoletju je bil v mestu zgrajen grad, v 14. stoletju pa mestno obzidje, znotraj katerega so mesto gosto pozidali. Škofjo Loko je leta 1511 prizadel močan potres, po katerem pa so jo znova obnovili. Že zelo zgodaj se je v mestu razvila obrt, ki se je povezovala v cehovske organizacije. Gospodstvo frejsinških škofov je trajalo 850 let; od 973 do 1803, ko je Avstrija razglasila ozemlje za svojo last. V času njene oblasti je v mesto prišla industrija, ki jo je pričel razvijati tujec Krenner s tovarno sukna. Po prvi svetovni vojni se je v Škofji Loki pojavilo nekaj novih tovarn, med njimi tudi tovarna za proizvodnjo turbin, ki jo je ustanovil Švicar G. F. SCHNEITER. Loško delavstvo je med obema vojnama krepilo razredno zavest. Leta 1938 je ustanovilo partijsko celico, ki je postala jedro odpora proti okupatorju. Med vojno je v mestu organizirala več odporniških akcij. Veliko škofjeločanov je odšlo v partizane. Po osvoboditvi se je v Škofji Loki razmahnila industrija. Nastala so nova podjetja, med katerimi sta bili tudi Strojno kovinsko podjetje ter Motor. S svetom povezujejo Škofjo Loko razne prometne poti. Nad vse pomembna je železnica, ki je bila zgrajena že leta 1870. Železnica se mestu najbolj približa kraju Trata, kjer je zrastla sodobna industrijska cona. Tu je sedaj uprava LTH ter največji del njihove proizvodnje. Na zahodnem delu mesta Vin-carje; to je predel, ki leži tik ob starem mestnem obzidju. V Vin-carjih je bila med drugo svetovno vojno zgrajena Thalerjeva tekstilna tovarna, ki je bila po osvoboditvi prenešena v Ajdovščino. V opuščene prostore je prišel Motor. Danes sta v njih TOZD Lvarna in orodjarstvo. Industrija hladilstva se je v Škofji Loki pričela leta 1933 z izdelavo prvega lastnega hladilnega kompresorja v tovarni vodnih turbin. Ta kompresor so potem uporabljali pri hladilnih napravah, ki so jih pričeli izdelovati. Prva hla- dilna naprava za izdelavo in shranjevanje sladoleda je bila izdelana za slaščičarno »Žužek« v Škofj Loki. To napravo so z veliko zagnanostjo izdelali lastnik tovarne G. F. Schneiter in sodelavci od katerih velja omeniti Ivana Okorna. Tej hladilni na- hSadiistva v Škofji loki » Solca tOZD LIVARNA . uspešno sodel< .:;je j plaketo aluminij ? Štuhčev dom vas vabi Bliža se čas zimskih počitnic. Naša služba organizira bivanje v naših kapacitetah v Štuhčevem domu pri Treh kraljih na Pohorju. Zaradi tega menimo, da je potrebna informacija o samem domu, cenah in ostalem. Rekreacijsko turistični center Trije kralji leži približno 20 km severozahodno nad Slovensko Bistrico na nadmorski višini 1.200 m. Cestne povezave so iz Slov. Bistrice preko Šmartnega na Pohorju, preko Tinja in preko Oplotnice. Dostop jemožen tudi iz Lovrenca preko Osankarice in iz Areha. Zaradi ugodne lokacije in lege se ponuja čudovit razgled, odprte pa so velike možnosti za razvoj iin 'izvajanje rekreacije, tako letne kot zimske, vsem starostnim kategorijam. Zaradi svojih etnografskih, naravnih in zgodovinskih značilnosti pa je primeren za organizacijo šole v naravi, šolskih izletov, ekskurzij in podohno. Vsem obiskovalcem, gostom turistom je omogočeno bivanje skozi vse leto. Na Treh kraljih si je zanimivo ogledati gotsko cerkev iz 14. stoletja in spomenik pohorskemu partizanu Štuhcu, ki so ga Nemci zverinsko mučili in ustrelili. S Treh kraljev je možno hoditi na (krajše in daljše izlete k nasi ednj im zn am cnitosil m : 1. Osankarica: 1—1/2 ure hoje. V domu na Osankarici je mi- pravi, ki je doživela lep uspeh, so sledile hladilne naprave za mesnice in gostilne. Tik pred drugo svetovno vojno pa so izdelali tudi prvo hladilno vitrino. Hladilne naprave je tovarna prodajala pod zaščiteno blagovno znamko »Juhlad«, katere grafična podoba je bila upodobitev belega medveda. Zlahka je prodala vse, kar je izdelala in tako uspešno prebrodila krizo, v katero je zašla že okoli leta 1930. Nagel vzpon hladilstva je za nekaj let pretrgala druga svetovna vojna. Od leta 1940 do leta 1954 v Škofji Loki ni bilo proizvodnje hladilnih naprav. Podjetje Motor je to proizvodnjo oživilo šele leta 1955 in jo nato uspešno nadaljevalo. Motor je bilo državno podjetje, ki je prišlo v Škofjo Loko z iga pri Ljubljani. Delovalo je v okviru kazensko poboljševalnega zavoda. Podjetje se je kmalu pričelo preusmerjati. Vpeljalo je proizvodnjo novih izdelkov. Sprva so bili to elektromotorji ter oprema za gostinstvo, kasneje pa hladilne naprave. Prve kompresorje za hladilne naprave je Motor izdelal leta 1955. Ti kompresorji so bili odprtega tipa. Izdelani so bili po načrtih in z orodjem, ki jih je podjetje podedovalo po Schneiterjevi tovarni, ki se je po osvoboditvi združila z Litostrojem in se preselila v Ljubljano. Po letu 1955 se je Motor odločil za panogo hladilstva, v katero naj se usmeri. Imel je velike možnosti. Po malem je preizkušal vse, največ uspeha pa je požel s hla- zej NOB. V bližini doma (15 min) je spomenik na mestu, kjer je padel legendarni Pohorski bataljon. 