Leto LXIX Stev. 138 a I Ljubljani, v soboto, 14. ]unl]a 1941-XIX *>**%• pitan* . Ooto*»i Cena 2 din - Prezzo L 0.60 VENEC \bbonamenti: Mesa Din 30; Estero, m«e Din 50; Edizione domenica, anno Din 96; Estero Din 120. C. C. P.i Lubiana 10.650 per gli abbo-oamenti; 10.349 per le inserzioni. Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po prazniku. Filiali: Jeeenice, , „ .. , , ..........Kranj, Novo mesto. S Uredništvo In upraval Kopitarjeva 6, Ljubljana. s | Redazione, Amministrazione: Kopitarjeva 6, Lubiana. I Concessionaria esclusiva per la pubblicita di provenienza italiana i Teleion 4001—4005. = ed eetera: Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano. Naročnina tneeefino 30 din, za inozemstvo 50 din — nedeljska izdaja celoletno % din, za Inozemstvo 120 din. Ček. raS. Ljubljana 10.650 za naročnino in 10.349 za inserate. Podružn.: Jeeenice, Kranj, Novo mesto. Izključna pooblaščenka za oglaševanje italijanskega in tujega izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milan«. Voino poročilo štev. 373 Letalske bitke nad Malto V Vzhodni Afriki se boji nadaljujejo z vso silo v vseh odsekih Rim, 13. junija. Ip. Uradno poročilo iL 373 glavnega stana italijanskih Vojnih Sil se glasi: Nad Malto so včeraj naša lovska letala med hudo letalsko bitko sestrelila 8 sovražnih letal vrste Hurricane. Eno letalo Rdečega križa, ki je imelo zelo vidne mednarodne znake, je bilo napadeno in je moralo pristati. Poleg sanitetnega letala pogreiajo ie dve naši lovski letali. Egejsko morje: Angleški bombniki so bombardirali otok Rodos, naše protiletalsko topništvo pa je sestrelilo eno sovražno letalo. Severna Airika: Na bojiiču pri Tobruku poročajo o obojestranski delavnosti topništva. Na-ii stnnoglavski bombniki so večkrat napadli sovražne postojanke, protiletalske baterije, barake in čete v utrdbi. Ena baterija je bila zadeta in ugotovili so požare in eksplozije. Eno naše letalo se ni vrnilo. Sovražna letala so zopet vrgla nekaj bomb na Benghazi in okoliike kraje. Vzhodna Airika: Dne 11. junija dopoldne je prišla pred Assab skupina anglo-indijske mornarice. Bombardirala je mesto, ki so ga naše čete že zapustile, in je mesto zasedla. V pokrajini Gondar so bili poskusi napada proti našim postojankam pri Uolieiitu popolnoma zlomljeni in sovražnik je imel na stotine izgub. Ostali sovražni oddelki so s podporo bombniškega ognja in strojnic z velikimi silami napadli našo posadko v De-bra Taborju, toda so bili odbiti, s protinapadom pa so jih zasledovali in z ognjem iz strojnic obsipali naii lovci. V pokrajini Galla in Sidamo nadaljujejo naše čete svoje gibanje s pomočjo oklepnih koion in so mu s protinapadi prizadejali velike izgube. Rim, 13. junija. Ip. Kakor je objavila angleška uradna agencija, so na Malti v enem ietu vojne imeli 694 letalskih napadov. Maršal Goririg dodaja izrabe zahvale in svoj pozdrav z iskrenim prepričanjem, da bodo bodoči vojaški uspehi privedli do končne zmage obeh narodov. Potopljeni dve angleški vojni ladji Rim, 13. junija. Ip. Angleška admiraliteta objavlja, da sta bili zaradi delovanja sovražnika potopljeni dve angleški vojni ladji ob Libijski obali in sicer »Terront in »Lady Bir<. »Terront je imel 7.200 ton in je bil oborožen z dvema topovoma po 381 mm, 8i po 102 mm, 2 po 76 mm, 2 proti-letalstva na Sredozemskem morju v zadnjih t letalska p° 40 mm in 2 strojnici po 553 mm. šestih mesecih je dosegla uspehe, ki bodo ostali i >Lady Bird« je bila topničarka, ki je imela 13 v zgodovini naših narodov.« i to|jov in mnogo stvari. Goringova zahvala ob odhodu nemških letalcev s Sicilije Rim, 13. junija. Ip. Maršal Goring je poslal državnemu podtajniku za letalstvo generalu Pri-coliju posebno sporočilo ob priliki odhoda 10. nemškega letalskega zbora s Sicilije. V brzojavki se maršal zahvaljuje kar najpri-srčneje za vse dokaze tovarištva, ki so jih prejemali nemški letalci med svojim bivanjem na Siciliji. Med drugim pravi: »Skupna težka borba italijanskega in nemške- Kralj in Cesar in bolgarski kralj Boris v Pisi Pisa, 13. jun. Ip. Nj. Vel. Kralj in Cesar in lw>!garski kralj Boris sla obiskala velike industrijske in druge tovarniške naprave v Pisi. Delavstvo je visoke osebnosti navdušeno pozdravilo, nakar .so vzvišeni gostje v spremstvu voditeljev podjetij obiskali vse oddelke v tovarnah in si ogledali razvoj posameznih del. Ob koncu obiska so se delavci in nameščenci zbrali na večjih prostorih in so priredili Nj. Vel. Kralju in Cesarju in bolgarskemu kralju veličastno prisrčno manifestacijo, tem manifestacijam pa se je pridružila tudi množica, ki se je zbrala iz mesta okoli naprav tovarne in podjetja. Livorno, 13. junija. Ip. Nj. Vel. Kralj in Cesar je v spremstvu bolgarskega kralja Borisa prišel v avtomobilu iz San Rossora in je dopoldnn obiskal ranze industrijske naprave v Livornu. Violenli combattimenti aerei su Malta II Quartiere Generale delle Forze armate comunira: »leri sui cielo di M a 11 a in violenti combattimenti aerei, la nostra caccia ha ahhattuto otto »Hurricane«. Un idro sanitario, per quanto por-tasse visibili scgnali internazionali, e statto attac-eato da cinque caccia inglesi, costretto alPama-raggio ed aneora suecessivamnte mitragliato. Due nostri aerei da caccia, oltre al velivolo sanitario sono manranti. In E g e o aerei inglesi hanno lmmhardato 1'sola di Rodi; un velivolo nemico e stato ahbat-tuto dalla nostra dilesa contraerea. Nell'Africa setten trionale nel settore di Tobruk, uttivita delle opposte artiglie-rie. Nostre formazioni di attacco in picchiata hanno ripetutamente hombardato posizioni batterie contraeree haraecamenti e truppe della piazza. Una liatteria fe stata centrata, sono stati notati incendi ed esplosioni. Un nostro velivolo non k rientrato. Aerei nemiei hanno laneiato nuovamente alcune bombe su Rengasi e loralita vicinarie. Nell'Afriea Orientalo nel mattino delPII una forza navale »nglo-indiana si e pre-sentata davanti Assab, ha bombardata Ia citta Odločilni prispevek Italije k zmagovitim uspehom v sedanji vojni Govori velikih državnikov niso pričakovani od ljudstva samo zaradi napovedi za bodočnost, temveč tudi zaradi tega, da pojasnijo marsikatere okolnosti iz nedavne zgodovine in da obrazlože v velikih potezah potek dogodkov. Njihovi podatki imajo največjo vrednost in izreden pomen, ker oni imajo vse drugačen pregled kot ostali ljudje, ki so več ali manj navezani le na časopisna poročila. Zaradi tega je bil tudi z največjim zanimanjem dočakan Ducejev govor, ki je bil izrečen ob priliki enoletnega jubileja vstopa Italije v sedanjo vojno. Ta govor je predvsem neizpodbitno pokazal, kako velikanski je delež, ki ga je imela Italija pri vojnih dogodkih zadnjega leta. Brez slehernega pretiravanja je mogoče reči, da je bil italijanski vojaški doprinos odločilen. Deseti junij je za Italijo zgodovinsko važen Idan. Ni pa ta dan samo dan vstopa v vojno, temveč tudi že začetek vojskovanja. Italija se je prej uspešno lela in leta borila na raznih bojiščih. Predvsem se je to zgodilo v Abesiniji in v Španiji. V obeh teh vojnah je bilo italijansko orožje zmagovito in je bistveno prispevalo h končni zmagi. Abesinsko vojno pa je Italija vodila celo popolnoma sama, ne da bi jo pri tem mogle ovirati sankcije, ki so jih skušale porabiti nekatere evropske sile, hoteč gospodarsko ukloniti Italijo in na ta način zlomiti tudi njeno vojaško udarno silo. V sedanji vojni je morala Italija razviti največje sile na morju in v zraku in je na teh dveh področjih njen prispevek res odločilnega pomena. Dobro pripravljena mornarica in letalstvo sta se morali že večkrat spoprijeti s sovražnikom, ki se je zavedal pomena sredozemskega bojišča za svoje življensko važne poti in posestva ob tem morju in ki je na teh morjih zbral večino svoje mornarice. Veliki uspehi nemške pomorske akcije proti Angliji so le tako razumljivi in razložljivi, da je Italija vezala in še vedno veže največji del angleškega vojnega brodovja v Sredozemlju. Toda tudi na suhem so bile velike žrtve, ki jih je Italija prispevala na oltar bodoče zmage. Predvsem je stopila lani ob tem času Italija v vojno z Francijo in jo zmagovito vojevala do konca. Francija je morala proti Italiji vreči več kot milijon svojih najboljših čet, s čimer je razgalila svojo fromto na severnem bojišču. Največje žrtve pa je nalagala Italiji obramba njenih afriških posestev. Severna Afrika je bila izpostavljena največjim napadom, ki so imeli delno uspeh. Toda ta uspeh ni bil dolgotrajen, kmalu so italijanske čele zopet osvobodile pretežni del severnoafriških posestev in so znova ponesle bojišče na sovražno ozemlje. Najliolj junaško pa so se bile vojne enote v Abesiniji. Proti ogromni premoči izvrstno opremljenega sovražnika 9o vzdržale italijanske čete izredno dolgo in hrabro in so šele po ogorčenih bojih, postojanko za postojanko, popuščale sovražniku, ki je moral priznati izredno hrabrost in vojaško vrlino italijanskih čet in jih počastiti z vojaškimi častmi kakor junake. Boji se še nadaljujejo in še ni konca vojne v Vzhodni Afriki. Velika obremenitev Italije je bila tudi v Grčiji. Vojna proti Grčiji, ki je vrgla na bojišče svojo najboljšo vojsko v veliki premoči, je trajala dolgo časa in je ponovno pokazala moč italijanske vojske, ki je v terenu, ki je bolj služil Grkom, vzdrževala postojanke, za katere ni bilo misliti, da bi se mogle braniti. Prišel pa je zmagovit konec tudi na tej fronti in Grčija je bila zlomljena zaradi nevzdržnega pritiska italijanskih in nemških čet. Bilanca bojev po enem letu je za Italijo iz- redno častna, zlasti ee vpoštevamo silne terenske neprilike in odrezanost vzhodnoafriškega bojišča. Ta bilanca pa tudi kaže, da je prispevek Italije v sedanji vojni k zmagi osi bil odločilnega pomena. Na morju, v zraku ter na suhem je Italija vzdržala na svojih postojankah. Še več: razširila je svoje vojno območje daleč preko svojih meja in ograža sedaj s svojih novih postojank zadnje ostanke angleškega imperija v Sredozemskem morju. Za svoje izredne uspehe se ima zahvaliti previdnemu državnemu in političnemu vodstvu, ki je vedno skrbelo za to, da bi bila italijanska vojska na popriščih opremljena za l>oj z najmodernejšim orožjem in proti sovražniku, katerega moči ni podcenjevati. Letalsko orožje ima vsekakor v današnjih časih prvo vlogo in je storilo izredno mnogo za zmago italijanskega orožja. Tudi mornarica je storila več kot svojo dolžnost in suhozemska vojska je dosegla take uspehe, da jih je moral priznati celo nasprotnik. Nepozabni Ducejev govor, kateremu je prisluhnil ves svet, je dal skoraj vsemu časopisju sveta priliko, da stvarno in hrez strasti priznava odločilni prispevek Italije pri dosedanjih vojaških uspehih osi, ki so v svoji grandioznosti zanesljivo poroštvo končne zmage. gia sgomberata dalle nostre truppe ed l'ha occu-pata. Nella zona d i Gondar. tentativi di attacco contro nostre posizioni di Uolchefit sono stati decisamente stroncati infliggendo al nemico centinaia di perdite. Altre formazioni nemiche appoggiate da azioni aereo di liomhardamento e mitragliamento hanno attarrato in forze il nostro presidio di Debra Tabor sono state respinte con-trattačcate inseguite e mitragliate dalla nostra caccia. Nel Gallu e Sidamo continuano i mnvi-menti delle nostro truppe, che con colonne mo-hili hanno rontrattarcato 1'avversario iufliggeu-dogli notevoli perdite. Bolgarski kralj Boris pri Duceju Rim, 13. junija. Ip. Ob priliki obiska Kraljevski hiši Italije v San Rossore, je bil bolgarski kralj Boris 6prejet pri Duceju v Beneški palači. Pogovor je trajal približno dve uri. Sofija, 13. junija. Ip. Novica o sestanku med bolgarskim kraljem Borisom in Ducejem v tre-notku, ko je Fašistična Italija z besedami svojega voditelja slovesno priznala pravice Bolgariji, to je pretežno bolgarski značaj Macedonije, se je takoj in nenadoma razširila po državi, kjer opozarjajo na drug zgodovinski sestanek, ki sla ga imela Mussolini in kralj Boris v letu 1932. ko je bolgarski narod še živel v bolečini in v ponižanju takozvanih mirovnih pogodb. Razgovore kralja Borisa v Italiji smatrajo v Sofiji za izredno važne, ker bodo srečno vplivali na prijateljske vezi med obema državama, vezi, ki so se jasno uveljavile po vstopu Bolgarije v trozvezo. Sofija, 13. junija. Ip. Današnji dopoldnev-niki objavljajo na častnem mestu poročila o razgovoru v beneški palači med Ducejem in bolgarskim kraljem Borisom. Slike kralja B-o-risa in Mussolinija so na prvih straneh vseh dnevnikov, vsi pa poudarjajo izredno dejstvo, da je pogovor trajal dve uri. Prav tako objavljajo listi poročil« o obiskih, ki jih je kralj Boris v spremstvu Kralja Kreta obvladuje angleške postojanke na Sredozemskem morju in Cesarja opravil v industrij, delih Livorna. Prav tako pa je vsa država kar nnjlx>lj zndovoljna zaradi besed, ki jih je Duce izrekel ob obletnici vstopa Itali je v vojno, ko je podčrtal pretežno bolgarski značaj Macedonije. Tudi ostale Decejeve izjave o politiki Italije do Turčije se ugodno omenjajo v političnih krogih, kjer se poudarja, da so konstruktivni značaj teh besedi močno opazili in glol>oko ocenili v Ankari. Duce sprejel albansko zastopstvo Rim, 13. junija lp. Duce je v navzočnosti groia Ciana sprejel albansko zastopstvo, ki je prišlo v Rim, da bi proučilo nove meje Albanije. V zastopstvu so tovariši Eksc. Feiz Alizotti, Genil Dino, Merlika Krujo, Demetrij Beratti, Tahir Stil-la in se je Duce z njimi zadržal v dolgem in prisrčnem razgovoru. Ecc. Grazioli in particolare udienza dal S. Padre Roma 10 giugno. Ieri il Santo Padre ha ricevuto nel Suo studio privato in particolare udienza I* Al to Commissario per la Provincia di Lubiana Ecc. Emilio Grazioli. Precedentemento, come h stato pubblicato, il Santo Padre aveva ricevuto la Consulta provin-ciale di Lubiana ala quale aveva impartito l'Apo-slolica benedizione. Eksc. Grazioli v zasebni avdienci pri sv. očetu Rim, 10. junija. Včeraj je sv. oče sprejel v svoji zasebni knjižnici v zasebno avdionro Visokega Kosimarja za Ljubljansko pokrajino Emilja Graziolija. Kakor je znano, pa je sv. oče še poprej sprejel pokrajinski sosvet, kateremu je podelil apostolski blagoslov. General Antonescu je bil pri Hitlerju