8. štev.
V Ljubljani, sobota 21. junija 1919.
I. leto.
Uredništvo je v »Narodnem domu“, I. nadstropje. ^Pravništvo na Marijinem trgu št. 8. — Telefon št. 44.
Dopisi se frankirajo. — Rokopisi se ne vračajo.
Izhaja vsako soboto.
^Narodni Socijalist“ velja v Ljubljani in po pošti: celo leto naprej . K 16 — četrt leta .... K 4 pol leta . .
K 8--
en mesec
K 1-50
Oglase se računa po porabljenem prostoru in sicer l mm visok ter 45 mm širok prostor za enkrat 40 v, za večkrat popust
Posamezna številka velja 40 vinarjev.
Združimo se!
Velika je razlika med ljudmi, ki Jjvijo od dela drugih iu med onimi, ki sivijo od svojega lastnega truda.
Prvi so bogataši in kapitalisti, ki se poslužujejo brez lastnega duševnega Ul telesnega dela, moči ubogega delavstva, da morejo razkošno živeti in gro-Haditi ogromne dobičke na račun onih, ki s svojini delom povečujejo njihovo bogastvo in blagostanje.
Drugi so ljudje, ki nimajo nobenih dohodkov, s katerimi bi lahko živeli v hrezdelici, ampak so primorani, da si služijo svoj vsakdanji kruh z Neprestanim delom.
Izkoriščanje delavstva s strani kapitalističnih delodajalcev je povzročilo odpor proti nesramnemu izrabljanju delavskih moči. Začel se je hud boj med obema razredoma, boj, ki riiora izpasti Ugodno za delavstvo, kajti sila prole-tarijata le večja od nasilja kapitalistov.
Delavstvo, organizirano v močni organizaciji, ki razpolaga s potrebnimi denarnimi sredstvi, mora zmagati nad kapitalizmom, ki se še vedno poslužuje Gasilnih sredstev, da ubija moč delavske organizacije. Proletarijat bo dose-8*^1 tyv*>jo piiiričc	iviviiv	c revolu-
cije, brez žrtvovanih človeških življenj. Sleherni delavec naj se organizira in kmalu bodo izvojevane delavske pravice. Močna organizacija je kakor armada, katere moč obstoji v brezpogojni disciplini. V edinosti je moč!
Kakor pa ni nobene vojaške mednarodne armade, ker ima vsak narod svoje posebne interese, teko ne more biti tudi mednarodne delavske organizacije. Vsak delavec je najprej član gotovega naroda, do katerega ima po-, sebne dolžnosti. Nemec je najprej Nemec, Italijan ostane Italijan in Jugoslovan mora biti predvsem Jugoslovan. Smešno bi bilo govoriti o narodni svobodi, če bi bilo vseeno, kdo nam reže vsakdanji kruh. Seveda, Če bi delavec ne imel' nobenih duševnih potreb, potem bi pač zadostovalo, da si preskrbi kolikor mogoče ugodno zunanje življenje. V tem slučaju bi bilo res vse-
eno, ali živi človek v domovini ali pa bogvekje v tujini. Toda človek čuti v sebi tudi potrebo duševne izobrazbe in duševne hrane. Kakor je vsak posameznik najprej član gotove družine, tako je tudi predvsem član gotovega naroda. Njegov jezik je prvo naravno sredstvo v dosego izobrazbe. Znanje tujih jezikov, bivanje v tujini itd. so le dopolnilna sredstva k večji in širši izobrazbi. Z druge strani pa je seveda treba, da je dana vsakemu narodu možnost raz-vitka v narodno - političnem, gospodarskem in kulturnem oziru. Le tedaj, če so te možnosti mednarodno garantirane, če so priznane politične in državne pravice posameznega naroda, se more razviti narodno-politično, gospodarsko in kulturno življenje. Ta razvitek pa je v prvi vrsti zopet odvisen od zavednega narodnega proletarijata, ki s svojimi duševnimi iu telesnimi močmi izvede v praksi, kar so dosegli teoretiki s svojim umskim i|.elom. Tako se izpopolnjuje vsestranski napredek naroda. In kolikor večji je ta napredek, toliko večje je tudi duševno in materijalno blagostanje proletarijata.
Cela desetletja je vodila mednarodna delavska organizacija boj za pravico delavstva, toda, trdnjave kapitalizma stoje še vedno nepremagljive, čeprav so delavci dosegli marsikatero materijalno ugodnost. Kaj je temu vzrok? Kdor pozua taktiko rdeče internacijonale, ve, da socijalno - demokratični voditelji odnehajo od zahtev proletarijata v trenutku, ko ta ali oni kapitalist, pod pritiskom trenutnih razmer, milostno dovoli večje ali manjše zvišanje dnevnih mezd podložnega mu delavstva. Na ta način ne bo kapitalizem nikoli uničen, ker se samc» prilagodi novim razmeram. Ta način boja proti kapitalizmu pomaga le posameznim delavskim skupinam in to le začasno, dočim silno škoduje celokupnemu proletarijatn, ki mora vedno drago plačati s svojim delom malenkostne koncesije kapitalistov. Hujskanje k nasilnemu razrednemu boju pa je povod, da se kapitalistične organizacije še tesneje združijo in uplivajo na državo, da večkrat s silo zatre napredek delavstva.
Delavstvo se mora združiti na na-rodno-politični podlagi v mejah svoje narodne države. Močna narodno-socijalna organizacija mora prevzeti odločilen boj prot^ kapitalizmu, ki je ravnotako brezdomovinski, kakor je mednarodna rdeča delavska organizacija, ki ne priznava delavstvu njegovih narodnih pravic. Najprej je treba izvojevati boj proti tako-zvanim „narodnim“ kapitalistom in razkrinkati njihovo „narodnost.“ Ti kapitalisti so najnevarnejši sovražniki delavstva. Kapitalizem je nasilje posameznih mogotcev, ki so na ta ali oni način prišli do premoženja, s katerim obvladujejo ubogo ljudstvo. Kapitalist je neusmiljen in brez vsakega čuta socijalne pravičnosti. Glavna skrb mu je, da poveča svoje premoženje. Pri tem se poslužuje vseh mogočih sredstev, če treba tudi izdajstva na lastnem narodu. Ali ni narodno izdajstvo, Če se zveže n. pr. „narodni“ kapitalist v Ljubljani z nemškim ali italijanskim kapitalistom, s katerim deli svoj dobiček, ki mu ga je preskrbelo slovensko delavstvo s svojimi žulji?
Mednarodna socijalna demokracija ne vzgaja delavstva v narodnem duhu, ker je njen glavni cilj materijalno blagostanje, katero je treba doseči potom’ revolucije. Narodnost je rdeči interna-eijonali ravnotako napoti kakor troni in altarji. To pa vendar ni vseeno. Na svetu je mnogo narodov brez trona in z različnimi altarji, toda nikjer ni kulturnega naroda brez narodne zavesti.
V	narodnih državah, kakor je n. pr. Jugoslavija, je delo rdeče internacijonale ne samo protinaroduo ampak tudi proti-državno, ker ubija v delavstvu narodno zavest, s katero je združena državna misel.
Narodno delavstvo, ki je prežeto ljubezni do domovine, se zaveda svojih državljanski dolžnosti in jih izpolnjuje. Isto pa zahteva tudi od države, ki je dolžna skrbeti v prvi vrsti za proletarijat in njegov vsestranski napredek. Ker pa v državni upravi sedijo navadno kapitalisti oziroma zastopniki kapitalističnih strank, mora delavstvo predvsem uveljaviti svoje politične pravice, da
pridejo njegovi zastopniki do besede pri zakonodaji in upravi države. Edinole zastopniki proletarijata, katerim so znane potrebe ubogih slojev, morejo doseči izboljšanje soeijalnega položaja narodnega delavstva.
Dokler ne bo imelo naše delavstvo svojih zastopnikov pri upravi države, ne bo doseglo svojih stanovskih pravic. Boj proti kapitalizmu je brezuspešen, če ga država ne sprejme v svoj program. Zato je dolžnost vsakega poštenega delavca, da se organizira na na-rodno-socijaluem programu.
JOŽA BEKŠ:
Slovenski državni nastav Ijenci pri finanč. ministrstvu.
V	nedeljo, 15. t. m. je pri poverjeništvu ministrstva financ v Ljubljani sprejel finančni minister dr. Momčilo Ninčič deputacije posameznih strokovnih organizacij slovenskih državnih organizacij državnih nastavljencev.
1. Predsednik »Društva državnih uslužbencev kraljestva SHS na slovenskem ozemlju“ davčni nadupravitelj Maks Lilleg je v svojem nagovoru na ministra povdarja! obupni gmotni položaj celokupnega slovenskega državnega nastavljenstva in obrazložil, da državnim nastavljencem v Sloveniji brez trimesečnih nabavnih prispevkov, katerih od bivše Avstrije do 30. junija lyl9 dovoljeno izplačevanje se je s 1. majem 1.1. ukinilo, absolutno ni več mogoče paralelizovati še vedno rastoče draginje vseh življenjskih potrebščin.
Predsednik Lilleg omeni z- išanje teh prispevkov v Čehoslovaški in Nemški Avstriji, katerih slednja se izmed novo nastalih držav še najmanj more ponašati z ugodnimi finančnimi razmerami.
2. Bivša Avstrija je dovoljevala pri železniških vožnjah državnim nastavljencem gotove ugodnosti (legitimacije za znižano vožnjo), ki pa so s prvim aprilom t. 1. ob zvišanju železniških tarifov v jjugoslaviji žal odpadle.
Mnogo družin, ki so si do nedavnega časa oskrbovale cenejša živila
Nekaj o konsutnnih in produktivnih zadrugah.
(Dalje).
Rošdelskemu vzgledu so kmalu sledili drugi kraji po Angleškem in tudi drugi narodi celega sveta. Na Angleškem imajo konzumne zadruge danes dve velikanski centrali in sicer v Manchestru in v Glasgowu. Promet teh dveh je znašal pred vojno letno milijarde, dobiček več sto milijonov kron. Nebroj tovaren posedate, nadalje hiš, posestev, tudi v Ameriki za lastno pridobivanje kave in v Aziji za Čaj. Imate celo lastno trgovsko brodovje. Članstvo obeh organizacij šteje okoli tri milijone ljudi in milijarde premoženja že stoje v službi teh ogromnih ljudskih mas. Omeniti je še, da v članstvu konzmnih zadrug danes niso več samo delavci, temveč tudi kmetovalci, obrtniki in uradniki, vobče vsi, ki spoznavajo v splošnem interesu za potrebno in koristno, da se konzumentje' s pomočjo zadružne organizacije bore proti izkoriščanju zasebnega podjetništva. '
Tudi pri drugih narodih se je konzumno zadružništvo mogočno razvilo.
Tako ie imela pred vojno Nemčija 2.300, Danska l'300, Fiuska 500, Rusija 7.000, Avstrija 1.200, Ogrska 1.200 itd. konzumnih zadrug. V Nemčiji so v članstvu skoraj sami delavci, v ostalih državah pa skoraj sami kmetovalci, osobito na Danskem, Finskem, Ruskem in Ogrskem. Po vseh državah, kjer je zadruga že močno razvita, obstoje isfo-tako zveze konzumnih zadrug, ki poslujejo z ogromnim prometom in so po angleškem vzorcu istotako ustanavljajo v svojem delovnem okvirju najrazličnejša podjetja v korist svojemu članstvu.
Potrebno je, da navedemo nekatere važne razlike med zasebnim podjetjem in med konzumno zadrugo.
Zasebno podjetje nima gotovih odjemalcev. Blago izdeluje in kupuje „za trg“. Reklama, potniki ali agentje in razna druga sredstva morajo pomagati, da spravi zasebni podjetnik svoje blago v denar. In koliko znašajo ta agitacijska sredstva? Tu ne gre za tisočake, temveč za milijone in milijarde ljudskega premoženja. Znameniti nemški zadrugar dr. Mu 11 er je izračunal del teh stroškov za Švico. Na podlagi uradnega štetja se je dognalo, da je bilo v Švici leta 1907 31.806 trgovskih potnikov ali
agentov. Če računamo 300 delavnih dni in rečemo, da rabi potnik za svoje življenje iu zaslužek dnevno 20 K, potem da to pri številu 31.806 potnikov in 300 delavnih dneh letno 186 milijonov kron. In če smo za polovico previsoko računali potnikove dohodke 0-stane še vedno 93 milijonov kron; in to za tako malo državo, kakor je Švica. Drug slučaj: John AVanemaker, podiet-nik za konfekcijsko blago v Ameriki, je plačeval pred vojno ljudem, ki so mu pisali duhovite reklame, letno šestdeset do devetdesettisoč kron. In podobnih bolj ali manj gorostasnih dejstev najdemo na vsak korak. Vprašamo : Kdo plača vse te ogromne stroške ? Plača jih konzument, ki to tem huje občuti, čim revnejši je.
Pri konzumnem društvu, oz. sploh v konzumni organizaciji je to drugače. Zadruga se ustanovi še le tedaj, ko je prijavilo pristop že gotovo, zadosti veliko članov. Vsi ti člani so potem takoj gotovi odjemalci konzumnega društva in ni treba posebnih sredstev za privabljanje ljudi, kakor to morajo delati zasebna podjetja.
Nadaljni razloček sc nanaša na dobiček, ki ga podjetje napravi. Za-
sebno podjetje dela gospodarju dobiček. Gospodar ali lastnik gleda na to, da kolikor največ mogoče zasluži in če doseže ta dobiček tudi na ta način, da je odjemalec njegovo blago preplačal. Na odjemalčevo korist se ne ozira, temveč le na svojo. Konzumna zadruga pa išče le odjemalčevo korist. Skrbi za to, da dobi član - odjemalec Čim najboljše in najcenejše blago. Dobiček, ki ga zadruga napravi pri svojem poslovanju, ne gre v žep kakega zasebnika, temveč se koncem leta razdeli med člane ali pa se kot skupna last članov v podjetjih zadruge upravlja naprej.
Tretja važna razlika je sledeča: Zasebno podjetje last enega samega ali nekaterih maloštevilnih, konzumna zadruga pa je last vseh članov. Konzumne zadruge zberejo tekom let velika premoženja, ki so potem last vseh, koristijo vsem in ne enemu samemu. Ali je to tako važno, da so razna velika gospodarska podjetja, ki naj služijo vsemu človečanstvu, last vseh? To je važno in je ta zahteva ravno posledica modernega demokratičnega na-ziranja. Ne smemo biti tako naivni, da bi pričakovali popolno izenačenje razmer med sedanjimi gospodarskimi mogotci
na deželi in v to svrho seveda uporabljale železnico, mora plačevati v mestih kupljena živila na enkrat dražje, ker jim predraga železniška vožnja dobavo živil na deželi onemogoča. Prosi, da se glede voženj po železnicah na celem ozemlju kraljestva dovolijo državnim nameščencem prejšnje u-godnosti.
3. Omenja zavlačevanje imenovanj v finančni upravi na Slovenskem, med tem ko se vrše v drugih strokah imenovanja redno in nemoteno dalje ter prosi ministra, da v svrho remedure uveljavi svojo voljo.
4. Prosi, da se pri neizogibnih premestitvah jemlje ozir na neoženjence, ki ne morejo brez katastrofalnih ma-terijelnih posledic zapuščati r6dbin, samim sebi pripuščenih.
Za premeščanje, v kolikor je to neobhodno potrebno, naj se določajo v prvi vrsti oni nastavljenci, ki se javijo za premestitev prostovoljno ali pa samci, katerim je skrbeti le zase.
Na vsak način pa je vsakemu premeščencu zasigurati na novem službenem mestu primerno oskrbo s tem, da se mu priznajo za dobo abnormalnih razmer taki prejemki, da bo mogel živeti. V ta namen bo treba prilagoditi dnevnice dejanjskim razmeram in jih zvišati.
5. V največji bedi in zapuščenosti se nahajajo danes državni upokojenci vseh strok in razredov.
Prosi, da se pri preuredbi službenih prejemkov aktivnih državnih nastavljencev upoštevajo tudi upokojenci oziroma njih rodbine.
6. Vse druge na ozemlju bivše Avstroogrske novonastale države so odredile, da se všteje drž. nastavljen-cem devet semestrov vojne dobe v pokojnino in časovno napredovanje. Tudi ljubljanska mestna občina se pri tem ukrepu ni vstrašila materijelne dalekosežnosti. Prosi, da se vštetje vojnih let na enak način prizna tudi slovenskim oziroma jugoslovanskim državnim nastavljencem.
Finančni minister dr. Ninčič je v odgovoru priznal, da je življenje v današnjih odnošajih, vsled katerih trpimo ne samo mi temveč cela Evropa, težko. Za obstanek pa se je boriti umevno najbolj neproduktivnim slojem, t. j. nameščence s stalnimi mesečnimi prejemki.
On sam zastopa načelno stališče, da mora biti državni nastavljenec, pa bodisi najvišji ali najnižji, za svoje delo tako nagrajen, da poleg skrbi, kako bo opravljal z uspehom svojo službo v prid domovini, drugih skrbi imeti ne sme. Žal, da takojšnjega izboljšanja gmotnega stališča drž. nastavljencev trenotni položaj državnih financ ne dopušča. Noče se vezati s prazno obljubo, ki bi je ne mogel izpolniti, pač pa zagotavlja, da se bodo s 1. avgustom ali najkasneje s
1.	septembrom t 1. draginjske doklade prehodno tako preuredile, da v tem pogledu ne bo nič več opravičenih pritožb.
na eni in izkoriščanimi sloji na drugi | strani. Gotovo je — izkušnje dragih narodov nas v tem potrjujejo — da so skupna, zadružna trgovska podjetja za vse blago vsakdanje potrebe mogoča, da taka skupna podjetja, zasnovana na strogo demokratični podlagi izločujejo iz dobičkaželjnosti izvirajoče izkoriščanje in torej nudijo svojemu članstvu, ki se zbira po ogromni večini iz nižjih stanov, velike gospodarske koristi. Saj je član konzument ob enem tudi solastnik celega podjetja in je izkoriščanje samega sebe pač izključeno. To je najvažnejša gospodarska korist zadruge.
Zadruga pa je tudi velikega izobraževalnega popiena, ker nalaga vsakemu posameznemu članu soodgovornost za prospevanje skupnega podjetja, čut te soodgovornosti je treba sicer v članih mnogokrat še le vzbujati, toda ko ie enkrat vzbujen, potem prinaša najlepše sadove. Taki člani so najboljša opora zadruge, na drugi strani pa postanejo mnogo samozavestnejši, ker se zavedajo, da so solastniki važnega gospodarskega podjetja, ki ga moraje s previdnostjo upravljati. Delavcu se vsled njegovega zadružnega sodelovanja širi duševno obzorje, po-
ad 1.) Za nadaljno izplačevanje nabavnih prispevkov se ne more popolnoma ogrevati, ker tvorijo ti prispevki izredne izdatke, on pa mora računati samo z rednimi. Pripravlja se itak prehodno izenačenje prejemkov državnih nastavljencev za celo državo.
Dokler valutarno vprašanje ni definitivno rešeno, tudi o definitivni rešitvi vprašanja državnih nastavljencev ne more biti govora.
ad 2.) Glede ugodnosti vožnje drž. nastavljencev po železnicah smatra za svojo osebo zahtevo kot upravičeno, ker je imelo drž. uslužbenstvo do te ugodnosti pravico, mora pa vprašati za tozadevno mnenje tudi ministrskega predsednika in ministra sa-obračaja.
ad 3.) V zadevi imenovanj v finančni upravi na Slovenskem ne more podati nobene izjave, dokler poverjeništvo ne stavi zadevnih predlogov. Naročil pa bo poverjeniku, da v svrho skorajšnjega imenovanja vseh vpoštev prihajajočih finančnih nastavljencev vse potrebno ukrene. Z njegove strani ne bo nepotrebnih zadržkov.
ad 4.) Zadeva premestitev se mu zdi težavna in ne bo mogoče zadostiti v tem oziru vsemu, kar se zahteva. Treba bo nastaviti še mnogo veščih slovenskih uradnikov pri raznih ministrstvih, ker dosedanji aparat tako obsežnega »dela ne zmore. Kolikor bo mogoče, se bo oziralo v slučajih potrebe pri premestitvah na sposobne uradnike, ki se bodo javili prostovoljno ali pa na neoženjene. Dnevnice se morajo do višine, ki odgovarja današnjim razmeram, zvišati enotno za celo državo, in bo sporazumno z ostalimi ministri izposloval pri pokrajinskih vladah izvedbo zvišanja.
ad 5.) Uvidi, da imajo vpokojenci, ki so dali vso svojo fizično in du-ževno silo državi, pravico do obstanka in istih življenskih prilik kot aktivni. Naročil bo pristojnim oblastvom, da sestavijo izkaze o številu in pokojninskih stopnjah upokojencev ter višini dosedanjih pokojnin. Na podlagi teh izkazov bo izboljšal, v kolikor bodo ^ovoljevale finance, s terminom kot za aktivne, gmotni položaj tudi upokojencem.
Sklepno se je finančni minister izrazil v zelo laskavih besedah o vrednosti slovenskih drž. nastavljencev in povdarjal, da prednačijo tako glede inteligentnosti kot vestnosti vsein o-stalim. Izreka jim tem potom svoje priznanje in zagotovilo, da na škodo slovenskih drž. nastavljencev ni nikdar predpostavljal drugih.
Predsednik Lilleg se za tople besede priznanja zahvali ministru v imenu vseh strokovnih organizacij in ga prosi, da sprejme poedine težnje posameznih strokovnih organizacij še posebej na znanje. Nagovorili so ministra, predloživši mu spomenice, še: Car. oficijal Verbič v imenu carinskega uradništva; finančne straže nadkomisar Skubic za osobje fin. straže, proseč ga skorajšnje reorgani-
| staja bolj izobražen in tudi bolj dovze- | ten za vsa javna vprašanja, kar je z ozirom na napredovanje demokratičnega načela velevažno.
Ako se naše želje glede konzumnega zadružništva uresničijo, kaj bo potem začel zasebni podjetnik? Saj ne bo več potreben, ako bomo-vse ljudstvo spravili v konzumna društva. Spominjajmo se na železnice. Koliko je bilo takrat vpitja od strani raznih voznikov, toda ves krik ni izdal nič. Železnice so bile velik gospodarski napredek in so zmagale nad starim voznikom. Ravnotako so konzumna društva napredek in zmagujejo. Kakor železnice niso bile v stanu popolnoma odpraviti voznikov in fijakerjev, tudi tam ne, kjer imajo razne cestne železnice, ker se je vendarle izkazalo, da je fijakar vkljub tramvaju v muogih slučajih še vedno potreben, tako bodo tudi konzumna društva odpravila zasebno podjetništvo samo tam, kjer so bolj na mestu, kakor slednja, kjer nudijo celokupnosti več gospodarskih koristi, kakor zasebnik. Utegne se torej Ugoditi, da se uniči vsled konzumnega društva toliko in toliko zasebnih podjetij, toda to nas ne more motiti, kajti koristi, ki
zacije finančne straže; davčni nad-upravitelj Debeljak za uvrstitevdavč. uradništva v skupino maturantov; ravnatelj finančne dež. blagajne Vesel za uvrstitev blagajniških uradnikov v skupino računskih uradnikov, iz katere srede so ti uradniki izšli; rač. svetnik Zajc glede imenovanja finančnih rač. uradnikov, višji oficijant Blaž za ofi-cijante in pisarn, pomočnike finančne uprave in uradni sluga Zorko za izboljšanje službenih prejemkov odnosno imenovanje definitivnih in pomožnih uradnih slug za poduradnike.
Slišali smo besede finančnega ministra. Zapustil nam je utis iskrenosti in resničnosti, s kakoršno mu je slovensko drž. nastavljenstvo tolmačilo svoje težnje. Nimamo povoda, da bi zdvajali o njegovi dobri volji in resnični izvedbi danih obljub.
Ravno tako dobro voljo pa pričakujemo tudi od našega poverjeništva ministrstva financ, katerega po oficijelni informativni izjavi njega pred-stavitelja dr. Savnika ne zadene krivda, da se imenovanja v finančni stroki še niso v polni meri izvršila. Zadevni predlogi odhajajo po njegovem zatrdilu drug za drugim že od Velike noči v Beograd, koder vsled morebitnih manipulativnih težkoč še niso dospeli do pravih rok.
Slovensko drž. nastavljenstvo samo ugotavlja, da je ministra dobro razumelo in da je vsak nesporazum izključen.
Nekaj vprašanj.
Ker na mnogoštevilno obiskanem shodu Narodno-socijalne zveze dne 15. t. m. na Jesenicah vsled vpitja nahujskanih rdečkarjev nisem mogel dokončati svojega govora in me tudi pozneje na javnem shodu Jugoslovanske soci-jalne demokratske stranke ,,pristen“ Slovenec sodrug Moretti ni pustil spregovoriti poštene jugoslovanske besede, kljub temu, da me je povabil na shod, se čutim primoranega, da javno pribijem sledeče:	'■
Na shodu JSDS dne 15. t. m. na Jesenicah je sodrag dr. Lemež izrecno izjavil, da je vodstvo socijaino-demo-kratične stranke oziroma organizacije odgovorno za dejanja posameznih svojih članov.
Vprašam torej:
1. Ali JSDS odobrava govor sodruga Z or ge na shodu pri Favaju v Šiški dne 4. aprila 1919, v katerem je hujskal proti kralju, pozival ne na stavko, marveč na revolucijo, potom katere naj bi se ustanovila jugoslovanska repubiika z diktaturo proietarjata. Možakar je v celem svojem govoru zavzemal naši državi sovražno stališče, klical: Doli s kraljem! Mi ga ne potrebujemo! Živela republika! Živel boljševizem!
2. Kako bodete napram celi jugoslovanski javnosti zagovarjali stališče sodruga dr. Lemeža, ki je na omenjenem shodu v Jesenicah izjavil, da
| jih prejme celokupnost od nove naprave daleč presegajo škodo.
Toliko o konzumnih zadrugah. Produktivne zadruge so ravnotako že stara misel. V sredini prejšnega stoletja se je v Nemčiji in na Francoskem izdalo mnogo milijonov za produktivne zadruge, toda vse to je bilo preumetno začeto in je propadlo. Ko so se enkrat utrdile konzumne zadruge ln tvorile že močne medsebojne zveze, potem je bila dana trdna podlaga tudi za zadružno produkcijo. Nebroj tevaren, ki jih danes posedajo zveze, nam to dokazuje. To je zopet velik napredek celokupnega gospodarstva, kajti te zadružne tovarne ne poslujejo iz dobičkaželjnosti posameznega podjetnika, temveč hočejo služiti le celokupnosti. ' Ne izdelujejo blaga „za negotov trg,“ temveč le za gotove odjemalce, gotov konzum. Zadružna podjetja potemtakem skušajo regulirati dosedanjo neredno produkcijo. Popolna regulacija v tej smeri bi onemogočila gospodarske krize, pod katerimi sedaj tolikokrat trpimo.
Poročali smo torej v prvi vrsti o najvažnejši delavski gospodarski zadrugi, o konzumni zadrugi, ki se jo navadno imenuje „ konzumno društvo" ali tudi
naši ljudje (Jugoslovani) niso zmožni v tovarnah ali podjetjih zasesti vodilna mesta, ker jim manjka potrebne inteligence. Vsled tega smo primorani različne „Werkfuhrerje“, „Polierje“, „Vorarbei-terje“ itd. importirati iz Nemčije ali Nemške Avstrije. Za plavže v Jesenicah baje že v teku import tujega delavstva kljub temu, da je tam nebroj zelo inteligentnih in zmožnih Slovencev, katere se še danes tlači k tlom, ker je vodstvo nemško.
3. Ako ima JSDS v Jesenicah šolo za demagogijo, zakaj se ni tam ustanovil strokovni tečaj za, po mnenju sodruga dr. Lemeža, tako nezmožne jugoslovanske delavce ?
4. Sodrug dr. Lemež je nadalje omenil, da ima edinole jugosl. soc. demokracija zasluge, da se je ustanovila samostojna, svoboda Jugoslavija. Med tem, ko so druge stranke in organizacije vpile, rajalej ene pa spale, se je vodstvo JSDS napotilo, menda z dr. Lemežem vred, v Beograd, da tam položi temeljni kamen Jugoslaviji ter se kot prva pokloni kralju osvoboditelju.
(To se je moralo zgoditi vsekakor pred 29. oktobrom 1918.) Ako je to res, kako je sodrug dr. Lemež, kot dosleden in bolj inteligenten človek, kakor je uboga od Nemcev zaničevana in od njega nezmožnim priznana delavska para, mogel dne 23. marca 1919 na shodu pri g. Grobotku v Boh. Bistrici pozivati na odpor proti našemu bratu kralju, klicati ruske boljševike med nas, hujskati na revolto in na ustanoviter proletarske republike ?
5. Ko sem na omenjenem shodu med drugim omenil tudi to, da so bile naše narodne delavke in druge narodne organizacije po gnili Avstriji, ki je pri-poznala le internacijonalno socijaln-de-mokratične, nemško narodne organizacije, razpuščene, voditelji in člani pa pognani v strelske jarke, pobešeni, postreljeni, kontinirani itd., so navzoči so-drugi (po večiniy koroški renegati) na vse grlo vpili: „Se premalo so Vas pobesili, premalo postrelili, vse naj bi bili podavili!"
Proti temu g. dr. Lemež kot psevdo-Jugoslovan ni imel nobene besede; torej je molče pritrjeval! Pač pa je javno pribil, da sta imela ona dva sodruga — občinska očeta ljubljanska popolnoma prav, da sta obsedela iu nista na poziv župana protestirala proti Italijanom.
Toliko za danes. Še marsikaj drugega lepega Vas vprašam prihodnjič. Samo prosim gospode sodruge voditelje stvarnega odgovora. Jožko Simončič.
Zahtevajte »Narodnega Socijalista« po vseh gostilnah in kavarnah! — Pridobivajte mu naročnikov! —•
Organizirajte se v N. S. Z.! V organizaciji je moč!
samo „konzuin“. Bodi pa izrecno povedano, da konzumno društvo nima samo za delavca velikega gospodarskega pomena, temveč tudi za vse druge stanove, za vsakega konzumenta.
Svoj čas, pred kakimi 20 leti, se je pričela po vsem Slovenskem živahna agitacija za konzumne zadruge. Toda to gibanje ni popolnoma uspelo. Preveč je bilo političnega strankarstva v tej agitaciji in premalo strokovnega znanja, premalo resne stvarnosti. Lepa misel je propadla, kar je velika narodna škoda. Poizkušalo se je takrat tudi na kmetih z konzumnimi zadrugami, toda kmečko ljudstvo za to še ni bilo zrelo. Naj se sedaj loti narodno delavstvo tega dela! Ono je poklicano, da nam ustvari narodno delavsko zadružno organizacijo. Naloga bodoče narodne delavske organizacije bo, da izdela za to zadružno delo podroben načrt. Slehern za narodui napredek vnet slovenski inteligent pa mora to stremljenje podpirati. Naš narod je narod malih stanov, delavski narod. Največ tedaj storimo za celokupno narodno gospodarstvo takrat, 5e ž zadružništvom gospodarsko povzdignemo svoje „male ljudi*.
Politične vesti.
Nemčija In mirovna konfe-fctica. Danes poteče rok, v katerem fe morala Nemčija odgovoriti na odgovor zaveznikov na nemške proti pred-loge. Ako nemška vlada izjavi, da hoče Podpisati prenarejene mirovne pogoje, ge bo v ponedeljek ali torek mirovna P°godba slovesno podpisala. Navzoči bodo vsi delegati aliirauik in asociiranih držav, ki so zastopane na mirovni konferenci.
, Razkol med hrvatskimi soci-Jalisti. Med hrvatskimi socijalisti je Pr>šlo do razdora. Dosedanja stranka razpade na dvoje, na novo komunistično stranko in dosedanjo socijalno demokratično stranko pod vodstvom Horaca in Bukšeta. Ta razkol ne bo ostal brez vpliva na strokovno organizacijo, v kateri pride najbrž tudi do delitve. Novo komunistično stranko vodi dosedanja zagrebška politična organi-Zacija in bodo morali tako socijalni demokrati osnovati zase novo politično organizacijo.
Vojaški kazenski zakon. Ministrski svet je sklenil, da bo srbski vojaški kazenski zakon veljal za celo državo SHS.
Amnestija. Vladar je izdal dale-dosežno amnestijo za široke kroge obsojencev v Sloveniji.
Evropa pred socijalno revolucijo. Iz Lyona poročajo, da je po-htičen položaj na Angleškem, Francoskem in v Italiji zelo kritičen. Angleški gospodarski krogi se z vsemi močmi zavzemajo za koncesije Nemčiji, da bi rešilo Evropo pred revolucijo, "tališče Clemenceaua se smatra kot omajano. Svet Četvorice na mirovni konferenci je zelo vznemirjen vsled dejstva, aer so Madžari dobili od popolnoma ilepi'ičakovane strani pomoč, kar je od-došaje v svetu četvorice precej zmedlo. Kakor znano, je Italija začela podpirati madžarske boljševike. Da so vsled tega Francija, Anglija in Amerika vznemirjene, je več kot jasno. Čudno je le, da Zavezniki še niso spoznali dovolj italijanskih intrig.
Delavstvo v Italiji je silno vznemirjeno vsled vedno večjega pomauj-kanja živil. Zlasti v južni Italiji se vršijo akoraj vsak dan demonstracije in štrajki. * Rimu štrajkajo delavci posameznih strok. Delavska agitacija pa ima svoj globlji vzrok v dejstvu, ker preti v Italiji vsled pomanjkanja surovin brezposelnost. Vladni krogi se resno pečajo 2 delavskimi nemiri in se bo najbrže Ustanovilo posebno ministrstvo za prebrano. Glede uvoza potrebnih sirovin za mdustrijo pa tudi vlada ne more storiti dfeesar, dokler se ne ustalijo svetovne gospodarske razmere. — Stavkarsko gibanje se po celi Italiji vedno bolj mri. V Rimu, Bergamu, Palermu, Ra-vcni in drugod so stopile v stavko nove ^bupine delavcev in javnih nameščencev. Učiteljska stavka v Milanu se je po sklepu osrednjega odbora narodne zveze Učiteljev razširila po vsej državi. V Savoni so se pridružili stavkujočim tudi v‘šji uradniki: Italijanska cenzura zatira vse vesti o stavki in resnih nemirih, ‘^ocijalistično glasilo „Avauti“ poroča, se bo v najkrajšem času razširilo Proletarsko gibanje s splošno stavko v ftaliji. Italija se uahaja v težki socijalni krizi.
Prepir med ministri. Naš mi-ujstrski predsednik Stojan Protič in mi-uister za notranje zadeve Svetozar Pri-biČevie sta se sprla, ker je ministrski Predsednik zahteval, da se ministri ne >smejo udeleževati strankarskih shodov.
Delavsko gibanje v Franciji. 1*0 celi Franciji se je zadnje dni začelo resno gibanje delavcev vseh strok. V Parizu so štrajkali delavci v vseh pro metuih podjetjih. Stavka ponehuje, ker uo dosegli večino svojih zahtev. Straj-kali so tudi rudarji in mornarji. Ozadje delavskega gibanja v Franciji je politično. Francosko delavstvo je izdalo Protest proti imperialističnim ciljem ‘fancoske vlade. V protestu odklanja ?8ak mir, ki sloni na krivici in nasilju. Kot znamenje nezadovoljnosti z mirovno konferenco se namerava proglasiti splo-^na stavka, ki naj se razširi v medna-tedno gibanje. Ekstremni elementi na francoskem in Angleškem hočejo po-
čakati s splošno stavko do tedaj, ko bo demobilizacija izvedena v večjem obsegu. Francoski ministrski predsednik Clemenceau se je izrazil, da bo nastopil z vsemi nasilnimi sredstvi, ako izbruhnejo nemiri. Ako se proglasi splošna stavka, bo porabil vso vojaško silo, da stavko zatre, ker noče spravljati Francoske v nevarnost v trenutku, ko bi se je moral sovražni Nemec bati. Tako govori največji kapitalist in imperijalist na svetu in ne pomisli, da se bo delo mirovne konference preje ali pozneje, maščevalo najbolj ravno nad Francijo. Delavstvo samo je priznalo, da ima stavka predvsem politične cilje. V razglas stavke se bo sprejel namreč tudi protest proti gospodarskim pogojem, ki so bili naloženi Nemčiji, kakor tudi proti vsaki pomoči, ki jo ententa namerava poslati na Rusko proti boljše-vikom. Tudi v francoski armadi je nezadovoljstvo z mirovno konferenco vedno večje, čete groze z nepokorščino, ako bi se Nemčija branila podpisati mirovno pogodbo. Francoska vlada razmišlja, če ima sploh toliko zvestih čet na razpolago, da bi mogla zatreti morebitno ustajo. Tako se kažejo nevarne posledice pariške mirovne konference, ki namerava po starem imperijalistično-kapi-talističnem načelu zasužnjiti male narode in ki ošabno prezira socijalno gibanje vsega proletarijata.
Demobilfzacija bolgarske armade. General Franchet d’ Esperay je zapovedal, da se morajo zapleniti vse zapore bolgarskih topov, ki bodo shranjene v Carigradu pod nadzorstvom ententnih čet. Istočasno je razpuščenih več bolgarskih polkov.
P*ed splošuo stavko v Ameriki. Francoski delavski voditelj Thomas je odpotoval v Ameriko, < da pripravi železničarje, rudarje in pristaniške delavce za splošno stavko. Zveze teh delavcev štejejo nad 3 milijone članov. Ako ustavijo delo, se morajo ustaviti transporti čet po vsi deželi. Pričakuje se, da se izjavijo vse štiri zveze ameriških železničarjev za splošno stavko.
Narodni socijalizem na Češkem. Napredovanje socijalistov pri volitvah v občinske svete je veliko. Zlasti so dosegli lepe uspehe, češki socijalci — bivši narodni socijalisti. V Pragi so dobili češki socijalisti od 90 mandatov 21, socijalni demokratje 20, narodni demokratje 29, ljudska stranka 5, obrtna stranka 3, nemška meščanska stranka 4.
Komunistična vstaja na Dnnaju ponesrečena. 15. t. m. so nameravali dunajski komunisti uprizoriti vstajo. Vlada je pravočasno zastražila vsa javna poslopja s strojnicami. Komunisti so priredili na Mestnem trgu shod, nakar so šli pred deželno sodišče, kjer so zahtevali, da se takoj izpustijo aretirani komunistični voditelji, ki so bili izpuščeni. Madžarski voditelji so ostali v zaporu. Vsled nadaljnih neredov je morala vojaška policija oddati več salv. Število mrtvih še ni znano. Prvo poročilo pravi, da je bilo okoli 30 mrtvih in veliko ranjenih.
Nove Italijansko spletke. Italijansko vrhovno armadno poveljništvo je ua podlagi dogovora v svetu četvorice zasedlo železniške proge Trbiž—Beljak Št. Vid. Italijansko časopisje zahteva, naj zasedejo Italijani tudi progo Trbiž-Celovec - Maribor, f da se zajamči obrat na teh železnicah.
Zarota proti Italijanski vladi.
V Rimu so odkrili nameravano zaroto proty italijanski vladi. Organiziral jo je znani hujskač, pesnik d’ Annunzio, ki je sklenil, da se morajo razpustiti vse socijalistične organizacije in aretirati vsi sedanji vladni organi, nakar naj bi se začela vojaška akcija proti Jugoslaviji. Ta zarota je imela 12 milijonov na razpolago.
Italijanski anarhisti na delu.
V zadnjem času se ponavljajo v Ameriki pogosti atentati. Policija zedinjenih držav je dognala, da so atentatorji večinoma italijanski in francoski anarhisti, ki so nalašč v ta namen prišli v Ameriko.
Štrajk na Francoskem. Zahteve Irancoskega delavstva niso samo indu-strijalnega ampak tudi političnega značaja. Francosko delavstvo se drži odločno in zahteva, da spremeni mirovna
konferenca mirovne pogoje v smislu 14 Wilsonovih točk. V štrajku se nahaja 500.000 kovinarskih delavcev in
50.000 rudarjev. Vršili so se ostri in krvavi spopadi med štrajkujočimi in policijo. V Parizu so med sprevodom
10.000 kovinarjev ubili več policajev.
Italijani izdali Čehe. Češke legije, ki so se borile v Italiji proti Avstriji, so prišle prve domov. Te legije so bile tedaj edina organizirana češka armada, katero so vodili italijanski oficirji. Češko moštvo ni moglo nikdar trpeti italijanskih oficirjev, ki so v službi češko-slovaške armade z madžarskimi boljševiki kovali spletke proti priklo-pitvi Slovaške k Češki. Nazadnje so v dogovoru z madžarskimi boljševiki izdali češko armado na Slovaškem. Za to izdajstvo so dobili od boljševikov 280 milijonov. Vsled tega izdajstva so Madžari potisnili nazaj čehoslovaško armado in ji grozili z obkolitvijo. Čehi so takoj nato izgnali vse italijanske oficirje. Tako so tudi naši češki bratje spoznali italijansko zvestobo v izdajstvu!
Nova svetovna vojna. Bivši poslanik Zedinjenih držav Morgenthan je' imel govor, v katerem je rekel med drugim: „Zedinjene države bodo čez petnajst ali dvajset let zopet v vojnem stanju. Ne mislite, da so vojne minule. Vsem narodom, ki so na mirovni konferenci, ne bo mogoče ustreči in mnogi se bodo vrnili nezadovoljni iz Pariza.
V	petnajstih letih bodo Zedinjene države poklicane, da rešijo svet“.
Socijalni demokratje so izstopili iz deželne vlade na strankin poziv pretekli teden. Sodruga Kristan in Prepeluh toraj nista več poverjenika. Socijalni demokratje bi morali že zdavnaj izstopili iz deželne vlade, ker nikakor ni združljivo na eni Stranj rovati proti državi in na drugi strani dobivati za svoje rovarjenje visoke plače. Radovedni smo, če bodo vlado zapustili tudi vsi oni socijalni demokratični priganjači, ki sta jih Kristan in Prepeluh nastavila izključno le zato na odlična uradniška mesta, da so- lažje agitirali za socijalno demokratično stranko. Dosledno bi bilo, da zapuste svoja mesta.
Tedenske vesti.
— Obup Življenje si je vzel 12. t. m. prov. premikač državne železnice tov. Anton Umnik. K usodapolnemu koraku ga je dovedla domišljija, da se ga preganja in zapostavlja za posledice povzročene še po proslulem načelniku Wieserju. Mož je bil odločno narodnega mišlenja. Imel je tudi v svoji družini bolezen in smrt na 'dnevnem redu. Pred par meseci mu je umrla druga žena in zapustila tri nepreskrbljene otroke. Vsem tem usodnim pojavom ni bila kos njegova, sicer močna narava in je zadnji čas iskal utehe v pijači. Alkohol mu je pripomogel k obupu. Njegova mehka narava ni mogla kljubovati viharju življenja. Tovariši, ohranite mu prijazen spomin!
— Bivši avstrijski guverner Ilhemen je pri svojem odhodu iz Bel-grada vzel seboj velikansko množino nakradenega živeža in blaga. Odpeljal se je s posebnim parnikom po Donavi v Budimpešto, kjer so mu zaplenili velikansko množino nakradenega usnja, moke, obleke, sladkorja, masla in bankovcev. Jugoslovanske oblasti so ob prevratu odvzele Rhemenu in njegovim oficirjem 10.000 goved,
10.000 prašičev, 4000 ovac, 15 vagonov vina in za 16 miljonov denarja v gotovini. Tako so gospodarili v Srbiji avstrijski krvniki, roparji in tatovi!
—^Zaplenjeno zlato. V Baku so zaplenili raznim trgovcem in verižnikom za en milijon zlata, ki so je hoteli iztihotapiti na Reko.
— Vodja socijalnih demokratov
—	velekapitalist. Voditelj osjeških socijalnih demokratov Henč je postal velekapitalist. Šel je v Pariz, odkoder je dobavil stroje za svojo tovarno v Mitroviči, ki je protokolirana kot »Tvornica drvene robe, Pfeiffer i Henš«. Potem pa naj reče kdo, da se borijo socijalno-demokratični voditelji proti kapitalistom!
—s Železniška proga Stolac— Krusevac—Užice je zopet otvoijena.
— Roparski napad. Blizu Mo-duša na Hrvatskem so napadli neznani roparji kočijo, v kateri se je nahajal agent vojaške policije v Zagrebu Ra-jačič s svojo ženo. Naenkrat je naskočilo pet, v avstrijske uniforme oble* čenih roparjev, s puškami in revolverji, kočijo. Vodja razbojnikov je zaklical Rajačiču: »Denar ali smrt!« Rajačič je zagrabil za revolver, toda vodja razbojnikov je ustrelil nanj in ga hudo ranil. Rajačič je v zadnjem trenotku izprožil svoj revolver in zadel poglavarja roparjev v srce. Ko so ostali videli, da je njihov vodja mrtev, so zbežali.
—Vidov dan se proslavi v Ljubljani kar najslovesneje. Na predvečer Vidovega dne bo pred Mestnim domom veliko javno predavanje, katerega se udeleže društva z zastavami in pevski zbori, ki zapojo narodne himne. V Narodnem gledišču bo slavnostna predstava. »Na smrt obsojeni«. V petek popoldne in v soboto se priredi v Ljubljani cvetlični dan v korist vojnih invalidov. Prav bi bilo, da bi- se po celi Sloveniji kar najlepše praznovalo zgodovinsko pomembni Vidov dan.
— Jugoslovani hočejo iz Amerike domov. Sodijo, da je v Ameriki do pol milijona Jugoslovanov, katere je vse pregnala v tujino tujčeva pest, ki je do zadnjega gospodovala nad našo domovino. Neurejene in skrajno žalostne gospodarske razmere so prepodile stotisoče naših sinov v svet za kruhom, Sedaj se vračajo. Okrog 3500 ljudi je že na potu domov. Pravijo, da se jih hoče vrniti še 150.000. Vendar čakajo ugodnejših razmer. Ali se domovina resno pripravlja na to, da bi sprejela naše pregnance? V naših podjetjih in tovarnah je še vedno dovolj kruha za tujce, dočim se naši bratje trudijo po svetu. Saj so še one delavne sile, ki jih imamo doma, po večini vsled neodpustljive obzirnosti naprarn tujcem, brez dela. Kdaj se bo odločno izvedla agrarna reforma, da bo naš človek prišel do zemlje. Mislimo ob vsaki uri na naše amerikanske rojake, ki si žele domovine. Naša domovina je bogata in velika, tako da bi vsak njen sin lahko prišel do dobrega kruha. Samo pametna in odločna narodno-gospodarska politika je potrebna in vse bo zadovoljno in v redu!
— „Državua posredovalnica za delo‘\ Podružnica za Ljubljano in okolico. Delo iščejo: pisarniške moči (335), trgovski sotrudniki in sotrudnice (201), služkinje (134), stroj, ključavničarji, strojniki in kurjači (100), uradne in trg. sluge (125), hišniki, pazniki, mesarji, peki, mlinarji, natakarji, natakarice, točilci, tov. in poljski delavci in delavke, železostrugarji, kovači, mehaniki, elektrotehniki, ekonomi, oskrbniki,, dninarice, dimnikarji, zidarji, mizarji, pleskarji, sobni slikarji, krojači, šivilje itd. V delo se sprejmejo: rudarji (900), služkinje in kuharice (120), težaki, hlapci, pomožni delavci v pletilni šoli, konjski hlapci, čevljarji, tesarji, poljski in vinog. delavci in delavke, zidarji, mizarji, pis. moči, opek. delavci, strojniki itd.
Narodno socijalna Zveza.
' Podružnica NSZ na Bledu okli-cuje za nedeljo, dne 22. junija občni zbor. Vse tovariše člane poživljamo, da se polnoštevilno udeleže občnega zbora. Na zborovanje pride tudi odposlanec osrednjega vodstva NSZ.
Shod Narodno Socijalne Zveze na Jesenicah. To je bilo krika in vika v nedeljo dne 15. t. m. na Jesenicah, ko je prvič sklicala NSZ shod v tem sršenovem gnezdu. Nezadovolj-st o med jeseniškimi delavci radi voditeljev socijalno demokratične organizacije je bilo vsak dan večje. Terorizem je bil vedno hujši. Delavstvo je opažalo, da socijalni demoKratje branijo Nemce in nemškutarje in to na škodo slovenskega delavca. Odločili so se, da napravijo temu konec na ta način, da se organizirajo v Narodni Socijalni Zvezi in so si že pred nekaj tedni izmolili pripravlj lni odbor. Na zahtevo delavstva je sklicala N»Z v nedeljo, dne 15. t. m. shod narodno zavednih jeseniških delavcev. Na shod
je prišlo veliko nepovabljenih rdeč-karjev, ki so v groznem obupnem strahu za svojo nemškutarsko internacijonalo razbili shod ter tovariša Simončiša kot poročevalca dejansko napadli. Shod se je vršil v dvorani pri »Jelenu-1 ter je bila dvorana nabito polna, še celo v veži in zunaj na dvorišču je bilo polno ljudi. Ob 9. uri otvori predsednik pripravljalnega odbora NSZ shod in poda besedo tovarišu Simončiču iz Ljubljane. Delavci so njegovim izvajanjem z zanimanjem sledili ter ista tudi odobravali. Po polurnem govoru se je nateplo v dvorano precej znanih hujskačev, ki so pričeli govornika motiti. Ko je omenjal tudi nekatere in-ternacijonalne kapitaliste in vojne dobičkarje je nastal prepir in tak hrušč, da ni bilo mogoče govoriti naprej. Ko je hotel tovariš Simončič svoj govor nadaljevati, so se navalili ra njega, ga dejansko napadli in končno vrgli z vso silo skozi okno ven. Nastalo je v dvorani, kakor tudi zunaj veliko prerekanje in vsi pametni pristaši socialne demokracije so ogorčeni obsojali takšno ravnanje rdečih hujskačev. Med tem pride dr. Lemež iz Ljubljane, ki svetuje socijalnirn demokratom naj skličejo takoj svoj shod. Četrt ure na to se je vršil nov shod, kateremu je predsedoval sodrug Gabrijel. Prvi je govoril sodrug dr. Lemež, ki je v glavnem poveličeval internacijonalo in seveda zabavljal čez narodne socijaliste. Nato je dobil besedo predsednik NSZ tovariš Juvan, ki je odločno in z dokazi ovrgel vsa zavijanja in sumničenja dr. Lemeža. V nad polurnem govoru je očrtal velike uspese NSZ za delavstvo in povdarjal veliki pomen narodnega socijalizma. Posebno na Jesenicah je še dovolj Nemcev in nemškutarjev, ki zasedajo najboljša mesta, katere ščitijo socijalni demokratje, katera mesta bi lahko zasedli zmožni zavedni Slovenci. NSZ ne ruši discipline med delavstvom, kar je prepričanih socijalnih demokratov naj kar ostanejo v internacijonali, mi hočemo za zavedne narodne delavce svojo organizacijo in takih je na Jesenicah veliko. Prav v živo pa jih je zadel, ko je omenjal potrebo po delavski izobrazbi, ker se je ravno ta dan pokazalo, da manjka delavstvu prave izobrazbe. Med njegovimi izvajanji je večkrat nastal precejšen hrup in ugovori ter so mu konečno milostno dovolili govoriti samo še dve minuti. Delavci so z zanimanjem sledili govoru, le okoli 20 do 30 ljudi se je prav po nepotrebnem repenčilo. Odgovarjal je zopet sodrug dr. Lemež, a tako, da sebi ni verjel. Po »stvarnem" odgovoru je predsednik zaključil za NSZ lahko rečemo prav dobro uspeli shod. Po shodu so narodni delavci sklicali sestanek, na katerem se je ustanovila podružnica N»Z za Jesenice. Kakor smo na shodu poudarjali, tako bo tudi res. Naša podružnica je ustanovljena in po zavednosti naših delavcev bo gotovo prav kmalu tako močna, kot internacijonalna. Jeseniški narodni so-cijalistj! Krepko in brez strahu na delo. Žugali so vam s terorizmom, kakor je njih navada, ampak tudi ta terorizem bodemo strli in zmagali bodemo, ker naša stvar je pravična in zato nam je tudi bodočnost zasigurana.
Dopisi.
Novo mesto. Dne 3. junija se je vršil številno obiskani sestanek Zveze jugoslovanskih železničarjev. Na sestanku je poročal tov. Korošec o raznih ak-tuelnih stanovskih vprašanjih, kakor tudi o splošnem delovanju JJŽ. Omenil je tudi nameravano združenje vseh narodno-strokovnih organizacij, kar smo odobruje vzeli na znanje. Za najtesnejše združenje vsega zavedno, narodnega proletariata so tla kar najbolj ugodna, posebno ker se nam ni bati persekucij in ker je za vselej izpodbita rdeči internacijonali namišljena predpravica, da je le ona upravičena organizirati delavstvo. Tov. Lenščak je v svojem zanimivem govoru povdarjal, da je skrajni čas, da so se proletarske vrste narodno probudilc in spoznale škodljivost internacionale. Internacijonali moramo napovedati najostrejši boj. Ne poznamo
sprave z internacijonalo, ki nas je že v preteklih dneh po svojih organiziranih tolpah oropala Koroške, pobijala in trpinčila ranjence in vjetnike, preganjala starčke, žene in dekleta ter celo otrokom ni prizanašala v svoji krvoločnosti. Prav je, da so sedaj te tolpe po naših hrabrih četah dobile svoje zasluženo plačilo. Slovenskim socijalnirn. demokratom bi bilo pač vseeno, če bi našo domovino zasedle čete socijalno-demokratične Nemške Avstrije. Med-narodnjakarjem je vseeno, kdo bo vladal v naših krajih. Nam pa, dragi tovariši, ki smo navzlic pritisku nemških in mednarodnih mogočnežev nosili glavo po koncu, škripajoč z zobmi nad krivicami, ki so se marsikomu godile, nam ne more biti vseeno, da bi nas nenasitna socijalno - demokratična Nemška Avstrija zopet oropala svobode. Dovolj je že, da tlači najzavednejši del naroda italijanski imperijalizem. Zato ne smemo cepiti svojih moči v brezdomovinskih internacijonalnih organizacijah, marveč moramo vse svoje sile strniti v narodno socijalnih organizacijah. Na dan, ko je nemška socijalna demokracija prisegla Viljemu zvestobo in sprejela vojne kredite, je zažgala tudi svojo rdečo za- ] stavo in internacijonalno poginila. Kakor v drugem, so nam tudi tukaj za vzgled lahko naši severni bratje Čehi. Ti so se že zdavnej rešili nemške internaci-jonale in se organizirali na narodnem temelju. Celo skupina, ki je ostala organizirana še v internacijonali, se je zadnji čas otresla škodljivega vpliva Dunaja in se osamosvojila. Pri vsem narodnem stališču čeških narodnih so-cijalistov pa ne moremo nikdar reči, da so zanemarjali odločen razreden boj za delavske zahteve. Skrajna narodna doslednost proletarske mase na Češkem je bila tista sila, da niso nikdar klonili tilnika. Vstrajali so na trnjevi poti v boljšo bodočnost, ki je morala priti, dokler ni bila — Bela gora — maščevana. Pri nas so bile razmere drugačne. Kdo se ne bo spominjal naših prvih narodno stanovskih organizacij v Trstu, posebno N. D. O., iz katere se je poznajo organizirala Z. J. Ž. Zaznamovati smo imeli sicer male uspehe, ker nam je nasprotovala nemškutarska in-ternacijonala v zvezi z neipško vlado. Imeli smo v naši sredi mnogo žrtev, ki so padle za našo skupno svobodo. Vse polno jih je še, ki rovarijo na tiho in javno proti Jugoslaviji in ki se zbirajo pod rdečo zastavo, ker črnožolte ni mogoče oživeti. Naša najbližja naloga bodi, da zapustimp našo dosedanjo politično nevtralnost in se politično organiziramo. Pripravimo se na predsto-ječe politično delovanje, združimo vse narodno stanovske organizacije. Ustvarimo si lastno politično zaledje, da bomo odposlali tudi mi združeni narodni proletarci svoje zastopnike v narodno skupšČiuo, ki bode v državni upravi in zakonodaji soodločilen faktor pri rešitvi naših zahtev in teženj. Ako bomo pravočasno pripravljeui, je tudi boddčnost naša. Narodno zavedni proletarijat nastane na ta način dejstvo s katerim bode država morala računati. Ko pa bodemo dosegli popolno-narodno svobodo, ko bomo vsi Jugoslovani združeni v eno državnost, ko nas bodo socijalne demokracije drugih držav kot take pripoznale in cenile, ko ne bomo ob naših mejah od nikogar več ogroženi ter ko si bomo našo državo uredili po naših željah, tedaj pa zakličemo proletarijatu celega sveta — nič nas ne loči več — skupen boj — skupni cilji! Borili se bomo lahko ramo ob rami proti sovražnikom proletarijata. Mi smo in hočemo vstati do tedaj le to, kar smo. Gradimo si našo organizacijo, da nas čas ne prehiti, da se ne bodemo v trenutku, ko bode treba stati v sklenjenih vrstah, umaknili sladkim obljubam, še manj pa sili. Takrat zakličemo našim državnikom : tukaj smo združeni narodni socijalisti, ki zahtevamo delež, kateri nam po naši moči pripada v vladi in v vseh upravnih in zakonodajnih zastopstvih. Imamo silo, da si vse to tudi izvojujemo.
Celje. Mednarodnost naših »jugoslovanskih" rdečkarjev se je zopet pokazala v pravi luči. Še pred par dnevi se je dopisnik jezil v »Napreju" nad nami zaradi članka v »Novi dobi" o narodnem socijalizmu, trdeč, da je to
le obrekovanje in da naj dokažemo naše trditve. Kakor je „Naprej“ velik — bi bil premajhen — če bi hoteli objavljati vsa imena bivše celjske sodrge in fa-kinaže, ki je ob vsaki se nudeči priliki napadala, izzivala, pretepavala narodne Slovence in ki je danes vsa v socijali-stični stranki! Saj je že veliko teh pognanih čez mejo! — V cinkarni je bil nastavljen kot zdravnik dr. Gollitsch, ki je bil zadnjič med drugimi interniran. Ta čas je vkljub svoji obili zaposlenosti prevzel zdravniško oskrbo dr. Brezovnik, splošno znan in priljubljen zdravnik. Ker pa ne nosi rdeče nagumbnice, so se naši rdečkarski kolovodje takoj vrgli nanj, da ga odstranijo in ga nadomeste zopet s prejšnjim znano zagrizenim nemškutarjem dr. Gollitsch-em. — Le tako naprej! To je najboljša reklama za NSZ, kjer se zbira brez vsega pritiska vso zavedno slovensko delavstvo. Razumemo prav dobro tarnanje v „Na-preju“, da vsi inteligentnejši delavci obračajo hrbet brezdomovinskemu mednarodnemu socijalizmu.
Sevnica. Že smo mislili, da bomo delavci v tovarni za kopita prišli enkrat do pravega reda in ljubega miru, ki smo si ga vsi prav iz srca želeli. Toda spoznali smo, da to ne bo toliko časa, dokler bomo imeli v svoji sredi nemškutarje in Nemce, ki samo prežijo za tem, kako bi slovenskemrl delavcu škodovali. Posebno delovodja Lavre se
je pričel zadnji čas zopet skrajno sovražno obnašati proti delavstvu. Pri tem si je mislil, da ima še vedno za seboj osovražene Winklerje. Toda spodletelo mu je. Delavstvo je soglasno nastopilo in zahtevalo od sekvesture, da noče pod nobenim pogojem več v svoji sredi' Lavreja. Na zahtevo delavstva je potem Lavre izostal od dela in opravlja njegov posel slovenski delovodja, kije med vsem delavstvom priljubljen. Sicer se za • Lavreja sedaj potegujejo njegovi maloštevilni nemški bratci, kar mu pa vse skupaj ne bo veliko pomagalo. Sekve-stura bo morala upoštevati želje delavstva, če hoče, da se obrat nemoteno dalje vrši. Vsakdo mora priznati, če nepristransko sodi, da odkar ni bilo Lavreja v tovarno, da delavstvo z veliko večjim veseljem dela in tudi, kar je najvažneje za procvitanje podjetja, veliko več naredi. Vse druge Nemce v tovarni najresneje opozarjamo, če hočejo še nekaj Časa ostati v tovarni, da so kar najbolj strpljivi napram slovenskem'1 delavstvu in naj že enkrat spoznajo, da je za vselej konec, da je slovenski delavec le brezpravna para, dočim je oni, ki le malo nemški čeblja, velik gospod.
V	svobodni Jugoslaviji je ravno obratno res.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivan Tavčar.
Tiska »Zvezna tiskarna" v Ljubljani
V Ljubljano potujočemu občinstvu se priporoča restavracija v Prešernovi ul. 9.
Vinska klet pri Maliču,Ljubljana
nasproti glavne pošte pod Jadransko banko. Točijo se v kleti in črez ulico pristna, stara in nova, bela, rdeča in črna vina. Slavnemu občinstvu se najtopleje priporoča Stanko Jesenko.
je povest slovenskega dečka
iz pretekle svetovne vojske
JDORE“.
Knjiga je lepo ilustrirana ter bo v mestu in na deželi vzbudila veliko zanimanje. Cena vezani knjigi je K 4- —. Dobiva se v knjigarnah kakor tudi v Zvezni knjigarni f Ljubljani, Marijin trg 8.
ybirko zanimivih povesti in novel z Gorenjskega obsega knjiga:
„Šopek
samotarke"
Spisala znana povsod priljubljena ljudska pesnica in pisateljica M. Romunova
Založila in izdala
Zvezna knjigarna
v Ljubljani, Marijin trg 8 Cena vezani knjigi K 5‘—, broširani K 4-—.
„KINTA“ karbidne svetilke
najnovejšega sestava, fino emajlirane, enostavne, ter popolnoma nenevarne razpošilja po poštnem povzetju za ceno 32 K, poštnina posebej Glavno zastopstvo „KINTA“ svetilk, ILjtt-bljana, Dunajska cesta X2. ===== Telegrami: K1NTA Ljubljana. =====
Prva Jugoslovanska zaloga vseh živil na debelo
za Kranjsko v Ljubljani
Ljudevit Jakovlic
Rimska cesta 19
priporoča svojo bogato zalogo živil vsem delavskim konsum. društvom in sl. občinstvu.
9 Pravi firnej, 9
v prignano najboljši in zanesljivi kakovosti.
Vse vrste barv, barve ja obleke, suhih in oljnatih, mavec (Cipe), rvastenec (?ederweiss), strojno olje, prašno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarske, slikarske in zidarske čopiče, kakor tudi druge v to stroko spadajoče predmete ima še vedno v zalogi tvrdka
2ankjl,
===== Ljubljana. =====
Ceniki se za časa vojske ne razpošiljajo.
§
¥
¥
Mestna hranilnica ljubljanska
Ljubljana, Prešernova ulica št. 3,	2
je imela koncem leta 1918 vlog  ........K	80,000.000
in rezervnega zaklada....................  2,500.000
Sprejema vloge vsak delavnik.
Za varčevanje ima vpeljane lične dOttiaČ0 hranilnike.
Hranilnica je pupilarno varna.
T
Dovoljuje posojila na zemljišča in poslopja proti nizkemu obrestovanju in obligatornemu odplačevanju dolga.
V	podpiranje trgovcev in obrtnikov ima ustanovljeno
Kreditno društvo.
.