2. Črno jezero: 1 ura hoje. Vidna so pohorska barja. Samo jezero je umetna tvorba iz katerega so ob pomanjkanju vode, spuščali vodo za rižo na Lobnici. Možen je ribolov. 3. Bolnica Jesen: 45 minut hoje. (PARTIZANSKA BOLNICA) 4. S lom arij ev mlin: 1 ura hoje. Obnovljen tipični pohorski miliin. V času NOB je mlin predstavlja! partizansko javko. Možnosti piknikov. 5. Šumik: 2 uri hoje. Pragozd z znamenitimi slapovi. Videti je ostanek riže. 6. Areh: 2 1/2 ure hoje. Zimsko športno-rekreaoijski center. Cerikev lje iz 14. stoletja. 7. Šmartno: 2 uri hoje. Tipična pohorska vasica s cerkvijo, v kateri so dobro ohranjeni rimski spomeniki »Orfejev« kamen. 8. Tinje: 1 1/2 ure hoje. Pohorska vasica, kjer je cerkvica z ozidjem utrdba, ki se je nekoč imenovala Htinj. Sledovi Keltskih gradbišč in rimske ceste (kamra vzidani v cerkev). 9. Kebelj: 1 ura hoje. Pohorska vasica, v bližini katere so ruševine Zajčevega in Zbegove-ga gradu. 10. Maroltova jelka na Urhu: 1 ura hoje. Najdebelejša jelka v srednji Evropi s premerom 2,5 m. dilnimi omarami, stroji za izdelavo sladoleda ter hladilnimi pulti. Leta 1960 se je podjetje tudi preimenovalo v Loške tovarne hladilnikov—LTH. Novo ime je bolj ustrezalo vrsti proizvodnje. V Ljubljani ima LTH sedež svoje zunanjo trgovinske dejavnosti ter proizvodnjo gostinske opreme v tovarni IGO. Tovarna IGO se je vključila v LTH leta 1982. Takrat je LTH postal sestavljena organizacija. Leta 1982 to je pred reoroanizacijo v sestavljeno organizacijo, je bilo v LTH zaposlenih 1539 delavcev. Po reorganizaciji pa je število močno poraslo. Sprva je LTH prodajal predvsem na domačem tržišču .Prvi večji izvoz je dosegel leta 1963, ko je zvozil 2,9 % celotne proizvodnje. Izvoz se je po tem letu močno povečal. Leta 1982 je LTH izvozil že 33 % lastne proizvodnje. Največ je izvažal v Alžir, Irak, ZDA, ZRN, Francijo, Dansko, Italijo in Belgijo. Proizvodni program obsega da nes: — toplotni izmenjevalci, kompresorji in hladilni agregati — elektromotorji in ventilatorji — zamrzovalne skrinje — industrijske hladilne naprave — transportne hladilne naprave — mali hladilni aparati — klimanaprave K visokemu jubileju jim lahko samo čestitamo! Milan KLAJNŠEK 11. Reprakovo gradbišče: 1 ura hoje. Nahajališče iz ll'irsko-Kelt-skih časov v bližini Tinja. Vidni so zidni oboki z vođinim jarkom. 12. Spomenik v Kotu z NOB: 20 minut hoje. 13. Lov je možen prek celega leta, največ lovijo: — veliki in mali divji petelin, — rdeči jelen, — damjak ali jelen lopatar, — gams, — srnjad In divje svinje 14. IzletništViO je priljubljena športno rekreativna disciplina, ki ugodno vpliva na srčno-žilni sistem in dihala. 15. Od športov je najbolj razvit zimski šport, saj imamo 2 smučarski vlečnici s kapaciteto 1600 smučarjev na uro in z 22 ha smučišč. Vzporedno z alpskimi disciplinami pa se razvijajo tudi klasične zimske panoge. Vse navedene točke so dostopne tudi s prevoznim sredstvom. Za naše delavce so cene v naših (kapacitetah naslednje: 1. smučarska sezona: — 100.—■ din za nočitev po osebi za člana kolektiva in družinske člane. Za družinske člane štejemo zakonca, otroke ,in posvojence le v primeru, če jih pri-, javljeni delavec preživlja. — 220.— din za nočitev po osebi za tuje goste. 2. Izven smučarske sezone: —• 50.— din za nočitev po osebi za člana kolektiva In družinske člane. Enako ceno plačajo tudi upokojenci TGA. — 100.— dim za nočitev po osebi za tuje goste. Impolske cene penzionskih storitev tn nočitev so naslednje: — Cena penziona v sobah s TWC (tuš WC) 2 posteljne: Otroci Odrasli A SEZONA 525,00 750,00 B SEZONA 445,00 635,00 C SEZONA 415,00 595,00 — Cena penziona v sobah s toplo in hladno vodo 4 posteljne: Otroci Odrasli A SEZONA 435,00 620,00 B SEZONA 375,00 535,00 C SEZONA 350,00 500,00 — Cene penziona v sobah s skupnimi sanitarijami : Otroci Odrasli A SEZONA 365,00 520,00 B SEZONA 335,00 480,00 C SEZONA 322,00 460,00 A SEZONA TRAJA V ČASU: od 24. 2.-28. 2. B SEZONA TRAJA V ČASU: od 1. 3,—15, 4. od 1. 7,—31. 8. od 15. 1'1.—21. 12. C SEZONA TRAJA V ČASU: od 16. 4,—30. 6. od 1. 9.—14. 