Leto X.9 št. 44 T*nrrno«xxL,9i. «s*a> LJubljana, ponedeljek 28. oktobra I940.
Cena t D?«
. .) U !j i Jitllii l\Xia.fi JcVtt J
—	Telefon 3122 3123 3124. 8125 3120
Inseratnl oddelek: Ljubljana, Selen* ourgova uL — Tel. 3492 ta 2492. Podružnica Maribor GralskJ trg 1
reiefon $t 2455 Podružnica Celje Kocenova	Z.
—	Telefon 180. Podružnica Jesenice: Pri bdodvors
at ioo.
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta 9t 42.
Podružnica Trbovlje: v hiffl dr. Baum-mrtnprla.
PONEDELJSKA IZDAJA
Uredništvo
Ljubljana. Knafljeva ot D Feieiou St. 3122. 3123 3124 3125 ta 3126. Ponedeljska izdaja »Jutra« umna vsak oonedeijeK zjutraj. — Naroča se posebej in velja po pofitl prejemana Din t- po raznašal-dh dostavljena Din 5.- mesečna
Maribor Grajski trg tt. 7. Telefon SL 2455.
Celje, Strossmayerjeva uL L Tel. 65.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifa.
Incident na grSko-aibanski meii
Po italijanskih poročilih je oborožena grška tolpa prekoračila mejo in napadla albanske obmejne stra že, pri čemer sta bila dva mrtva in trije ranjeni — Grška poročila to za nikajo in trde, da Grki v zadevo niso zapleteni
Sestanek mešane komisije
Carigrad, 27 okt. br. (United Press.) Odnosi med Italijo in Grčijo so se v zadnjih 48 urah ^nova poostrili. Snoči so se razširile vesti, da so grške čete napadle neko italijansko obmejno postojanko na albanski meji. Grška vlada je te vesti davi službeno deniantirala. Hkrati pa je odrgnin permanentne vojne vaje za grško vojno mornarico. Grške vojne ladje bodo odsiej ponoči in podnevi na manevrih v grških vodah. Obenem je bil prekinjen promet med 15rindisijem in Pirejem ter drugimi grškimi lukami.
italijansko porcšilo
Tirana, 27. okt. AA. ^Steiani.) Neka sjrška oborožena tolpa je danes izvršila napad pri Koriti, južno od prelaza Cape--iica, in streljala s puškami ter metala <x ne bombe. Ker je albanska obmejna ^t ra/.a takoj nato odgovorila in nudila od-,*>r ter so stopnjema intervenirali tudi j: ugi oddelki, se je posrečilo sovražnika takoj odbiti z albanskega ozemlja. Pri tej pri'iki je biio ujetih šest napadalcev. Albanske i/gube znašajo dva mrtva in tri ranjene.
Snoči so eksplodirale pred pisarno ita-
>i lanskega poročnika v pristanišču Eda tri b:> :;i>e. Pri t« j priliki sta bili ranjeni dve -e< i. Oblasti iščejo grške ali angleške • r ito. ki so povzročili atentat.
Tirana, 27. okt. AA. (Štefani.) Iz luke r >a poročajo, da je prišlo do nove eksplo-• bir.ih*1 v bližini Semaforika. škoda je -;a »ind^kih -žrtev pa ni bilo.
,1 :~hQ ^oročilo
Atene, 27. okt. AA. Atenska agencija po.-f* Iz pooblaščenih vojaških krogov se je zvedelo naslednje:
Na grško-albanski meji ni bilo nobenega
incidenta. Samo v noči od petka na sobot: so slišal; grške straže okoli dveh zjutra; streljanje, ki je prihajalo iz Albanije in Viglistisa, ki je nekaj kilometrov od grškt meje. Na sami meji nj bilo nobenega incidenta. Položaj grških karavl je tak, da ne more nihče prekoračiti meje, bodisi v Grčijo ali Albanijo.
Prišlo je tudi obvestilo, da se na albanskem ozemlju organizirajo tolpe. Ni pa znano, s kakšnim namenom.
Naknadno se poročajo še naslednje podrobnosti: Streljanje se je slišalo v vasi Vernik, ki je pet kilometrov od meje. Grški graničarski oficir, ki je to streljanje zaslišal, je o tem obvestil italijanskega oficirja, ki je bil na nasprotni strani. Po vojaških predpisih, ki veljajo za gršk( mejo, je oficir zahteval sestanek z italijanskim oficirjem, da bi se ugotovilo, kako je prišlo do streljanja. Do zdaj grški oficir ni dobil še nobenega odgovora.
Atene, 27. okt. A A. Atenska agencija javlja: Vesti albanskega izvora, ki govorijo o nekem vpadu grških oddelkov na albansko ozemlje in v katerih se dodaja, da so grške tolpe izvršile napad na albanske položaje blizu Korce, južno od prelaza Capestica, so netočne. Nobena grška tolpa ni prekoračila albanske meje nikjer. Znano je, da o tolpah, ki bi bile organiziran* na grškem ozemlju, ni govora, ker se vojaške in civilne oblasti brigajo za vzdrževanje reda. Prav tako so netočne vesti, k govorijo o eksploziji bombe pred pisarni: italijanskega poročnika v pristanišču Eda. Nič ni znanega, kaj se je zgodilo v E izjavlja pa se, da v te dogodke Grki niso vmešani.
Atene, 27. okt p. Atenska agenc.ja poroča, da se je danes ob 16. sestala na grško-albanski ,meji mešana komisija, lu bo skušala na licu mesta poravnati spor, ki je nastal zaradi nekoga obmejnega incidenta. ki ga pa v Trških krogih mikajo.
V Rimu čakajo na izid preiskave
Rim, 27. okt. AA. (DNB) Kakor poroča agencija Štefani, italijanski uradni krogi še niso zavzeli stališča zaradi incidenta na albansko-gnški meji. Najprej bodo počakali rezultatov preiskave, ki so jo uvedle Italijanske in albanske oblasti takoj.
Promet med Grčijo in Italijo prekinjen
New York. 27 okt o (United Press) Tukajšnji politični krogi sodijo glede na vesti, ki so prispele iz Rima in Aten o najnovejših incidentih na albansko-grški meji, da je položaj na Balkanu spet zelo resen. Grško poslaništvo v Washingtonu je sicer demantiralo vesti po katerih naj bi bili Grki povzročil' ie incidente toda s tem na stvari ni dejansko nič spreme njeno.
Grški ministrski predsednik Metaxas je bil snoči v telefonski zvezi z grškim jyosla-ništvom v Rimu, toda razgovor /e bil prekinjen re preden se je mogel zaključiti. Promet med Grčije in Italijo je od včeraj prekinjen V ostalem so ameriški krogi prepričani, da se bo Grčiji borila, če bi bila napadena Grki se zanašajo na to, da jim bodo Angleži p%n agali s svojo mornarico in letalskimi silami.
F"
e Amerika
c^oroziue
Zunanji minister Hull o načelih in smernicah zunanje politike Zedinjenih držav in o vzrokih njihovega oboroževanja
Nn iork, 27. okt. br. (Ass. Press). Zu-
minister Zedinjenih držav Cordell
... je imel snoči v kiubu novinarjev obudi govor o mednarodnem položaju. Ori-
i je razvoj dogodkov v zadnjih letih ter »bi azicžil stališče, ki ga v sedanjem položaju zavzemajo Zedinjene države. Njegov . >vor so prenašale vse ameriške radijske postaje.
Takoj v uvodu svojega govora je Hull
ugotovil:
1.	da vidijo Zedinjene države v najnovejšem razvoju političnih dogodkov v Evropi resno nevarnost za obstoj Zedinjenih držav, kakršne vse od vojn za ameriško neodvisnost ni več bilo;
2.	da Zedinjene države odklanjajo novi red, ki naj nadomesti dosedanji red demokratskih dežel;
3	da se Amerika zaveda, da se je treba postaviti v bran že sedaj, če hoče rešiti samo sebe;
4	da morajo zaradi tega Zedinjene države za vsako ceno in z vsemi sredstvi vedno bolj podpirati Veliko Britanijo in
5. da se morajo same z največjo intenzivnostjo pripraviti na sleherno možnost, da bi bile v danem trenutku sposobne odbiti napad, kadarkoli in od koderkoli bi prišel.
Cordell Hull je izvajal med drugim:
»Mednarodni položaj je postal prav te dni zelo resen. Prvič odkar so Zedinjene države neodvisne, se je pojavila zanje tako velika nevarnost, kakršna je sedanja. Ustanovitelji republike so stavili vse na svoje prepričanje, da je mogoče ustvariti narod svobodnih ljudi na svobodnih tleh in mu zagotoviti obstoj in razvoj. Dosegli so zmago. katere sadovi so bili častna dediščina mnogih ameriških in evropskih generacij skozi poldrugo stoletje. Ameriške generacije so zgradile na teh načelih trden sistem miroljubnih in svobodoljubnih odno-šajev med narodi in posamezniki. Ta si-
stem je danes v nevarnosti ne le za Zedinjene države, marveč za vse narode.
Hull je govoril nato o vzrokih sedanje vojne in po vrsti naštel narode, ki so izgubili svobodo. V razvoju strašne tragedije, je nadaljeval, je nastal za ves svet položaj, ki so ga mirni narodi prepozno spoznali, da bi se mu še lahko izognili. Zedinjene države pa so napram tem razvoju trdno postavile na načelo mirnega sožitja med narodi. To jim je ustvarilo simpatije vseh svobodnih narodov, razen onih, ki smatrajo, da smejo zahtevati za sebe oblast nad drugimi ljudstvi in državami. Naj se nihče ne vdaja iluzijam, da gre tu le za nujnosti vojne kot take in da bodo narodi, ki so bili premagani, zopet osvobojeni, čim se bo vojna končala.
Največja nujnost vseh narodov, ki so še gospodarji svoje lastne usode, je zaradi tega, da si čim prej in čim bolje ustvarijo nepremagljive obrambne sile. Naše najnovejše izkušnje so pokazale, da je to naša neizbežna in poslednja naloga. Zato si bomo ustvarili vojsko, mornarico in letalstvo največjega obsega in udarnosti. Na tem potu za nas ne bo nikakih ovir in nikakih pomislekov. Prizadevali si bomo, da utrdimo duh povezanosti med vsemi narodi, ustvarili bomo skupni sistem za obrambo našega kontinenta. Poleg tega. so in bodo Zedinjene države nenehoma pripravljene dati narodom, ki se hočejo braniti pred napadom, vso pomoč in vsa obrambna sredstva. Le tako se bo zmanjšala nevarnost tudi neposredno za nas same. To politiko bodo Zedinjene države nadaljevale in do krači ji je za zunanjo politiko odločilna vo-skrajnosti izpopolnile. V naši demo-Ija naroda. Kakor iaz danes občutim voljo našega naroda, je taka, da moramo z največjo odločnostjo vztrajati pri obrambi svoje varnosti in svojih upravičenih interesov. Ne vemo, kdaj in kje bomo napadeni vemo pa flp ^mo vselej in povsod tako pripravljeni, da bomo lahko odbili sleherni napad.
leska vojna poročila
Nezmanjšana letalska akcija — Ponovni poleti nad Nemčijo in zasedene pokrajine — Berlin zopet bombardiran
je nastalo več požarov. Tudi ti požari s" bili kmalu pod kontrolo in še do jutra po-gašenl.
Nemci so bombardirali tudi mnogo drugih krajev v Angliji, toda nikjer ni bilo večje škede in tudi podatki o žrtvah kažejo, da ni bilo ubitih mnogo ljudi.
V pretekli noči je bil sestreljen neki sovražni bombnik Ln ugotov"c» se je, da. je bilo neko nemško letalo sestreljeno tudi v noči na soboto.
London, 27. okt. br. (Reuter). Letalsko ministrstvo je danes opoldne izdalo dva komunikeja o včerajšnjih in ponočnih napadalnih akcijah angleških bombnikov. Med drugimi je bil v pretekli noči znova napaden Berlin.
