Dr. Jože Andlovic praznuje 85 let Jože je eden tistih, ki tiho in neopazno stopajo po poti, ki jim je namenjena. Na pragu njegovega visokega življenjskega jubileja ga včasih srečam na sprehodu s palico v roki in v družbi malo mlajše ži- vljenjske sopotnice Darinke. Njegove oči so še vedno iskrive, pogovor pa kot običajno zbeži v gore in na alpinistič- ne odprave, kjer je v družbi alpinistov in šerp preživljal srednje obdobje svoje bogate življenjske poti. Tisti, ki ga bolje poznamo in smo pred kratkim iz njego- ve knjige spoznali še njegovo mladost in doživetja vojnih let, vemo, da je v go- rah celil rane na duši in telesu ter nabiral energijo za premagovanje vsakdanjih naporov. V vojnih letih ga je tok dogod- kov metal ob ostre čeri krutih preizku- šenj. Imel je veliko srečo, da je kljub hu- dim ranam preživel. Še večjo srečo pa imamo mi, ki smo lahko iz vsebine knji- ge spoznali njegovo bridko mladost in zdaj lažje razumemo dogajanje tistega časa. Človečnost je bila Jožetov stalni motiv v življenju, ostal je temu zvest vse do danes. Kot mlad zdravnik je začel na Tolmin- skem in hitro postal priljubljen med prebivalci severne Primorske. Takrat ko je vsa tehnika odpovedala, je Jože peš ali pa pozimi na smučeh odšel do paci- entov daleč v gorske vasi. Pet desetletij ga veže s člani postaje gorske reševalne službe v Tolminu. Ljubezen do hribov in poklica ga je pripeljala do najvišjih gora na svetu. Kot zdravnik in alpinist je postal nepogrešljiv član himalajskih odprav, na katerih je svoje zdravniško znanje s pridom izkoriščal. Pomagal je pomoči potrebnim ob poteh, koder so odprave potovale, njegova premič- na ambulanta je delala brez premora. Med člani odprav in šerpami pa je Jože pomaknil meje zdravniške pomoči vi- soko v himalajska pobočja. Člani prve primorske alpinistične odprave v Ande leta 1982 se Jožeta spominjajo kot do- brega sopotnika, zdravnika, kuharja in moralnega vodjo odprave. Dolga leta je Jože aktivno sodeloval v vrstah PD Nova Gorica, aktivno je sodeloval pri vodenju društvenih pristopov v doma- če in tuje gore. Velike zasluge ima tudi pri ustanovitvi alpinističnega odseka. V poznih letih, ko je njegov korak počasi opešal, se je Jože kot star kozorog uma- knil v varno zavetje, od koder spremlja dogajanja današnjih dni. Čas si krajša s sprehodi, z branjem in ob obujanju spominov, saj so spomini usoda tistih, ki preživijo. Ob njegovem visokem ži- vljenjskem prazniku mu prijatelji in znanci želimo še veliko lepih dni. Peter Podgornik 30 let odprave na Grenlandijo Pred kratkim so se na domu Vilija Pisto- tnika v Radečah zbrali na spominskem srečanju člani prve zunajevropske od- prave zasavskih alpinistov, včlanjenih v alpinistični odsek pri PD Trbovlje, ki ga je vodil načelnik Janez Bizjak. Na srečanju so se zbrali skoraj vsi udele- ženci odprave. Na nekajurnem sreča- nju so obujali številne spomine na to odpravo, ki je potekala od 10. julija do 10. avgusta 1978. Vodil jo je Janez Biz- poslušali prebiranje zapisov o Stani- ču in nagovore predsednika PD Kanal, predstavnika lokalne skupnosti Kanal, predstavnika PD Javornik Koroška Bela, predstavnika PZS ter MDO Posočja, evropskega poslanca, predstavnika or- ganizacijskega odbora ter slavnostne govornice, lanske Staničeve nagrajenke z Watzmanna Tatjane Peterlin Neumai- er, ki nam je podrobno opisala Staniče- vo pot na Triglav septembra 1808. Kljub glasbi ter prijetnemu plapolanju zastav in prapora smo nestrpno čakali na od- kritje nove plošče, ki bo planince opo- zarjala na dogodek izpred 200 let. Obi- skovalce bo na Staniča in njegov rojstni kraj spominjala tudi nova slika, ki jo je Domu Valentina Staniča podaril PD Ka- nal. Slovesnost se je sproščeno nadalje- vala v koči. Pohodniki so prejeli razgle- dnico s priložnostnim žigom in znamko s Staničevo podobo. Na razglednicah je bilo kar premalo prostora za vse podpi- se. Kljub slabim vremenskim razmeram smo se naslednji dan povzpeli na očaka. 27 najpogumnejših in primerno opre- mljenih planincev je čakalo neponovlji- vo doživetje. Ker se zavedamo, da vsi ne zmoremo poti na Triglav, bomo v začet- ku oktobra prireditev ponovili v domači koči – v Planinskem domu pod Ježo – na slovesnem planinskem srečanju. Tudi našo kočo bomo opremili z otroškimi li- kovnimi deli. Planinci PD Kanal Srečanje planincev na Črni prsti V soboto, 20. septembra, se je Baška grapa prebudila v mrzel, vendar skoraj jasen zgodnjejesenski dan. Mrzel veter je pihal po globelih in grapah vse tja do vrhov in zabavljal v vsiljive oblake. Na- zadnje je pometel še Črno prst, da jo je sonce hlastno obsijalo, a ni dovoljeval žarkom razliti toliko toplote, da bi živo srebro v termometru na koči zlezlo nad ničlo. Pa vendar so korajžni planinci na- polnili prijetno topli dom Zorka Jelin- čiča, kajti Planinsko društvo Podbrdo, odsek Grahovo - Koritnica, je pripravi- lo srečanje. Ob 11. uri so se udeležili sv. maše za pokojne planince, ki so se po- nesrečili na tej prelepi gori. Daroval jo je župnik iz Sorice. Zraven je bilo tudi nekaj članov pevskega zbora Ivana Ko- košarja iz Koritnice, tako da je bilo pe- tje med sv. mašo še bolj ubrano. Potem pa se je začelo prijazno druženje: sni- denja po dolgem času, nova poznan- stva, veseli obrazi, smeh … In zadišalo je, pomislite, po pečenih ribah … sko- raj 2000 metrov nad morjem! Medtem je sonce le posijalo močneje, pa tudi zvoki v izvedbi mladega tria s Cerkljan- skega so bili tako vabljivi, da se je druž- ba preselila pred kočo in se ogrela še s poskočnimi ritmi. Olga Zgaga 74