11. Polovične cene veljajo za otroke do 12 let. — Cene prenočišč z zajtrkom v sobah s TWC 1/2 400,00 — Cene prenočišča- z zajtrkom v sobah s THV (topla, hladna voda) 1/4: 250,00 —i Cene prenočišč z zajtrkom v sobah s skupnimi sanitarijami 1/6: 220,00 CENIK POSAMEZNIH GOTOVIH OBROKOV Restavracija Štuhčev dom: Otroci Odrasli zajtrk 70,00 100,00 kosilo 158,00 240,00 večerja 132,00 190,00 enolončnica 90,00 130,00 Delovna čas: od 10. do 14. ure Samopostrežna restavracija : enolončnica 84,00 120,00 kosilo 140,00 200,00 Cene s popustom veljajo za otroke do starosti 12 let. CENE VOZOVNIC ZA VLEČNICO Odrasli Otroci 1. dnevna karta 280,00 200,00 2. poldnevna karta (od 9. do 13. ure in od 13. ure do konca obratovanja) 200,00 140,00 3. 7-dnevna kanta 1.400.00 5. 5-dnevna (karta 1.000,00 5. letna karta (sezonska) 2.400.00 1.800,00 za lanske udeležence 2.160.00 1.650,00 6. Karta za organizirane skupine: (karta velja le 1/2 dneva, skupina mora šteti najmanj 8 u-deležencev, obvezen je voditelj smučanja) Cena je 140,00 din. PRAVILA o hišnem redu v Štuhčevem domu pri Treh kraljih 1. Odpiralni čas doma je označen -na posebnih tablah, ki so izobešene na vidnih mestih in je naslednji: a) recepcija: vsak dan od 8. do 20. ure, b) točilnica: vsak dan od 7. do 21. ure, v soboto od 7. do 1. ure zjutraj, c) samopostrežna restavracija: vsak dan od 10. do 16. ure, d) nočni bar: vsak dan od 21. ure do 1.30 ure zjutraj, v nedeljah je nočni bar zaprt. e) kiosk na smučišču: vsak dan od 9. do 16. ure. 2. Čas razdeljevanja posameznih obrokov: a) zajtrk: od 7.30 do 8.30, b) kosilo: od 12.30 do 14.30, c) večerja: od 18.30 do 20. ure. 3. V jedilnico, posebno sobo in v bivalne prostore je strogo prepovedano hoditi v smučarskih čevljih. 4. V dom je prepovedano nositi smuči. Smuči se odlagajo v posebej pripravljena stojala zunaj doma, ali v garderobne prostore. Smuči ni dovoljeno naslanjati na fasado doma. 5. iPenzionski gostje sami postiljajo postelje, za čiščenje sob pa je zadolžena sobarica. 6. Gostje v depandansi doma odnašajo gorljive odpadke v kurilnico, ostale odpadke pa v posebej pripravljene posode za smeti. 7. V sobah je prepovedano uporabljati gorilnike, likalnike in izo-bešati perilo preko okenskih polic. aluminij s PRAVILA o redu na smučiščih ČRNO JEZERO IN VELIKI VRH 1. Smučarji se morajo ravnati po določbah reda na smučiščih ter ipo odredbah -i:n navodilih rediteljev. 2. Smučar mora: a) prilagoditi hitrost in način vožnje svojemu znanju im vremenskim razmeram, b) izbirati smer vožnje taiko, da ne ogroža drugih smučarjev, c) prehitevati v razdalji, ki pušča prehitevane.mu smučarju dovolj, prostora za manevriranje, d) uporabljati za vzpenjanje peš le rob smučišča, ej dati osebne podatke, na zahtevo službene osebe pa tudi, pokazati osebno izkaznico, če je bil udeležen v nesreči, f) pomagati pri nesrečah. 3. Smučar ne sme: a) smučati na smučišču v Času zapore, b) postavljati naprav ali znakov na smučišču brez dovoljenja upravljal ca, c) zadrževati se na zoženih ali nepreglednih delih smučišča, d) voziti, na način, ki, ogroža ali občutno ovira druge udeležence, e) smučati s pomanjkljivo ali okvarjeno opremo, t) onesnaževati smučišča in njegove Okolice, g) zadrževati se na smučiščih, če j e pod vplivom alkohola. 4. Vozovnice in njihove karakteristike: Rekreacijsko turistični center TRIJE KRALJI ima na vlečnicah na volijo naslednje vozovnice: a) celodnevna karta za odrasle, b) celodnevna kanta za otroke do 12 let, c) poldnevna karta za odrasle, d) poldnevna kanta za otroke do 12 let, e) petdnevna ikanta, f) sedemdnevna -karta, g) sezonska karta, h) sezonska karta za lanske udeležence, i) karta za organizirane skupine, j) karta za smučarske vodiče. Karakteristika vozovn ic : a) celodnevna karta za odrasle: — je veljavna določen dan od začetka do konca obratovanja vlečnice. Na karti je napisano navodilo o načinu pripenjanja karte. Karta je neprenosljiva. b) celodnevna kanta za otroke do 12 let: — ima enake karakteristike kot celodnevna karta za odrasle, Uporabljajo pa jo lahko le otroci, ki niso starejši kot 1,2 let. c) poldnevna kanta za odrasle: —• je veljavna določen dan od začetka obratovanja do 13. ure ali od 13. ure do konca obratovanja. Na karti je napisano navodilo o načinu pripenjanja kante. Karta je neprenosljiva. d) poldnevna karta za otroke do 12 let: —- 'ima enake karakteristike kot poldnevna karta za odrasle, uporabljajo pa jo lahko le otroci, ki niso starejši kot 12 let. e) petdnevna karta: — velja od ponedeljka do petka. Na karti, je priimek in ime lastnika karte in datum od—do. Lastnik karte je dolžan nositi s sabo osebno izkaznico ali drugi dokument za dokazovanje identitete in ga na zahtevo službene osebe pokazati. Kanta se nahaja v etuiu in je neprenosljiva. f) sedemdnevna kanta: —■ ima enake karakteristike kot petdnevna -kanta, le da velja od ponedeljka do nedelje. g) sezonska karta za odrasle in otroke: —■ je opremljena z osebnimi podatki in sliko lastnika sezonske karte. Na hrbtni strani je vtisnjena letnica sezone za katero se karta uporablja. Karta se nahaja v etuiju in je neprenosljiva. h) sezonska karta za lanske udeležence: — ima enake karakteristike kot sezonska -karta iz prejšnje točke, s tem, da je razvidno, da gre za lastnika lanske sezon,s-ke karte i) karta za organizirane skupine: —- -namenjena -je tečajnikom. Karta se izdaja v primeru, če te-čaj-niška skupina šteje najmanj 8 udeležencev, in če ima smučar- skega vodiča. Karta velja le pol dneva oz. za čas kot poldnevna karta. j) karta za smučarske vodiče: — velja le za tiste, ki vodijo tečajniške skupine. 