Prvi komunike beleži, da so včeraj zjutraj letala obalnega poveljstva bombardirala Brest in tamkajšnje pristaniške naprave. Pozneje so angleška letala ob norveški obali s torpedi napadla več sovražnih transportnih ladij. Včeraj popoldne so bili izvršeni izredno hudi napadi na francosko obalo Kanala. Bombardiranih je bilo več luk od Vlissingena do Lorienta. V pristaniščih so izbruhnili večji požari.
Drugi komunike pravi: V pretekli noči so angleška letala znova kljub neugodnemu vremenu napadla Berlin in druge važne kraje v Nemčiji in zasedenih deželah. V Berlinu so angleški bombniki bombardirali neko tovarno letal, neko elektrarno in večjo tovorno železniško postajo. Druge skupine angleških letal so bombardirale tovarne za izdelavo sintetičnega bencina v Stettinu, Leuni in Kolnu, pristaniške naprave in doke v Hamburgu, Cuxha-venu in Bremenu, železniške naprave in tovorne postaje v Bruslju, Dortmundu in Bremenu, pristaniške objekte v Vlissingenu in Anversu ter večje število letališč v zasedenih krajih. S teh poletov se eno angleško letalo ni vrnilo na svoje oporišče.
De Gaulle si je prisvojil zakonodajno oblast
Leopoldville, 27. okt. br. (United Press). Tu, v glavnem mestu belgijskega Konga je imel danes opoldne general de Gaulle po radiu daljši govor, v katerem je glede na nemško-francoski sporazum o tesnejšem sodelovanju vlad obeh držav izjavil, da v bodoče vladi v Vichyju ni mogoče več priznati nobene pravne osnove. Zaradi tega se je odločil, da si začasno do ustanovitve vlade svobodnih Francozov pridrži vso zakonodajno in eksekutivno oblast. Vse njegove odredbe bodo imele v bodoče značaj in moč zakona. Obenem se je zaobljubil, da se bo z vsemi svojimi pristaši boril, dokler sovražniki Francije ne bodo premagani. Izjavil je, da je pripravljen zagovarjati vsa svoja dejanja in ukrepe pred pristojno neodvisno francosko sodno oblastjo.
London, 27 okt. AA. (Reuter). Letalsko ministrstvo in notranje ministrstvo poročata: Napadi sovražnih letal so bili ponoči mnogo večji, kakor pa so bili prejšnji napadi. Glavni napadi so veljali Londonu in srednji Angliji. Nemška letala so začela prihajati, ko se ie spuščal mrak in so prihajala dalje, čeprav malo manj. V Londonu je nastalo nekaj požarov, ki pa so jih hitro lokalizirali. Bilo je tudi nekaj ljudskih žrtev. V srednji Angliji je bila vržena večja količina zažigalnih bomb na neko mesto, kjer je nastala večja gmotna škoda. Tudi število žrtev ie bilo precejšnje in vsekakor večje, kakor o priliki prejšnjih napadov na to mesto. Nemška letala so izvršila napad še na druga mesta, kjer pa je gmotna škoda mnogo manjša.
Nad Nemčijo
London, 27. okt. br. (Reuter) Letalsko in notranje ministrstvo sta davi objavili komunike o nemških letalskih napadih na London in nekatere druge kraje v srednji in južnovzhodni Angliji v pretekli noči. Komunike pravi, da se je nemška letalska ofenziva razširila na precejšnje področje Na področju Londona so nemška letala povzročila nekaj materialne Škode in izbruhnilo je tudi nekaj požarov, ki pa so bili takoj pod kontrolo, žrtve ni bilo nobene.
Precej večji pa je bil napad na neko mesto v osrednji Angliji. Tam je bilo mncero
bomb poškodovalo stanovanjska tn indu-	ni__liu
strijska poslopja in zaradi zažigalnih bomb J InseTiraJte V tt JUTRU"
Nov ruski demanti
M°sKva, 27. okt. br. (Ass. Press) Sinoči je bilo tu službeno demantirano da bi bil Stalin sprejel novega japonskega veleposlanika Tatekavo in imel z njim kake razgovore.
Vest je bila lansirana lz japonskih virov, z očitnim namenom, da bi se prikazala najboljša ruska volja za dosego sporazuma z Japonsko. Iz. teh virov so izšle tudi vesti, katerih naj bi Japonska nameravala ponuditi Rusiji neko severno-zapadno kitajsko pclkrajino v plačilo za to, da bi se Rusi v ostalem desinteresirali glede na položaj na Daljnem vzhodu in odrekli nadaljnjo podporo maršalu Cangkajšku-
Valovi draginle ne prizanašalo
Ne ustavijo se pred nikomer — niti pred tiskom, ki jim skuša biti kolikor mogoče trden obrambni nasip. Nasprotno, prizadajajo mu morda prav zaradi njegovega odpora najhujše udarce, ki jih ne more več uspešno prestrezati. Zato smo primorani od 1. novembra dalje ponedeljski izdaji »Jutra« v dostavi po pošti povišati mesečno naročnino od 4 na 5 din, v dostavi na dom pa na 6 din. Redna izdaja »Jutra« velja poslej 30 din mesečno ali 360 din letno. O nujnosti tega povišanja so se naši čitatelji mogli prepričati iz objave v nedeljski številki »Jutra«. Samo svojo dolžnost vršimo, če opozorimo cenjene naročnike, naj za november in prihodnje mesece pravilno poravnajo naročnino, da bodo v redu in neprekinjeno prejemali naš list. Naročnike redne izdaje pa še posebej opozarjamo, naj s točnim plačevanjem skrbe, da zavarovanje zaradi nepravilnosti ne bo prekinjeno.
Uprava „Jutrau
Pričakovanja Londona
Po nemško-francoskem sporazumu računajo s poostritvijo vojne v Sredozemlju
Helsinki, 27. okt. j. (TOP) Londonski dopisnik lista Uusi Suomi« poroča, da v Londonu pričakujejo v najkrajšem času izbruha vojnega viharja na Sredozemskem morju. V Londonu so pripričani, da bo Nemčija poskušala voditi vojaške akcije proti angleškim silam v Sredozemlju tud: že s francoskih oporišč Toulona Dakaria. Casablance in Bizerte, kakor tudn z raznih francoskih letališč v Afriki in Siriji. Po londonskih informacijah je francoski admiral Darian že odpotoval v Bizerto, kjer bo francoska mornarica postavljena v stanje pripravljenosti. Angleška mornarica se bo formirala okrog gibraltarskega oporišča V londonskih krogih zatrjujejo da se je borba za Sredozemsko morje prav za prav že pričela z nemško rV't!č«o ofenzivo proti Španiji in Franciji. Da bi Španija aktivno posegla v vojno na s+mn! osi, pa v Londonu zaenkrat ne verujejo, v prvi vrsti zaradi nepripravljenosti širin'ter zaradi rrfv:r/> ^"^kega n^ložaia.
Sofija, 27. okt. o. »Utro« poroča, da se
bo italijanski zunanji minister Ciano v kratkem sestal s podpredsednikom vlade v Vichyju Pierrom Lavalom. Na tem sestanku naj bi se oba državnika dogovorila glede sestanka, ki naj bi ga kmalu po tem imela Mussolini in maršal Petam. Nato naj bi se Mussolini sestal še s Francom. Vsa diplomatska akcija naj bi se zaključila z novim sestankom Mussolinija in Hitlerja na Brennerju.
V zvezi z vso akcijo napoveduje »Zarja« velik blok Nemčije. Francije. Rusije, Italije in Španije, ki naj bi v bodoče z združenimi silami nastopil proti slehernemu nasprotniku, predvsem pa proti onim silam. ki bi skušale eno izmed držav v bloku kakorkoli napasti ali ogrožati.
Baudoin v mtmMl
Ženeva. 27 okt p Po poročilih iz Vichyja je zunani! minister Baudoin pod^.l ostavko. Do tega trenutka pa ta vest službeno še ni potrjena.
Vojna v Afriki
Medsebojni letalski napadi — Angleške vojne ladje in letala bombardirala Sidi Barani
Rim, 27. okt. br. (Štefani.) Vrhovno poveljstvo italijanske vojske poroča:
Sovražno letalo, o katerem je bilo objavljeno, da je bilo o priliki letalskega napada na Tobiuk verjetno sestreljeno od protiletalskega topništva mornarice, je bilo v resnici sestreljeno.
V vzhodni Afr ki so naša letala bombardirala sovražne čete, koncentrirane ob hudourniku Džidžiru, 40 km severno od Casale. Sovražni prednji oddelek je napadel naše por+ojanke v el Dukanu, a je bil gladko odb'v. Sovražna letala so napadla Asab, Geriie in Casalo, ne da bi bilo tam ne žrtev ne škode, Metenma, kjer so bili ubiti dva domačina in neka ženska, osem ranjenih in katoliška cerkev znatno poškodovana, ter Buno in el Debel v Keniji, kjer je bilo ranjenih osem Askarov ter končno Mersn Teklaj, kjer so bili ranjeni štirje domačini.
Pri letalskem napadu, ki je bil izvršen 20. tega mesca na Asab, sta bili zadeti tudi bolnišnica in porodnišnica in poškodovano je bilo še stanovanjsko poslopje bolničark in bolniških sester.
Angleško poročilo
Kairo, 27. br. (Reuter) Poveljstvo angleškega letalstva na Bližnjem vzhodu poroča, da so angleški bombniki včeraj hudo bombardirali italijanske postojanke v Sidi el Barani ju in v Tobruku Kakor se
je nadalje izvedelo, je Tobruk včeraj obstreljevala tudi angleška vojna mornarica. V mestu in luki so bila razdejana skladišča in drugi važni objekti.
Napad na Sidi Barani
j Lcmicn, 27. okt. br- (Reuter) Vrhovno j poveljstvo angleške vojne mornarice na i Bližnjem vzhodu je objavilo komunike v katerem pravi, da so angleške vojne ladje v noči na soboto odplu'e pred Sidri el Barani in ga pričele iz največje možne bližine hudo obstreljevati, ker se je ugotovilo, da so se tam pričele koncentrirati nove italijanske čete. Z vojno mornarico je sodelovalo tudi letalstvo. Večje število letaJ je istočasno bombadiralo vojaška taborišča in druge naprave v Sidi el Baraniju. Isto noč je angleška vojna mornarica obstreljevala tudi vojaška skladišča m druge naprave v Tobruku.
Alarm v Kairu
Kairo, 27. okt. AA. (Reuter.) Snoči ob 2.40 je bil v Kairu dan znak za alarm, ki je trajal pol ure.
Eden pri predsedniku egiptske vlade
Kairo, 27. okt. A A. (Reuter.) Eden je snoči v spremstvu angleškega poslanika obiskal predsednika egiptske vlade.
Poljski begunci Izgnani iz Rumunije
Bukarešta, 21. okt. o. Rumunska policija je pozvala poljske politične begunce, naj zapuste rumunsko državo. V svojem pozivu pravijo, da je nemški poslanik pozval poljske begunce, naj se vrnejo v domovino do 20. julija, kar pa so odklonili. Zato jih smatra rumunska vlada za sovražnike Nemčije in kot takšni v Rumuniji niso zaželeni.
Poljski maršal Rydz Smigly, ki je bil včeraj aretiran v Crajovi, je bil danes prepeljan v Bukarešto. Tudi nekaj funkcionar jev poljskega poslaništva je bilo aretiranih in so jih zadržali nekaj ur na policijskem komisariatu. Kolikor je bilo mogoče izvedeti. je sedaj razmeščenih po raznih koncentracijskih taboriščih približno 6000 Poljakov.
Vzhodna imperijska konferenca
New Delhi, 27. okt. s. (Reuter.) Tu je bila včeraj otvorjena gospodarska konferenca vzhodnega dela angleškega imperija. Otvoritvi je prisostvovalo okoli 100 delegatov raznih dominionov in kolonij. Podkralj lord Linlithgovv je poudaril v svojem otvoritvenem govoru, da tvori konferenca v Delhiju dogodek, ki je skoro edinstven v dosedanji zgodovini angleškega imperija. Južni in vzhodni deli angleškega imperija so voljni, da prevzamejo nase nove odgovornosti, da s tem razbremene materino zemljo Anglijo, ki nosi glavno breme sovražnega napada. Cilj konference je ne samo ožje sodelovanje med posameznimi deli angleškega imperija, temveč tudi organizacija izmene blaga med vzhodnimi deli imperija.