V Monakovu so romun. državniku priredili slovesen in prisrčen sprejem Berlin, 13. junija, lp. V zvezi s poslednjimi bombardiranji Haife in Aleksandrije so včeraj v Berlinu poudarjali, da so vse angleške postojanke na vzhodnem delu Sredozemskega morja bolj ko kdaj poprej izpostavljene delovanju letalstva osi, ki je vse te polete izvedlo s svojih oporišč na Kreti. , , »Nacht Ausgabe« piše, da se v Londonu popolnoma zavedajo resnosti položaja. Sicer pa je tudi Churchill govoril zelo črnogledo in celo obu-nano. jasno Da ie. da ni povedal vsega in nt upal podati'resničnega obsega nevarnosti, ki grozi An- gliji. To izredno potrjuje tudi agencija Reuter, ki pravi, da je bila na pobudo predsednika vlade nenadoma sklicana tajna seja zbornice. Na seji so morali obravnavati zelo resne stvari, če je bilo sklenjeno, sklicati na posvet tudi vse ministre dominionov. Churchill je rekel, da nima ničesar proti, vendar pa je f>oudaril, da so tehnične težave, ker je zelo težko, da bi ministri iz dominionov prišli vsi istočasno v London. Gre v?ekakor za to, da bi se omejila Churchillova pooblastila, to pa hočejo dc«eči s tako malo prepričljivimi dokazi. Monakovo, 13. junija, lp. General Antonescu je v sredo ob 16.30 prišel v letalu v Monakovo. Letališče je bilo okrašeno z zastavami obeh držav in romunskega državnega voditelja so pozdravili zunanji minister von Ribbentrop, general von Epp, bavarski voditelj stranke Wagner. predsednik bavarske vlade Siemer in številne druge vojaške in civilne osebnosti. Kmalu po svojem prihodu je imel Antonescu razgovor s von llibben-tropom. Zvečer je von Ribbentrop priredil večerjo na čast gostu, katere so se udeležili vsi bavarski odličniki in mnogo osebnosti iz političnega in vojaškega življenja. Monakovo, 13. junija, lp. O razgovorih, ki jih je imel včeraj zjutraj general Antonescu s Hitlerjem, se je izvedelo, da sta oba državnika razpravljala o vseh vprašanjih, ki se nanašajo na obe prijateljski in zavezniški državi, iz tega pa izvira najbolj pojx>ina istovetnost stališča obeh vlad. Isti krogi podčrtavajo pomen tega obiska in poudarjajo, da je bila Romunija med prvimi državami, ki je pristopila k trozvezi. Včerajšnje razgovore jm je treba presojati v luči dogodkov in določenih ciljev, ki se lahko povzamejo, da žele politično, gospodarsko in vojaško sodelovanje v službi novega reda v Evropi. Bukarešta, 13. junija, lp. Razgovori, ki jih je imel Antonescu v Monakovem s Hitlerjem in Rib-hentropom, so izzvali največje zanimanje ter zadovoljstvo tako med uradnimi krogi, kakor tudi v tisku. V svojih člankih poudarjajo listi pomen lojalnega sodelovanja med Romunijo in državami osi, kar Ik> imelo tudi izreden vpliv za bodočnost Romunije. »Timpul« poudarja, da gre romunski narod s polnim zaupanjem po naznačeni poli, ta pot pa je |>ot, ki gre ob državah osi in ki bo dovolila Romuniji, da Ik> zavzela častno mesto v novi Evropi. Berlin, 13. junija, lp. Hitler je včeraj dopoldne ol» 11 sprejel romunskega državnega voditelja generala Antonesca in se z njim prisrčno razgovarjal. Pri vhodu v Hitlerjevo palačo je bila postavljena častna četa z godbo. Hitlerjeva palača je bila za pogovor med Hitlerjem in Antonescom vsa v zastavah z nemškimi, italijanskimi in romunskimi barvami. Hitler je sprejel gosta pri vstopu v palačo in ga prisrčno pozdravil, nato pa ga^ je spremil v svojo delovno solvo. kjer se je začel razgovor v navzočnosti zunanjega ministra von Ribenlroppa. Bukarešta, 13. junija, lp. Včeraj zvečer se je vrnil v Bukarešto general Antonescu iz Mona-kovega, kjer se je sešel s Hitlerjem. Vsi listi so izšli v posebnih izdajah, da bi objavili novico o razgovorih, ki jih je imel voditelj romunske države s Hitlerjem in von Rihbentropom. To uradno poročilo je napravilo najl>olj živahen in ugoden vtis. ker so vsi prepričani, da bo sestanek med voditeljem Nemčije in voditeljem obnovljene Romunije poglobil vezi gloliokega prijateljstva, ki žo označuje vezi ined Romunijo in NomSiio. Razglas Duceja Upravna in sodna ureditev m ozemlju bivše kralj. Jugoslavije, zasedenem po Italijanski Vojski DUCE, Prvi Maršal Cesarstva, Poveljnik vojnih sil na vseh bojiščih, na podlagi čl. 6. kr. uredbe z dne 8. JnliJa 1938-XVI, št. 1415, ki potrjuje besedilo vojnega zakona, na podlogi Členov 15., 16., 17, in 18. vojnega zakona, čigar besedilo je bilo potrjeno po omenjeni kr. uredbi in na podlagi kr. uredbe z dne 10. junija 1940-XVIII, st. 566, ki predpisuje uporabo vojnega zakona na državnem ozemlja, odreja: PRVO POGLAVJE Upravna ureditev Člen 1. (Izvrševanje civilne oblasti. Imenovanje civilnih komisarjev) Na ozemlju bivše kraljevine Jugoslavije, zasedenem po italijanski vojski, izvršujejo civilno oblast po členili 16. in 54. do 66. vojnega zakona civilni komisarji. Civilni komisarji se imenujejo in po potrebi izmenijo z naredbo Vrhovnega poveljnika. Naredba, s katero se imenuje civilni komisar, določi tudi območje, v katerem izvršuje svoje posle. Člen 2. (Podrejenost civilnih komisarjev) Civilni komisarji so podrejeni Vrhovnemu poveljništvu. Vendar sme Vrhovno poveljništvo odrediti, da je civilni komisar glede vseh ali le glede nekaterih svojih poslov podrejen krajevnemu poveljništvu velikih edinic zasedbene vojske. Vsekakor se morajo civilni komisarji glede vsega, kar zadeva javni red ter varnost in delovanje znsedbene vojske ravnati po navodilih, ki jih izdajo poveljništva omenjenih velikih edinic. Člen 3. (Posli civilnega komisarja) Civilni komisar opravlja posle, ki jih je opravljalo po krajevnih ureditvah najvišje pokrajinsko vladno oblastvo. Zlasti skrbi za to, da se zajamčita red in javno življenje in čuje nad tem, da se spoštujejo čast in pravica rodbine, življenje posameznikov in zasebna lastnina kakor tudi versko prepričanje in opravljanje bogoslnžja. Člen 4. (Civilni funkcionarji na zasedenem ozemlju) Civilna oblnstva in civilni funkcionnrji na zasedenem ozemlju ostanejo glede opravljanja uradnih poslov še nadalje na svojih mestih po tamkaj veljajoči ureditvi, vendar sme civilni komisar iz političnih in vojaških ozirov ali zaradi javnega reda odrediti njih izmeno. Civilni komisar ima prav tnko pravico imenovati civilne fnnkcionarje, če so mesta v zadevnih uradih izpraznjena. Kadar izvršuje civilni komisar prnvico imenovanja ali izmene glede organov krajevnih uprav, ki se volijo, se poverijo njih posli izrednemu komisarju, ki se izbere predvsem izmed prebivalcev ozemlja. Člen 5. (Izvršnost odredb upravnih oblastev) Sklepi in odredbe upravnih oblastev na zasedenem ozemlju, za katere so po predpisih krajevnih zakonov potrebne odobritve, potrditve ali vidiranje po višjem oblastvu, niso izvršni preden jih ne vidira tudi civilni komisar, ki more to odkloniti, če misli, da sklep ali odredba nista pravilna ali ne ustrezata potrebam civilnega prebivalstva ali potrebam zasedbene vojske. Tako vidiranje nadomešča odobritev, potrditev ali vidiranje po višjem oblastvu, ki nima svojega sedeža na ozemlju, zasedenem po italijanski vojski. Vsekakor pa je potrebno v prednjem odstavku omenjeno vidiranje glede odredb, ki imajo zn predmet ukrepe, tičoče se vobče vsega prebivalstva. Civilni komisar ima vselej prnvico zahtevati, naj se mn priobči kateri koli sklep ali odredba omenjenih upravnih oblastev in jih razveljaviti ali odložiti njih izvršitev. Člen 6. (Naredbena oblast civilnega komisarja) Civilni komisar lahko izdaja naredbe v gradbenih, policijskih, zdravstvenih, oskrbovalnih, potrošnih ali krajevno-Iinnnčnih zadevah iz nujnih občekoristnih ozirov, ki zadevajo čeloma ali deloma ozemlje njegovega območja. Kršitelji v prednjem odstavku označenih na-redb se kaznujejo, če kršitev nI huje kaznivo dejanje, z zaporom do šestih mesecev ali denarno do 5000 lir. Člen 7. (Propustnice za povratek v zasedeno ozemlje) Prebivalci ozemlja, zasedenega po italijanski vojski, ki so od tam odšli, a se nameravajo vrniti, si morajo priskrbeti posebno propustnico, ki jo izda vojaško oblastvo in jo vidira civilni -nisar. DRUGO POGLAVJE Sodna ureditev. Člen 8. (Sodni organi) Na ozemlju bivše kraljevine Jugoslavije, zasedenem po italijanski vojski, izvršujejo v civilnih, trgovinskih in kazenskih stvareh sodstvo še nadalje pristojna okrajna sodišča, okrožna in apelacijska sodišča po tamkaj veljajočih postop-nikih. Območja posameznih sodnih oblastev ostanejo nedotaknjena, kolikor ne določa naslednji člen drugače. Člen 9. (Sodna območja) Tisti deli ozemlja, ki so obseženi v območjih okrajnih, okrožnih in apelacijskih sodišč s sedežem zunaj tega ozemlja, se z odredbo poveljnika zasedbenih čet pridružijo območju okrajnih, okrožnih in apelacijskih sodišč na zasedenem ozemlju. Ta poveljnik odloči, ko je zaslišal pristojne civilne komisarje. Naredba se objavi z nabitjem na občinskih uradnih deskah. Boji in zmag« v prvem letu vojne Poročilo generala Cavallera, načelnika generalnega štabe Rim, 13. junija. Ip. Nečehvik generalnega štaba general Cavallero je imel 10. junija zvečer naslednji govor po radiu: 10. junij 1941-XIX. Današnja proslava ni preprost obred, ki spominja neprimerljivo starodavno in novo zgodbvino našega orožja, ki se ie vedno trdo bori zoper močnejšega in večjega nasprotnika. V uri, tako polni dogodkov, katere živimo vsi, se preteklost zlasti poveličuje v prividu novih trajnih ciljev, ki jih moramo še doseči. Zgodovina ne dovoljuje ljudstvom niti počitka niti razvedrila: rodovom, ki bodo največ dali in trpeli, bodo v nagrado končne odločilne zmage. Za to končno odločilno zmago smo pred 12 meseci prijeli za orožje Čeprav smo sc zavedali, kako resna bo preskušnjii, smo tedaj obnovili boj,-ki je trajal že dolgo let in ki je bil vedno hujši od dneva, ko smo se drznili vzdigniti proti tistim, ki so hoteli braniti okostja premaganih ideologij in prevzete nesmiselne sebičnosti. Storili smo to, da bi bodočnosti našega naroda zagotovili življenjski prostor. V Airiki in Evropi smo mi prvi izzvali angleško sovražnost ter obleganje Zveze narodov. Boj je imel eno sam oddih. Naša zmaga nad Abesinlfo ni bila nikdar lojalno sprejeta, zlasti ne potem, ko smo se v Španiji za ceno nove krvi povrnili, da se spoprimemo in bijemo s skritimi silami, ki so hotele vzbuditi nemire in nerade, da bi zavrla koraki mladim in zdravim silam evropske obnovitve. Pro« pad dveh dob in dveh svetov je postal usoden. Prišla je vojna .' J Na zahodni alpski ironti smo z zagonom krenili v napad na postojanke, ki jih je oblika ozemlja in tehnična pripravljenost delala strahotne. Ko smo premagali sleherni odpor, smo odločno napredovali v sovražnikovo ozemlje, dokler nas ni usta-vela francoska prošnja za premirje. Toda vojna se zaradi tega ni ustavila, zakaj mi smo britansko cesarstvo zaposlovali na naf-kočljivcjših odsekih njegovega sestava ter vezali najboljši del njegovih sil na preobsežnih kopnih in pomorskih frontah. Bili smo tako poklicani bojevati se na najbolj oddaljenih vojnih prizoriščih, na najtežavnejših šahovnicah, kjer je napredovanje bilo usodno počasnejše in neizogibne krvave žrtve. Pozneje so proti nam med ono zimsko ofenzivo, ki naj bi bila po sovražnikovih načrtih zmedla naše živce, omehčala naše mišice ter izrinila iz vojne nasprotnika, o katerem so menili, da je šibkejši, vrgli milijon mož z vseh celin, dobro oskrbljenih z vsemi sredstvi. Mi pa smo držali trdno jn smo ohranili znamenje prednosti v najtežavnejših in najnehvaležnejših nalogah, ki ao nam ■ jih okoliščine prinašale skoraj povsod, to pa zaradi tega, ker si narodi pridobivajo zasluge in se . dvigajo samo po žrtvah. Po tem bo merjen naš prispevek pri današnji bitki in pri jutrišnji zmagi. Zares ni noben' dan bolj primeren od današnjega, da se prižiga naš ponos in da zagoreva naša vera. Vojna, ki je pred letom dni divjala po celini, danes tukaj molči, zakaj sovražniki na celini so bili vsi premagani. Julijska meja je zdaj zaznamovana v večjem in pravičnejšem obsegu. Jadransko vprašanje se zdi, da je končno rešeno. Pod žezlom kneza stoletnega Savojskega rodu, vstaja bližnje hrvatsko kraljestvo. Naše postojanke na Bližnjem Vzhodu, docela zavarovane, odpirajo zgodovinska morska pota na Vzhod naši trgovini in naši omiki. Iz vojne z Grčijo, v katero t smo bili prisiljeni zaradi nujnosti, da prebitimo nameravano angleško-grško akcijo, ki naj bi Iz f Albanije naredila mogočno napadalno letalsko in pomorsko oporišče proti našemu polotoku, so morali po jasnem znamenju usode priti dogodki tako: obsežnega pomena) Ko bo napisana zgodovina vojne v Albaniji,1 nepremagljivo junaštvo italijanskih bojevnikov, vi trdih bitkah na mejah, nagla zopetna osvojitev Cirenajke, skrajni odbor v daljni vzhodni Afriki,! ki je dal novo slavo našim zastavam — tedaj se! bo to junaštvo pokazalo v vsej svoji svetli veli-j čini. Toda že zdaj je dovoljeno trditi, da je naša' vojska v šestih mesecih vojne po balkanskih bo-j jiščih ne le ustvarila potrebne pogoje za zanesljivi vojaški poraz naših nasprotnikov, temveč je dala' pogoje tudi za postopni zlom vseh ostankov angle-, škega ugleda v Evropi in v svetu. Če je v uri usodnega epiloga nemški plaz stri; na svoji poti vse, je treba veliko mero zasluge pri-! pisati — kakor je voditelj zavezniške Nemčije ple-i| menito priznal — neznanim žrtvam naših čudovj-: I tih pešcev, ki so vso hudo zimo prenašali napore; odločilnih bitk v marcu in aprilu. V takih živih; odbleskih se osvetljuje žrtev naših padlih v Albaniji. Italijani tega ne smemo pozabiti. Medtem se vojna nadaljuje v vzajemnosti Osi: popolna in lojalna vzajemnost na vojaškem, poli-. tičuem, gospodarskem in duhovnem področju. Pred letom so na ta dan z mogočnih voz in iz dolgih vrst, ki so korakale nad francosko prestolnico, nemški bojevniki vzklikali Italiji, ki je šla na bo- j jišče ob njihovi strani. Danes, po 12 mesecih nezlomljivega bratstva v orožju, vračamo mi njim,; povsod zmagovitim, aai goreč, občudovanja poln in tovariški pozdrav. Medtem ko so življenjska središča angleškega otoka vsak dan razbijana in reže bitka na Atlantskem nlorju vozel za vozlom sovražnikovega gospodarstva, sc spopad prižiga v novih plamenih na obrežju Sredozemlja, kjer srce angleškega cesarstva najbolj močno bije: na tistih afriških tleh, ki smo jih osvajali