5. Organizacija tekmovanj: a) vsa tekmovanja za občane Slov. Bistrica (šolska, klubska, sindikalna i-n dru-ga), se lahko organizirajo le preko SMUČARSKEGA KLUBA Slov. Bistrica ali delovne organizacije IMPOL. b) za občane drugih občin se tekmovanja lahko organizirajo le preko SK zainteresirane občine. V kolikor občina tega kluba nima, pa obvezno preko SK Slov. Bistrica. c) -vsa tekmovanja so lahko organizirana le s soglasjem uprav-Ijalca vlečnice i-n v skla-d-u s pogoji i-n cenikom, ki ga predpiše upravljalec vlečnic. d) tekmovalci v času tekmovanja nimajo posebnih pravic na vlečnicah in so obravnavani enako kot ostali smučarji. e) vs-i organizatorji tekmovanj morajo upravlja-lcu vlečnic javiti da,turn -im uro tekmovanja najmanj dva tedina pred tekmovanjem .tako da lahko upravl-jalec smučišč koordinira -termine zainteresiranih. f) karta za -organizirane skupine velja tudi za tekmovanja pod enakimi pogoji, -ven-dar s to razliko, da je število tekmovalcev najmanj 30. Služba za družbeni standard Kako pridemo do samske sobe Zima ZAHVALA Na prioritetni listi prosilcev za dodelitev stanovanj imamo iz leta v leto več prosilcev, ki čakajo na stanovanje. Na stanovanje je danes potrebno razmeroma dolgo čakati. V ta namen bi vas radi seznanili, da imamo v naši delovni organizaciji nekaj samskih sob in ležišč za tiste delavce, ki imajo res velik stanovanjski problem. Te sobe predstavljajo samo začasno rešitev stanovanjskega problema in se dodeljujejo delavcem z najbolj perečim stanovanjskim problemom. Po zakonu o stanovanjskih raz-kot stanovanja in jih dodeljuje direktor kadrovsko splošnega sektorja. Postopek pri dodelitvi samske sobe oz. ležišča je naslednji: Vložiti je potrebno pismeno prošnjo in jo nasloviti na direktorja kadrovsko splošnega sektorja. Ko imamo prazno sobo ali ležišče, direktor pregleda vse prošnje in dodeli sobo delavcu, ki ima največji stanovanjski problem. Zato morajo biti v prošnji napisane stanovanjske razmere, ki jih delavec ima. O dodelitvi samske sobe se sklene najemna pogodba, ki opredeljuje pravico uporabnika sobe ter način plačila uporabnine za sobo in ostale dajatve. Če najemnik sobe ne uporablja v skladu z določili pogodbe in če pride v zamudo plačila uporabnine ter ostalih dajatev za več kot en mesec, se je dolžan izseliti po zahtevi direktorja kadrovsko splošnega sektorja v 15-anevnem roku. V kolikor se delavec v predpisanem roku ne izseli se opravi iprisilna izselitev. Direktor kadrovsko splošnega sektorja imenuje tričlansko komisijo, da opravi popis stvari ter jih skladišči v skladišču DO. Samske sobe imamo v Kidričevem in v Ptuju in to: -—- v Kajuhovi 7, v Kidričevem (kletni prostori) imamo 4 samske sobe in to 2, sobi z dvema ležiščema in 2 sobi z enim ležiščem. Po dve sobi imata skupno stranišče in kuhinjo v kateri je možnost kuhanja. Kopalnica je za vse štiri sobe skupna. — v Kajuhovi 11 v Kidričevem imamo 9 samskih sob. V teh sobah stanujejo samski delavci, pa tudi delavci z družino. — v Ptuju v Kajuhovi 3 (kletni prostori) imamo 6 sob. To so večje sobe in v njih stanujejo delavci z družinami. Dve sobi imata še kuhinjo. Tako smo vas na kratko seznanili o tem, kje imamo samske sobe oz. ležišča in koliko ter kdo jih dodeljuje. Vse podrobnejše informacije pa lahko dobite pri referentki za urejanje stanovanjskih zadev. M. K. Vsem sodelavcem iz strojnega vzdrževanja glinice ter sindikalni organizaciji delovne organizacije in TOZD se ob odhodu v pokoj najlepše zahvaljujem za izkazano pozornost. Vaša darila ob upokojitvi me bodo vedno spominjala na sredino, ki mi je v 30. letih neprekinjenega dela v TGA pomenila drugi dom. Srebrni znak tovarne je moralna nagrada za delo, ki sem ga med svojimi sodelavci zelo rad opravljal, kljub včasih težkim in nezdravim delovnim pogojem. Življenje teče dalje ... Mi starejši dajemo prostor mlajšim. Prav tem pa iskreno želim, da bi tako kot naša generacija, radi hodili v službo, da jim delo v TGA ne bi predstavljalo le metode za služenje denarja, ampak, da bi tako kot mi, živeli s svojo tovarno, da bi si nenehno prizadevali za - boljše delo, boljše delovne pogoje, za boljši in lepši jutrišnji dan. Celotnemu kolektivu želim v letu 1984 mnogo delovnih uspehov, predvsem pa obilo dobre volje, saj je le z dobro voljo in tovariškimi medsebojnimi odnosi moč premagati še najtežje probleme. Vsem za vse iskrena hvala! Karl Spolenak aluminij g Prioritetna lista prosilcev za dodelitev stanovanja Na osnovi «Močili 33. člena pravilnikov o reševanju stanovanjskih vprašanj je Odbor za gospodarjenje TGA na svoji 25. redni seji dne 21. 