Cesta iz Birme razdejana ?
Tokio, 27. okt. j. (Domej) Zastopnik japonskega mornariškega ministrstva je izjavil predstavnikom tujega tiska, da so japonski bombniki povzročili na birmanski cesti tako škodo da bo promet v polni meri lahko obnovljen najhitreje v šestih mesecih, ko bodo iznova pozidani vsi porušeni mostovi. Prizadevanja Kitajcev, da bi po zasilnih mostovih in splavih prevažali tovore čez reko Mekong, pomenijo le zasilno rešitev ker je reka baš na onih mestih, kjer sb bili mostovi, zelo deroča. Težji tovori ne bodo mogli preko reke Mekong, dokler ne bodo zgrajeni povsem novi mostovi. Seveda pa japonsko letalstvo medtem ne bo mirovalo, marveč bo neprestano pazilo na birmansko cesto. Danes se lahko trdi, da je Cungking, kar se tiče oskrbe po birmanski cesti, docela odrezan od sveta.
Cungking, 27. okt. s. (Reuter.) V kitajskih uradnih krogih odločno zanikuieio japonska poročila, da bi bil zaradi japonskih letalskih napadov promet na cesti iz Birme prekinjen.
Politične aretacije v Švici
ženeva, 27. okt. AA. (DNB.) švicarska zvezna policija je izvršila več aretacij v vrstah švicarskega gibanja za obnovo zaradi protizakonite propagande Uradno sporočilo poudarja da je to * gibanje na neodgovoren način napadalo vrhovno državno oblast in švicarske državne ustanove.
Volilne prognoze
New Vorfc, 27 okt AA (Pcuter) Zavod dr. Gelupa v Zedinjenih državah je ugotovil. da bo Roosevelt dobil p»' volitvah 54 in pol, VVillkie p« 45 in pol odstotka glasov.
235348532353892353534823532348235353532348234823482348020253482348000101
•C: li
Nemško vojno poročilo
Letalski napadi na London in druga angleška industrijska središča so se nadaljevali kljub ne-ugodetnu vremenu
Beriiii, 27. okt. br. (DNB.) Vrhovno poveljstvo nemške vojske poroča:
Skupine naših težkih in lažjih bojnih letal so včeraj deloma v zaščitnem spremstvu lovcev nadaljevale svoje napade na 1 ondon in druge kraje v južni in srednji Angliji. Kljub mestoma močni lovski in protiletalski obrambi jim je uspelo učinkovito bombardirati važne vojaške objekte. Posebno hude eksplozije je bilo opaziti v neki kemični tovarni v Birminghamu. Kakor je bilo že objavljeno, je bila 100 km zapadno od irske obale 42.000tonska angleška transportna ladja »Empress of Bri-tain« tako hudo zadeta, da je na njej iz-bnhDil velik požar in je bila posadka prisiljena izkrcati se v rešilne čolne.
Tonoči so skupine naših bombnih letal brez presledka napadale britansko glavno mesto in bombardirale industrijske naprave posebno v Birminghamu in Coventryu kakor tudi luko Liverpool. Manjše skupine bojnih letal so z bombami obsuie angleške letalske pristane v severni škotski, ki so jih napadle v pogumnih nizkih poletih. V hangarjih in drugih objektih so izbruhnili požari.
Sovražna letala so v noči na 27. oktober znova prodria na Nemčijo ter poskusila napasti razne kraje in industrijske naprave v severnih in srednjih pokrajinah. V nekem mestu je bila zadeta neka tovarna, pri čemer je bil en delavec ubit in je bilo nekaj poslopij poškodovanih. Neko sovražno letalo je bombardiralo tudi Berlin. Tako tu kakor v nekem drugem večjem mesiu pa je bilo poškodovanih samo nekaj stanovanjskih hiš. V Belgiji so eksplozivne bombe ubile in ranile več civilistov ter poškodovale nekaj stanovanjskih poslopij.
Sovražnik je včeraj izgubil 9 letal; štiri nemška letaia se niso vrnila na svoja oporišča.
Fsnoshsi saapa&i na Anglijo
lic iim, 2 i. o«, i. br. (DiiBj. V piccj.Ui noči so se nemški letalski napadi na Ar.-giijo znova ojačili. Z letališč v Belgiji, Nizozemski, Franciji in Norveški je startalo več sto letal, ki so navalila na Lcndon, srednjo Anglijo in deloma tudi na severo-zapadno angleško področje. Noč je bila v sp.-šiiem piccej jasna, tako da so nemška letala zlahka raziočila objekte, ki jih je bilo treba bombardirati. Uspehi zaradi tega niso mogli izostati. Najhujši so bili spet napadi na London, do katerega so nemška letala prodrla kljub hudi protiletalski obrambi. Na stotine bomb je bilo odvrženih na posamezne industrijske in druge londonske okraje. Vsako letalo je bilo nato-vorjeno z bombami v teži do dveh ton.
Tudi nevtralne vesti kažejo, da so bili napadi izredno hudi. Tako pravi Associated Press, da se je snoči pričel letalski alarm v Londonu še prej, kakor po navadi. Hudo je bilo napadeno posebno neko mesto v srednji Angiiji, kjer je bilo poškodovanih več industrijskih objektov ln je bilo precci človeških žrtev. Ameriška agencija med drugimi tudi potrjuje, da so nemška letala včeraj bombardirala angleško pomorsko oporišče v Firth of Forthu.
Stotine bombnikov neti Anglijo
Berlin, 27. okt br (DNB) Veliko število letal je danes nadaljevalo ofenzivo proti Veliki Britaniji. Na stotine Lahkih bombnikov je v manjših skupinah in posamič preletelo Kanal, prodrlo zaporo angleškega
protiletalskega topništva ter bombardiralo London, pa tudi druge kraje v srednji in južnovzhodni Angliji. Posebno so bik bombardirana letailišča, železniški vozli in postaje, industrijski objekti, skladišča, bencinski tanki in drugi za vojsko važni objekti. Letalski napadi so trajali ves dan, čeprav vreme ni bilo ugodno in je nad srednjo Anglijo divjal celo snežni vihar.
Posebno hudo so bili danes bombardirani objekti ob ustju Temze. Kar se tiče Londona, so nastale v posameznih mestnih okrajih spet tolikšne razvaline, da je ostalo nadaljnjih 10.000 ljudi brez srtrehe. Evakuacija Londona se zaradi tega pospešeno nadaljuje. Pričeli pa so evakuirati tudi druga angleška mesta take zlasti Liverpool in Birmingham. ki sta bili v zadnjem času tako sistematično bombardirani
Napadi na škotska letališča
Berlin, 27. akt. (DNB) Nemške letalske edinice so, kakor je izvedel DNB, izvršile napad na dve angleški letališči na severovzhodni škotski obali. Učinek napada je bil velik. Oba napada so letala drzno izvršila iz majhne višine. Na letališču Vyg v severovzhodni škotski so vse bombe zadele hangarje in vojašnice. Eksplozije bomb so takoj povzročile velike požare, ki so se videli pol ure letenja daleč. Na letališču Lhosmouth v Moraifirthu je bilo tudi uničenih več hangarjev. Istočasno so nastali veliki požari in veliki stebri dima so se dvigali v zrak kar dokazuje, da so zaradi požara eksplodirali rezervoarji bencina. Bombe so popolnoma uničile zgradbe na tem letališču.
Desssantira^a poročila o napadih ssa Nemčijo
Berlin, 27. okt. br. (DNB) Službeno je bilo danes demantiranoi da bi bili angleški bombniki v pretekli noči v Nemčiji dosegli kakršnekoli pomembnejše uspehe vojaškega značaja, kakoor je to danes objavilo angleško poročilo. Predvsem niso bile poškodovane ne vojaške, ne industrijske, ne pomorske naprave v Hamburgu in drugod v severnozapadni Nemčiji. Tudi v Berlinu niso bili poškodovani noberu industrijski in vojaški objekti, marveč zgolj civilna poslopja.
Angleški napad na francosko trdnjavo v Gabonu
ženeva, 27. okt. br. (Štefani) Iz Vichyja poročajo, da je francosko kolonialno ministrstvo davi objavilo komunike o novem angleškem napadu na francosko kolonialno posest. Angleška letala so po naredbi nekega angleškega polkovnika napadla trdnjavo Lambarenne ob reki Ogovi. Več Francozov in domačinov je bilo ubitih.
šolanje angleških pilotov v Ameriki
New York, 27. okt. AA. (DNB.) Kakor je izvedel »International News« iz Londona, se vodijo med angleško in ameriško vlado pogajanja o odpošiljanju angleških pilotov v pouk privatnim pilotskim šolam v Severni Ameriki.
Potopljen švedski parnik
Stockholm, 27. oktobra. AA. (Štefani). Norveška ladja »Princesa Ranghild« je naletela na mino in se potopila pred Haw-gesundom. Pri tej priliki je našlo smrt šest potnikov.
Pre$S!toya sistema zdravstvene službe
Važaa konferenca na Cetinju — Desetletka ministrstva socialne politike — Nova ureditev zdravniškega staža — Zakon o bolnišnicah
Ceiinje, 27. okt. p. V dvorani banske uprave je bila danes otvorjena konferenca zastopnikov ministrstva za socialno politiko ter načelnikov socialnih oddelkov banskih uprav in direktorjev higienskih zavodov. Otvoritvi sta prisostvovala tudi predsednik vlade Cvetkovič in minister socialno politike dr. Budisavijevič. Predsednik vlade je v svojem obširnem govoru razmotrival o zdravstvenih prilikah v državi ter naglasil prizadevanje vlade, da se zdravstvene razmere izboljšajo. Napovedal je reorganizacijo celotnega sistema zdravstvene službe Osnovo te reorganizacije bo tvoril nov zakon o bolnišnicah. Napovedal je tudi podaljšanje staža zdravniških pripravnikev. da bi se tako zdravniški naraščaj čim bolj pripravil za svojo
Srbska gospodarska zadruga na Hrvatskem
Zagreb, 27. okt- o. Tu se je danes ustanovila srbska nabavljalna, prodajna proizvajalna in kreditna zadruga. Občnemu zboru je predsedoval trgovec Ilija Bogda-novič, ki je v svojem otvoritvenem govoru naglasil, da imajo Srbi na področju banovine Hrvatske namen organizirano sodelovati pri gospodarski organizaciji Hrvatske. Pri tem bodo s svojo organizacijo ščitili svoje kolektivne gospodarske interese na Hrvatskem. Z občnega zbora so poslali vdane st ni brzojavki knezu namestniku Pavlu in hrvatskemu banu. Za predsednika nove zadruge je bil izvoljen trgovec Branko Pešič. Sklenjeno je bilo, da se zadruga včlani v revizijsko zvezo kmečkih zadrug v Zagrebu. Že na ustanovnem občnem zboru je bilo podpisanih za 5-6 milijona din članskih deležev.
Spomenik Skenderbega v Rimu
Rim, 27. okt. br. (Štefani). Na Albanskem trgu v Rimu bodo jutri odkrili spomenik albanskega narodnega junaka Skenderbega Svečanosti se bo udeležila tudi posebna delegacija albanskega fašističnega pokreta in oblasti.
Novi ameriški konzulati
Washington, 27. okt AA (DNB) Nekaj ameriških vicekonzirlatov je bilo spremenjenih v konzulate in s.cer v: Petnambucu, Leopoldvillu, Belgijskem Kongu, Mehiki, Braziliji in Adenu.
odgovorno službo. Za njim je govorili minister socialne politike dr. Budisavfljevič o prizadevanjih ministrstva socialne politike za čim popolnejšo organizacijo zdravstvene službe. Posebno obširno je govoril o šolanju dobrega zdravniškega kadra. V ministrstvu je izdelan načrt za 10 let, ki določa sistematično akcijo za zdravstveno povzdigo naroda. Pri izvajanju tega načrta morata iti roko v roki preventivna medicina in bolniška služba. Po govoru direktorja centralnega higienskega zavoda dr. Konstantinovida in zastopnika banovine Hrvatske dr. Lovra Dc/inega so se vsi udeleženci podalli k svečani posvetitvi temeljnega kamna za novo državno bolnišnico na Cetinju. Jutri se bo konferenca nadaljevala.