s takim junaštvom in oplodili s tolikimi žrtvami. Nobena trenutna zla sreča naj ne zavaja naših sovražnikov v zmoto. Vrnili se bomo tja, kjer smo bili, in še dalje, da z močjo svojega orožja zag[o-tovimo sVcto pravico, da dvignemo k najvišjim oblikam življenja zemlje in rodove, ki jjh Anglija danes vrača divjaštvu in zapušča v neredu ter s tem izdaja sleherno viijo korist evropske omike. Drznost in junaštvo, o katerih so naši oddelki fe dni dali ilove vzglede, ko so sodelovali pri čudovitem napadu na Kreto, pričajo o heomajnosii naših načrtov. Toda, da pridemo do cilja, s« je potrebno še biti. Zagotavljam vam, da bo uresničeno vse, kar more pospešiti končno zmago: vojska, mornarica, letalstvo bodo v popolni enotrtpstl dela hi načrtov posvečale svojo neprestano skrb boljši opremi po kakovosti in po količini sredstev in orožja. Naš vojaški stroj se od dneva do dneva izpopolnjuje, se ojačuje. Italijani, ki so to leto vojne vedno dajali dokaze o vedrosti in disciplini V vsaki okoliščini, so O tem lahko prepričahi. Po poljih in po tovarnah pospešujejo ritem vsakdanjega dela in s lem izpopolnjujejo svojo veliko nalogo. Strnjeno v granitni sklop volje, koraka ljudstvo in Oborožene Sile proti zmagi, ki je gotova, zakaj samo od zmagoslavja duhovnih, in socialnih vrednot Mussoli-nijeve revolucije bo trudna in izmučena Evropa končno imela resnični mir, pravi, plodni in (rajni. Pozdrav Kraljul Pozdrav Duceju! Berlin, 13. junija, lp. Vrhovno nemško vojno poveljstvo objavlja naslednje vojno poročilo? V trgovinski vojni proti V.eliki Britaniji je letalstvo dosegro nove uspehe. Bojna letala so v Kanalu Sv. Jurija potopila štiri oborožene sovražne trgovske ladje s skupno 28.000 tonami in poškodovala na istem morskem j>Odročju in ob Škotski vzhodni obali še štiri velike tovorne parnike. Lahka bojna letala so ponoči napadla več letališč v južni in srednji Angliji in sicer z dobrim uspehom in so pri tem sestrelila dve večmotorni angleški letali. Na Sredozemskem morju je bil napad nemškega letalstva na Haifo v noči na 12. junij zlasti zelo uspešen. V Severni Afriki nobena posebna vojna dejanja. Pri sovražnih poskusih prileteti na Norveško, so lovska letala sestrelila dve sovražni bojni letali. Sovražnik je v pretekli noči na razne kraje v zahodni Nemčiji metal rušilne in zažigalne bombe, ki so ubile in ranile več civilnih oseh., Več stanovanjskih hiš je bilo razrušenih ali pa poškodovanih. Požare pa so varnostni oddelki hitro Nemško vo j m poroči!® Angleška vlada se mora zatekati na tajne seje Rim, 13. junija, lp. Na javni seji spodnje zbornice v sredo je Churchill izjavil, da angleška vlada ne bo več dopuščala nobenih napak in da se bo javna seja nadaljevala kot tajna seja. Ta Churchillova izjava je napravila globok vtis na javno mnenje in ga zelo razburila. Najbolj obupni glasovi se širijo po Londonu in vsi poudarjajo, da je vojaški, gospodarski in politični, položaj Anglije slabši, kakor pa je bil kdajkoli poprej in kakor je to povedal Churchill. O razgovorih v spodnji zbornici pa se ohranja največji molk. Dnevniki so lahko objavili samo kratko uradno poročilo^ ki se nanaša na izjavo predsednika vlade, ko je izjavil, da bi bil vesel, če bi se sklicala imperijalna konferenca s sodelovanjem Vseh predsednikov vfad in vseh dominionov. Rim. 13. junija, lp. Predsednik Roosevelt je v včerajšnjem uradnem poročilu sporočil kongresu, da trošijo Združene države dnevno 15 milijonov funtov za pomoč Angliji, to je da isto vsoto Amerika daje dnevno proti Italiji in Nemčiji in sicer Angliji, da se bojuje proti osi. To poročilo potrjuje Ducejevo izjavo, ko je v svojem govoru v zbornici povedal, da so Združene države »de facto«, če ne »de jure« v vojni proti osi. Predsednik je razglasil, da v ameriških ladjedelnicah r>opravljajo 60 angleških trgovskih ladij, v prihodnjih tednih pa bo prišlo v ameriške ladjedelnice 200 angleških ladij, ki bodo tam popravljene aH pa oborožene za obrambo. Roosevelt je še podčrtal, da je Anglija od začetka vojne izdala v Združenih državah 830 milijonov funtov, toda Amerika je poslala v Angli jo še mnogo več blaga. Letalski napad na Gibraltar La Linea, 13. junija, lp. Danes ob zori so imeli v Gibraltar ju letalski alarm. Žarometi so začeli s vojiin člelom in so ugotovili tri letala, ki so jih protiletalski topovi začeli močno obstreljevati. Slišati je bilo tri ogromne eksplozije in' najbrž so letala vrgla bombe, nato pa so se obrnila. Pozneje pa se je izvedlo, da so letala vrgla šest bomb. Tri so padle v morje, tri pa na trdnjavo. Na ulice v La Linei .je padel cel dež izstrelkov. Novi vodj"a angleške letalske proizvodnje Rim, 13. junija, lp. Kakor je objavil londonski radio, so imenovali za voditelja celotne angleške letalske proizvodnje osebnost, ki je Člen 10. (Raba italijanskega jezika) Na območjih okrožnih sodišč na Sušaku, v Šibeniku, Splitu, Dubrovniku in Kotoru se mora rabiti italijanski jezik: 1. pri civilnih sodiščih za sodniške odredbe, kadar je bil ta jezik rabljen v spisu, ki zapo-čenja spor, ali v vlogi; f 2. v kazenskih postopkih za razprave in sodniške odredbe, če obdolženec to zahteva. Vsekakor pa so stranke in branitelji upravičeni uporabljati italijanski jezik pri pravdnih dejanjih. Člen 11. (Pristojnost vojaških sodišč) Italijanska vojaška sodišča ostanejo pristojna v smislu člena 4. razglasa z dne 24. aprilu 1941-XIX. Ta vojaška sodišča so pristojna za sojenje kaznivih dejanj po razglasih, izdanih na zase-, denem ozemlju. Člen 12. (Izvršba za denarne kazni) Obsodbe na denarne kazni, izrečene po vojaških sodiščih na ozemlju bivše kraljevine Jugoslavije, zasedenem po italijanski vojski, se smejo izvršiti tnko, da se plača kazen v dinarjih v razmerju, določenem mod italijanskim denarjem in denarjem, ki ima na tem ozemlju zakonito veljavnost. Člen 13. (Pravna sredstva na vrhovno sodišče) Za ozemlje, označeno v prednjem členn, se Eristojnost, ki jo je imelo po zakonih kraja vr-ovno sodišče, prenese na apelacij.ski sodišči v Splitu in Podgorici za spodbijanje odločb, izdanih od okrožnih sodišč teh območij; pristojnost za spodbijanje odločb teh dveh apelacijskih sodišč pa se prenese na italijansko vrhovno ka-sacijsko sodišče.. TRETJE POGLAVJE Razne določbe Člen 14. (Tek rokov in zastaranja) Od dne 10. jnnija 1941-XIX dalje začno zopet teči zakonski in dogovorjeni roki in znstareva-nja, katerih prekinitev je bila odrejena s členom 3. razglasa z dne 24. aprila 1941-XIX. Clert 15. (Prepoved izvoza) Brez predhodne odobritve pristojnega civilnega komisarja je z ozemlja bivše kraljevine Jugoslavije, zasedenega po italijanski vojski, prepovedan izvoz katerega koli predmeta umetnostnega, zgodovinskega, arheološkega ali pa-leontološkega pomena. Člen 16. (Objava) Ta razglas je objavljen z uvrstitvijo v Uradnem listu Kraljevine. Prav tako je nabit na občinskih nradnih deskah ozemlja bivše kraljevine Jugoslavije, zasedenega po italijanski, vojski. Iz Glavnega stana oboroženih sil dne 17. maja 1941-XIX. MUSSOLINI omejili in pogasili. Nočni lovti in protiletalsko topništvo je sestrelilo štiri napadalna letala. . V času od 9. do 12. junija je sovražnik'izgubil vsega 37 letal. Nočni lovci in letala so sestrelila 26 letal, sedem protiletalsko topništvo in štiri letala edinice vojne rrfornnrice. Ob istem času smo sami' izgubili sedem lastnih letal. Berlin, 13. junija, lp. V pretekli noči so sovražna letala, izvedla neurejen polet nad zahodno jn severno Nemčijo in so napadi sovražnih. letal zlasti veljali industrijskim pokrajinam v Rena-niji in Vestfaliji. Sovražnik je zmetal več eksplozivnih in zažigalnih bomb, ki so prizadejale precejšnjo materialno in osebno škodo. Dve sovražni letali sla bili sestreljeni, kakor je bilo včeraj objavljeno. Novi poveljnik nemške mornarice Berlin, 13. junija, lp. Snoči je bilo objavljeno, da bo na mesto admirala Lutjensa, ki je junaško, padel, ko je bila potopljena bojna ladja Bismarck«, imenovan za poveljnika nemškega brodovja admiral Schurewind, ki je sedaj načelnik šlaba vojne mornarice. bila- doesdnj'popolnoma neznana, in to je sir Charles Cradon. Prevzel je mesto, ki ga je dosedaj vodil lord Beaverbrook. Srditi boji v Siriji Vichy, 13. junija, lp. Iz pristojnega vira se je izvedelo, da se hoji med francoskimi in angleškimi ter de Gaullcvimi četami nadaljujejo z vso srditostjo in da so zlasti hudi V okolici Saida in na jugU od Damask. Osem angleških letal je bombardiralo obalo. Neki francoski rušilec pa je dve letali sestrelil. Sovražni napadi proti Kisoi, 16 km južno od Damaska, so bili odbiti. Izgube na obeh straneh so velike. Novi napad angleških letal na/Bč^rbUth Its'birbdblt:'''' '• Francoska ladja torpedirana Vichy, 13. junija, lp. Francoska admiralih a objavlja, da je bila francoska petrolejska ladja »Alberta« torpedirana na Sredozemskem moriu, torpedirala pa jo je angleška podmornica. Ladja je bila poškodovana, ni pa se potopila. Potna dovoljenja za reško, kotorsko, zadrsko in splitsko pokrajino Ljubljana, 13. junija. Z nedavno odredbo je bilo izdajanje potnih dovoljenj za Reško, Kotorsko, Zadersko in Splitsko pokrajino podrejeno predhodni odobritvi pristojnih kveštorjev za vsako pokrajino. Kdor hoče potovati v omenjene pokrajine, se mora obrniti na kvesturo tiste province, kjer biva in vložiti prošnjo na navadnem papirju", kjer mora navesti kraj in razloge svojega potovanja. Pojasnila glede predpisov, ki se nanašajo na potrošnjo svežega govejega in svinjskega mesa. Naredba Visokega Komisarja za Ljubljansko pokrajino štev. 41, objavljena v Uradnem listu štev. 46, z dne 7. junija 1941-XIX, določa, da je prodaja svežega govejega in svinjskega mesa dovoljena samo ob sobotah, nedeljah in ponedeljkih. V restavracijah, gostilnah, krčmah in podobnih gostinskih obratih je dovoljena prodaja jedil, prirejenih od svežega mesa samo v zgoraj navedenih dneh. iZaradi točnejšega pojasnila se navaja, da se pod sveže goveje meso razume tudi sveže telečje meso. Od te omejitve je izvzeto predelano goveje in svinjsko meso, t. j. klobase, preka-jeno in soljeno meso. Ljubljana, 11, VI. 194t-XIX. »Pre vod«. — Prehranjevalni zavod za Ljubljansko pokrajino. Žrtve eksplozije v Smederevu Bukarešta, 13. junija. V Bukarešto so prispela poročila, da znaša mrtvih in ranjenih pri velikanski eksploziji v Smederevem zadnji četrtek okoli 4000. Eksplozija je nastala v vojaškem 6kladišču ter v smodnišmci, ki je bila v trdnjavi, vidni daleč naokrog. V trenutku, ko se je pripetila ta nesreča, je priyrela na ulice velika množica ljudstva in se zbrala na trgu ter blizu kolodvora. Samo na po-. staji je bilo med vagoni mrtvih nad 600 ljudi. Prvotno so menili, da znaša število žrtev kakih 2500, pa se je sedaj izliazalo, da, jih bo okoli 4000. V Smederevem je bila pri tej nesreči uničena tudi največja tovarna za vagone v bivši Jugoslaviji. Neka priča te grozne nesreče je pripovedovala: »Okoli dveh popoldne je presunil Smederevo grozoviti tresk, v začetku so vsi mislili, da je potre6. Na zahodu mesta so švigali proti nebu visoki plameni, hiše pa so se začele podirati. Ko ie ljudstvo,. ki je ostalo živo, prestrašeno prihezalo iz hiš, se jim je nudil po. ulicah strašen pogled: križem po ulicah so ležali mrtvi, ranjenci, ruševine. Zelo je bil prizadet kolodvor, kjer so sc vneli mnogi vlaki, napolnjeni s potniki ter zgqreli. Nemški vojaki že več dni čistijo me6to, vlačijo mrtvece in ranjence izpod podrtjn in delajo red ,po. ulicah, Skoro treh četrtin mesta, ni več. Smederevo je irnelo 18.000. prebivalcev. .Na stotine mrtvecev in ranjenih še niso mogli identificirati. Bando del Duce Ordlnamento amminlstrativo • giudi-zlarfo nel territorio dell'ex Rečno di Jugoslavia occupato dalle Forze armate Italiane IL DUCE Primo Maresciallo delllmpero Comandante delle truppe operanti so tutte le • fronti V isto 1'art. 6 del R. decreto 8 lnglio lW8-Xvi, n. 1419, che approva il testo della legge di gnerra; Visti gli articoli 15, 16, 17 e 18 del testo della legge di guerra, approvato con il Regio decreto snindicato; Visto il R. decreto 10 giugno 1940-XVIII, n. 566, che ordina Papplicazione della legge di gnerra nei territori dello Stato; ordinat CAPO I. Dellordinamento amministrativo. Art. 1 .{Esercizio dei poteri civili. Nomina dei commissari civili) Nel territorio dell'ex Regno di Jugoslavia occupato dalle Forze armate italiane, i poteri civih, ai sensi degli articoli 16 e 54 a 66 della legge di guerra, sono esercitati da commissari civili. Alla nomina e, quando occorra, alla revoea dei commissari civili si provvede con ordinanza del Comando Supremo. L'ordinanza che nomina il commissario rt-vile determina la circoscrizione nella quale egli esercita le proprie attribuzioni. Art. 2 (Dipendenza dei commissari civili) I commissari civili dipendono dal Comando Snpremo. Tuttavia il Comando Supremo pno disporre che il commissario civile, per tutte le sne attribuzioni o per talune di esse, dipenda dal locale Comando di grande unita delle Forze armate di occupazione. In ogni caso i commissari civili sono tennti ad osservare le istrnzioni impartite dai Comandi delle predette grandi unita per tntto quanto con-cerne Pordine pubblico, nonche la sicnrezza e l'attivita delle Forze armate di occupazione. Art. 3 ' (Attribuzioni del commissario civile) II commissario civile esercita le attribuzioni gia spettanti, secondo gli ordinamenti locali, alla piu alta autorita governativa regionale. In particolare egli provvede ad assicurare 1'ordine e la vita pubbliea e vigila perche siano rispettati Ponore e i diritti di famiglia, la vita degli individui e la proprieta privata, nonche lc convinzioni religiose e 1'esercizio dei culti. Art. 4 k (Funzionari civili del territorio occupato) Le autorita e i funzionari civili del territorio occupato sono mantenuti nelPesercizio delle loro fnnzioni, secondo gli ordinamenti ivi vi-genti; ma il commissario civile, per esigenze po-litiche, militari o di ordine pubblico, piu dis-porne la sostitnzione. U commissario civile ha altresi facolta di provvedere alla nomina di funzionari -civili in caso di vacanza nei rispettivi nffici. Qualora il commissario civile eserciti la facolta di nomina o di sostituzione nei riguardi di organi elettivi di amministrazioni locali, le funzioni di essi sono affidate a un commissario straordinario, scelto, di preferenza, fra gli abi-tanti del territorio. Art. 5 (Esecutorieta dei provvedimenti delle autorita amministrative) Le deliberazioni ed i provvedimenti delle antorit& amministrative del territorio occupato, che, a norma delle leggi locali, siano soggetti ad approvazione, ratifica o visto di un'autorita superiore, non sono esecutori se non abbiano riportato anehe il visto dei commissario civile, il quale ha facolta di rifiutarlo, qualora ritenga che la deliberazione o il provvedimento non sia regolare o non risponda alle esigenze della po-polazione civile o a quelle delle Forze armate occupanti. Tale visto sostituisce Papprovazione, la ratifica o il visto di autorita superiori, non aventi sede nel territorio occupato dalle Forze armate italiane. Sono, in ogni caso, soggetti al visto preve-dnto dal comma precedente i provvedimenti aventi per oggetto ordini rivolti alla generalita degli abitanti. II commissario civile ha, in ogni tempo, facolta di chiedere la comunicazione di qualsiasi deliberazione o provvedimento delle snddette autorita amministrative, e di annnllarli o di so-spenderne Pesecnzione. Art i (Potere di ordinanza del commfssario civile) II commissario civile pno emettere ordinan-ze in materia di edilizia, di polizia, dMgiene, di approvvigionamcnti e consumi o di finanza locale, per urgenti motivi di pubblico interesse concernenti, m lutto o in parte, il territorio della propria circoscrizione. • I contravventori alle ordinanze prevedute nel comma precedente sono pnniti, se il fatto non costitnlsce nn piu grave reato, con Parresto fino a sei mesi o con Pammenda fino a L. 5000. Art. i (Salvacondotto per il ritorno nel territorio occupato) Gli abitanti del territorio occupato dalle Forze armate italiane, che, essendosene allon-tanati, intendono farvi ritorno, devono munirsi di nno speciale salvacondotto rilasciato dalPau-torita muitare e vistato dal commissario civile. CAPO II. Dellordinamento giudiziario. Art. 8 (Organi giudiziari) Nel territorio delPe* Regno di Jngoslavia occupato dalle Forze armate italiane, la giusti-zia, in materia civile, commerciale e penale, continua ad essere amministrata dai giudici man-damentali, dai tribunali e dalle corti di appetlo competenti secondo le norme processuali ivi vigenti. Restano ferme le flrcoscrizio«! tefritonali delle slngole autorita giudiziarie, salva la dis-goskione dellaiticolo »egusat«. Praznik sv. Res. Telesa v Ljubljani Najslovesnejia |e bila stolna procesija, ki so se |e udeležili Eksc. Visoki Komisar Emilio Grazioli, generala Robotti in Orlando, zvezni podtajnik De Turris in predstavniki civilnih ter vojaških oblastev. Tudi procesije po drugih župnijah so bile izredno slovesne ter so se jih udeležile velike množice ljudi Ekscelenca Visoki Komisar Emilio Grazioli pri stolni procesiji presv. Rešnjega Telesa. Na praznik presvetega Rešnjega Telesa so bile, kakor po navadi vsako leto, številne procesije, ki so se jih udeležile ogromne množice vernega ljudstva. Računajo, da je bilo na področju Ljubljanske pokrajine nič manj kot 300 procesij, med katerimi so bile prav gotovo najveličastnejše v Ljubljani, kjer so se jih udeležili med številnimi drugimi tudi vsi najvišji zastopniki krajevnih oblasti. Med njimi smo opazili zlasti Eksc. Visokega Komisarja Emilija Graziolija, armadnega poveljnika generala Robottija, poveljnika ljubljanske posadke generala Orlanda in Zveznega podtajnika konzula De Turrisa. Za stolniško procesijo v Ljubljani je igrala tudi godba ljubljanske garnizije. 2e na predvečer praznika sv. Rešnjega Telesa je bila vsa Ljubljana v slavnostnem razpoloženju. Ljubljančani so okrasili 6Voje hiše z brezovimi vejicami, gospodinje pa so okrasile okna s cvetjem ter postavile nanje bliščeče svečnike in tudi drugače pripravile vse potrebno, da bi bila njihova okna čim bolj lično okrašena za procesijo. Na praznik se ie Ljubljana že kaj zgodaj prebudila. Razpoloženje po mestu je bilo povsod nad vse svečano. Ob cestah, kjer je bilo napovedano, da bodo šle procesije, zlasti pa še stolniška, ki je vedno veljala za najsvečanejšo, saj se je udeleže tudi najvišji zastopniki krajevnih oblasti — se je že zgodaj nabralo vse polno ljudi. Krasen je bil pogled na te množice v svojih najlepših oblekah. Največjo pozornost so vzbujali mali otroci, kot pisani metuljčki, ki so se vsedab ob robu slavnostno razpoloženih ulic ... Ob 8.45 se je začela pomikati iz ljubljanske stolnice veličastna procesija proti magistratu, ki je krenila po Stritarjevi ulici k prvemu oltarju, ki je stal pred frančiškansko cerkvijo. Nato je procesija krenila po Wolfovi ulici na Kongresni trg, k jer je bil pred spomenikom sv. Trojice drugi blagoslov. Tega blagoslova se je udeležila tudi številna šolska mladina, ki se je na prostranem trgu zbrala že prej. Procesija je šla potem po Vegovi ulici, Emonski, Cojzovi cesti. Pred spomenikom na Šentjakobskem trgu je bil tretji blagoslov. Od tu je šta procesija po Starem in Mestnem trgu proti mestnemu magistratu, kjer je bil pred magistratnim vhodom četrti in zadnji blagoslov. Stolnična procesija je bila nad vse lena in številni verniki so se je udeležili. Verniki so šli v procesiji r štiristopih in zaradi tega ni bila procesija tako dolga kakor druga leta, ko so šli verniki v parih. Prva je šla Prosvetna zveza z zastavo. Za njo so se razvrstila društva: krščanska ženska zveza. Ljubljanska prosveta s svojo zastavo, gojenci Vajeniškega doma, ki so bili prav številno zastopani. Katoliško mladeniško društvo, Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov s svojim vcklstvora in zasebni nameščenci. Številno je bila zastopana Akademska zveza, kakor tudi katoliška akademska društva in katoliško akademsko starešinstvo. Za temi društvi so nosili bandero Naše ljube Gospe. Za njim pa so šle gojenke č. šolskih sester in Poselska zveza s praporom. Dolga je bila vrsta članov in članic Marijinih družb in raznih kongrega-cij, ki so pobožno molile. Sledilo je bandero presv. Rešnjega Telesa^ Za njim je šla dijaška Kongregacija pri oo. jezuitih, stolne dijaške kongregaeije. kongregacija »Zgodnje Danice«, moške Marijine družbe in stolna Vincencijeva konferenca. Prav lepo so bile zastopane narodne noše in dolga vrsta lepo oblečenih deklic in dečkov s cvetjem. Za temi so korakali Kr. Karabinerjt, za njimi pa kraljeva karabinerska godba, ki je igrala priložnostne skladbe. Za godbo so korakala zastopstva stanovskih zbornic in drugih javnih korporacij, ravnatelji in profesorji srednjih, meščanskih in strokovnih šol. Ravnateljstvo pošte in telegrafa in ravnateljstvo železnic so zastopali njuni predstavniki. Prav tako je bila zastopana poštna hranilnica, finančno ravnateljstvo in mestna kontrola, državno tožilstvo, apelacijsko sodišče, akademski senat in številni univerzitetni profesorji. Za temi je šel sosvet Ljubljanske pokrajine, mestni župan z več občinskimi možmi. Pred Najsvetejšim, ki ga je nosil prevzv. škof dr. Gregorij Rožman v spremstvu stolnih kanonikov, je šla ljubljanska oil ............... -.tarna mladina in duhovščina. Pevski zbor bo-goslovcev je pri vsakem blagoslovu ubrano prepeval obredne pesmi. Za Najsvetejšim sta šla Visoki Komisar Eksc. K mi 1 i o Grazioli in Kksc. armadni poveljnik general Robotti z drugimi visokimi predstavniki vojske in stranke. Tako številno zastopstvo vojaških in civilnih oblasti je na občinstvo naredilo najlepši vtis. številni verniki so zaključili dolgo iu lepo procesijo. ^ fientpeterska procesija je vsako leto ena najlepših in največjih v Ljubljani. Tudi letos je bilo tako. Procesija se je pričela ob sedmi uri ter je krenila po Sv. Petra cesti v Fiignerjevo ulico, čez most na Poljansko cesto, kjer je bil pri Joze-fišču prvi blagoslov. Pred Perdanom na Krekovem trgu je bil drugi blagoslov, od tod se je obrnila procesija čez Zmajski most, po Resljevi cesti in Komenskega ulici na Vidovdansko cesto. Pred zavetiščem sv. Jožefa je bil tretji blagoslov. Od zavetišča je šla procesija mimo cerkve Srca Jezusovega in vojašnice v Prisojno ulico ter na Jegli-čevo cesto. Na križišču Jegličeve in Šmartinske ceste je bil četrti blagoslov, po katerem se je procesija po Jegličevi cesti vrnila nazaj v cerkev. Igrala je godba s Kodeljevega. Vse ceste in ulice, po katerih se je procesija razvijala, so bile slavnostno okrašene in razsvetljene. V Trnovem se je pričela procesija ob pol 7. Trnovčani pravijo, da takega števila ljudi še ni bilo pri njih nobeno leto v telovski procesiji, kakor letos. Zelo lepo so bile zastopane zlasti narodne noše. Čez Karunovo ulico, kjer je bil prvi blagoslov, je šla procesija v Švabičevo ulico ter na Trnovski pristan, v Cerkveni ulici pa je bi! drugi blagoslov; nato je krenila po Krakovskem Narobe svet V prejšnjih, pa tudi še v sedanjih dneh so imeli no skrbstvenih urudili razne podatke družin, po katerih je znano, da je mož brez dela in da vodi gospodinjstvo, žena pa ima kak zaslužek, bodisi v kaki tvorniii ali pu kje drugje. No vsak način je mnogo družin, kjer so delav-sko-sočinlne razmere vprav narobe obrnjene. Nekdo jc zapisal: »Kaj to pomeni zu narod, če družinski oče, ali recimo kur — mnogo moških — ,praznuje* in je brezposeln, n matere, žene, delajo, U bomo v celoti spoznali, ko se bodo tozadevni učinki nekoč v jasni luči pokazali.« Stojimo pred vprašanjem: Ali je moči spraviti v sklad koristi (s pogledom na ves narod), ki jih je tak razvoj ustvaril, z neznanskimi negativnimi učinki, kakršni so se družabno pokazali zlasti na področju družine? Razumljivo je, če se ženske kot posamezne osebe branijo očitkov, češ da bi ne sinele biti javno zaposlene. Toda stvnr postane drugačna, če jo pogledamo z gledišča nu celotnost kukega narodu. Ženskam brez dvoma ne more biti vseeno, kakšno usodo dajejo svojemu narodu, saj so slednjič žensko in otroci še najbolj prizadeti, če usoda naroda ni pravilna. Dekle ima brez dvoma več možnosti, da se no kak način s svojo zaposlenostjo pridruži kaki družini, kakor pa moški. Kak brezposelni, 18—25 letni moški je brez dvoma v družini bolj kot kamen spotike kot ženska, pa čeprav vsi dobro vedo, da svoje nezaposlenosti ni sam kriv. V mnogih primerih ne ve brezposelni moški prav nič, kaj bi počel, zlasti še tedaj, Č6 | je bil prej z dušo pri svojem poklicu in je bil I ves zasidran vanj. Ženske se morajo dokopati do tega, da bodo saine prišle do razrešitve tega vprašanja, saj ni smoter žensk In, da bi bile poklicno istovrstne z moškimi, ampak ta, da morajo moški spet toliko zaslužiti, da bodo mogle matere živeti svoji družini in svojim otrokom in da bodo spet lahko — ženske. V vseh tistih primerih, v katerih mož oskr« huje gospodinjstvo, medtem ko žena opruvljs delo v svoji službi, se domače ognjišče brez dvoma ohladi. Vse stanovanje bolj in bolj izgubljl pomen doma. Stanovanje se polagoma izmaliči v goli prostor za spanje. To so tudi tisto tla, kjer se poroja ženska, ki je brez ninterinskegu občutka. Žena, ki mori svojo družino z možem vred preživljati; žena ki jc večno sredi borbe za kruh; ki se »izgn-rovu« in je večno nevesele volje — le kako bi I tako ženo inogli še prisiliti, dn bi izvajala naloge, ki je zanje po božji volji ustvarjena? Veselje do otroka se izcimi v strah pred otrokom. Taka žena lahko dn se doma po službi še ukvarja z domačimi opravki in bo tudi storilu dolžnosti za družino. Vendar tu ne pride v poštev zgolj kuhn. Tudi domači pomenki in šivnttje oblek ji počasi spolzijo iz utrujenih rok, in vsa dela morajo slednjič prevzeti razne pralnice, šivilje, harvarnicc in podobno. Nastane krogotek ncblngostnnjn in zla, zakaj družina in doninče gospodarstvo so neskončno važne celice v celotnosti naroda, so »skrivnostne delavnice, ki se tesno dotikajo življenjskega vira*. Konec koncev spada ženska vendarle v hišo, vsaj tista ženska, ki naj bo otrokom blagodejna duša, ki naj pomaga, da se človeško cvetje razvije po najboljših močeh, ki nnj bo otrokom luč in sonce v nenadomestljivi materinski ljubezni. Zakaj v roknh matere so prav dobesedno usode, usode sreče in nesreče, blagoslova in prekletstva tako za posameznika kot za cele rodove. Tako velika je moč in oblast matere. Mi pa in naš čas prisilimo vprav te matere v neštetih primerih, da zapustijo svoj prostor, ki jim ga je Bog določil, in da zamenjajo svoje veliko poslanstvo z brezdušnim strojem, medtem ko se doma otroci jokajo in kličejo mater, krepke moževe roke pa počivajo v brezdelju ... ——— ll.iUJUUMIBB^aUlMJIMS]1;««^!^^^^ nasipu, po lepi širni Cojzovi in Emonski cesfi do Krakovske kapele (3. blagoslov), nao čez Mi r je po Groharjevi do mostu, kjer je bi! četrti blagoslov, potem pa po Dobrilovi v cerkev. Med procesijo je igrala rakovniška godba. Bežigrajska župnija je tudi nad vse slovesno praznovala včerajšnji praznik. Procesija je bila nad pol ure hoda dolga, zlasti veliko je pa bilo mladine. Začela se je ob tri četrt na 7, končala pa ob četrt na 10. Igrala je poštarska godba. V Šiški je župnija sv. Frančiška praznovala Telovo 7. zelo lepo procesijo, ki se je pričela ob pol 9, končala pa ob 11. V procesiji je igrala godba »Zarje«, za Najsvetejšim pa so šli zastopniki mestne občine, železniških ustanov in drugi odlični farani. Hiše so bile vse lepo okrašene, ulice, po katerih se je procesija pomikala, pa so bile zasenčene z brezovimi vejami. La celebrazione solenne deila festa Corpys Hmki II Corpus Domini b. stalo fesleggialo con grande solennita in tutta la provincia di Lubiana dove la tradizlone cattolica rifiorisce sotto la luce e la protezione di Roma. Almeno 300 processioni, commovcnli per la loro festosa semplicita popolare, hanno avulo luogo iu tutto il terrilnrio. Anehe nelle parrocchie della peri-feria di Lubiana i costumi, gli stendardi, Ie niu-siche cd i cori, la profusione del verde e dei fiori sono stali la niistica coreografica dei cor-tei. Attorno agli altari campeslri hanno soslato in preghiera iniponenti ttiasse di popolo. A Lubiana, dopo la messa solenne celcbrata al Duo- mo dal veseovo alla presenza delle autorita, un grande corteo religioso si e svolto per Ic strade cittadine ed a sostato in quattro punti della eittš, ricliiamando 1'intcra popolazione del ca-poluogo. L'A!to Comissario Lee. Grazioli, il Comandante del Corpo d'Armata l.cc. Generale Robotti, il Comandante del presidio Generale Arinundo, il Vicefcderale Console De Turris, il sindaco dr. Adlešič e le altre autorita locali hanno presenziato alla nirssa al Dnomo cd hanno poi parteeipato alla bene-dizione ed alla processione. Art. 9 (Circoscrizioni giudiziarie) Le parti del territorio che siano eomprese in circoscrizioni di giudici mandamentali, di tribunali o di'Corti d'appello, aventi sede fuori del territorio stesso, sono, rispettivamente, aggre-gate, con provvedimento del comandante delle truppe di occupazione, alla circoscrizione di giudici mandamentali, tribunali e corti di appel-lo esistenti nel territorio occupato. II eommandante predetto provvede, intesi i commissari civili competenti. L'ordinanza e pub-blicata mediante affissione negli albi comunali. Ar«. 10 (Uso della lingua italiana) Nelle circoscrizioni dei tribunali di Sussak, Sebenico, Spalato, Ragusa e Cattaro deve essere nsata la lingua italiana: 1" nei gludizi civili, per i provvedimenti del giudice, quando nelPatto introduttivo della lite o nelPistanza e stata usata detta lingua; 2" nei procedimenti penali, per il dibalti-mento e per i provvedimenti del giudice, quan-do 1'imputato ne fa richiesta. Ir. ogni caso. Ic parti c i difensori hanno facolta di usare, negli atti proccssuali, la lingua italiana • Art. 11 (Compclenza dei tribunali militari) Resta ferma In competenza dei tribunali militari italiani, ni sensi dcIPart. 4 del bando 24 aprile I94I-XIX. Agli stessi tribunali militari npparfiene la coenizione dei renti preveduti da bandi emnn-nati del terrilorio occupalo. Ari. 12 (Esecuzione di pene pecuniarie) Le condanne a pene pccuniarie, pronunziate dai tribunali militari nel territorio dcll'ex Regno di Jugoslavia occupato dalle Forze armate italiane, possono essere cšoguite mediante il ver-samento in dinari, secondo il rngguaglio tra la moneta italiana e quel!a avente corso legale nel territorio medesimo. Art. 17 (Ricorsi alla Corle suprema) Per il territorio indicato nelTarticolo precedente, la competenza gia spettante, ai termini delle leggi locali. alla Corte suprema e devoluta alle Corti d'appello di Spalato e di Podgorica per le impegnazioni dei provvedimenti emessi tribunali delle rispettive circoscrizioni, ed e drvela!« alla Corte suprema di eassazione italiana per le impegnazioni contro i provvedimenti delle predette Corti. CAPO III. Disposizioni varle. Art. 14 (Corso dei termini e delle preserizioni) A pnrtire dal 10 giugno I941-XIX, ripren-dono il Joro corso i termini legali o convenzio-nnli e le preserizioni, di cui e stata disposta la sospensione con 1'art. 3 del bando 24 aprile 1941-XIX. Art. 15 (Divieto di esportazione) E'vielola Pesportazione, senza la preventiva autorizzazionc del compelcnte commissario ci-vilc, dal terrilorio dell'ex Regno di Jngoslavia occupato dalle Forze nrinnte italiane. di qual-siasi rosa che ahhin interesse artistico, slorico, nrchcologico o pnlctnologico. Art. 16 (Pubblicazione) II presrnte bando e pubblirafo mediante in-serzione nelln Gazzetta Ufficiale del Regno. Esso e allrrsi nffisso negli albi comunali del terrilorio dell'ex Regno di Jugoslavia occupato dnlle Forze nrniate italiane. Dni Qunrtirr generale delle Forze armate addi 17 maggio 1941-XIX. MUSSOLINI novice Koledar Sobota, 14 .junija: Bazilii Veliki, škof in cerkveni učenik; Elizej, prerok; Marcijan, škof in mučcnec. Nedelja, 15. junija: 2. pobinkoštna; Vid, mučenec; Bernard Man tonski, sponavalec. • Evharistični kongres v USA. Iz Rima poročajo, da je sv. Oče imenoval kot svojega zastopnika na evhnri«tičnem kongresu za USA, ki bo v San Pavlu, Minnesota, kardinala Dou-ghertyja. — Javna dela v Julijski pokrajini. Višji svet za javna dela v Rimu je obravnaval naslednja javna dela v Julijski pokrajini: v Trstu: izprrmenjcn načrt za dela nove zgradbe tržaškega vseučilišča. Gorica: odloženi načrt najhitrejše zveze Videm—Tržič— Tr«t—Villa Orba—/agrrd. Reka: tri ljudske hiše v Reki, Tr/aška cesta. Piilj: konzorcij za bonifikacijo v Istri, odsek Raša. Oddana bodo tudi tozadevna lionifikacijska dela. — Sprejemni izpiti na drž. klasični' gimnaziji v Ljubljani bodo v sredo 25. junija ob R v II. nadstropju I. drž. moške gimnazije v Vegovi ulici. Prošnje bo sprejemal ravnatelj v svoji pisarni v 1. nadstr. klasične gimnazije v Tomanovi ulici 8 dne 23. in 24. junija od 8 dalje. Kolkovane morajo biti s kolkom za 10 din, priložiti pa jim je treba rojstni list ali družinsko knjižico ter spričevalo o dovršeni ljudski šoli, šolski izkazi in druga letna spričevala ne veljajo. L3UBL3ANSKI KINEMATOGRAFI _Predstave ob 16«, 19. in 21. nr)_ Največji zgodovinski veleiilm ALCAZAR Mlreille Balin — Fosco Giachetti Vsi naši filmi v celoti a slovenskimi napisil Kino Matica, t • I • i o n 22-41 • Danes premiera čudežni studenec Vesela in 7nhn»n» filmska komedija. VIvi Qiol, Antonio Centa, Oarlo Lombardl. Kino Sloga. Itlclon 27-30 Film sodobne aktualnosti Vojna na zapadu Film je v celoti opremljen z napisil Kino Union, telefon 2 2-21 (pred sodno palačo prvi blagoslov), Tyrševa (Dunajska) cesta, šelenburgova ulica (pred i spomenikom sv. Trojice drugi blagoslov), Kon- gresni Irg, Gradišče, Cesta 29. oktobra (Rimska cesta) Napoleonov trg (pred spomenikom fi — Rodbina Gruden iz Topnskegn sporoča svojim v Idriji, da so vsi živi in zdravi kot tudi v Zagrebu. Obenem prosi za poizvedbo o rodbini učitelja Vončine iz Črne pri Prevaljah. — Opozorilo! Sodniki in državni tožilci ter sodniški pripravniki, ki so zaradi nastalih razmer prispeli v Ljubljano, se vabijo, da se takoj (najkasneje pa no sobote 14. t. m.) zglase pri predsedniku Društva sodnikov, odnosno v sobi št. 123 od II —12. Prijave so obvezne za vse pripravnike sodniškega stanu, neglede na to, ali so člani navedenega društva ali ne. — Izlet na Turjak. Blizu Turjaka, na griču med zelenimi smrekami, bo 22. junija pri Svetem Ahaciju zgodovinsko žcgnanje v spomin na krščansko zmago nad T urki pri Sisku leta 1393. Že pred mnogimi leti so izletniki nn ta dan radi irihajali na goro k Sv. Ahaciju. posebno Ljub-jančani. Na dan sv. Ahacija 22. junija 1393 so prinesli kranjski vojaki Andreju Turjaškemu truplo Hasana paše, ki je utonil v Kolpi, in dragocen zlati plašč, lz plašča so potem napravili dragocen masni plašč, ki se je rabil vsako leto na dan sv. Ahacija v spomin zmage nad Turki. Turjaški grofje so v spomin zmage dali zidati cerkev na razglednem vrhu. Cerkev sama na sebi hrani mnogo zgodovinskega zanimanja, cerkvene stopnice še kažejo konjske podkve iz turških časov. Na levi strani je turški grb. v zidu je kamnita plošča s turškimi napisi, ker sta pod cerkvijo pokopana dva turška viteza iz leta 1328. Ko si ogledamo zgodovinske stvari Sv. Ahacija, se na Turjaku malo oflpočijrmo pri starem županu v gostilnici Ahac. Vsak izletnik si lahko ogleda rojstni grad, kjer so se rodili zmagovalci Turkov. — Anton Pri-tekelj. — Javna zahvala. Uprava občine Tg pri Ljubljani se tem potom v imenu oškodovancev po požaru, ki je izbruhnil na Igu 13. maja 1941. javno zahvaljuje za dobrodelno akcijo nabiranja denarnih darov. Iskreno se zahvaljujemo upravam vseli ljubljanskih dnevnikov za izkazano pozornost ter zbiranja darov, prav posebno hvaležnost pa izrekamo našemu domačinu g. rlr. Zupančiču Tonetu /a tako uspešno organizirano pomoč, kakor tudi vsem darovalcem. Iskrena hvala tudi vsem sodelujočim gasilcem ljubljanske poklicne in prostovoljne črte, četi na Lavrici ter domačim gasilcem, ki so z največjim naporom požar uspešno omejili ter na ta način rešili pre^žni del ogroženega Iga pred nastalim požarom. Vsem orav lepa hvala! — Občina Ig. Ljubljana Procesija sv. Rsš. Telesa pri oo. frančiškanih v nedeljo, dne 15. junija: Ob 7 slovesna sv. maša. (Zaradi razvrstitve procesije bo pri stranskem oltarju ob 7 tudi tiha sv. maša) Ob 8 bo procesija, ki se bo razvrstila po sledečem redu: I. župnijsko bandero, 2. Godba »Sloge«, 3. Krančiškovi križarji, 4. marijaniški gojenci z zastavo, 3. dekliška Marijina kongre-gacija z zastavo, 6. Marijina kongregacija za gospe. 7. veliki križarji s praporom. 8. tretji red s praporom. 9 gospe jn gospodične s svečami, 10. uršulinski Marijin vrtec s praporom. II. Belo oblečene deklice, 12. Dve mali banderci. 13. velike Klarice. 14. dečki in deklice s cvetlicami. 13. Narodne noše, 16. vojaška godba, 17. Sestrice sv. Klare. 18. samostanska družina in duhovščina z Najsvetejšim. 19. zastopniki župnije, Vincencijeve in Lli/abetne konference itd., ter ostali verniki. Procesija se bo pomikala po sledečih ulicah: Miklošičeva cesta, Tavčarjeva ulica tretji blagoslov), Vegova ulica, VVolfova ulica, i j in trg (četrti blagoslov). Darovanje sveč. Da ne bo pri daro- vanju sveč nereda, bodo otroci oddali svoje sveče takoj pri dohodu v cerkev (ne da bi čakali zadnji blagoslov) v lopi pri izhodu proti hotelu Union. — Odrasle pa prosimo, da bi počakali zadnji blagoslov v cerkvi; nakar bo darovanje sveč pri velikem oltarju. Sv. maše se bodo darovale: ob 5, 5.30, 6, 6.30, 7, 7.30, 8.30, 9 in 10; predzadnja sv. maša bo takoj po procesiji in zadnja ob II. Popoldne ob 4 bo mesečni shod III, reda. Praznovanje sv. Reš. Telesa pri Sv. Družini v Mostah v nedeljo, dne 15. junija: Ob pol šestih sv. maša. Ob 7 slovesna sveta maša, po sv. maši se začne procesija, ki gre iz cerkve na šušteršičevo, Slnpničarjevo ulico, Zaloško cesto. Pred osnovno šolo prvi blagoslov. Z Zaloške ceste gre procesija v Društveno ulico. Pol ježami, viadukt, v Tovarniško ulico. Na križišču Središke in Tovarniške ulice drugi blagoslov. Iz Tovarniške ulice v Koroš-čevo in Bazoviško ulico. Pred meščansko.šolo tretji blagoslov. Po tem blagoslovu gre šolska mladina v cerkev, kjer je zanjo sv. maša. Nato se pomika procesija po Pokopališki v Predo-vičevo, Zakotnikovo in Marcnčičevo ulico- Pred karmoličansko cerkvijo četrti blagoslov. Od tam se vrne po Zaloški cesti, Slapničarjevi in Ciglnrjevi ulici nazaj v cerkev. Po prihodu v cerkev jo blagoslov in takoj sv. maša pri stranskem oltarju. Istočasno pri velikem oltarju darovanje za sveče in druge cerkvene potrebščine. Sveče borlo na razpolago v soboto popoldne od 2 do 9 zvečer in v nedeljo zjutaraj od pol šestih do začetka procesije. Ob It običajna sv. maša. Vse hišne posestnike in stanovalce ob ulicah. po katerih se bo pomikal aprocesija, prosimo, da v čast presv. Rešnjemu Telesu okrase hiše in razsvetlo okna. Vrstni red: 1. križ; 2. veliko bandero; 3. možje in fantje: 4. gojenci banovinskega vzgojevališča: 3. mladina vvestfalskih Slovencev; 6. dečki in deklice ljudske šole; 7. dečki in deklice meščanske šole; 8. redovnice: 9. spominsko bandero; 10. belooblečene deklice; II. prosvetno društvo Moste in Zelena jama: a) Aio^ki - člani, b) ženske članice: 12. Marij;na družba deklet; t3. Marijina družba žena: 14. godba: 15. narodne noše: 16. pevci; 17. Mala bandera; 18. Otroci, ki potresajo; 19. Mini-strantje: 20. duhovščina z Najsvetejšim; 21. ključarja, zastopniki oblasti in uradov; 22. ostalo ženstvo. • 1 Kongregacija za gospodične učiteljice in kongregncija za gospodične pri sv. Jožefu v Ljubljani1. Zaradi procesij sv. Rešnjega Telesa odpade v nedeljo, 15. t. m. sv. maša in skupno sv. obhajilo. V ponedeljek, 16. t. m. bo zadnji sestanek v tem šolskem letu: ob pol sedmih slovesen shod, obnovitev posvečenja presv. Srcu Jezusovemu in darovanje. V torek, 17. t. m. bo ob pol sedmih zjutraj sv. maša zadušnica za našo drago pokojno sosestro gdč. Lucijo T r a m p u š. I Na Viču praznu je danes 50 letnico življenja g. Sojar Anton, posestnik in cerkovnik viške pokopališke cerkve. Med redkimi kmet-skimi gospodar ji v Ljubljani je jubilant vedno poleg težkega dela na polju imel še čas za opravljanje drugih javnih funkcij kjer koli in kadar je bilo treba. Viški občinski svet je imel v njem dobrega in preudarnega svetovalca. Mod sosedi in znanci velja za dobrega gospodarja. Poleg skrbi za številno družino, saj živi 8 otrok, pa je oskrboval od očetove smrti dalje viško pokopališče, ki mu tudi nalaga veliko dela in skrbi in ki je res vzorno urejeno. Skratka, g. Sojarju, ki je bil vedno zaveden in neustrašen ter zvest prijatelj našega lista, želimo še mnogo let v korist družine ter viške javnosti. 1 Pevke in pevci! Jutri zaradi procesije ne bomo peli pri akad. službi božji pri oo. frančiškanih; kljub temu pa bo drevi ob 6. pevska vaja. Zaradi važnosti se prav vsi udeležite te vaje kar mogoče točno. 1 Prihodnji koncert Glasbene Matice ljubljanske, ki bo v ponedeljek 16. t. m. ob 20.13 v veliki unionski dvorani, prinaša skoraj izključno le dela domačih skladateljev, razen italijanskega predklnsičnega mojstra DftlPAbaca. Vstopnice so v predprodaji v Knjigarni Glasbene Matice. I Mestno zdravniško dežurno službo bo od sobote od 20 do ponedeljka do 8 opravljala mest. zdrav. dr. Žitko Jožica, 1'leteršnikova ulica 13-1. telefon 47-64. I Uslužbenci tvrdke Horvat in Comp. v Ljubljani so darovali društvu Rdečega križa — odseku za socialno pomoč — 230 din namesto venca na grob pokojnega g. A. Hribarja. Iskrena hvala. V isti namen je daroval g. Peter Ker-šič, predsednik okrožnega sodišča v Ljubljani, 300 din namesto cvetja na grob pokojnega g. Joška Pogačnika. 1 Učenjak je naslov Detelove veseloigre v 3 dejanjih, v kateri bo igral Jan naslovno vlogo. Pisatelj je pokazal na satiričen in zelo hu-moren način, kam privede mladega učenjaka mehanično uporabljanje frenologije. Za gledališko občinstvo, ki ljubi neproblematične igre, ki jim je glavni namen razvedrilo in smeh, je igra kakor nalašč ustvarjena. Živahni odziv, ki ga ima pri občinstvu, je najboljši dokaz, knko ugaja. Predstava v Soboto ob 19.30 bo za abo-nente reda B. 1 »Vin mala*. Po svojem slovečem romanu je sestavil John Knittl dramatizacijo, ki jo je prevedel in zrežiral Peter Nfalec. V ponedeljek 16. t. m. bodo igrali slovenski mariborski igralci prvič to delo v naši Drami. Bralci epično in dramatsko razgibanega romana, prav tako tisti, ki ga do sedaj še niso imeli priložnost brati, naj ne zamudijo obiska te v vsakem pogledu svojevrstne predstave. 1 Snov, ki je zadohila po Cervantesovem delu svetoven sloves, je njegov >Don Kihot«. Tn snov ie zamikala najrazličnejše skladatelje v glasbeno oblikovanje. Med njimi so bili: Kienzl, Beer AVallbrun, Franz Liszt in končno Massenet, katerega opus je ohranil trajno veljavo. Libreto podaja dogodivščine romantika in idealista, viteza Kiliota in njegovega realno vdanega sluga Sanča Panse. Naslovno partijo bo pel Primožič, partijo Sanča Panse Betetto, Dulciuejo pa Kogejeva. Gledališče Drama: Začetek ob 19.30. sobota, 14. junija: »Učenjak«. Red B. Nedelja. 15. junija: »Bog z vami, mlada leta!« izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Ponedeljek, 16. junija: »Via mala.« Znižane cene od 20 din navzdol. Igrala bo skupina mariborskih slovenskih igralcev. Opera: Začetek ob 19. Sobota, 14. junija: »Don Kihot«. Red A. Nedelja, 15. jun.: »Faust«. Izven. Mrakovo gledališče Frančiškanska dvorana. Sobota, 14. t. m. ob 20 »Sinovi Starega Rimljana«. Globoko zni-ŽBne cene. Blagajna pred dvorano posluje dnevno od 10 do 13 in od 15 do 17. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, GosposVetska cesta 10, in mr. Bohinc ded., Rimska cesta 3t Novo mesto Koncertni in recitacijski večer. V četrtek 19. junija ob 20 bo v Prosvetnem domu Slavko Lukman pel skladbe Luccinija, Verdija, Papi-nija itd., režiser Jože Borko bo recitira! Prešernove, Župančičeve, Gregorčičeve i. dr. pesmi, gdč. Erika Špec, ki bo spremljala g. Luk-mana, bo pa tudi sama zaigrala na klavirju skladbe Mozarta in Griega. Iz Spodnje štajersk Drago življenje. Na mariborskem trgu 6tane kozliček 200 din, včasih je stal 50 din. Petelin stane 100 din, malo pišče, da ga enkrat de-neš v usta, 50 din. Meso in mast se prodajata pod roko po visokih cenah, kg govedine po 70 din. Mleka mlekarice ne smejo nositi več na dom, temveč ga kmetje prodajajo samo v mlekarne, kjer posnamejo maslo, prazno mleko pa potem oddajajo mlekarne strankam V Mariboru jc zmanjkalo vrčev in loncev za mleko, ker so si jih morali nabaviti stanovalci, da hodijo z njimi v mlekarne po mleko. Meščani, ki imajo posestva, ne dobe živilskih kart. Mestni preskrbovalni urad v Mariboru je pozval vse meščane, ki so lastniki ali najemniki posestev, da se mu prijavijo. Taki meščani namreč ne bodo dobili kart za živila. Stroga kontrola za avtomobilske vožnje. Oblast je izdala opozorilo lastnikom avtomobilov, ki so dobili dovoljenje za uporabljanje vozil, da smejo izvrševati samo takšne vožnje, ki so v občo korist, ne smejo pa se voziti za zabavo. Zaradi tega so dobile vse policijske postaje nalogo, da vršijo cestno kontrola. Pisemski promet med Sp. štajersko in Hrvatsko je v obeh smereh odprt, toda 6amo za pisemsko pošto, časopisi in revije pa se lahko pošiljajo kot posamezne tiskovine. Oddajanje pošte v nabiralnike je prepovedano, prav tako nalepljanje znamk na pisma. Vsa pisma se morajo osebno izročiti na poštnem uradu odprta, vročilee pa se mora izkazati z uradno legitimacijo, ki je opremljena s sliko. Iz Hrvatske Gospodarsko ministrstvo je odredilo, da bodo najstrožje kaznovani vsi tisti, ki bi prebivalstvu ali vojakom, ki pripadajo prijateljskim armadam, prodajali blago po višjih cenah, kakor so določene. »Novi list« piše o razvoju Italije na avtark-ičnem polju. Fašistična Italija je pod vodstvom svojega velikega Duceja v desetih letih spremenila vse panoge svojega gospodarstva, predvsem poljedelstvo in rudarstvo. Duce je z izrednim razumevanjem za vse probleme dosegel, da se je gmotni položaj Italije dvignil kakor še nikoli prej in ji je zagotovil zadostno odpornost tudi v najtežjih trenotkih sedanje vojne. List zaključuje: Neutrudljiv, delaven in vztrajen italijanski narod, katerega je Duce socialno organiziral, gre nasproti cvetoči bodočnosti in bo vzor drugim narodom. Tudi Hrvatje, prijatelji in zavezniki Italije, bomo našli možnost, da se okoristimo in naučimo ob poizkusih in velikih uspehih Fašistične Italije. Klirinški sporazum med Hrvatsko in Nemčijo je stopil v veljavo dne 10. junija. Trgovinska pogajanja med Hrvatsko in Madžarsko. V Zagreb je dešla madžarska delegacija za trgovinska pogajanja s Hrvatsko. Madžarsko delegacijo vodi minister Nicol, hrvatsko pa od-delni načelnik trgovin, ministrstva dr. Lamer. Ujetniki iz Italije prihajajo. V Karlovec je prispela skupina hrvatskih vojnih ujetnikov iz Italije: 35 častnikov, med njimi trije polkovniki, in 71 vojakov. Za pospeševanje turizma. V Zagrebu je bil ustanovljen hrvatski državni urad za turizem in potovanja. Donašalca-kolesarja za »Slovenca« Ih »Slovenski dom« sprejmemo za poštni okoliš Dobrunje (Sostro, Sp. Hrušica, Zadvor). Zglasiti se je v upravi »Slovenca«, Ljubljana, Kopitarjeva ulica štev. 6 Čudni ženitni običaji v Indiji Včasih so mnogo pisali o čudnih hindujskih otroških ženitvah, ki postajajo sedaj vedno redkejše. Res je sicer, da si mladenič še danes zelo zgodaj izbere svojo zaročenko, toda pred 16. ali 17. letom je ne vzame v hišo. Bili pa so primeri, da so se poročali celo otroci pred rojstvom. Oče še nerojenega otroka je v svoji kasti poiskal očeta še prav tako nerojenega otroka, pa sta sklenila zaroko. Seveda sta imela včasih smolo, če sta prišli na svet dve deklici ali pa dva dečka. Ko je bilo pri zaroki nerojenih otrok vse dogovorjeno, se je pričela svečana svatba 6e nerojenega ženina in nevesto sta predstavljali dve lutki Poroka je bila sklenjena pogojno. Ce sta bila otroka istega spola, sta morala pač. očeta fantkov poskrbeti za drugi nevesti, oziroma za druga ženina. V raznih pokrajinah južne Indije pa imajo drugačne običaje. Dekleta, sposobna za ženitev, zapro nekega dne v določeno kolibo. Okoli te kolibe stoje mladeniči, ki se žele poročiti. Godci igrajo, mladeniči plešejo okoli kolibe. Na znamenje najstarejšega človeka v vasi se ustavijo. Vsi gredo proti kolibi, iz katere mole dekleta bambusove palice. Vsak prime eno teh palic in dekle na drugi strani palice postane njegova žena. Ljubezen je sicer muhasta in vsi niso zadovoljni s to izbiro, toda navada je sveta in vsakdo se je mora držati. V neki drugi indijski deželi .imajo zopet drugačno navado. Tam mora mladi mož dokazati svojo moč. Na obeh straneh ob vhodu v hišo. določeno zn svatbo, vsade dve debeli banani. Dekle dš fantu meč in če banane z enim mahom ne odseka, ga ima pravico odkloniti. Ce se Indijec večkrat ženi, mora zelo paziti na tretjo ženo, ker po ljudskem mnenju tretji zakon ne traja dolgo. Radio v službi kemije Pred nedavnim smo čitali v strokovnih listib tole zanimivost: Določeno količino mesa so razdelili na dva enaka dela. Meso so dali nato v dve škatljici, ki so ju herinetično zaprli, Škatljici sta bili v dveh sobah, popolnoma enako toplih. Eni škatljici so vsak dan po četrt ure igrali s harmoniko. Po treh dneh so obe škatljici odprli. Meso, ki je »poslušalo godbo«, je bilo čisto sveže, meso v drugi škatljici pa se je začelo že kvariti. Ta poizkus je naredil neki kemik. Prišel je namreč do zaključka, da nihanje zraka, ki ga povzroča glasba, preprečuje delovanje škodljivih nvkrobov. V tem je nekaj resnice. Točno namreč vemo, da imajo ultrazvočni glasovi abiotična svojstva, to se pravi, da ovirajo življenje. Kar se nam danes zdi smešno, lahko postane jutri nekaj vsakdanjega. Mogoče bomo lahko kmalu zamenjali ledenice z glasbili. To bo k-orislno in ugodno, zlasti če bomo konser-virali življenjske potrebščine s pomočjo radia... Jej zelje — In doživiš 100 let Kdor jč zelje, lahko postane 100 let star! Tole je sklep, ki so ga dognali na podlagi raznih poskusov, trije ameriški visokošolski profesorji z univerze Oliio. Prišli so pa do tega dognanja vprav zaradi proučevanja raznih vitaminov in sicer pred« vsem zaradi vitamina D, ki da je neobhodno potreben za tako visoko starost in ki ga največ vsebujejo zeljnate gla — 1*2.311 Poročila v slovenščini - 12.45 Slovenska glasba, 18 Napoved čnsa in poročila — 18.15 Uradno vojno poročilo v slovenščini — 18.17 Orkestralna glasba — 14 Toročila — 14.14 Orkester Strappini — 14.4,1 Poročila v sloVeil5iM.nl — 17.15 Nove plošče CETHA — 15.30 Poročiila v slovenščini — 19.4.5 Slovenska glasba — M Napoved časa in poročila — 20.20 Komentar k dnevnim dogodkom v slovenščini — 20.30 AIAR-jeva opera Musogrskl.iov «,Boris Godnnov. V odmorih slovenska glasba, po operi poročila v slovenščini. Italijanščina brez učitelja 37 Ne smem mimo dejstva, da bo tega ali onega med vami osupnila tale primerjava: sono tormentato — ho tormentato. Kako je s tem? Prvo je sedanji čas pasiva ali trpnega načina (»mučen sem zdaj«), drugo je sestavljeni pretekli čas aktiva ali tvornega načina (»mučil sem koga«). Tudi se komu zdi čudna tale oblik&i sono stato tormentato, kjer imamo kar dva pretekla deležnika! Obliko je treba brž razdeliti v njena dva sestavna dela: sono stato (= sestavljeni pretekli čas glagola essere) in tormentato pretekli deležnik glagola tormentare), oboje skupaj pa da sestavljeni pretekli čas pasiva: 6em bil mučen (— mučili so me). »Kdo muči?« Tisti, k I koga muči, ali tisto, kar koga muči, oznamenjuje Italijan v pasivu s predlogom DA: sono tormentato dali' (da + Ia 3= dalla) in-sonni* Nekaj stavkov nam bo pokazalo praktično uporabo pasiva ali trpnega načina: II ladro h stato condannito a un 4nno di pri-gione. II viaggiatčre č stato trovato senza hi-gličtto. fi stato pagato il conlo? Qu6sto libro non pu6 6sser lodato. Molti nemici sono stati uccisi nella bataglia. Sono stito salutato da un signore che non conosco. Je mož, ljubljen od vseh. Mesto je bilo razdejano od letal. -Njihova hiša je bila razdejana od požara, toda bo kmalu spet sezidana. Marljivi šolarji bodo pohvaljeni od svoiib {=: njihovih) učiteljev, Trgovci, ki prekršijo odredbe, so ko-znovani. (Opomba — Slovenski stavki so sestavljeni zaradi vaje Naj se zato, prosim, nihče ne spotika nad paslvom v njih!) La prigidne — zapor, ječa condannare — obsoditi il viaggiat6re — potnik trovare — najti pagare — plačati il cčnto — račun uccisi — part. pasa. ucciso glagol uccidera — ub;ti la battsiglia — bitka salutare — pozdraviti amare — ljubiti distriitto — part. pasa. glagol distrtfggerre — razdeiati il velivolo — letalo 1'incendio m. — požar riedificare — spet sezidati trasgredir« (io trasgredisco) — prekršiti, prekoračiti l'6rdine ra. — odredba, ukaz punire (io puniaco) — kaznovati, nart. pas-sato punito. 020153532353000289232323482323484848532353484823482323535348234848482323534823 Otroški podlistek 17 Bozene Nemcove 0 žar-ptici In morski deklici neki vasi sta živela v davnih časih dva zakonca, ki nista imela otrok. Bila sta poštena, toda uboga. Pa čeprav sta bila ubožna, sta si vendarle želela, da bi jima Gospod Bog poslal otroka. In uslišal je Gospod Bog njuno prošnjo ter je žena kmalu porodila zdravega sinčka. Šel je tedaj mož iskat botra, toda ker sta bila siromašna, nista dobila nikogar, ki bi hotel biti sinu krstni boter. Hudo mu je bilo zaradi tega ter se je žalosten vračal domov. Tedaj pa sreča že blizu svoje hišice berača. »Zakaj si tako žalosten, človek božji?« ga je vprašal berač. »Kako naj bi ne bil žalosten, ko pa ne morem dobiti botra za sinčka, ki mi ga je povila žena,« je odvrnil oče. »No, jaz sem res samo berač, toda če ti je všeč, ti rad grem za botra. Ne morem pa fantu več dati kakor petak.« »Ničesar ne prosim od botra, samo da mi drži sinčka pri krstu.« »No, kar domov stopi po fanta, jaz te bom pa čakal pred cerkvijo,« je rekel berač. Mož je šel domov ter se takoj pobahal pred ženo, da ima botra, Vzela sta torej sinka in šla z njim h krstu. Krstili so ga na ime Jenik. Stari berač, ki mu je botroval, mu je za spomin zavezal v robec petak, blagoslovil kumče in izginil. Starša sta shranila petak ter sklenila, da tudi v največji sili ne bosta segla po njem. Odkar pa je Jenik prišel k hiši, so bili vsi koti polni božjega blagoslova ter se je staršem godilo dobro, Jenik je rastel kakor iz vode ter je postajal vsak dan lepši fant. Starša sta imela z vsakim dnem večje veselje z njim. Čeprav pa je Jenik svoja roditelja ljubil nad vse, ga je vendar z leti, ko je dorastel, nekaj nepremagljivega vabilo v svet. »Draga roditelja!« je rekel nekega dne, »Dovolj dolgo sta me redila, dosti močan sem ie, da lahko skrbim sam zase. Prosim vaju, pustita me v svet, rad bi ga spoznal.« Jenikova roditelja sta nerada slišala to prošnjo ter sta sina jokaje pregovarjala, naj ne odhaja. »Ah, ne jokajte, ne bojte se, dragi starši, saj se bom čez eno ali dve leti zopet vrnil nazaj in bom ca vaju skrbel v vajini starosti,« ju je tolažil Jenik. Ko sta starša videla, da je vse pregovarjanje zaman, sta mu pustila prosto voljo ter mu počasi vse potrebno pripravila za na pot. Ko pa sta se posvetovala, kaj naj mu dasta na pot, se je nenadoma prikazal med vrati star človek, ki je držal za uzdo krasnega konja, in vprašal: »Kupite konja?« »Koliko hočeš zanj?« je vprašal oče. »Petak!« je odgovoril starec. »Glej, Jenik! Kupi si ga za svoj krstni petak,« je rekel oče, hitro je stopil po hranjeni denar in ga dal Jeniku. Jenik je z veseljem zamenjal petak za krasnega konja. Starec pa je takoj izginil. Tako je Jenik prišel do konja, ki mu je bil v veliko veselje. Ko ga je nakrmil in pripravil, se je poslovil od svojih staršev, sedel na iskrega konja in ga brez oklevanja pognal v svet. Ko pa sta bila že daleč od doma in sta šla čez zeleno loko, je nenadoma spregovoril konjič in rekel Jeniku: »Pazi dobro, ob kaj bom zadel, ko se bom spotaknili« Čudno se je zdelo Jeniku, da konj govori, toda preden mu je mogel kaj reči, se je konjič spotaknil, na tleh se je zablestel plamenček. Ko pa je Jenik pogledal bliže, je videl, da ni bil plamenček, temveč zlato pero. »Ali naj ga poberem?« je vprašal Jenik konjiča. »Vzemi ga. Je pero iz krila Žar-ptice in ga dobro spravi. Najprej te bo vodilo k hudemu, potem pa k dobremu,« je odgovoril konjič. Jenik je pobral pero, zavil ga v belo rutico in ga skril za nedra. Šla sta dalje in prišla v kraljevsko mesto. Dirjala sta mimo kraljevskega gradu. Z okna je gledal kralj. Ko je videl na konju lepega mladeniča, je zaklical za njim, naj počaka, in ga vprašal, kam jezdi. (Nadaljevanje sledi.) KULTURNI OBZORNIK I. Mrak: »Sinovi starega Rimljana« Mrakovo gledališče, kakor se imenuje skupina i igralcev diletantov, ki pod avtorjevim vodstvom skuša tolmačiti njegova dramatska dela, je uprizorilo v četrtek 5. junija v Frančiškanski dvorani najnovejše pisateljevo delo, tragedijo v petih slikah z naslovom »Sinovi starega Rimljana«. Gledališka dvorana, v kateri je deseto odru namenjeno delo Ivana Mraka doživelo 6vojo krstno predstavo, :e bila ob tej priliki domala zasedena, kar je do-az velikega zanimanja, ki ga občinstvo kaže do podobnih prireditev vobče, posebej pa tudi književnika, čigar delo je deležno po eni strani skoraj neomejenega občudovanja, medtem ko je po drugi strani doživelo prav toliko podsmeha. Mimo teh kakor mimo onih je treba presoditi resnično vrednost avtorjevega prizadevanja ter ugotoviti, v čem je njegovo delo dobro ali slabo. Pri tem ne gre toliko za uprizoritev, ki je bila v rokah diletantov, kolikor za Mrakovo književno delo samo po sebi. Tragedija »Sinovi starega Rimljana« je zamišljena kot drugi del trilogije »Rimljanov!«, kii naj bi zajela nekdanjo mogočnost in propad meščanske rodbine v našem obKolju. Prvi del z naslovom »Stari Rimljan« nam prikazuje usodo Rimljanovine do trenutka, ko se z očetovo smrtjo začno podirati temelji družine in posestva. Pričujoči drugi del »Sinovi 6tarega Rimljana« pa nam kaže nadaljevanje tega razpada. Oba dela sta tedaj zvezana ne le po srednjem motivu, ampak tudi po osebah. V drugem delu nastopata poleg treh Rimljanovih sinov, izmed katerih sta Rudi in Francelj iz prvega, a Ferdi iz drugega zakona, še nečakinja druge žene Zofka ter Ela, bivša natakarica in poznejša žena najstarejšega sina. Petero slik nam zapovrstjo prikazuje, kako se po mačehini smrti sestanejo otroci, med katerimi pa mi soglasja, zlasti ker starejši sin Rudi ne more trpeti ne »pankrta« Ferdija ne »prite-penke« Zofke, ki posredno pripomore, da vzame Rudi ne le v hišo, ampak tudi za ženo zloglasno Elo, ki je mačeha ni mogla videti. Sedaj mora iz hiše najprej Zofka, za njo pa tudi Ferdi in naposled še Fraincelj. Vsi so namreč na poti Eli, ki ne miruje prej, dokler ni pognala vseh, vrhu tega pa prisilila bolnega in pijači vdanega moža, da je prepisal posestvo nanjo. Pri tem se poslužuje raznih zvijač od hlinjene ljubezni in laži o otroku, ki da ga pričakuje, do zdražbe, ovadbe in putifarslva, s čimer popolnoma odtuji brate, a sebi vendar ne pomaga, kajti ob smrti Rudija, ki ga zlomijo ietika,. pijača in notranji nered, izvemo, da tudi Rimljanovine ni več. Razen tega, da sta obe drami glede na osnovni motiv zamišljeni dobro, 6ta tudi snovno sprejemljivejši mimo večine Mrakovih dosedanjih poizkusov in to ju v največji meri približuje splošnemu. razumevanju. To je prvo, kar je treba poudariti tudi pri »Sinovih starega Rimljana«. Vrhu tega ni nobenega dvoma, da podžiga radovednost in zanimanje občinstva tudi avtorjeva izjava, češ da pričujoči drami predstavljata usodo njegove očetne hiše, in ta avtobiografski poudarek je očitno tudi, zanj največjega pomena; to potrjuje avtorjeva izjava, češ da je boj za resnico njegova edina umetniška dogma. Gotovo nimamo vzroka, da bi dvomili o tem, da je zgodba, kakor nam jo prikazuje Ivan Mrak, resnična in »tragična«, kakor pravimo v vsakdanjem življenju. Toda prav tu se nam vsiljuje načeltio vprašanje, ali je življenjsko tragično zaradi svoje krute resničnosti samo zaradi tega žc tudi umetniško tragično. Jasno je, da moramo naziratije takšnega poceni »realizma« odkloniti, kajti čemu bi bila spričo številnosti tako imenovanih življenjskih tragedij človeštvu potrebna, postavim, Sofokej ali Shakespeare? To vprašanje pa sem postavil zaradi tega. ker se mi močno zdi, da se tudi Mrak, vsaj kot oblikovalec, ne zaveda dovolj jasno razlike med tragedijami, kakor jih poznamo iz življenja, pa med tragedijami, ki jim pripisujemo značaj umetniških stvaritev. Ta avtorjev odnos do prikazane snovi je tudi vzrok, da njegova igra ni tipična podoba meščanskega propada v našem okolju, ampak individualna drama določene družine. Poglavitna napaka pričujočega dela pa je v tem, da je avlor podal v glavnem samo jx>tek propada te rodbine, medtem ko nam tistih duhovnih vzrokov in gibal, ki tvorijo jedro tragedije, ni znal prikazati. Ostal je kronist mučnih dogodkov, ni pa se povzpel do oblikovalca tragedije. Kdor ne pozna prvega dela, stežka sledi, kajti pričujoči del se zlasti v izredno dolgi prvi sliki vse preveč opira na dogodke iz »Starega Rimljana«, ki naj razlože, kar bi moralo biti jasno iz dejanja samega. Tega je sploh premalo in vn.inrej vidni dogodki ne nudijo prave somernosti dolgim razgovorom. Dobro je zadeta atmostfera hiše, v kateri vladajo večni prepiri, zmerjanja, 6umničenja, a ta neznosni direndaj še ni tragična neurejenost, ki naj pripelje to očiščenje. S tega vidika je Mrakovo delo silno neurejeno in motno tako v osrednjem sporu kakor v značajih. Za kaj prav za prav gre? Ali je hotel avtor pokazati nasprotje med očetom, ki je bil po Ferdi-jevih besedah mož, in sinom, ki ga razjedata bolezen duha in telesa, da ni zmožen življenja'? Ali gre za spor med najstarejšim, ki hoče biti ugleden gospodar, kakor je bil oče, in je zato ljubosumen na brata in sestrično, čeprav so hišo prisodili njemu? Ali gre za rešitev doma ali za ohranitev tistih dobrih si, ki so ga zapustile, da se sedaj vse ruši? ln čemu naslov »Sinovi starega Rimljana«, ko pa so skoraj vsi po vrsti slabiči in lutke in je edina dejalna sila v tej drami poleg vzrokov, ki nam ostanejo skriti, gospodovalna bla? Toda kakor Rudi tudi ona ni jasna podoba. Po vsem, kar počenja, ne vemo prav, ali naj predstavlja tragično ali celo demonsko bitje, ali pa je samo povprečna ženska, ki sledi svojemu sebičnemu nagonu. O tem zadnjem priča V6e njeno ravnanje; ali ni rovarila proti Rudijevim sorodnikom iz osebnih koristi, ali ni lagala o otroku zato, da bi mož nanjo prepisal posestvo? Kljub temu izvemo na koncu, da jo je bilo samo usmiljenje in da se je borila za hišo, o kateri je davno vedela, da je ni več. Takih nedoslednosti, neverjetnosti in nejasnosti je v delu precej, prav tako tudi nepotrebnega ponavljanja. Dosti jasne osebe so prav za prav samo Zofka, Francelj in Ferdi, čeprav 6e zadnji proglaša za Grka, ko je v resnici tipičen dekadent. Vendar so vse te osebe preveč pasivne, da bi vidneje posegale v razvoj. Zaradi pomanjkanja dejanja je igra prerazvlečena ter ji je samo v prid, da jo je avtor skrajšal za eno sliko. Zanimivejši del igre predstavljajo zasnova, četrta ter deloma zadnja slika. Najslabši sta druga in zlasti tretja slika. Med uspelejše sestavine je treba šteti t-udi dialog, vendar potrebuje jezik na mnogih mestih pile ne glede na to, da posamezne osebe govore ali prevulgarno ali preliterarno. Tudi ni vse izvirno; tako spominja prizor o prisluškovanju na Hamleta, medtem ko je tista mistika slutenj, ki dela to v osnovi naturalistično delo tudi stilno neenotno, prevzeta iz Cankarja oziroma nove romantike sploh. Mrazova igra, ki 6eveda ni tragedija, kaže tedaj v posameznostih dobre in zanimive nastavke, vendar v celoti ni dognana. Kljub temu, da je že deseto delo, je v bistvu začetniška in, če me vtis po spominu ne vara, je bil »Stari Rimljan« v zgodbi in osred-dnjem sporu bolj jasen. Uprizoritev sama ni presegala in v marsičem niti dosegla povprečnih diletantskih predstav, zlasti če si vzamemo za vzor na primer uspehe, ki jih dosegajo pogosto razne dijaške igralske skupine. France Vodnik. Baletni večer Kirbosovih V ponedeljek zvečer sta Irena in Maks Kirbos priredila »voj baletni večer v opernem gledališču. Svoj spored sta razdelila v tri dele. V prvem delu smo videli pet del v koreografskib kompozicijah M. Fokina (Les sylphides), M. Kirbosa (Valse tri-ste, Danse de la gipsy, Valse piquante) in W. Ni-puskija (L'apres nudi d'un faune). Najboljši točki prvega dela sta vsekakor »Valse triste« na glasbo Sibeliusa in pa »L'apres midi d'un faune« na glasbo Debussyja; prvo sta prav lepo podala oba, dočim je drugo izvedel g. Kirbos tehnično zelo dobro, le malo več prepričljive izraznosti smo pogrešali v njegovem oblikovanju. Skupno sta še izvedla »Les sylphides« na Chopinovo glasbo in »Valse pi-quanle«, ki pa bi z ozirom na svojo prekonven-cionalno mimično izraznost, dosegajoče prezunanji učinek brez prave duhovne intenzitete, lahko brez škode izostal iz drugače dobrega programa. »Danse de la gipsy« na Saint-Saensovo glasbo je oblikovala ga. Irena, ki pa v tem delu ni mogla doseči docela prepričujoče poustvaritve. da bi ista dobila značaj poduhovljenja in močnejšega notranjega učinka in to kljub tehnično dobro potekajoči gibalnosti in skladnemu niansiranju. V ostalih delih je bila boljša, zlasti v zadnjem delu tega večera »Ruskih lutkah* (Igruški). To delo je postavil M. Fokin; je komičen balet v enem dejanju na glasbo ruskih narodnih pesmi. V tej plesni stvaritvi je zaznati mnogo ruskih plesnih prvin. Zaplesali so ga dobro ga. Irena kot deklica Devuška, g. Kirbos kot fant Parenjak ter prijateljice in prijatelji: gg. A. Su-šteršičeva, N. Ličenova, M. Morbacherjeva, S. Hitti. Isti plesni zbor je sodeloval tudi v »Ikarusu«, ki ga je po znamenitem mojstru S. Lifarju postavil g. Kirbos; naslovno vlogo je tudi sam izvrslno plesal, njegovega očeta Dedala pa g. Ciril Pfeifer. Tudi ritem na tolkalih je sestavil g. Kirbos sam; dirigiral je g. dr. Danilo Švara. To je bila najmočnejša poustvaritev; pri tem se nam je g. Kirbos pokazal kot izvrstno tehnično dodelan plesalec, ki je tudi izrazno notranje močan; moremo ga prištevati k visoki kulturi na področju reproduktivne umetnosti, dočim se za zdaj kot koreografski za-snovatelj ni mogel dvigniti do take stopnje. Vsekakor je močnejši od ge. Irene po svoji izraznosti in notranji lepoti, ki jo učinja njegov ples na gledalce. — Na klavirju je dobro spremljal g. dr. D. Švara. V splošnem je bil ta večer dober. Več preciznosti in enotnosti v izvajanju pa smo pogrešali predvsem v ženskem zboru, dočim je bil moški boljši. sil. Gospodarstvo Prodaja vampov. Kot znano, je prepovedano prodajati notranje dele živali v ponedeljek, torek in sredo, razen v soboto in v nedeljo. Tudi gostilne, kjer prodajajo vampe, ne bodo smele prodajati vampov v četrtek in petek. Iz trgovinskega registra. Pri Ljubljanski kar-tonažni tovarni in parni industriji 1. Bonač sin je bil vpisan prokurist Pesek Vladimir. — Pri Me-dič-Miklavc, tekstilna industrijska družba z om. zav., Ljubljana-Medvode, se je spremenila družabna pogodba. Glavnica je zvišana na 2 milij. din. Nova tvrdka se glasi: Medič-Miklavc-Med-vode, tekstilna tvornica, dr. z om. zav. — Pri Narodni banki, podružnica Ljubljana, je bil izbrisan upravnik viceravnatelj Gregorič Ivan. — Pri Neografiki, tiskovni in založni dr. z om. zavezo, je bil izbrisan poslovodja dr. Brezigar Milko. Občni zbori delniških družb. Avtomontaža, d, d. v Ljubljani, 26. junija ob 11 v prostorih Jugo-banke, J. Blasnlka nasl., univerzitetna tiskarna, litografija in kartonaža v Ljubljani 27. junija ob 17; Salus d., d v Ljubljani 27. junija ob 17. Urad za vodstvo prevozov, katerega so ustanovile nemške državne železnice v Belgradu, je sedaj začasno v Zemunu, bo pa preseljen v Zagreb. Sličen urad bo ustanovljen v Solunu. Izvoz sadja iz Hrvatske. Na Hrvatskem je sedaj na razpolago za izvoz: 55 vagonov suhih češ-pelj, 40 vagonov hrušk, 6 vagonov debelih hrušk, 22 vag. suhih jabolk in 17—18 vag. suhih hrušk. Za bodočo letino je računati na izvoz 60 vag. dobojskih češpelj, 1500 vag. svežih češpelj, 60 vagonov jabolk za industrijsko predelavo, 550 vagonov namiznih jabolk in okoli 100 vag. marmelade. Kmetijske zadruge v Nemčiji. S koncem preteklega ieta je bilo v nemški zadružni zvezi organiziranih 26 revizijskih zvez s 45 821 članicami in 22. državnimi osrednjimi organizacijami. V teh šte- vilkah so obsežene vse nemške zadruge brez pro-tektorata in generalnega guvernemana. Moratorij v Srbiji. V Srbiji je objavljen moratorij za zasebnopravne terjatve do 30. junija 1942. Ta moratorij velja za one dolžnike, ki so bili zaradi vojnih dogodkov tako oškodovani, da jim ni mogoče izpolniti obveznosti, ki so jih prevzeli pred 6. aprilom 1931. 30. junij 1942 je skrajna meja, do katere se more dolžnik poslužiti moratorija. Niirnberški zakoni veljajo v zasedenih ozemljih. Iz Berlina poročajo pod dnem 9. junija, da sta dne 31. maja izdala državni notranji in pravosodni minister odlok o uvedbi niirnberških rasnih zakonov v priključenih vzhodnih ozemljih. Veljava teh zakonov je dana torej z dnem njih uve-ljavljcnja. Racioniranje kruha na Slovaškem. S 1. junijem je bilo uvedeno racioniranje porabe kruha na Slovaškem. Zagrebška borza je po dvamesečnem počitku začela zopet poslovati. Prvi sestanek v torek, 10. t. m. je bil informativnega značaja, dočim se je na drugem sestanku 11. junija že začelo trgovanje ln sicer predvsem s klirinškimi markami. Pričakovati je, da bo kmalu trgovina razširjena tudi na druge devize in kliringe. Hrvatsko-nemiki kliring. Dne 10. junija je sto- Spori 2 milijona In pol tekmovalcev Sedaj je končan gigantski dvoboj, ki sta ga bojevala dva naroda Finci in Švedi. Pri tekmah je doselovalo nič manj kot dva in pol milijona ljudi, in sicer 1,400.000 Fincev ter 1,100.000 Švedov. Tekme so se vršile v hoji, in sicer na ta način, da so tekmovali skupaj športniki posameznih mest in krajev, rezultati pa so se potem med seboj primerjali. Proga je znašala 15 km ter je dosegel najboljši čas Finec H. Kuotsalainen, ki je rabil za omenjeno daljavo 1 uro, 19 minut in 30 sekund. Finci so prepričevalno zmagali, sodelovali pa so tudi mnogo bolj ognjevito in s srcem pri tekmah, kakor njihovi nasprotniki. Tako je na primer sodelovala polovica prebivalstva finske prestolnice Helsinki, ki šteje okrog 200.000 ljudil Med tekmovalci sta bila celo predsednik finske države in finske vlade ter vsi člani parlamenta. Prav tako so tudi na švedski strani sodelovali člani parlamenta, župani Stockholma in drugih mest. mestni očetje itd. Ta športna borba se bo vsako leto nadaljevala. * Kmet — športni rekorder. Nemški rekord v hoji na 50 km ima 28 letni kmečki posestnik Teodor Arends iz vasi Heiningen pri Goslarju. Njegov rezultat je tretji na svetu. Arends dela od zore do mraka na polju, zvečer pa trenira na ta način, da hodi v sosednje vasi. Iz zagrebških športnih krogov. Poverjenik za šport na Hrvaškem je imenoval za svojega poverjenika v hrvatskem atletskem savezu Ivana Javora, ki si je zopet izbral za poverjenike in sodelavce: dr. Josipa Miloša, dr. Milovana Mlinarica, Mijo Novaka, Zlatka Muhviča, Milana Kra-jačiča in Nenada Rukavino. — Concordia je dobila novo vodstvo s polkovnikom Krenom, poveljnikom hrvaškega zrakoplovstva na čelu. Novo vodstvo namerava klub popolnoma reorganizirati ter upravo vseh sekcij centralizirati, dočim so bile dosedaj sekcije čisto samostojne. Concordia bo osnovala še žensko-športno in rokometno sekcijo. Romunski šport je dobil novega vodjo v osebi podpolkovnika Medeleana. Novi vodja namerava romunski šport docela reorganizirati, in sicer zopet na bazi klubov, katere je prejšnja reorganizacija razipustila ter namesto njih uvedla direktorate. — Romuni bodo po načrtih novega vodje gojili predvsem lahko atletiko, plavanje, smučanje in streljanje. V nogometu hoče odpraviti profesionalizem. Rokomet naj pride bolj do veljave ter se bodo morale vršiti vse predtekme nogometnih prireditev v rokometu. V Grčiji je prinesel vojaški poraz popoln zastoj v športno življenje. Sedaj pa so se začeli športniki spet gibati. Za hinkoštne praznike so imeli že v vseh večjih mestih nogometne tekme, v Atenah so pa odprli stadion z atletskimi tekmami. Medmestna nogometna tekma Berlin-Bukarešta bo 1. avgusta v Berlinu. Prejšnjo medmestno tekmo je izgubil Berlin 1:0. pila v veljavo pogodba o plačilnem prometu med Hrvatsko in Nemčijo. Plačila v novem kliringu obsegajo: plačila v blagovnem prometu z vsemi stro- ški, zavarovalne in pozavarovalne posle, železniške in ladijske voznine in tranzitnega prometa skozi Nemčijo v hrvatsko breme in iz tranzita po Hrvaški v nemško breme, plačila pokojnin in rent in turistični promet. Novi kliring se ne ozira na prejšnjega. Vsa vplačila gredo po novem tečaju 100 din je 5 mark. Denarni zavodi morajo po nalogu svojih izvoznikov obvestiti nemške komitente o vseh teh plačilih. Plačila po starem tečaju so mogoča v Izrednih primerih, v kolikor so izpolnjeni pogoji, ki so jih navajali prejšnji predpisi. Mladi Napoleon Ko je bil mladi Napoleon topniški oficir, je sodeloval pri neki pariški knjigarni kot potujoči agent. Pa ne samo to, da je prodajal knjige in romane, ki so jih drugi napisali, marveč je tudi sam napisal ljubavni roman z naslovom »Clissoii et Eugenle«. Pravijo, da je opisal v tem romanu svoje doživljaje z lepotico Deeire Clary, poznejšo ženo maršala Bernnrdotta. Izvirni rokopis so ootem zvezali v Napoleonove vojne načrte. Tudi mačke so nevarne šestnajstletno Marjeto Veith, ki je služila v nekem ietovišču, je ugriznila mačka v nogo Dekle ni iskalo zdravniške nomčoi, meneč, dn se bo rana že zacelila, pa bo dobro. Čez dva dni pa je začela tožiti o bolečinah. Kmalu so se pokazali znaki tetanusa Morala je takoj v bolnišnico, kjer je po velikih mukati umrla. i i mm HR fiew Ko se šahovski mojster koplje... Credito Italiano B a n e a Sede sociale: GENOVA Direzione centrale: MILANO Capitale e riserva: Lit. 623,394.040'— Sede di Trieste: Piazza C. Ciano dl Interesse n a as I o n 1 e Tutte le operazioni di banca, cambio e bora a. Servlzlo »pedale per 1* relazloni commerciali con 1'astero. Filiali ln tutta Italla. B a n c h e a f f i 1 i a t e: Banca Dalmata di Sconto: Zara, Spalato, Sebenico • Banca Italo Francese di Credito: Parigi. Nizza, Tunisi • Banco Italo Egiziano: Alessandria, Cairo, Port Said ecc. • Banca Italiana per la Cina: Sciangai • Banca Italo Belga: Antwerpen, San Paolo, Rio de Ja- neiro, Buenos Aires ecc. Credito Italiano Zavod obče narodnega z n a č Sedež družbe: OENOVA Centralna direkcija: MILANO Glavnica in rezerva: Lit. 623,394.040-— Sedež v Trieste: Piazza C. Ciano Vsi bančni, tečajni in borzni posli. Specifalna služba za trgovske posle inozemstvom. Podružnice po vsej Italiji. Združeni in afiliirani zavodi: Banca Dalmata di Sconto: Zader, Split, Šibenik • Banca Italo Francese di Credito: Pariš, Niča, Tunis • Banco Italo Egiziano: Aleksandrija, Kairo, Port Said itd. • Banca Italiana per la Cina: Sangaj • Banca Italo Belga: Antwerpen, San Paulo, Rio de Ja- neiro, Buenos Aires itd. Mati oglasi | Službi | Dolu: Diplomiranega inženirja in pollrja za planinske ceste ln zidavo tunela — se Išče. Ponudbo upravi »Slov.« pod »Podjetje« št. 8740. j Cbfare j Informacije pogrešanih vojakov vam najtočneje nudi polzvedovalec pogrešanih vojakov v Ljubljani Sv. Petra cesta 63. Priglasiti se v nedeljo ln ponedeljek, od 8.—11. ure — s fotografijo pogrešan ca. Umrl nam je naš ljubljeni mož, oče, stari oče, tast, gospod ŽIBERNA SIMON železniški čuvaj v pok. dne 12. junija, po kratki in mučni bolezni, previden s tolažili svete vere. Pogreb blagega pokojnika bo v soboto, dne 14. junija ob 4 popoldne z Žal, kapelice sv. .janeža, k Sv. Križu. Ljubljana, dne 12. junija 1941. Žalujoči ostali. ! Kupimo VSAKOVRSTNO ZLATO SREBRO - PLATINO BRIL)QHTE 5MBRHCDE SOFIR3E RUBIHE BISERE I TD STARINSKE HRKITE TER UMETNINE PO NAJVIŠJIH CEHflH STAR« TVRDKA J0SEBERLE LJUBLJ0MR TYRSEVA 2 Posestva Vsakovrstno zlato briljante lo srebro kupufe po naiviSjib eenab A. Božič, Ljubljana Frančiškanska ulica 8 Pisalni stroj v kovčegu-portabel, še popolnoma nov, najnovejša tipa, poceni prodam. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8800. »REAlITETAa posestna posredovalnica v Ljubljani j« samo » PREŠERNOVI ULICI 84 Nasproti glavne poŠt« Telefon 44 - 20 Vsako nepremičnino v LJubljani tn njeni okolici kupimo. »Realiteta«, Prešernova ulica et. 64-1, nasproti glavne poŠto. Telefon 44-20. Monograme za robce in perilo, gumbe, gumb-niče, entel, ažur, predtisk izvršimo takoj.Tamburira-nje oblek, vezenje perila. Matek & Nikeš Ljubljana. Franiilkanska ulite nasproti hotela Union Cas je z/d f o pa tudi dobra reklama v \'SL0VENCU' Po kratki, mučni bolezni nas je zapustila naša predobra sestra in teta, gospa Maly Stuppan roj. Staral hišna posestnica Pogreb drage pokojnice bo v soboto, 14. junija ob 5 pop. na evangoljskem pokopališču. Ljubljana, dne 13. junija 1941. Žalujoči ostali Ali ste i« naročeni na Vsak naročnik zavarovan tet® Al MILIONI DELLA LOTTERIA DI 1RIP0U Basta acquistare qualche biglietto. L' estrazione dei premi šari fatta in Roma sotto il controllo del Ministero delle Finanze. Potreste vincere voi uno dei numerosi premi, fra cui il 1° am-montante a parecchi milioni. Gia 19 possessori di un biglietto nelle lotterie precedenti sono diventati milionari. Acquistate qualche biglietto, ma subito, perche la vendita si chiude il 18 Giugno IRREVOCAB1LMENTE Zaslužek Abiturient in sedmošolec Iščeta čez počitnice kakršnega koli zaslužka. — Cenj. ponudbe prosita na upravo »Slovenca« pod »Ptujčana« 8744. MILIJONOV LOTERIJE TRIPOLIS Zadostuje samo, da si nabaviš srečko. Žrebanje premij bo v Rimu pod nadzorstvom Finančnega Ministrstva. Lahko zadenete tudi Vi katerega številnih dobitkov, med katerimi dosega prvi nekaj milijonov. Že 19 lastnikov srečk je, ki so postali milijonarji na prejšnih loterijah. Nabavite si srečko, in sicer takoj, ker bo prodaja zaključena 18 junija NEPREKLICNO lOTTERIR DI TRIP0II Inserirajte v ..Slovencu"! Zahvala Vsem premnogim prijateljem in znancem, ki so z nami sočustvovali v neizmerni in ob prežalostni izgubi ljubljenega moža, očeta, brata, strica in svaka, gospoda Jakoba Zalaznika se tem potom vsem in vsakemu najiskreneje zahvaljujemo. Predvsem izrekamo naj-iskrenejšo zahvalo čč. duhovščini, g. kuratu dr. Kotniku za podelitev poslednjih svetih zakramentov, čč. sestram v Leonišcu, gg. zdravnikoma prof. dr. Lavriču in dr. Cadežu, zastopnikom stanovskih organizacij, vsem darovalcem krasnih vencev in cvetja, pevskemu društvu »Slavec« za ganljive žalostinke ter vsem, ki so kakor koli počastili pokojnikov spomin in ga spremili na njegovi zadnji poti k večnemu počitku. Sv. maša zadušnica bo darovana v soboto, dne 14. junija ob pol 8 v župni cerkvi sv. Jakoba. Ljubljana, dne 13. junija 1941. Rodbina Zalaznikova Green: Luč in tema ».Nikomur ne smem povedati niti besedice, tudi vam ne; obljubila sem, da ne bom govorila in ni sile na svetu, ki bi me k temu prisilila! Ali me hočete sprejeti pod temi pogoji? Ce ne, moram iti dalje.'« »,Ne, ostanite tu.'« »,Ali ne boste nikomur povedali, da sem tu?' je vprašala.« »,Zivi duše ne,' sem odgovorila odločno.« »Kakor da bi se ji odvalilo breme, katero je ležalo na njenih prsih. Zahvalila se ie in mi sledila v sobico, v kateri ste jo našli.« »In to je vse?« sem jo spraševal. »Ali vam ni prav ničesar povedala? Ali vam ni povedala vzroka, zakaj je pobegnila?« »Ne, trdovratno ie molčala. Molčala ie tudi, ko sem jo vprašala s časopisom v roki, ni li njen beg v zvezi z umorom v Leavenvvortho-vi hiši. Kakor bi imela zapečatena usta.« »Ali se vam ne zdi čudno to Marvno vedenje? Njena tajna poroka in ovira, katero je imela v svojem ujcu in beg njene zaupnice?« »Prav gotovo. In k temu še ono sumljivo pismo, ki sem ga dobila včeraj in katerega imate vi v rokah, kakor ste rekli. Vem sedaj tudi sama, da ie zelo neoprezno, vmešavati se v te zadeve, loda nisem mogla drugače postopati.« Nisem ji odgovoril, temveč se le havil z mislijo: ali je mogoče, da bi bila Marv nedolžna nad prelito krvjo, ko govori toliko dokazov nasprotno? »Strašna je že sama misel, da sem tudi jaz vpletena v ta kaos in nikdar bi ne bila našla, da ni bilo njeno lastnoročno pismo.« »Gospa Belden, oprostile, vi ste prej rekli, da ne verujete, da bi si bila omadeževala Marv svoje roke s tem zločinom.« »Da, in to še ponavljam! In če je le sodelovala, si ni oškropila roke s krvjo umorjenega ujca. Samo oni človek, ki jo je ljubil, ki je hrepenel po njej, in ki ni mogel dobiti drugih sredstev, da si jo pridobi, je storil ta strašni korak.« »Potem vi nekoga sumite?« »Da je Clavering morilec: seveda! Ali ni že strašna samo misel, da je on njen mož.« »Seveda.« Nekaj me je vleklo v Hanino sobo, ki je bila lik Beldenove. Samo mrtva deklica nam bi mogla odkriti grozne skrivnosti. Pristopil sem k njeni postelji, pa sem jo skoraj pomilovalno motril... No, kaj se kaže izpod njenih ledij? Nekaj pismu podobnega, ali kaj? Iznenaden nad nepričakovanim odkritjem, se je vzbudila v meni nova nada, in hitro sem segel po papirju. Ovitek je bil zalepljen, pismo še ne adresovano. Naglo sem ga odprl in videl nespretne črke, najbrž ie bila Hanina pisava. Stopil sem k oknu in sem se trudil pre-čitali pismo, ki je bilo napisano s težko roko na navadni poli papirja. »Jaz sem zločestna! Ves čas sem vedela za stvari, katere bi morala izdati. A se nisem upala, ker mi je grozila s smrtjo... To je lepi gospod s temnimi brki, ki je v isti noči, ko je bil gospod Leaven\vorth ubit, šel iz knjižnice s ključem v roki. Bil ie ves zmešan in dal mi je denarja, da naj odidem in molčim ko grob. A dalje ne morem molčati. Zdi se mi vse, da vidim gospico Eleonoro jokati in prositi, da je ne dam zapreti v ječo. To je čista resnica in moja zadnja beseda. Boga prosim, da mi odpusti in reši gospico Eleonoro.« XXIX. Gryce zopet na deln. Minulo je pol ure. Vlak, s katerim bi moral priti Grvce, se je pripeljal. Stal sem razburjen na peronu in opazoval potnike, ki so hiteli iz vozov. Že sem obupal, kar sem zagledal na svoje veselje detektiva, ki je počasi šel ob palici. Njegov obraz je bila prava študija. »No. to je lep pozdrav,« me je nagovoril. Hana mrtva, vsi računi in vsi načrti so prečrtani! Nu, kaj mislite sedaj o Marv Leaven-vvorthovi!« Izročil sem mu Hanino pismo. Nikdar ne bom pozabil izraza, ki ga je imel Grvce, ko je sprejel pismo. »Moj Bog, kai je to?« »Izpoved pokojne Hane, pisana z njeno lastno roko. Sam sem io našel pred eno uro na njeni postelji.« Preletel je z očmi, in ni se malo začudil, ko ga je prečital. Obrnil je papir in ga ogledoval od vseh strani. »Zelo važen dokaz!« ie vzkliknil zadovoljen. »Z enim mahom se obrača zadeva na drugo stran.« »Mislite?« je odvrnil. »Rekli ste, da sle našli papir v njeni postelji. Opišite mi natančneje.« »Ležalo je pod njenimi ledji. Opazil sem, kako je molelo ven.« »Ali je bilo pismo zaprto, ko ste ga našli?« »Bilo je v tem ovitku,« pokazal sem mu ovitek. Zelo natančno je vse pregledal pa je dalje spraševal. »Ovitek je dovolj zmečkan in ravno tako pismo. Ali ste tudi lako našli?« »Da. Najbrž ga je sama dala pod se in se valjala po njem.« »Seveda. Ali ni mogoče, da je bilo pismo položeno podnjo in to po njeni smrti?« »Nikakor! Meni se nasprotno zdi, kakor hi držala pismo v rokah in moralo ji je izpasti, ko je zaspala.« Grvcejev pogled ie potemnel. kakor bi ga bil moj odgovor razočaral. Položil je pismo na mizo, in se je zamislil. Nato se je zopet dvig- nil in pričel pregledovati robove pisma. Odšel je za zastor. Obnašal se je tako čudno, da sem moral iti za njim, a on mi je namignil, naj mu ne sledim. »Premišljujte, če je vse res, kar vam je gospa Belden pripovedovala. Hočem biti samo za trenutek sam.« Čudil sem se, pa sem se vsedel k mizi. Kmalu nato se je vrnil Grvce in vrgel pismo zelo razburjen na mizo. »Ali vam nisem že dejal, da je to najza-molanejša zadeva, kar sem jih imel v svojem življenju. Gospod Ravniond,« pogledal me je ostro v oči. »To pismo je ponarejeno.« »Ponarejeno?« »Prav gotovo! Dekle ni nikdar pisalo tega pisma.« Skoraj razžaljeno sem vstal. »Odkod vi to veste?« »Poglejte sami pismo in ga natančno pre-iščite. In potem mi povejte, kaj ste opazili.« »Prvič velike črke, podobne risanim, katerih pač ne more napisati takole neizobraženo dekle.« »Naprej.« »Da so črke pisane na notranji strani navadne pole.« »Navadne pole?« »To je trgovske. Sedaj si malo natančneje oglejte vrste.« »Gredo čisto do gornjega roba, brez dvoma so bile rabljene pri tem škarje.« »Skratka, velika pola, ki je prerezana.« »Da.« »Ali je to vse, kar ste opazili?« »Ne morem nič drugega važnega opazili.« »Ali si ne morele predstaviti, kaj je z od-rezkom izgubljeno?« »Nič drugega ne, ko znak firme. In ne vem, čemu bi bilo to važno.« Za tiskarno v Liubijtni; Jo že Kramar« Izdajate!]: Inž. Jože Sodiš Urednik; Viktor Cenžil