12. 1983 pod predsedstvom Hilde Rojs v prisotnosti 5 od skupnega številla 9 delegatov razpravljal o sestavi enotne prioritetne liste prosilcev za dodelitev stanovanja lin soglasno sprejel naslednji s k I e p : Odbor za gospodarjenje TGA ina osnovi sklepov delavskih svet-tov tozd im Dsss sestavi, enotno prioritetno 'listo prosilcev za dodelitev stanovanja za celotno delavno organizacijo. Prioritetna lista je sestavni dej tega sklepa. Na osnovi določil 34. člena pravilnikov o reševanju stanovanjskih vprašanj se prioritetna lista objavi v glasilu delovne organizacije in na oglasnih deskah. Prioritetna llista prične veljati osmi dan po objavi, v skladu s 35. členom navedenih pravilnikov pa se uporablja od 1.1. 1984 dalje. Predsednik odbora: Hilda Rojs, s. r. a ca NI >co Mat. št. PRIIMEK IN IME PREBIVALIŠČE Št. druž. članov Kraj zapri stanovanj Način ogrevanja št. tč. po I. b,c. 48 i št. tč. po II. 48. čl. SKUPAJ 1. 5558 Goznik Ivan, glinica Zg. Hajdina 58 3 Ptuj S centr. 0 37 173 2. 5454 Raj Anica, dsss Kajuhova 3, Ptuj 2 Ptuj S centr. 10 70 168 3. 2375 Vidovič Janez, dsss Kajuhova 1, Ptuj 4 Ptuj S centr. 12 5 165 4. 5436 Marinič Janez, predelava Zg. Pristava 12 1 Ptuj S centr. 0 56 164 5. 5299 Oršulič Stipo, vzdrž. Kajuhova 3, Ptuj 3 Ptuj S centr. 0 70 163 6. 4538 Kramberger Jože, vzdrž. Lovrenc 27 3 Ptuj S centr. 0 20 151 7. 4192 Meglič Janko, dsss Bevkova 8, Ptuj 3 Ptuj S centr. 0 20 151 8. 5201 Dolenc Marjana, dsss Podlože 80 3 Ptuj S centr. 0 33 149 9. 5453 Vtič Vesna, dsss Proletarska 4, Njiverce 3 Kidričevo ali Ptuj S centr. 0 52 145 10. 4740 Knez Boris, vzdrž. Belšakova 1 /a 3 Ptuj S centr. 0 22 145 11. 5177 Arnejčič Franc, proiz. al. Mihovci 65 1 Ptuj S centr. ali brez 0 73 144 12. 5005 Kosi Rajko, proiz. al. Kraigherjeva 7, Kidričevo 3 Kidričevo S centr. 0 30 142 13. 4013 Bencik Sonja, dsss Kajuhova 11, Kidričevo 4 Kidričevo brez centr. 0 8 138 14. 5667 Corič Sretko, pred. al. Kajuhova 7, Kidričevo 1 Ptuj S centr. 0 68 137 15. 4609 Sagadin Franc, glinica Kajuhova 3, Kidričevo 3 Ptuj s centr. 0 58 135 16. 5851 Peklič Milan, proiz. al. Kajuhova 3, Ptuj 4 Kidričevo ali Ptuj s centr. ali brez 0 68 134 17. 5209 Kampi Olga, dsss Kajuhova 11, Kidričevo 3 Kidričevo ali Ptuj s centr. 0 5 134 18. 4539 Bek, Srečko, vzdrž. Mladinska 5, Kidričevo 3 Kidričevo ali Ptuj s centr. 0 37 133 19. 5208 Repinc Milena, kk Kajuhova 11, Kidričevo 3 Kidričevo s centr. 0 7 133 20. 4202 Korže Vili, dsss Kajuhova 1, Ptuj 3 Ptuj s centr. 0 1 133 21. 5908 Korenjak Alojz, pred. al. Sp. Hajdina 22/a 3 Kidričevo ali Ptuj s centr. ali brez 0 34 131 22. 3785 Šmigoc Janez, vzdrž. Potrčeva 42, Ptuj 1 Ptuj s centr. 0 3 131 23. 5212 Bulatovič Ivan, vzdrž. Kajuhova 7, Kidričevo 1 Ptuj s centr. 0 68 128 24. 5386 Gerečnik Oto, proiz. al. Kraigherjeva 25, Kidričevo 5 Kidričevo s centr. ali brez 0 23 127 25. 1375 Supamčič Ferdinand, vzdrž. Industrijsko naselje 1, Kidričevo 2 Kidričevo ali Ptuj s centr. 12 23 125 26. 5501 Ferlež Branko, proiz. al. Lackova 9, Ptuj 1 Kidričevo ali Ptuj s centr. 0 37 125 27. 5102 Rihtarič Stanislav, vzdrž. Župečja vas 9 1 Ptuj s centr. 0 29 124 28. 1785 Trebovšek Florjan, glinica Kajuhova 1, Ptuj 3 Ptuj s centr. 0 6 123 29. 2931 Mohorko Zvonko, promet Kajuhova 11, Kidričevo 3 Kidričevo ali Ptuj s centr. 15 7 122 30. 4656 Solitisele Franc, glinica Trstenjakova 16, Ptuj 3 Ptuj s centr. 0 24 121 31. 4736 Žižek Feliks, proiz. al. Dornava 2/c 3 Ptuj s centr. 0 22 120 32. 6191 Erjavec Adolf, dsss Budina 56 1 Ptuj s centr. 12 47 119 33. 5422 Fajfarič Franc, proiz. al. Gorca 89 1 Kidričevo ali Ptuj s centr. aili brez 0 74 118 34. 5313 Vtič Venčeslav, glinica Tovarniška 25, Kidričevo 3 Kidričevo ali Ptuj s centr. ali brez 0 51 117 35. 3678 Horvat Janez, glinica Kraigherjeva 21, Kidričevo 5 Kidričevo s centr. 0 6 116 36. 5826 Jagušič Miroslav, proiz. al. Gorišnica 180 3 Kidričevo ali Ptuj s centr. ah brez 0 41 115 37. 4153 Horvat Blanka, dsss Ob gozdu 9, Njiverce 4 Kidričevo s centr. 0 15 115 38. 5531 Ekič Ibrahim, vzdrž. Kraigherjeva 19, Kidričevo 3 Kidričevo ali, Ptuj s centr. 0 47 113 39. 4413 Zamuda Jože, promet Mihovci 11, Velika'Nedelja 4 Kidričevo ali Ptuj s centr. ali brez 0 15 113 40. 4412 Panilkvar Anton, pred. al. Kungota 77 3 Kidričevo s centr. ali brez 0 36 112 41. 4580 Plajnšek Milan, vzdrž. Potrčeva 50, Ptuj 4 Ptuj s centr. 12 1 111 42. 5126 Zelenjak Janez, proiz. al. Industrijsko naselje 5, Kidričevo 3 Kidričevo s centr. ah brez 0 44 109 43. 4498 Dončec Albin, vzdrž. Kajuhova 11, Kidričevo 4 Kidričevo ali Ptuj s centr. ali brez 12 7 107 44. 5951 Dečman Teodor, dsss Levstikova 13, Maribor 3 Kidričevo ali Ptuj s centr. 0 32 107 45. 5968 Vugrinec Peter, proiz. Tovarniška 14, Kidričevo 1 Kidričevo ali Ptuj s centr. ali brez 0 57 106 46. 5339 Mesareč Franc, proiz. Velika Nedelja 10/b 2 Kidričevo ali Ptuj s centr. ali brez 0 49 106 47. 4445 Arnuš Branko, promet Zg. Hajdina 158 4 Kidričevo s centr. ali brez 0 28 105 48. 6061 Krušnik Milan, vzdrž. Kajuhova 13, Kidričeva 1 Kidričevo s centr. ali brez 0 20 104 49. 4227 Jazbec Milan, vzdrž. Kraigherjeva 6, Kidričevo 1 Kidričevo s centr. 0 16 104 50. 4517 'Iiljevec Štefanija, dsss Kraigherjeva 21, Kidričevo 5 Kidričevo brez centr. 0 11 104 51. 5235 Maroh Srečko, glinica Kajuhova 9, Kidričevo 3 Kidričevo s centr. 0 7 104 52. 5802 Hojnik Stanko, pred. al. Lackova 9, Ptuj 3 Kidričevo ali Ptuj s ■centr. ali brez 0 36 102 53. 4681 Mesarič Stanislav, vzdrž. Lackova ul. 3, Kidričevo 3 Kidričevo ali Ptuj s centr. 0 16 102 54. 5187 Leskovar Dragica, dsss Starošinci 28 2 Ptuj s centr. 0 36 101 55. 5460 Požgan Milenka, dsss Kraigherjeva 22, Kidričevo 3 3 Kidričevo ali Ptuj s centr. ali brez 15 2 99 56. 5487 Bafošek Magdalena, dsss Majšperk 30 4 Kidričevo s centr. 0 10 99 57. 5361 Verlak Bojan, vzdrž. Hrastovec 49, Zavrč 6 Kidričevo ali Ptuj s centr. ali brez 0 63 97 58. 5844 Čeh Nada, proiz. al. Podvinci 108/b 2 Ptuj s centr. 0 32 97 59. 5451 Majcen Ciril, promet Zg. Hajdina 158 3 Ptuj brez centr. 0 46 96 60. 5270 Kesar Željko, vzdrž. Moškanjci 117 1 Ptuj s centr. 0 20 96 61. 5081 Obran Sonja, dsss Budina 26/a 1 Ptuj s centr. 0 15 96 62. 5119 Podvršek Anton, vzdrž. Kopališka 16, Kidričevo 3 Kidričevo s centr. 0 37 95 63. 5794 Cafuta Vinko, proiz. al. Tovarniška 14, Kidričevo 1 Kidričevo ali Ptuj s centr. ali brez 0 58 93 64. 5400 Bobnaric Stanislav, vzdrž. Moškanjci 43/b 3 Kidričevo ali Ptuj s centr. ali brez 0 31 93 65. 4194 Sordi,nšek Štefan, pred. al. Kajuhova 1, Ptuj 4 Ptuj s centr. ali brez 12 6 92 66. 3240 Troie Marjan, vzdrž. Potrčeva 44, Ptuj 5 Ptuj s centr. 12 0 92 67. 5776 Furman Martina, dsss Majšperk 4 3 Kidričevo ali Ptuj s centr. 0 37 91 68. 4454 Vidovič Anton, proiz. al. Kraigherjeva 20, Kidričevo 3 Kidričevo s centr. 0 6 91 69. 4378 Irtkret Vera, dsss Kraigherjeva 17, Ptuj 2 Ptuj S centr. 0 3 90 70. 4594 Lukovič Janez, proiz. al. Trubarjeva 11, Ptuj 4 RtUj s centr. 0 1 90 aluminij 10 71. 5123 -Podpečan Cvetka, kk Stog ovci 43 2 -Kidričevo ali Ptuj s centr ali brez 10 25 89 72. 5381 Gajzer Zdenko, vzdrž. Prepolje49 2 Kidričevo ali Ptuj s centr. ali brez 0 15 89 73. 5550 Bene Ivan, prOiz. al. Bo! Očka vas 7 4 Kidričevo s centr. ali brez 0 47 85 74. 5110 Kidrič Ignac, vzdrž. Kupčinji vrh 24 1 Ki-driče-vo ali Ptuj s centr. ali brez 0 25 85 75. 4602 Grabar Franc, vzdrž. Kraigherjeva 11, -Ptuj 2 -Ptuj s centr. 0 15 84 76. 5500 Kuirbos Branko, prote. Kraigherjeva 29, -Ptuj 4 Ptuj s centr. 0 2 84 77. 4169 Milošič Feliks, promet Ob gozdu 9, Njiverce 1 Kidričevo ali tPuj s oe-n-tr. 0 15 83 78. 5035 Lah Anton, dsss Kajuhova 1, Ptuj 4 Ptuj s centr. 12 0 81 79. 5380 Nemec Milan, proiz. al. Kraigherjeva 13, Ptuj 4 Ptuj s centr. 0 16 80 80. 4478 Jernejšek Zdravko, vzdrž. Kajuhova 1, Ptuj 3 Ptuj s centr. 12 8 79 81. 4462 Pšajd Jožefa, vzdrž. Kajuhova 15, Kidričevo 5 5 Kidričevo brez centr. 0 15 79 82. 4516 Doinčec Štefan, glinica Mladinska ul. 3, Kidričevo 3 Kidričevo s centr .ali brez 0 15 77 83. 4401 Kotar Janez, pred. dl. Potrčeva 42, Ptuj 3 Ptuj s centr. 0 3 76 84. 4429 Vlnkler Alojz, vzdrž. kraigherjeva 20, Kidričevo 1 Kidričevo ali Ptuj s centr. ali brez 0 15 75 85. 4458 Kuret Mario, kk Mladinska ul. 3, Kidričevo 1 Kidričevo s centr. ali brez 0 15 75 86. 5816 Kmetec Bojan, vzdrž. Kajuhova 11, Kidričevo 4 Kidričevo s cein-tr. ali brez 0 42 74 87. 4059 -Bračun Franc, proiz. Kopališka 17, Kidričevo 1 Kidričevo ali Ptuj s centr. ali- brez 0 43 73 88. 4080 Petrovič Venčeslav, proiz. el. Kajuhova 11, Kidričevo 5 •Kidričevo brez centr. 0 7 73 89. 4325 Beloveč Franc, vzdrž. Kraigherjeva 23, Kidričevo 4 Kidričevo ali Ptuj s centr. ali, -brez 12 0 72 90. 5450 -Rudolf Dragoslav, proiz. ail. Vlahovičeva 9, Kidričevo 1 Ptuj s centr. 0 15 71 91. 5029 Cafuta Jože, proiz. al. Kajuhova 7, Kidričevo 5 -Kidričevo s centr. 0 2 70 92. 5385 Jabločnik Maksimiljan, vzdrž. Tovarniška 4, Kidričevo 1 Ptuj s cem-t.r 0 15 69 93. 4365 Kurbos Stanislav, proiz. al. Kajuhova 1, Ptuj 3 Ptuj s centr. 0 6 68 94. 6016 Horvat Siliva, d-sss Kajuhova 11, Kidričevo 3 Kidričevo ali P-toj s centr. ali brez 0 37 66 95. 4032 Mil oži č Elizabeta, promet Kraigherjeva 23, Kidričevo 4 Kidričevo s centr. 0 5 66 96. 5256 Cehner Ervin, vzdrž. Ulica I. Žrtev, Miklavž 2 Ptuj s centr. 0 32 65 97. 5803 Sklepič Martin, proiz. al. Lancova vas 66 5 Kidričevo ali Ptuj s centr. ali brez 0 32 65 98. 5840 Levičnik Miran, dsss Kajuhova 3, Ptuj 1 P-tuj s centr. 0 16 65 99. 4221 Majcen Alojz, vzdrž. Kajuhova 11, Kidričevo 3 Kidričevo aii Ptuj s centr. 0 2 65 100. 6000 [Primožič Ančka, dsss Kraigherjeva 38, P-tuj 2 Kidričevo ali Ptuj s centr. ali brez 0 34 64 101. 5383 Ambrožič Janja, disss Ziherlova pl. 5, Ptuj 1 Ptuj s centr. 0 15 64 102. 5712 Mujamavi ć Meh-medalija, vzdr. Kraigherjeva 13, Kidričevo ' 3 Kidričevo ali Ptuj s centr. ali- brez 0 15 64 103. 4500 Židov Ivan, vzdrž. Pobrežje 170 1 Kidričevo s centr. 12 24 63 104. 4924 Toplek Danilo, dsss Kraigherjeva 21, Ptuj 3 Ptuj s ce-ntr. 0 2 61 105. 4697 Podkrižnik Aleksander, dsss Kraigherjeva 21, Ptuj 3 Ptuj s centr. 0 2 61 106. 4636 Bedrač Janko, dsss Kraigherjeva 21, Ptuj 3 Ptuj s centr. 0 0 60 107. 3594 Drevenšek Stanko, proiz. ai. Kajuhova 11, Kidričevo 5 Ptuj s centr. 0 2 56 108. 4422 Mazera Ivan, vzdrž. Vodova 4, Ptuj 3 Ptuj s centr. 0 2 54 109. 5888 Horvat Janez, pred. al. Kraigherjeva 21, Kidričevo 1 Kidr-ičevo ali Ptuj s centr. ali -brez 0 21 52 110. 5353 Za-jšek Anton, proiz. al. Cankarjeva 6, Ptuj 3 Ptuj ' s -centr. 0 20 51 111. 4527 Mer.tuk Romana, kk Trnovci 20 2 Kidričevo ali Ptuj s centr. ali brez 0 20 48 112. 5374 Zorec Alojz, vzdrž. Kraigherjeva 21, -Kidričevo 1 Kidričevo ali Ptuj s ce-ntr. ali brez 0 16 48 113. 6033 Levanič Dušan, pred. Potrčeva 48, Ptuj 1 Ptuj s centr. 12 17 47 114. 6120 Turk Jože, -pred. Župečja- vas 33/a 1 -Ptuj s centr. 0 20 45 115. 3237 Štrucl Jera, dsss Vlahovičeva 1, Kidričevo 1 Kidričevo s centr. 0 0 45 116. 5480 Širovnik Anton, promet Cesta na Hajdino 25, Njiverce 1 -Ptuj s centr. ali brez 0 15 41 117. 5124 Šaiamija Jože, pred. Kajuhova 11, Kidričevo 3 Kidričevo ali Ptuj s centr. ali brez 12 1 40 118. 6419 Rosič Mil orad, -dsss Ziherlova ploščad 19, Ptuj 3 Ptuj s centr. 12 2 39 119. 6017 Pl e j Vinko, vzdrž. Kajuhova 7, Kidričevo 1 Ptuj s centr. 0 16 32 120. 5408 Pešič Marija, dsss Gregorčičev dr. 8, -Ptuj 4 Ptuj s ce-ntr. 0 0 24 Prioritetna lista za dodelitev posojila za rekonstrukcijo stanovanjske hiše Na osnovi določi)! 33. člena pravilnikov o reševanju stanovanjskih vprašanj je Odbor za gospodarjenje TGA na svoji 25. redni seji dne 21. 12. 1983 pod predsedstvom Hilde Rojs v prisotnosti 5 od skupnega števila 9 delegatov razpravljal o sestavi enotnih prioritetnih list prosilcev za dodelitev kreditov za individualno stanovanjsko izgradnjo in prioritetni listi prosilcev za dodelitev kreditov za rekonstrukcijo stanovanjskih hiš in soglasno sprejel naslednji s k I e p : Odbor za gospodarjenje TGA nal osnovi (sklepov delavskih svetov tozd in Dsss sestavi enotno: Zap. Mat. št. št. Priimek i.n ime TOZD oz. DSSS St. dr. članov Skup. št. točk 1. 2981 -Majcen Ivan proiz. ai. 6 100 2. 2163 Horvat Rudi dsss 6 89 3. 0816 Kozoderc Rudolf dsss 3 84 4. 1891 Špi-car Jože vzdrž. 2 79 5. 4748 Jerovšek Jože glinica 3 79 6. 3791 Jerenko Franc vzdrž. 4 77 7. 4493 Žumer Marti- glinica 6 76 8. 5044 Kmetec Friderik kk 5 75 9. 4706 Škraba Gabrijel glinica 5 73 10. 3592 Haložan Franc dsss 6 72 11. 3823 Drevenšek Franc vzdrž. 4 72 12. 4981 La-za-r Martin proiz. al. 4 69 13. 4320 Medved Stanko vzdrž. 5 69 14. 2143 Kaisesberger Jože vzdrž. 5 68 15. 3447 Fi-deršek Ivan vzdrž. 5 68 16. 4587 Plajnšek Franc glinica 6 65 17. 3453 [Medved Anton ■proiz. ai. 5 65 18. 0645 Popilatnik Ivan vzdrž. 3 64 19. 4428 Majcen Danica dsss 4 64 — prioritetno .listo prosilcev za dodelitev kreditov za .individualno stanovanjsko Izgradnjo in — prioritetno listo prosilcev za dodelitev kreditov za [rekonstrukcijo stanovanjskih hiš. Obe prioritetni listi- sta. sestavni- de! tega sklepa. Na osnovi določil 34. člena pravilnikov o reševanju stanovanjskih Vprašanj se prioritetni listi objavita v .glasilu delovne organizacije in na oglasnih deskah. Prioritetni listi pričneta veljati osmi dan po objavi, v skladu s 35. členom navedenih pravilnikov pa se uporabljata od 1. 1. 1984 dalje. 'PredsedoiK oaoora: .Hilda Rojs, s.r. 20. 5145 Majcen Jože glinica 4 63 21. 2627 Korez Anton vzdrž. 5 62 22. 4494 Plajnšek Marta- vzdrž. 6 59 23. 2966 Hojs ki R udi vzdrž. 3 57 24. 5394 Metličar Ivan vzdrž. 6 56 25. 3118 Rižner Konrad ■kk 4 55 26. 2918 Predikaka Štefan vzdrž. 5 54 27. 4732 Veri ek Alojzija dsss 5 53 28. 3446 Skrila Jože ■proiz. al. 4 52 29. 2431 Tomažič Franc ■vzd-rž. 3 47 30. 3403 Primci Ivan -vzdrž. 5 42 31. 4030 Korže Marjan vzdrž. 4 39 32. 4653 Klajnšek Milan d-sss 4 35 33. 5836 Lukman Branko pred. ai. 4 33 Pihalni orkester TGA, ali drugače, naša godba, praznuje 35 let delovanja. Z nami je ob veselih in žalostnih dogodkih, zato jim želimo, da bi še dolgo vztrajali, saj vemo, da jih kljub problemom veže velika ljubezen do glasbe. Čestitamo! Izvršni odbor KOOS TGA aluminij n Prioritetna lista za dodelitev posojila za individualno izgradnjo Zap št. . Mat. št. Priimek In -ime TOZD oz. DSSS St. dr. članov Skup. št. točk 1. 4647 Kovačič Anton vzdrž. 6 89 2. 5826 Jagušič Mirko proiz. dl. 4 87 3. 5245 Vidovič Stanislav vzdrž. 3 84 4. 4609 Sagadin Franc glinica 3 80 5. 1984 Rozman Janez glinica 5 79 6. 3664 Tkalčec Milan dsss 3 79 7. 5351 Lenart Mihael proiz. al. 4 77 8. 5896 Plavčak Jernej dsss 2 75 9. 5660 Sagadin Olga dsss 3 74 10. 3590 Ivanuša Franc pred. al. 5 74 11. 5054 Vogrinec Viktor dsss 4 73 12. 4495 Avguštin Branko glinica 4 73 13. 4318 Vrabl Milan vzdrž. 4 72 14. 4576 Horvat Marjan vzdrž. 3 71 15. 4236 Muršeik Mira dsss 4 71 16. 4364 Gajser Bruno dsss 4 70 17. 3518 Kovačič Franc promet 4 65 18. 4658 Leskovar Martin vzdrž. 3 65 19. 4372 Godec Franc proiz. al. 6 63 20. 5160 Sitar Ludvik proiz. al. 3 63 21. 0946 Mlakar Ludvik glinica 4 62 22. 4715 Visenjak Franc dsss 4 60 23. 4721 Zajšek Lovrenc vzdrž. 3 60 24. 4922 Purg Drago pred. al. 6 59 25. 4584 Leskovar Zvonko vzdrž. 4 59 26. 5416 Frio Alojz vzdrž. 2 59 27. 3826 Hazabent Dušan dsss 3 58 28. 4590 Had le r Milan vzdrž. 4 58 29. 5257 Vinki er Vika dsss 3 58 30. 5688 Medved Jože pred. al. 4 58 31. 2578 Kropeč Peter dsss 4 57 32. 5479 Zebec Alojz proiz. al. 6 57 33. 5173 Klep Jože proiz. al. 5 56 34. 4224 Meznarič Matilda vzdrž. 3 56 35. 4516 Dončec Štefan glinica 6 55 36. 5387 Tomanič Jože proiz. al. 3 55 37. 5633 Zave c Stanislav kk 3 55 38. 5683 Šimenko Edvard vzdrž. 4 54 39. 5518 Turk Vilko vzdrž. 4 54 40. 5396 Sitar M airi ja dsss 3 54 41. 4458 Kuret Mario kk 5 53 42. 3766 Poplatnik Jože glinica 4 53 43. 5407 Kumer Stanko proiz. al. 2 53 44. 2287 Kropeč Ivanka dsss 4 52 45. 5895 Kokol Anton glinica 3 52 46. 4373 Vek Ljudmila glinica 3 52 47. 5417 Leskovar Jože vzdrž. 4 51 48. 5608 Kirbiš Slavko pred. al. 4 49 49. 3301 Kavarič Vido proiz. al. 5 49 50. 5565 Horvat Tatjana dsss 4 48 51. 4130 Gorčenko Alojz dsss 5 48 52. 4969 Cafuta Nežika dsss 6 47 53. 5210 Kiseljak Ema vzdirž. 5 46 54. 6054 Karo Franc vzdrž. 5 46 55. 3237 Štrucl Jera dsss 1 46 56. 3733 Klajderič Anton pred. al. 4 46 57. 4634 Zagoršek Anton glinica 2 45 58. 3442 Grbavac Adela dsss 4 45 59. 5437 Bašnec Leonard proiz. al. 7 45 60. 4639 Murko Franc dsss 3 44 61. 5123 Podpečan Cvetka kk 5 44 62. 5423 Purg Alojz promet 4 44 63. 5376 Skledar Albert proiz. al. 4 44 64. 5478 Kociper Stanko proiz. al. 5 43 65. 4920 Fakin Marija dsss 2 43 66. 5894 Hauptman Ivan proiz. al. 2 41 67. 5889 Haložan Marija promet 6 40 68. 4528 Majcen Anica proiz. al. 3 40 69. 5837 Roškar Branko vzdrž. 4 39 70. 5682 Medved Maksimiljan vzdrž. 2 38 71. 4156 Knošl Leopold vzdrž. 4 38 72. 5208 Repinc Milena kk 3 38 73. 4244 Matijevič Rajko dsss 4 35 74. 3896 Gajser Marija dsss 2 33 75. 5824 Kosec Ivan proiz. al. 4 33 76. 4511 Rozman Janez glinica 5 32 77. 5774 Fajs Jožica dsss 2 32 78. 5316 Belšak Rudi vzdrž. 4 31 79. 4949 Matijevič Jolanda dsss 4 29 Nesreče pri delu v novembru J3 0& NASTOP ČESA žlahten PLIN ZAČETNICI SLOK «PREŠ SLIKARJA ARABSKI PISEC fli&bAS MAH» ; REKA V TRANCITI (SLOV. PISAVA) Avstrija STRUPEN KEM- ELEH. HLADETINA VRSTA SPORTA ŽILA DOVOD- Nica Divji KOZEL JU&.LET. DRUŽBA SATJE AN&L. PLEMIŠKI NASLOV PENGOV TURE ANfeL.GUD IGRALEC (W. STOL.) VIETNAM ZELENICA V v , PUŠČAVI GR&KA ČRKA IZNAJ- DITELJ ČISTILO ZA PEČICE ŽVEPLO PTICA UJEDA ČLOVEK £ VELIKIM NOSOM aluminij w Izdaja delavski svet tovarne glinice in aluminija »Bor.s Kidrič« Kidričevo — Uredniški odbor sestavljajo: Albin Kopše — predsednik, Hedvika Pulko, Anica Majcen, Janko Krapša, Albina Ocepek, Franc Sirec Anton, Kuril.č, Jožica Sabath, Vera Peklar — odgovorna urednica — Fotografije: Stojan Kerbler, dipl. Ing. — Tiska Ptujska tiskarna, Ptuj — Člani kolektiva in upokojenci dobivajo list brezplačno — Rokopisov in sl.k ne vračamo — Naklada 3.150 izvodov — Oproščeno temeljnega prometnega davka po mnenju Sekretariata za informacije pri IS Slovenije št. 421/172 z dne 24. oktobra 1975.