Nemška narodno socialistična stranka v Rumuniji
Bukarešta, 27. okt. br. (SDA). Sinoči je vodstvo nemške narodnostne skupine v Rumuniji izdalo proglas, v katerem napoveduje ustanovitev narodno socialistične stranke za vse Nemce na rumunskem področju. Nemška narodno socialistična stranka v Rumuniji bo zvesto sodelovala z oblastmi v Rumuniji in rumunskim narodom.
Sovjetska delegacija na poti v Bukarešto
Sofija, 27. okt br. (Štefani). Ruska delegacija, ki se bo udeležila dunavske konference v Bukarešti, je prispela danes z letalom iz Odese v Burgas. Od ondod je takoj nadaljevala svoje potovanje v Sofijo. Danes popoldne je krenila dalje proti Bukarešti
Maribor čez nedeljo
Po 24 letih se je vrnil iz ujetništva
Budimpešta, 26. okt. AA. (MTI). Te dni se je vrnil v svoje rojstno mesto Segedin neki Madžar, ki so ga Rusi ujeli v Galiciji med ofenzivo generala Brusilova 1916. Zadnja leta je živel v Dolinjskesm na sovjet-sko-madžurski meji. Tam se je pred nekaj leti oženil z neko mlado Mandžurko. Ker njegova žena ni znala ruski, sta se oba naučila esperanta. Njuna dva otroka govo- t rita samo esperanto.	|
Maribor. 27. oktobra Zaradi nadaljnjega deževnega vremena so neikateri potoki spet pričeli naraščati. Prebivalstvo Pesniške doline je zopet v strahu pred ponovno poplavo, prav tako tudi Dravinjska dolina. Žive srebro je zdrknilo na 2 stopinji, v zapadnejših delih Pohorja je zapadel sneg, pa tudi vrh naše Matjaževe gore Pece V Mariboru so se čutile posledice v pozornosti meščanov, ki so se zatekali v kavarne, kinogle-dališča in razne javne lokale. Dopoldne jc bila zbrana mariborska mladina
PRI SVEČANI PROSLAVI JADRANSKEGA DNE, ki je bila v veliki dvorani Sokolskega doma. Tudi letos je naša marljiva Jadranska straža v Mariboru organizirala svečano matinejo v proslavo Jadranskega dne. Uvodoma je dekliški zbor II rca r.e gimnazije ubrano odpel domoljubno pesem, sledili sta prisrčni deklamaciji, prof Stražar pa je v zgoščenih obrisih podčrta* pomen Jadranskega dne in vzvišene ideoh gije JS, ki naj bi zbrala čim več mladine pod svojim ponosnim praporom Potem ko so bile razdeljene lepe nagrade najbo.jšim lahko-atletom-dijakom, ki so si priborili prva mesta na7. srednješolskem lahkoaHetskcm mitingu na pobudo Podmladka Jadranske straže klasične gimnazije ki mu požrtvovalno načeluje prof Sila. je zbor učitelj iščnikov zanosno zapel mornarsko pesem in je bila lepo uspela domoljubna matineja zaključena z vseslovansko himno »Hej Slovani« Tudi je na današnji dan mladina JS prodajala znake, po katerih so Mariborčani rade volje sea^Ii in s tem podprli vzvišena stremljenja Jadranske straže. Prav tako so prodajali danes po Mariboru znake »Slovenske straže« v prid revni obmejni deci.
LJUDSKA UNIVERZA V MARIBORU
Drevi ob 20 bo predaval v predavalnici Ljudske univerze znan- univ dt/tent dr. Valter Bohinec o sodobnem Eg ptu Seznanil bo poslušalce na podlag lepih skiop-tičnih slik s prirodo in človekom Egipta samega. Predavanje odbčneg.- slovenskega geografa je sedaj še prav posebno zanimivo in aktuailno.
RAZDELITEV NAGRAD NAJBOLJŠIM MARIBORSKIM ŠAHISTOM
O izidu šahovskega prvenstvenega tekmovanja v organizaciji sahovskega odseka SK Železničarja smo že poročali. Snoči pa je bila v prostorih kavarne »Orient« slovesna razdelitev nagrad najbo jšnm šahi-stora, ki so si priboriu prvih pet mest. Najprej je vse navzočne prisrčno pozdravil predsednik SK Železničarja inž. Uran, ki se je zahvalil vsem dobrotnikom za darila. Novi šahovski prvak Maribora g. Da-sko, član šahovske sekcije SK Ze'ezničar-ja, je prejel lepo spominsko darilo in primerno nagrado. Tudi ostalim štirim nagrajencem jc vodja turnirja g. Fišer izročil lepa darila. Večer se je zaključil z brzim turnirjem, pri katerem je dobil prof. Stu-pan 9 točk, čertalič 8, Peče 7, Eiletz 7 točk. Ostali imajo manj točk.
NAD ŽIVLJENJEM JE OBUPAL 331etni mizarski pomočnik Otmar Kokot, stanujoč v Jenkovi ulici 4 Nezavestnega so našli v postelji. Reševallci so ga odpre-mili v bolnišnico, kjer pa je podlegel. Za-uži'l je neki strup, vzrok samomora pa ni znan.
HIŠNIM POSESTNIKOM Društvo hišnih posestnikov za Maribor in okolico opozarja svoje člane, da se morajo zgradarinske prijave za davčno leto 1941 vlagati v smislu razpisa ministrstva financ v Beogradu od 1. oktobra 1940 v easu od 1. do 30. novembra letos. Mero-dajno j« stanje najemnin dne 1. oktobra.
j	TATOVI
' Drzni žepar je izmaknil inženjerjevi soprogi Dragici Pipanovi, ko je kupovala na . trgu, denarnico, v kateri je bilo 170 din ; gotovine. — Pekovski mojster Feiertag je i oškodovan za 300 din. Ukradli so mu z ; voza konjsko odejo. — Zimski plašč so odnesli iz čakalnice OUZD sedlarju Iva nu Kraseriu, čevlje pa zidarskemu vajencu Rudolfu Klipsteterju. Ob kolo je tkalec Ivan Rubin. Njegovo kolo je znamke »Stahi«. Trgovcu Karlu Vezjaku so ukradli kolo znamke »Stvria«. mesarskemu pomočniku Alojziju Kmetcu iz Bohode pa kolo znamke »\Vandcrer«.
DO SMRTI POVOŽEN STARČEK 721etni žclar Ivan Brodšnajder iz Coge-tincev se je vračal iz Cerkven joka domovin se ustavil pred Ostrčevo hišo na občinski poti Cankova-Cogetinci. Medtem ko se je pogovarjal s posestnikom Ostrcem. pa se je pojavil kc-lesar. ki je podrt starčka na tla in nadaljeval svojo naglo vožnjo. Brod-šnajderja so prepeljali domov. Tožil je o težkih notranjih bolečinah kmalu zatem jc umrl. Orožnikom pri Sv. Trojici v Slov. goricah pa se jc posrečilo dognati, da se je roda j vozil tam mimo neki Jožef Grdja iz Komarnice. Od začetka je tajil, da bi se bi'l vozil v tamošnji okolici. Nazadnje je priznal, da se je vozil, vendar zatrjuje, da ni vedel, da bi bil koga podrl na tla.
GOSPODARSKA SAMOPOMOČ Za danes dopoldne je bil napovedan pri Gambrinu ustanovni občni zbor konzumne za-'ruge »Gcrepodarska samopomoč«, ki jc kakor so poudarjali na občnem zboru, namenjena pospeševanrj obrti, turizma in gospodarstva vobče. Pri organizaciji nove zadruge sodelujejo obrtniki razn h strok, ki vidijo v tem načinu sodelovanja izdatno ter zadovoljivo gosnodarsko samopomoč. Ob ustanovnem občnem zboru »Gospodarske samopomoč'« je Hilo razbrati samozavest in zaupanje, ki ga stavijo naši pridobitni in tujskoprometni krogi v novo zadrugo, ki združuje obrtnike najrazličnejših strok v Mariboru. k: so bile zastonane na današnjem urtano^-nem občnem zboru.
NAJVIŠJI DOVOLJENI ZASLUŽKI V TRGOVINI Za svoje področje je določilo mestno poglavarstvo v Mariboru naslednje maksimalne brutto zaslužke v trgovim na drobno: po 109?- koruzna moka. koruzm zdrob, mast, ki se uvaža v banovino; po 15% pše-nični zdrob, riž. olje testen ne ie<pren, milo, sveče: po 12°/« pri sladkorju. 20ri pri surovi in žgani kavi. kavnih surogatih in čaju. Manufakturno blago pr ceni na debelo do vključno 10 din za me+er. 15°'o. do vključno 12 din, 20*/o nad 12 din 25%, Železo in železninski proizvodi 20®/«. Prodajna cena sc lahko zaokroži navzgor do 1 din, 75 par, 50 par in 25 par. Vsi trgr/v-ci morajo voditi kontrolno knjigo v smislu navodil urada za kontrolo cen Prekrški te odVčbe bode kaznovani z zaporom do 30 dni in denarno kaznijo do 5000 din.
Danes bodo začasno ukinjeni nekateri potniški in brzi
Ker so bOi vlaki, Id bodo po odredbi generalne direkcije začasno ukinjeni pri-čenši z današnjim čknem, v časopisnih obvestilih deloma netočno navedeni, objavljamo, da bodo ukinjeni naslednji vlaki:
1.	Na progi Ljubljana — Zagreb — Beograd brza vlaka št, 1 in 2, z odhodom iz Ljubljane ob 4.48, prihodom v Zagreb ob 7.35 in v Beograd ob 15.17 ter s povratkom iz Beograda ob 9.02, iz Zagreba ob 17-35 ter s prihodom v Ljubljano ob 20.13.
2.	Na progi Ljubljana — Jesenice brza vlaka št 2 in 3 z odhodom iz Ljubljane ob 20.48 in prihodom na Jesenice ob 22.13 ter s povratkom z Jesenic ob 7.46 in prihodom v Ljubljano ob 9.06-
3.	Na progi Ljubljana — Postojna potniška vlaka št. 638 in 633 z odhodom iz Ljub-ljade ob 34-25 in prihodom v Postojno ob
I.07	ter s povratkom iz Postojne ob 7.25 in s prihodom v Ljubljano ob 9.10.
4.	Na progi Ljubljana — Kamnik mestu potniški vlaki št. 8414, 8420, 8424, 8415, 8419 in 8423 z odhodi iz Ljubljane ob 8.10, 16.10 in 21.10 ln prihodi v Kamnik mesto ob 9.03, 17.01 in 22.14 ter z odhodi lz Kamnika mesta ob 9.47, 14.49 in 20.06 ln s prihodi v Ljubljano ob 10 40, 15.46 in 21.00. Vlaka St. 8423 in 8424 z odhodom iz Kamnika mesta ob 20.05 in z odhodom iz Ljubljane ob 21.20 izostaneta samo ob delavnikih in vozita ob nedeljah in praznikih tudi nadalje.
5.	Na Drogi Kranj — Tržič potniški vlaki št 8512, 8518, 8513 in 8517 z odhodki iz Kranja ob 9.05 in 21.21 ter prihodi v Tržič ob 9.34 ln 21.50 ter z odhodi iz Tržiča ob 10-49 in 20.18 in s prihodi v Kranj ob
II.15	in 20.45.
6.	Na progi Jesenice — Rateče Planica potniški vlaki št. 8620. 8632, 8613 in 8625 z odhodi iz Jesenic ob 8.09 in 12.10 ter prihodi v Rateče Planico od 8.53 in 12.57 in z odhodi iz Rateč Planice ob 9 28 in 14.59 ter s prihodi na Jesenice ob 10.10 ln 15.50. Vlaka št. 8620 ln 8613 z odhodom z Jesenic ob 8.09 ln lz Rateč Planice ob 9.28 izostaneta samo ob delavnikih in vozita ob nedeljah in praznikih tudi nadalje.
7.	Na progi Maribor — Pragersko — Ca-»ovec potniški vlaki št, 1119-1120, 1117-1118, 1129-1130 in 1127-1128 z odhodi lz Maribora ob 8.36 m 21.03 ter s prihodi v Oakovec ob 10.34 in 23.15 ter z odhodi iz Čakovca ob 12.10 in 19.34 ter s prihodi v Marti, t, • ob 14.13 in 21.49.
8.	Na progi Orm°ž — Murska Sobota potniška vlaka št. 8720 in 8729 z odhodom lz Ormoža ob 10.11 in prihodom v Mursko Soboto ob 11.39 ter z odhodom iz Murske Sobote ob 10.22 ln s prihodom v Ormož ob 12.09.
9.	Na progi Ljutomer — Gornja Radgona potniški vlaki št. 8822. 8820, 8814. 8813, : 829 in 8825 z odhodi iz Ljutomeia ob 6.10. -1.16 in 1418 ter prihodi v Gomjo Radgo-
no ob 6.51, 11.57 in 14.58 in z odhodi iz Gornje Radgone ob 7.03, 10.06 in 15.10 ter prihodi v Ljutomer ob 7.44 10.46 in 15 49.
10.	Na progi Maribor —' Preval je potniška vlaka št. 9018 in 9019 z odhodom iz Maribora ob 10.40 in s prihodom v Pre valje ob 12.40 ter z odhodom iz Prevalj ob 14.55 in prihodom v Maribor ob 16.48.
11.	Na progi Celje — Velenje potniška vlaka št. 9120 in 9121 (ob delavnikih) z odhodom iz Celja ob 19.06 in prihodom v Velenje ob 20.13 ter z odhodom iz Velenja ob 20.33 in prihodom v Celje ob 21.45.
12.	Na progi Slovenj Gr^Hec — Dravograd — Meža potniška vlaka št. 9124 ln 9125 z odhodom iz Slovenjgradca ob 5.24 ln prihodom v Dravograd — Mežo ob 5 48 ter z odhodom lz Dravograda-Meže ob 20.37 in prihodom v Slovenj Gradec ob 21.05.
13.	Na progi Ljubljana — Novo mesto potniška vlaka št. 9217 in 9226 z odhodom iz Ljubljane ob 16.58 in prihodom v Novo mesto ob 19.14 ter z odhodom iz Novega mesta ob 15.56 in s prihodom, v Ljubljano ob 18.02.
14.	Na progi Grosuplje — Kočev je potniška vlaka št. 9322 in 9311 z odhodom iz Grosuplja ob 6.13 in prihodom v Kočevje ob 7.55 ter z odhodom iz Kočevja ob 4.10 ter s prihodom v Grosuplje ob 5.53. Zato pa vozi na pnogi Grosuplje — Kačevje nov mešani vlak z odhodom iz Grosuplja ob 4.58 in prihodom v Kočevje ob 7-44.
15.	Na progi Sevnica — Trebnje potniška vlaka št. 9418 in 9413 z odhodom iz Sevnice ob 14.20 in s prihodom v Trebnje ob 15.26 ter z odhodom iz Trebnjega ob 10.24 m s prihodom v Sevnico ob 11.56.
Prošnja Sevničanov
SeleznlSkl direkciji
Sevnica, oktobra.
Na progi Ljubljana — Zagreb — Beo-grad bo 28. t m. ukinjen brzi vlak št. 1, ki prihaja v Sevnico ob 6.17. S tem vlakom se vozijo otroci iz Sevnice in okolice v meščansko šolo v Krškem. Potniška vlaka sicer vozita v zgodnjih jutrnjih urah dva. vendar prihaja drugi v Sevnico dobro uro prej kakor omenjeni brzi vlak. Otroci bi torej morali vstajati ob štirih, da bi prihajali pravočasno k temu vlaku, kakor so to morali delati pred leti. Po dolgih prošnjah in moledovanju smo tedaj dosegli, da se ie omenjeni brzi vlak začel ustavljati tudi na poetaii Vidmu — Krškem in ne samo v Sevnici kakor prej. in so se otroci vozili z njim v šolo. Kako hvaležni so tedaj bili otroci in starši železniškemu ravnateljstvu in vsem. ki so se zavzeli za nas. Zdai Da spet ta hud udarec za starše, še po6ebno oa za otroke, ki naj v hudi zimi vstajajo tako zgodaj in potem tako dolgo zmrzujejo in čakaio •na šolo.
Sevniška okolica je velika in se zelo hitro ' razvija, šole pa razen osnovne ni v Sev-■ niči nobene. Kako naj potem ubožneiši 1 starši poskrbijo za izobiazbo svojih otrok, j kos težavo ijnagujejo stru»ke šolanja že. ; če se otioci vsak dan vozijo v šo^o. Oskr-j be v mestih, kier so šole. sploh ne zmo-I rejo.
! Nujno torej prosimo železniško di>ek_ j cijo. naj presiavi vlak. ki prihaja v Sev-J nieo ob 5.15. vsa i za eno uro pozneje. I Sploh naj bi prihajal katerikoli vlak v Sevnico med šesto in sedmo uro zjutraj. Najpripravnejše bi bilo ob sedmih.
S tem ne bi bilo ustreženo samo otrokom. ki se vozijo v š^lo. ampak v veliki meri tudi vsem drugim. Prosimo torej nujno, nai se ugodi prošnji vsega prebivalstva.
šolski vlak, ki je nujno potreben
Ljutomer, 2*"- oktobra
Ma progi Ljutomer—Murska Sobota bo ukinjen z 2S. oktobrom vlak. ki ga je do sedaj uporabljala vozeča se šolska mladina. obiskujoča popoldanski pouk nižjih razredov realne gimnazije v Murski SobotL Teh dijakov je okrog 50. Vsak si lahko predstavlja, kako so s to ukinitvijo prizadeti ti dijaki in njih starši, ki niso v stanju plačevati celotne oskrbnine zanje. Kako bo zdaj to izvedljivo, res ne vedo. Ali bodo morali vzeti otroke iz šole? Gotovo bi vsak rajši imel otroka na stanovanju in hrani v Muiski Soboti, če bi to šlo. A kje vzeti denar? Saj ti dijaki so sinovi in hčerke slabo stoječih slojev.
Ker razdalja Ljutomer—Murska Sobota ni velika, mislimo, da bi v tem primeru štednja s premogom ne prišla v poštev. Posebno, ker bi železniška direkcija lahko uporabljala že zakurjeni stroj, ki pripelje osebni vlak iz Gornje Radgone v Ljutomer ob pol dveh. Ta vlak bi moral priti eno uro prej v Ljutomer in bi kot šolski vlak nadaljeval z istim osebjem vožnjo v Murska Soboto. Na vožnji nazaj v Ljutomer pa ta lokomotiva ne bi porabila nič kuriva, ker bi jo Lahko priključili redno vozečemu vlaku, ki odhaja ob 15. uri iz Sobote. V Ljutomeru bi bi! ta stroj spet pravočasno, da bi peljal vlak nazaj v Radgono.
Bratom in sestram na meji — pomoč!
DESETI NOVEMBER
lan narodne zbirke CMD
Smrt mladega jja&alisega ietalca
Jugoslovensko jadralno letalstvo ie že soet izgubilo enega svoiih agilnih članov in sodelavcev. Osiješki ooiastni oubor Aerokluba je dobil težek udarec usoue s smrtjo odličnega in najpotrebnejšega svojega jadralnega letalca Dušana Rak sa. ki je končal svoie mlado in mnogcobe:a-joče življenje ob nesrečnem Dadeu 7 a-dralnim letalom. Po kosiiU je mlad; Ra-koš starta! s svojim letalom in izvedel zelo drzen in eleganten polet, k: so se mu čudili in ga občudovali vsi prisotni. Proti večeru je startal še enkrat to pot oa ga je spremljala smola. Ko je bilo letalo kakih 70 m visoko, je iz neznanega vzro.ta nenadoma pričelo padati in hip p tem je bilo iz ponosne brezmotome ptice. Ie št: kup brezličnih razbitin, pod katerim; je ves v krvi in smrtno ranj.n ležal Rakoš. Ko so ga dvignili izpod ruševin, ie še kazal znake življenja, vendar ie med prevozom v bolnišnico že izdihnil.
S pokojnim pilotom Dušanom Rakcšem je osiješki Aerokiub izgubil svojega t.aj-boljšega pilota, v katerega ie uora . ič~no vlagal vsa svoja upanja in nade Izgubil ga ie v času. ko ga je na i bol i potreboval da bi s svojo neustraš.iivo sposobnostjo vzgajal in dajal zgled, ne samo svojim prijateljem — osiješkim jadralcem, pač pa jadralcem vseh Aeroklubov v naši državi. Smrt. ki io ie vedno preziral, ga je ugrabila iz naše srede v 19. letu mladosti. Bil je vedno veder in nasmejan, proti vsakomur ljubezniv in iskrenega značaja in ravno zaradi teh lepih lastnosti se bo le s težavo premostila praznina, lei io je zadala njegova rana smrt.
Na dan pogreba se ie zbralo ogromno Osiječanov pred Aninim pokopališčem, da bi spremili mlado žrtev na zadnji Poti Prijatelji jadralci so prenesli krsto svojega mrtvega tovariša pred cerkev, kjer je bila blagoslovitev. Vojaška godba mu ie v zadnji spomin odigrala nekai p osmrtnic. Nato so ga jadralci na ramenih prenesli do groba. Pogrebu ie prisostvovala vsa uprava osiješkega Aerokluba in kor-porativno vsi iadralci tamošnjesa Aerokluba. Poleg teh pa se ie pogrebnih svečanosti udeležilo tudi mnogo jadralcev iz Beograda in drugih krajev nase domovine. Številni venci pričajo, kako visoka je bila ljubezen do mladega Dušana Kra-ni so bili venci, ki jih je poklonilo svoji najmlajši žrtvi letalstvo vojske, uprava oblastnega odbora Aerokluba v Osijeku. Br-o-^radu. Zagrebu. Ljubliani. vcnec šefa jadralne 9ekciie v Osijeku inž. Ivana Reijha. in še mnogo drugih.
Na grobu se je od pokojnega Dušana poslovil v imenu uprave Aerokluba pref Vroi Rudolf. Težka tu ga je odsevala iz njegovega plemenitega govora in prekinjalo ga ie neutolažljivo jokanje užaloščene Dušanove matere in sorodnikov, ki so se poslavljali od svojega miljenca. Med pogrebom oa so stalno krožila letala, ki so dajala mrtvemu prijatelju poslednji pozdrav in spustila na grob lepe šopke cvetic.
Smrtna nesreča uglednega francoskega slikarja
Pariz, 26. oktobra. AA. (DNB). Pri neki avtomobilski nesreči se je smrtno ponesrečil francoski slikar Bernard Sabat. Star je bil 65 Jet in je bil eden najpomembnejših sodobnih francoskih slikarjev.
Zemunska vremenska napoved: Delno oblačno v vsej državi. Ponekod dež. SIcer pa se bo vreme postopno zboljšalo, bo pa precej hladno.
n.
1- i-j,- sem že omenil, je na vabilu za na. .čbj B ikove faksimil^e izdaje Prešernovih -i oezij« zapisano, da jo je založnica hotela izdati že v letu 1900. to je za s oletnico Prešernovega rojstva. Ker pa je ' krat izdal Bamberg po slikarju Karpel-lusu ilustrirane Prešernove »Poezije« v zelo omejeni numerirani nakladi krasotne iz iaje in pa v večji nakladi navadne izda ie, je najbrže zato lepa misel Blasnikove tiskarne takrat zamrla.
To misel pa je nanovo oživil Josip Po-klukar, tedanji lastnik Blasnikove tiskarne, leta 1907. in sta res kmalu nato bila prvemu vabilu priložena po dva, že prej izčrpno opisana poizkusna lističa Prešernove pisave. Poleg teh dveh lističev je bil vabilu — to pa le tu in tam — pridejan še en list. in sicer z naslovom »Prešeren redivivuS!« (Prešeren oživljen!). V svoji zbirki imam zalepko s poštnim,
Prav ob tem poglavju pa se spominjam spet napačne trditve univ. prof. dr. Kidriča, ki jo je podal v svojem razgovoru kulturnemu uredniku gosp. Borku (—o): »... da ne gre za fotolitografijo, ampak za delo spretnega risarja, ki je poteze z roko prenašal v kamen ...« (»Jutro«, Kulturni pregled: »Razgovor s prof. Kidričem«, 11. decembra 1934, str. 4.), ter strokovne ugotovitve, ki sem jo nato objavil jaz: »...da listi niso risbe, temveč faksi-mile Prešernovih pesnitev, napravljeni edinole fototehnično«. (»Jutro«, Kulturni pregled: »Kako je torej s faksimili-rano izdajo Prešerna«, 14. decembra 1934, str. 4.), ki pa je dan-s spet aktualna. Saj so ravno natisk Faksimila, njegova naklada in sploh vse delo njegovega grafičnega
dolžini in širini usnjene mape drobno vtisnjena temnorjava zarezica. Na naslovni' strani mape je v isti barvi in z istim knji-goveškim vtiskom kakor ta črta vtisnjeno v ležečih knjigoveških črkah secesijskega stavka besedilo: Dr. Fr. Prešeren.
Faksimilu je bila za naročnika priložena še položnica in majhen svetlorožast listič, ki prejemnika opozarja, da je založnica naročnikom svojo obljubo izpolnila. Edino, česar založnica ni izpolnila, je to, da ni Faksimilu priložila informativnega uvoda prof. dr. Josipa Tominška, kakor je bila to obljubila v dodatnem pojasnilu: »Prešeren redivivus!«. Zakaj ni založnica te svoje obljube izpolnila, ne bom tu razpravljal. Pač pa mi je kot ljubitelju lepe knjige resnično žal, da je tako lepa knjižna
Primerek iz te štiridesetorice se spozna po bolj temni usnjeni mapi, navadno s kako majhno napako v hrbtišču aii pa na zadnji strani. Tudi ovojni papir ima tu se-cesijske sivkasto zlate ornamentalne okraske v obliki dekorativnih peres na beli podlagi. Ti primerki so tudi še povezani s slovenskim trakom in imajo na knjižnem trgu precej nižjo ceno od prvih 80, kar je povsem razumljivo.
Vsi nadaljnji izvodi tega Faksimila so ali v papirnih ovojih, šatuljah iz blaga ali pa iz različnega usnja. Tudi vrvica je namesto trobarvnega traku pri njih navadno rdeča. Vsi taki natlski Faksimila so manj vredni, saj so tu črke že popolnoma zalite in na gosto črne, tiskane brez odtenkov črnilnih plasti; sivina svinčnika je raztrgana, brez gladkega teka potez, rdeči tisk je tudi že pomanjkljiv in tu pa tam popolnoma zabrisan. Dobe se pa med temi izvodi tudi taki primerki, ki imajo tu in tam kako stran tiskano izredno dobro in celo naravnost brezhibno, kar je tudi vredno gotove pozornosti.
S tem opisom sem skušal podati kar najbolj veren in natančen opis pravega biblio-filsko-grafičnega in na višku izdelanega Faksimila. Čutil sem sam kot ljubitelj lepe knjige za zelo potrebno, da sem ga na tem mestu v glavnem orisal — seveda brez detajlnih podrobnosti —, kolikor so mi pač do danes ti primerki znani in dosegljivi. S tem opisom pa hočem tudi obvarovati naše bibliofile pred raznimi dvomljivimi kupčijskimi poizkusi prevare — na račun ljubezni do lepe slovenske knjige. To naj bo tudi toplo opozorilo vsakomur, ki ima še ohranjen kak primerek izmed onih
Pogovor s Severjem
/rez ovojnega papirja usnjene mape za aksimile v naravni velikosti — značilna risba lipove vejice v zlatomodrem nati-r>ku na beli podlagi redkega primerka prvih 80 izvodov
U nečitljivim pečatom z vsemi prilogami, i n n. reklamnem listu »Prešeren redivi-1:5'.; je takratni naročnik prav na robu zapisal s svinčnikom natančni datum, kdaj kje je prejel vse te reklamne priloge. Zapisek s svinčnikom se glasi: »6/2 1908. N. mesto.« Torej sta prišla ta dva poizkusna tiska v javrost že na začetku mesca februarja leta 1908. Tako je po vsem tem jasno: da je prejel gospod Humner iz rok dotičnega neznanega prevejanca ta list prav lahko že mesca februarja 1908. Potemtakem bi se »Slovenčev« poročevalec K B. v svojem pojasnilu pod točko 2. spet ■ otii, in sicer za eno celo leto, ko iz narečnih predpostavk sklepa, da je mogel j Franc Humner dobiti svoj list »v najboljšem slučaju šele spomladi 1909«. Tu bo : 1 j brž pravilna tudi moja domneva, da je rat Franceta Humnerja. ko je Zarniku pojasnjeval, kako je to listino pridobil že ■■la 1898.. zamenjal dobo enega leta za deset: Vabilu za naročbo je bila pridejana tudi naročilnica.
Tiskarna Blasnik je imela že takrat tudi kamnotisk — litograf i jo. Z vsem elanom podjetnega tiskarja si je tedanjj lastnik r.i ip Poklukar zastavil nalogo, da hoče z izdajo Faksimila pokazati, kaj zmore nje-
Tudi izrez ovojnega papirja primerka Faksimila v naravni velikosti iz števila 80—120
govo nekdaj tako renomirano podjetje. In kljub visokim stroškom — vedel je že naprej, da bo to delo v gmotnem oziru zanj pasivno — je izdajo napovedal in tudi res izdal to edinstveno edicijo.
Faksimile je bil izvršen najkasneje konec meseca marca, ker 8. aprila 1909, tik pred Veliko nočjo (ki je bila 11. aprila), je delo že izšlo (žigon, Kronološki pre- | gled, str. 67). Takratna državna študijska (sedaj univerzitetna) biblioteka v Ljubljani pa je prejela svoj doižnostni izvod 29. aprila 1909, vpisan pod štev. 276/1909, sig-niran potem s štev. 38.899.
Prešernov cenzurni izvirnik, ki se je po njem Faksimile izvrševal vfototehnič-n e m postopku, je ležal pozabljen v shrambi Blasnikove tiskarne od prvega natiska Prešernovih »Poezij«, to je od leta 1846. do leta 1900. ko se je porodila zasnova izdaje Faksimila. Seveda se pa pri fotografiranju in prenašanju na ploščo naprav-ljajo vedno kake lahne reprodukcijske mot-nje. ki se pa navadno popravijo z retušo. Ce je pa kaka črta celo izpadla, se lahko nadoknadi s pomočjo rečnega zrcalnega vrisan:a. Zato je popolnoma jasno, da bi vešče oko opazilo tu pa tam kako črto zarisano, kako vejico ali piko izpuščeno ali pa celo dodano in še to napačno, če bi se primerjali posamnl listi faksimilnega natiska s Prešernovim izvirnikom. Vse to delo je bilo odvisno od tedaniih bolj ali manj nadarjpnih litoarafskih risarjev, da je tako kljub vestnemu vodstvu samega lastnika Jos;pa PoklukarJa in navzlic vsej njegovi ljubezni do te izdaje — nastala kaka hiba pri izvrSpvpnju natiska Faksimila	ta pra-Hčnj postopek takrat še ni bil na taki -išini kakor je dandanes 7f)t0 r,->~ Srthro tjc:v«niv nrmprkov šlo v iavnosf pam" okoli 120	se 1e po moj;'-" <"''—^n-n"1-: nT>tov'*vah tipkalo precej več Toda resnično dobri in brezhibno, tiskani izvodi r.c nr<-s~gajo števila 80.

jr^'

- ren redW»vus!
* 0nr** ^ , Po«*1*	Kjcpre<env
-•c;- •—i.— -rs*- -
<*>	»t Ud*8 Pr	.	, d,-abo««
TO *= Pat, " . „,<1 " ^ ^	.T* ** dr
r^tS.-- —z!
L 18« * b
Faksimile „Blasnif<ovega rokopisa" Prešernovih »Poezij".
--o tr^r ^ S^et^*1 -
" b"° ** - Pr. ce.o pes«	» «"»•. »Ktn^J/,
o • Po.ip.so« ^vl JZ^ n"° " I"	'
Rokopis fe po natisu osu. Zto^T
,TO"m	*H»b velikim s,ro5kol ^,V	LW* " *
pesniku-prvaku , natanfne* pJ^	» Cng« ^ ^
Ti faksimiie It to i/vrSe«. p„„«, ,
^Imo zgoraj omenjene podatke tfTtJ ^ kakm '	„ ,
^ « bo knjiga natisni vL^t^M^ ^ *	££
posnete so seveda tudi „e korekturTCnor^^ .11	W ^
rdečilomi Phpiski.* kakor a p,. „, „ mT^™' *	<>
se v natisnjeni kn.ig, lu Mien„ & ®	V "
Tako im. torej . l^.j. 0Mm.,,fi	J5 Prcpiskd.
J-e spremeniti, more bit, napaJen JZ^T, T ^ ^ ^^ « Teiere, *.„ stoii p^ ^ ^	*	torori .r^^ ta
(Dr- X T.»
oaffsnj
M
■47M ^
Iht+j


m
JOMijL'



J.------- ^
m e	. y '_
±U. -	JiS.jŽ4 . t • "f ■v > /•-/-

—1"Hm--**
'Z

ddo.
H*'
Pomanjšani posnetek vseh peterih prilog k redkemu primerku izmed prvih 80 izvodov Faksimila
postopka zaviti v neko nejasnost — zato bom skušal, in to posebno še na osebno opozorilo g. dr. žigona, da stvar v zadnji točki še ni jasna, — to stvar popolnoma dognati in svoje izsledke obelodaniti že v
prihodnjem ponedeljskem »Jutru«.
*
Ker vem, da je med Slovenci kult biblio-filstva že na lepi stopnji, naj opišem natančno tak primerek izmed prvih 80 izvodov. Prvih 80 izvodov je brezhibnih glede tiskarskega in knjigoveškega dela. Tiskani so skoraj tako lepo in jasno kakor ona
edicija, kakor je Blasnikov faksimile, ostala brez uvodnih besed in pa označbe natančnega datuma njegovega izida.
Torej bibliofil, ki ima enega izmed teh prvih osemdesetih opisanih primerkov Faksimila z vsemi prilogami, ki so: Vabilo za naročbo, pojasnilo z naslovom »Prešeren redivivus!« (ta list je sila redek), dva poizkusna faksimilirana lista iz Prešernovega rokopisa »Poezij« in mali rožasti listek, ima resnično lepo in trajno redkost slovenske knjige, ki ima tudi v antikvarični k prodaji za naše razmere dokaj visoko ceno.
X
<Dr. Fr. ^Prešeren
Značilni secesijski stavek naslovnega besedila na usnjeni mapi Faksimila pri izvodih
1 — 120.
dva že omenjena poizkusna tiska v reklamne namene. Primerek izmed teh 80 izvodov se pozna torej po jasnem in čistem tisku črnilnega odtenka, po zgoščenosti natiska rdečega barvila in jasnosti odtenkov svinčnikove sivine. Vsak teh izvodov natiska Faksimila je bil nato v hrbtiščni strani na dveh mestih preluknjan in nato povezan z vrvico slovenske trobojnice. Ta slovenska vrvica je nekoliko debelejša od že omenjene črnožolte, ki je pod papirnim pečatnim zalepkom. — Nato je bil vsak izvod v stroju obrezan in vložen v brezhibno svetlorjavo mapo iz svinjskega usnja Na ovojnem papirju te mape je pa dekorativno narisana lipova vejica, odtisnjena v modro zlatem tisku. Ta ovojni papir mape je zelo značilen, na kar posebno opozarjam vse bibliofile. Na sprednji in zadnji strani se vleče po vsej
Ko je založnica napovedala in razposlala vabilo za naročbo okoli 1. februarja 1908, je razpisala v njem zelo kratek rok za subskripcijo, in sicer do 20. februarja 1908. Faksimile je veljal v subskripciji 20 zlatih kron. Razumljivo je po vsem tem, da je bila potem subskripcija, ker je bil ta rok izredno kratek, kaj hitro izpolnjena. Nedvomno pa je, da so se oglašali še vedno novi naročniki in je založnica poiskala izmed vsega ostalega natiska Faksimila še nadaljnjih 40 izvodov: to je od 80 do 120. Seveda so pa ti faksimili tiskani na enem mestu že bolj medlo, na drugem pa pre-črno, tudi tisk idečila in sivine svinčnika je že nejasen in močno obledel. Tudi knjigovezu — knjigoveško delo je izvršila knjigoveznica Bonač — je zmanjkalo ovojnega papirja z lipovo vejico in brezhibnega uanja.
80 izvodov faksimila Prešernovih »Poezij«, saj imajo in bodo imeli trajno vrednost, dokler bo živel naš slovenski rod...
Svoje pojasnilo Ivanu Molku in K. B. s tem zaključujem; gospodu direktorju univerzitetne knjižnice v Ljubljani dr. Janku šlebingerju na tem mestu prisrčna zahvala za različna pojasnila; vsem ljubiteljem »Prešernian« pa polagam na srce: naj bodo zelo previdni ob ponudbah Prešernovih pristnih in nepristnih svetinj ...
E. JUSTIN, slikar-grafik.
Opomba. V sredo 23. oktobra 1940, ko je bil moj članek že zaključen, sem prejel pismeno opozorilo gospe Vere Zimbrich iz Čateža pri Brežicah, sorodnice pokojnega Franca Humnerja, prvega lastnika »novo odkrite« Prešernove listine, da se njen stric ni pisal Humner, ampak H u m e r. Seveda jaz imena ne morem spreminjati, ker citiram ime tako, kakor ga je zapisal Ivan Molek v »Cankarjevem glasniku«. — Ce pa želi gospa Vera Zimbrich imeti popravek, naj se obrne na uredništvo »Cankarjevega glasnika«, USA, 6411 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.	E. 9.
V zalogi Imamo še nekaj zadnjih Izvodov Blasnikove faksimilirane izdaje PREŠERNOVIH POEZIJ. Izvod v kartonski kaseti stane 260 din. Matičnim članom priznamo popust. — Na zalogi je le še nekaj izvodov! Naročila sprejema: Slovenska Matica — Ljubljana, Kongresni trg 7.
•f^NAr
Stane Sever, največji talent mlade slovenske igralske generacije, pripoveduje:
»Začel sem na Viču na Sokolskem odru. nadaljeval ori Šentiakobskem eledališču — v vsem tem času oa mi ni prišla niti enkrat misel, da bi moral biti prav član Narodnega gledališča, kar bi nai dalo zadoščenje mojemu notranjemu hotenju. Običajna pot: »statist, epizodist. nato sem napravil »Izpit za življenje«.
Z uspehom?
»Igralec ne sme nikdar vedeti za svoi uspeh. Sicer sem vam oa na raznoaeo skorai dobesedno vsak večer na deskah Narodnega gledališča in — sodite, prosim!«
Katera vloca vam ie najbolj nri srcu?
»Vse tiste, ki iih še nisem igral U f
V neki vlogi sem vas videl ko ste igrali obupanega dobrega ruskega emigranta. Odkod tisti vaš čudoviti ruski prizvok?
»Ruski jezik vsi kolikortoliko poznamo, zato mi ne dela preglavic Da oa ie bil prizvok čudovit, ne vem «
Ideal vsakega igralca ie tisti nezaslišani britanski Hamlet. Ali ie vam tudi?
»Moj ideal je. isrrati vsako vlogo iskreno in pošteno Kadar bo orišel čas za to. bom igral tudi Hamleta.«
Ali ie oder našesa Narodnega stališča edino mesto vašega udeistvovanja?
»Za zdai ie. želim na. da bi mogel igrati v Beogradu Zagrebu, pa tudi v sleherni vasi naše zemlje«
Spomenik padlim
Zgodilo se je to v lepem podeželskem mestu Povedal bi kje, pa se bojim, da mi meščani ne bi zamerili, da sem njihovo mesto imenoval podeželsko, saj v resnici že davno ne nudi več patriarhalne slike podeželskega mesta izpred ptve svetovne vojne. V času prve svetovne vojne so zanesle vojne vihre v naše mesto redko, a zato tem bolj dragoceno rastlino. Meščani ji niso vedeli imena, pa so jo kratkomalo imenovali za konjunkturo.	,
Naši meščani so jo tudi pridno izkoriščali, a kdo bi jim to zameril Okrog mesta ao se dvignile tovarne skoraj čez noč. s i tovarnami so prišli strokovnjaki za dobre p!j-če, za njim direktorji s sijajnimi plačami, za temi tujci, ki so iskali za drag denar slamnatih mož slovenske narodnosti, delavcev pa so imeli v okolici na pretek. Ni bilo čuda, če so se v mestu trgovine vedno bolj širile, odpirale gostilne, pevačice so rajale in prepevale po kavarnah Vse je bilo veselo in nihče m več mislil na prestane strahote in žrtve prve svetovne vojne.
Toda čez noč je zapihat drug veter in prinesel k nam ropot avijenov in tankov. Ta-krat se je nekaj zganilo v srcih naših meščanov in nehote so se spomnili njih. ki jih takrat ni bilo več nazij Kdo so bili. kdo bi si jih zapomnil, saj je bilo to že pred toliko leti! Toda — ali ni sramota, da jim niti skromne spominske plošče nismo utegnili postaviti, kakor jo ima že sleherna vasica? Rodila se je tiha želja po spomeniku padlim, kmalu je postala zahteva in zahtevi se naši vplivni možje niso več upali zo-perstavljati Določili so pripravijahn odbor, preštudirali načrte, dvakrat pregledali proračun in sklicali sejo.
»Draga reč bo to,« so vzdihovali eni.
»Toliko imen bo treba vklesati saj to ni kar tako,« je tarnal predsednik.
Škoda denarjase je protivii frgovec Goba, »kdo pa se jih še spominja? Nazadnje bomo koga izpustili, pa bo spei zamera. Predlagam: če že ijuostvc zahteva spomenik. potem ga postavimo možem ki imajo kaj zaslug za naše mesto, našim gospodarstvenikom!«
»Popolnoma moje mnenje,« mu je pritrdil tovarnar škrob.
»Seveda, vojnim dobičkarjem bi radi postavljali spomenike.« je zabrundal nekdo, ki sploh ni bil vabljen na sejo
Naši meščani ne bi bili naš- meščani, če se ne bi takoj razdelili v dva tabora Predsednik je moral odiediti glasovanje.
»Hm, težka stvar to,« je mrmral, »ravno na polovico smo.« je ugotovil, ko je preštet glasove. »Gospodje, stavi jam samostojen predlog: Počaka jmo s to reč jo do konca druge svetovne vojne, za katere bo ta krat več glasov, onim postavimo spomenik!«
Člani pripravljalnega odbora so za hip zamislili, nato pa soglasno prikimali predsednikovemu predlogu.
»Sprejeto,« je ugotovil predsednik in predlagal da gredo skupaj k Cilki na kozarček cvička.
»Sprejeto btez debate,« so potrdili odborniki in predsednik je sejo zaključil.
Venod
tvoiem znanju lasten
Pod okriljem Dobrovoljske knjižnice, ki jo izdaja sreska organizacija Združenja vojnih dobrovoljcev v Ljubljani, je pred dnevi izšla dokumentarna zbirka govorov in izjav blagopokojnega Viteškega kralja pod naslovom »Besede kralja Aleksandra«. Iz knjige, ki ji je gradivo zbral in prevedel Rajko Paulin, povzemamo v naslednjem nagovor, ki ga je blagopokojni kralj Zedinitelj kot regent imel dne 23. junija 1$20 o priliki svojega obiska v Zagrebu — besede, ki zaslužijo, da si jih ponovno kličemo v spomin v teh težkih, neurejenih dneh:
Blagopokojni Viteški kralj med svojimi vojaki na Krfu. od koder je hrabra srbska vojska pohitela na Kajmakčalan
Najprej naj se zahvalim Previdnosti za dodeljeno srečo, da v imenu svojega vzvišenega očeta Nj. Vel. kralja Petra namenim prvič vladarski pozdrav kralja Srbov, Hrvatov in Slovencev odličnikom tega omizja, državnikom in vojakom, predstavnikom ver in državljanom prostrane in mile skupne domovine, na prvem mestu Hrvatske in Slavonije.
Zdi se mi, gospoda, da je v tem trenutku zbran okrog nas ves naš tro-imeni narod, a enega srca in duše, in da po tej dvorani plavajo veseli duhovi naših skupnih prednikov zadnjih dvanajst stoletij. Ali niso po te-m trenutku. da bi se mogli združiti in objeti vsi naši bratje vseh imen in vseh ver, hrepeneli, živeli in umirali naši skupni predniki, vse od Ljudevita Posavskega pa do naših dni? Ali si nista današnjega dne želela tudi hrvatski kralj Tomislav in srbski knez Vi-ščevič, ko sta se pred tisoč leti skupno borila proti Simeonu, kakor tudi oni, ki so se borili proti frankovskemu go-spodstvu, pa tudi sam Tvrtko, ko se je kosovskega leta 1380. proglasil za kralja Hrvatske, ko si je dvanajst let prej posadil na glavo srbsko kraljevsko krono? Ali niso za tem trenutkom tako silno hrepeneli naši predniki, ko so vsi, drug za drugim, padli pod turški jarem, kakor tudi oni, ki so znamenitega leta 1537 odpravljali vojsko v smeri Trsta in Reke v težnji, da bi zavarovali tako srbskim kot hrvatskim in slovenskim kmetom svobodo trgovine po našem morju? Ali bi Zrinjski in Frankopan ter drugi znani in neznani njihovi tovariši, ali bi vsi ti zaščitniki naše narodne misli mogli tako mirno gledati v oblačje smrti, ee bi skozi njo jasno ne videli našega osvobojenja in zedinjenja? Ali je mogoče, da se duše Jelnčiča, patriarha Rajačiča ter vseh njihovih sodelavcev ne veselijo te zore naših lepših in srečnejših dni, ki so jih skupno z mojim vzvišenim dedom knezom Aleksandrom in njegovim modrim svetovalcem Garašaninom pripravljali s svojim delom in življenjem? Ah je mo goče. da v tem trenutku v tej dvorani niso prisotne duše vseh delavcev zadnjega stoletja, ki so se trudili pri tem velikem narodnem delu? Po mojem globokem prepričanju so sedaj z nami ne samo vsi naši, marveč tudi naj-oddaljenejši kraji, okrog nas pa so zbrana tudi vsa naša pokolenja. To, kar smo mi končno dosegli, je njihovo in naše skupno delo. Kar še preostaja narodnega dela za osvobojenje in zedinjenje, je naloženo nam in onim. ki pridejo za nami Mi smo poklicani, da pripravimo in olajšamo potomcem ustvaritev tega preostanka To bomo izvršili brez velikih težkoč, če se bomo
vsi v vseh vejah javnega in še posebno prosvetnega in gospodarskega življenja predali delu s takim skupnim zaupanjem, s kakršnim so naši predniki polagali svoja življenja na oltar stoletne misli. To moremo izvršiti brez velikih težkoč.
Časi našega hlapčevanja tujcu in tujemu vmešavanju v naše zadeve so
minili nepovračljivo za vedno. S skupnimi žrtvami smo dosegli pravico, da si po svojem znanju in mnenju zgradimo lasten dom. Našemu kmetu se ne bo treba več boriti, kot se je v Hrvatski moral boriti šestnajst stoletij za »stare pravice«, ker mu bomo mi zajamčili boljše in sodobnejše od prejšnjih. Vsak naš delavec sme zaupati v podporo in zaščito pri svojem delu; vsak naš državljan brez ozira na rod in vero naj ve. da so vse njegove politične pravice enkrat za vselej zajamčene ter da je splošna enakopravnost postala politični »Verujem«. Morem vam zagotoviti, da goji kralj Srbov. Hrvatov in Slovencev enako blagohotno čustvo do vseh naših državljanov. Naši brezprimerni uspehi na bojnih poljih so ustvarili nova poprišča za našo delavnost, odprli so nove vidike za vse naše življenje, pripravili so nam popolnoma nov položaj in namenili vsem nove dolžnosti. Prepričan sem. gospoda, da bomo vsi z vsemi sodržavljani širne bogate naše domovine radi in z vso res-nobo prevzeli te dolžnosti Jaz in moja vlada se zavedava svojih obljub, danih zgodovinskega 1. decembra 1918., pa bova iskreno podpirala vse. kar bo namenjeno blagostanju in napredku našega naroda Srečen sem, da že iz prvih svojih doživljajev v Zagrebu črnam zanesljivo prepričanje, da so tudi naši bratje iz vseh teh pokrajin polni istih čustev in^ vere^ V tem imenu dvigam s^ojo čašo v čast in srečo mile nam Hrvatske in Slavonije!
Jauna tribuna
»V$t©p ferez listka prepovedan«
Kos počitnic sem preživel v prijaznem mestecu, nedaleč od zapadne meje naše države, že nekaj let me ni bilo tam in zdaj sem opazil, da je mesto od takrat doživelo spoštovanja vreden razvoj: javna razsvetljava. da je skoraj v Ljubljani ne najdeš tako "razkošne, ceste urejene, križišča pripravljena za velik promet, ki ga bo mesto gotovo deležno, ko se razmere v svetu malo ure d o. Ena sama reč je napravila name malce neprijeten vtis. V mestnem parku, na prostoru, ki ga zakonski predpisi ščitijo pred nevarnostjo zazidave. se bohoti lepa, moderno zidana vila enega izmed domačih odličnikov. Drugače pa je vse lepo in prav.
A ko sem se vračal domov s polno glavo doživetij in misli o tem, česa vsega bi bilo še treba, da bi se v mestu oživil tujski promet, sem na kolodvoru postal pozoren na nekatere nerodne reči. Čakalnica je bila, kakor je to že v navadi, vsa oblepljena z voznimi redi, lepaki in različnimi opozorili, a vse te papirnate tapete so bile čez in čez tako nečedne od muh, da že dolgo nisem videl podobne nesnage. Napisi po kolodvorskih čakalnicah se pogostokrat odlikujejo po slabi slovnici in nečistosti besednega zaklada. Pri blagajniškem okencu — vozovnice se tu prodajajo skozi okno neposredno v čakalnici III. razreda — sem čital opozorilo: »Prešteti drobiž! Od srca sem se nasmejal tej jezikovni spaki, čeprav priznam, da popotni človek lahko čita takšnih po kolodvorih brez konca in kraja Mož, ki je sestavil to opozorilo, je očitno hotel potnika opozoriti, naj drobiž, ki ga je dobil nazaj, prešteje preden odide od blagajne, v resnici pa napis »Prešteti drobiž!« v pravi, resnični slovenščini ne pomeni ničesar drugega, kakor da je drobiž, o katerem je govora, že preštet, da ga torej človeku m treba šteti še enkrat. To, kar je hotela oklicati kolodvorska blagajna, bi se moralo v resnici glasiti: »Preštejte drobiž!«
Najvedrejše presenečenje pa je bilo vsekakor, da sem na steni nedaleč od okenca
naletel Se r» tale ferman; — »Vstop brez veljavne vozne ali peronske karte v čakalnico prepovedan.« Zavesa na okencu je bila še spuščena, prometnik še ni začel prodajati listkov — na steni pa nesrečnega potnika opozarja napis, da je vstop v čakalnico brez listka prepovedan. Križ božji, sem si mislil, najbrž je res prišla kakšna okrožnica z direkcije, da mora na vsaki postaji viseti ta svarilni napis, a če bi narod tako resno dojemal te reči, kakor jih obravnava naša birokracija, saj ne bi mogel s te postaje, odkar je ta predpis v ve ljavi, odpotovati živ krst! Vstop v čakalnico je brez listka prepovedan, a listka ne moreš dobiti nikjer drugje kakor v čakalnici.
Takole skrbi dobri bog. da je ostalo človeku tudi v teh bridkih časih nekaj veselega razvedrila.	Popotni človek
Kamen z Gradu
Ne bom dopovedoval Ljubljančanom, da je Ljubljanski grad konec koncev vendar najlepši park in najlepše izletišče. Koliko truda je vloženega v preureditev naše Akropole, vedo le oni, ki dan za dnem obiskujejo Grad in pa seveda tisti, ki na njem pridno krampajo za svoj skromni obstanek.
želiš zarana dan brez megle? Samo Grad ti lahko pokaže sinjino, kakršna se nad Ljubljano redko smehlja. Hočeš po kosilu lagodnega, prijetno utrudljivega sprehoda in širokih razgledov? Grad ti ga nudi. In zvečer, ko z glavobolom zapustiš kanclijo — pojdi, vzpenjaj se na Grad, vsa nevšečnost te bo minila. Mesto v lučeh pod teboj, roji zvezd na ja-snem nebu — ah, kaj bi vam pravil, vi ste za promenado ln kavarno, jaz pa ostanem pri svojih receptih.
In tako se vzpenjam nedavni večer iz Studentovske ulice navkreber Pred menoj stopa družba troje oseb — saj vam jo lahko izdam: gologlavi. kuštroglavi Pepe iz
Jakopičevega pavfljooa v lenskem spremstvu, menda z gospo ln hčerko. Na prvem ovinku prihrumi nekaj zviška in telebne v grmovje. Le-alska granata ni, ker ne eksplodira. Zajec ni, ker ne odskoči. Je pa kamen, da bi ubil vola.
»TI moj ljubi bog!« pravi gospa. »Saj tu človek še življenja ni varen.«
»Ah, kaj bi! Kadar te zadene, se tega še ne zaveš ne več. Vem, kako je bilo na fronti,« modruje dobrodušni Pepe, vedno
pripravljen h kompromisa, pa m«kar gse
za samo golo življenje.
Jaz sem molčal. Priznam pa, da sem ob tistem padcu kamna v mojo neposredno bližino obstal kakor prikovan in sem šele na nadaljnji poti prav premislil, da bi take nerodnosti Lahko izostale. Ko sem bil na vrhu Gradu, se je fantovska družba že oddaljevala tja proti Sancam, Bila Je vesela in razigrana. Prav. Kljub temu pravim: Fantje, le korajžo, toda brez težka kamnov!
Minuta pomenita
Za življenje In za vsak dan
POMLAD 1940
Vaš sin doživlja zdaj notranje boje ln zato je razumljivo, da se ne more ves posvetiti študiju. Bodite obzirni ž njim, pred vsem pa poskrbite, da fant dobi pametno spolno vzgojo. Ko bo prekoračil to dobo. se bo notranje umiril in bo lahko študiral. A — 13 — B
1)	če vam je le dana možnost, prevzemite posestvo!
2)	Delajte vztrajno ln premišljeno ln uspeh ne bo Izostal.
3)	Delajte to, v čemer ste že doma, in nikar ne začenjajte novega!
VRTNICA
Ne samo, da je ona otročja, ampak tudi vi pogrešate v svojem značaju precej možatosti. Neodločnost in pomanjkanje samozavesti sta glavni vaši napaki, ki vas ovirata, da ne morete priti do zaželenega cilja. Okrepite si najprej svojo voljo, vse dmgo bo sledilo.
HUACENTA
Cemu obupujete? Ker ste zaprti v labirint dogodkov in trpljenja, pa ne najdete nobenega rešilnega izhoda? Ker so se vam najlepše sanje razblinile v nič in so ostale samo sive stene razvalin? Res. hudo je to! Vendar pa pomislite, da večina ljudi doživlja Isto ko vi, le s to razliko, da je vse to prišlo nad vas naglo, nepričakovano in prezgodaj, dočim prihaja k drugim počasi in neopazno. Vsakdo izmed nas si je sezidal gradič lepih sanj. Toda zob časa ga kmalu načne. Zdaj odpade lepo pisan omet, zdaj vdere voda skozi streho in počasi se zruši prva stena. Preden človek zatisne oče, mu ostane samo še kup kamenja, toda prepozno je že, da bi si zgradil novo hišo. Vi pa ste na boljšem. Kmalu boste preboleli sedanje izgube, potem pa boste postavili nov grad, toda iz trdnejšega materiala ln z globljim temeljem, da vam ga ne podere še tak vihar.
CVETOČA POMLAD
Skromna, tiha ln mehka duša, ki rada v samoti sanjari in je vsa srečna, če je nihče pri tem ne moti. Roža, ki uspeva samo na gredicah in ki potrebuje skrbnega in nežnega vrtnarja.
FRAN J A — CELJE
Značaja se v bistvu ujemata, le tu pa tam bo treba nekoliko potrpljenja in uvidevnosti od obeh strani, kar bosta pa čas in šola življenja prinesla s seboj in vama tako pomagala do zadovoljnosti.
IDA
Ker ste precej nestalnega značaja in ker je vaše veselje do naštetih predmetov, posebno do pilotskega poklica, le mladostna navdušenost, ki bo s časom minila in ki nima realne osnove v vaših zmožnostih, zato bi vam svetoval, da se za zdaj še ne odločite, ker se boste sami od sebe premislili in nato našli svoj pravi poklic.
JUDITA F.	_
živahen temperament, poln življenjske sile, vendar še neurejen. Naglo prehajate lz veselega razpoloženja v otožnost. Za poklic, ki si ga želite izbrati, Je potrebna poleg navdušenja — tudi vztrajnost ln potrpežljivost. Ce zmorete to dvoje, uspeh ne izostane.
PREVIDNOST H.
Oseba velikih zahtev, precej ponosna, zna biti ostra, pa tudi širokogrudna. Razmeroma zdrava. Ljubezen ji pomeni vse in zanjo je zmožna precej žrtvovati.
VERONIKA
Na svojega prijatelja se lahko mirno zanesete, ker drži svojo besedo in ni lahkomiseln. VI sami boste imeli uspehe v ljubezni ln delu, če boste bolj umirjeni in bolj skromni.
MLADA DIJAKINJA
On vas res ljubi, vendar pa lz rokopisa in iz vašega pisanja vidim, da je bil vaš odnos do njega bolj podoben usmiljenju kakor pa ljubezni. Vaš obup in vaša črnogledost pa izvirata od tod, ker ne morete prav opredeliti tega čustva. On je v vas zbudil iskro ljubezni, toda ogenj bo zaneti! nekdo, ki šele pride. Čakajte ga!
NADA 10 L B.
VI ste mehkega srca, rada sočustvujete z drugimi in pomagate, kjer morete, življenje vam teče brez velikih pretresljajev, le nekaj mori vašo dušo, da ne morete biti tako vedri, kakor bi po svojem značaju lahko bili.
Vaš mož je umerjen, ponosen ln včasih nekoliko preveč natančen in strog. Njegovo mišljenje je povsem realno in le malo smisla ima za srce.
ŽIROVNICA
Priloženi rokopis kaže premočrtnega, toda precej ujedljivega človeka, ki bi rad z dovtipi opravičil svoje pomanjkanje topline. Kljub svoji premočrtnosti pa je v sebi razdvojen in ne najde pravega izhoda.
L. Azknin
M. L.:
Z duhom časa da živimo!
Se pravi temu, živeti tako, da ti ena izmed nog ne zaostaja za drugo.
Pri moji veri — lepo je tako življenje! Dejanja ti od misli ne ločijo tedni in meseci, marveč jih izpelješ takoj in nemudoma in neposredno. Je torej lepo tako življenje in je, kar je glavno, tudi kratkočasno Kajti se ti lahko zgodi, da si nisi še dobro zlomil tilnika, ko ti že sestavijo osmrtnico, razglasijo, kdaj in kako da si umrl in ti še določijo dan in uro pogreba. Se je meni na primer primerilo nekaj podobnega.
Nisem se še včlanil v kako društvo. Da je pametneje tako, me je prepričeval že ded, ki v društva tudi ni zahajal, a se mu je kljub temu dobro godilo na tem svetu in sivo je dočakal starost. Držal sem se zato modrega sveta izkušene glave, vrednega sem se hotel izkazati vnuka in nisem klonil na prigovarjanja. Da, tako bi se to nekako izteklo kakor pri mojem starem očetu: lepo sem si hotel zagotoviti življenje in astronomsko število let.
Toda me Je nekega dne poklical gospod in šef v pisarno, po imenu me je vprašal in še je hotel vedeti, ali sem se kdaj rodil. Da sem se. sem povedal, in da je od tega preteklo že lepo število let
Na lepem se je gospod ln šef razburil. