630 L. Pintar: Prešeren v šolah. Prešeren v šolah. Priobčil L. Pintar. od tem naslovom sem bil v »Ljubljanskem Zvonu« (XVI, 648) priobčil kratko črtico, ki pa ni bila popolna, in to hočem v naslednjem nekoliko popolniti. Letošnjo pomlad so prišla na javno vednost »Prešernova šolska izpričevala, kolikor jih je ohranjenih; referiral je o njih »Dom in Svet« v 5. letošnji številki (str. 316.). [Ta referat je vobče točen, samo da profesor četrtega gramatikalnega razreda, Dolar, ni bil Juri, ampak Gregor; in imena profesorja avstrijske zgodovine jaz nisem čital za Mikosch, ampak Wikosch; — pa to so malenkosti in za nas brez posebnega pomena.] Sicer pa izpričevala glede gimnazijskih študij samo potrjujejo to, kar sem bil v zgoraj omenjeni črtici po katalogih posnel in objavil. Glede licejskih študij pa takrat nisem znal kaj povedati. Ker pa je stvar z objavljenjem izpričeval prišla zopet v tek, povprašal sem še enkrat po licejskih katalogih in našel, da je bil Prešeren 1820. 1. v prvem letu filozofije v prvem in drugem polletju odličnjak, v vseh predmetih (t. j. v veronauku, teoretični filozofiji, matematiki, splošni zgodovini in grščini) je imel »erste mit Vorzug«, »Verwendung sehr gut«; samo v obnašanju je v obeh polletjih nekoliko razlike, v prvem »gemafi«, v drugem »ganz gemafi«, šolnine je bil oproščen. Ravno tako je bil odličnjak v drugem letu filozofije 1. 1821. in je dobil iz vseh predmetov (t. j. iz veronauka, praktične filozofije, fizike, občne zgodovine in grščine) »erste mit Vorzug«, »Verwendung sehr gut«; tudi to leto je imel v obnašanju v prvem polletju »den akademischen Gesetzen gemafi«, v drugem »ganz gemafi«. To leto je pa bil dobil Prešeren tudi rodovinski štipendij; v katalogu prvega polletja je namreč zabeleženo: Preshern'sches Stipen-dium 75 f. 57 kr. M. M. et 29 f. 45 kr. W. W., v drugem polletju pa samo 99 f. 31 kr. M. M. Predno se pa poslovimo od ljubljanskega liceja, konstatirati nam je še nekaj ter popraviti zmoto, ki se večkrat ponavlja, ko je govor o Prešernu in Slomšeku. Profesor dr. Anton Medved na 41. strani Slomšekovega životopisa, ki ga je 1. 1900. izdala družba sv. Mohorja, govoreč o tretjem Slomšekovem potovanju v letu 1837., piše: »V Ljubljani se je seznanil in sklenil prijateljsvo s slavnim L. Pintar: Prešeren v šolah. 631 slovenskim pesnikom Prešernom.« — In v najnovejši izdaji Prešernovih poezij, ki jo je priredil A. Aškerc, kjer se nam na XVII. strani pripoveduje, da se je koncem leta 1831. Prešeren zahvalil za tlako pri c. kr. komorni prokuraturi ter odšel v Celovec pripravljat se za advokaturski izpit, čitamo: »Na Koroškem se je bil tedaj seznanil s Slomšekom.« — Oboje je pomota. Prešeren se je seznanil s Slom-šekom že jeseni 1. 1819.; v prvem letu filozofije sta si namreč bila na ljubljanskem liceju sošolca skozi celo prvo polletje, in Slomšek se ni morda (kakor bi utegnil kdo umeti razkazovanje na 24. strani omenjenega, iz peresa profesorja A. M. poteklega životopisa) kar hitro po svojem prihodu v Ljubljano premislil in odločil za Senj, ampak je ostal v Ljubljani cel semester. To sklepam iz tega, ker je v katalogu prvega polletja klasificiran, in sicer v vseh predmetih z noto »erste mit Vorzug«, razen matematike, kjer je dobil prosti »erste«. — Zdaj pa dalje! Velike važnosti so najdena Prešernova izpričevala za popolnitev njegovega životopisa glede šolskega leta 1821/22. V biografiji, priobčeni v 5. letniku Dunajskega Zvona, je pisal Fr. Leveč: »Kje je bil Preširen eno leto, dovršivši 1. 1821. ljubljanske šole, ne vem. Na pravoslovni fakulteti dunajskega vseučilišča vpisal se je še le jeseni 1. 1822.« — Vsled tega neznanja so nastala razna domnevanja, razne kombinacije, češ da bi bil Prešeren po dovršenih študijah na ljubljanskem liceju morda utegnil, da ustreže želji svoje ljube matere, vstopiti v kako bogoslovnico i. t. d. Iz omenjenih izpričeval je pa razvidno, da je bil tisto leto Prešeren na Dunaju v tretjem letu filozofije. Dvoje takih izpričeval se je ohranilo, v prvem (de dato 4. III. 1822) potrjuje prof. Mart. Wikosch: Preshern Fr., phlum. III. anni, Stip., praelectionibus ex historia Austr. diligentissime adfuisse primo semestrali examine in classem primam relatum esse . . . . Moreš legibus academicis conformes exhibuisse — v drugem pa (de dato 31. III. 1822) svedoči Ant. Stein, philologiae prof. publ.: Preshern Franciscum, Carniolanum Rodniensem, stipend., philosophiae audito-rem in annum IIItium, institutionibus practicis ad eloquentiam egregio cum profectu interfuisse, in priore semestrali examine publico in classem primam relatum esse. Moreš legibus academicis consen-taneos exhibuit. — Na obeh izpričevalih je sopodpisan Franciscus Wilde, C. R. studii philos. vice director, bivši prvi knjižničar ljubljanske licejske knjižnice. — Dovršivši tretje leto filozofije, je vstopil Prešeren k pravoslovju in dovršil pravoslovne študije v šolskih letih 1822/23—1825/26. Izmed podrobnih izpričeval iz te dobe se je 632 L. Pintar: Prešeren v šolah. ohranilo samo eno iz tretjega leta (de dato 23. VIII. 1825), s katerim prof. Georg Edl. v. Scheidlein izpričuje: Preschern Franz von Rodain in Krain, Štipendist, hat die Vorlesungen iiber das osterreichische Privatrecht fleifiig besucht .... in der zu Ende des Studienjahres vorgenommenen offentl. Priifung die erste Classe mit Vorzug erhalten. Das Betragen war den academ. Gesetzen vollkommen gemafi. — Popoln pregled vseh juridičnih študij Prešernovih pa je obsežen v izpričevalu o vseh štirih letih de dato 24. VIII. 1826 — to je nekak absolutorium, ki svedoči, daft H. Franz Preshern, aus Rodain in Ulvrien gebiirtig, an der k. k. Hochschule zu Wien den vorgeschrie-benen Lehr-Curs der Recht- und politischen Studien geendigt und in den offentlichen Prufungen folgende Classen erhalten habe: itn Jahre 1823 aus dem nattirl. Privatrechte: Erste Classe mit Vorzug » » » offentl. Rechte » » » » » » » Criminalrechte » » » » » der europaischen Staaten- kunde » » » » osterreich. Staatenkunde» » im Jahre 1824 aus dem romisch. Civilrechte: » » Kirchenrechte im Jahre 1825 » » osterr. Privatrechte » » Lehenrechte » » Handlungs- und Wechselr. » » » im Jahre 1826 aus den politischen Wissenschaften » » » » der » Gesetzkunde u. dem Gesetzbuche iiber schwere Polizeiubertretungen » » » aus dem gerichtl. Verfahren in Streitsachen: Erste Classe » » » » aufier » » » » » Geschaftsstyle » » Sein Betragen war den academischen Gesetzen vollkommen gemafi. Ko je bil meseca marca 1. 1828. Prešeren na tem, da ga imenujejo za doktorja prava, potreboval je za promocijo nravstvenost-nega izpričevala. Napisal mu je tako izpričevalo (de dato 14. III. 1828) Franz Freiherr Dubsky von Tfzebamyslic, Kay: Koenig. Kammerer und Major in der Armee. Glasi se pa tako: Dafi H. Franz Preshern, Candidat der juristischen Doctors-Wiirde, aus Rodain in Illyrien ge- » » » » » » » » L. Pintar: Prešeren v šolah. 633 biirtig, stets einen moralischen tadellosen Lebenswandel gefilhrt und solche Grundsatze geaufiert habe, die eines rechtschaffenen Mannes wiirdig sind, wird hiemit bezeuget. Končno še nekaj v nadopolnjenje sestavka, ki je bil priobčen v Prešernovem Albumu (str. 757.) pod naslovom »Prešeren v pismih sodobnikov«. Ko sem pred dvema letoma v naglici prelistaval Čopovo korespondenco, prezrl sem neko prav važno pismo, v katerem Matija Gollmavr pojasnjuje, zakaj da je moral Prešeren iz Klinkowstromovega zavoda. G. Iv. Prijatelj, ki je pozneje pregledoval dotične liste, me je na to opozoril. Ker je to znamenit dogodek iz Prešernovega dunajskega dijačenja, kaže nam to Gollmaverjevo poročilo pri tej priliki objaviti. Evo ga! IS. Janner 1824. » Was ich schon langst besorgte, ist zvirklich eingetroffen: Preschern ist beym Klinkovstrom weg; sie ivaren schon lange sehr gespannt. Preschern ist zu frey und zu aufrichtig um in diesem Hause bestehen zu konnen, denn hier ist exempli causa so wie in einem Seminario, wer besser heucheln kann, ist besser daran; die Liguorianer scheinen sich de s Klinkovstrom ganz bemachtigt zu haben; er hat fteylich dabey den besten Willen, aber, erzeugt nichts als Heuchler, die Hofmeister selbst nicht ausgenommen; wir Lehrer haben besser, bey uns ist genug dafi zvir punktlich erscheinen und keinen Unglauben und Ketzerey predigen, —- so hat z. B. Preschern zu zvenig Gebethbucher wie eines Passy, Veith etc. und andere geistliche und Erbauungsbucher gelesen und sich vielmehr mit projanen, griechischen und lateinischen Klassi-kern, Homer, Hesiod, Euripides, Sophokles, Plautus, Terentius, ivelche letztere, zveil sie Comoedien enthalten, gar mas Sundhaftes sind, be-schdftiget, denn du mufit zvissen, daf kein Zogling des Institutes so wie kein Hofmeister in kein Theater, wdre auch das beste Stuck auf-gefiihrt, gehen dar j; hie und zvieder hat er auch andere Bilcher als den Boccacio, Pastor Jido,1) Ovidius etc. bey ihm angetroffen. —Auch ging Preschern niemahls zur Beicht et Communion, nicht tdglich in die Messe, machte ihm zu wenig Hof. Den letzten Stofi aber gab der Umstand, dafi der Graf Auersperg Bilcher aus seiner Bibliothek las, wo er also auch auf die Sundhaften kam, weil er vom Preschern den Schlussel dazu hatte; dief veranlasste den Klinkovstrom den Preschern zvegzuthun; jetzt logirt er dort, wo ich die Kost habe, in der Schul-lerstrafe. *) Naslov pastorala, ki ga je spisal J. Bapt. Guarini. L. P. 634 f Aleksandrov: Hrepenenje. Hladnig hat wegen zvieder ausgebrochenen Blutbrechens seine Condition gelassen..... Wir dachten den Preschern hinzubringen, allein weil sein Aujšeres so zvenig verspricht und er eine langsame Sprache hat, so hat er nicht gefallen; doch hdtte ihn der Herr mahrscheinlich genommen, tvenn er sich beym Klinkovstrom nicht ivegen seiner erkun-digt hdtte, der zwar seine Talente und Kenntnisse sehr lobte, doch aber am Ende hinzusetzte: aber ihnen als Vater wilrde ich nicht ihn anrathen; zvahrscheinlich verstani er darunter seine quasi Freygei-sterey, dafi die Kinder nicht sich nach ihm 1-ichten moehten; des-tvegen zvar aus diesem nichts. Er bekummert sich auch nicht viel darum, ob er zvas bekommt; er hat das Stipendium, und der Onkel schickt ihm monatlich jo ji. W. IV., so kann er auch leben; er sagt auch: Bis jetzt habe ich ftir andere gearbeitet, jetzt mufi ich fiir mich arbeiten; er geht Ueifiig in die Bibliothek und ist in Buchern vergraben.« Hrepenenje. 2-^apustim te, dekle moje, pojdem na planjavo, na prostrano polje v široko daljavo. Tam pobratim se s planjavo, z izpodnebnim zrakom, pa postopim tam za plugom z radostnim korakom. »Dobro jutro, sveža zemlja! Solnce še za mano . . . A prišel že jaz sem s plugom, s kolci sem in z brano!« In narežem brazd si črez polje široko, včrtajo se brazde v lice mi globoko. A jaz sejem, orjem, žanjem v Bogu dopadljivem leti in prepiram in pogajam se z doktorji in s kmeti! f Aleksandrov.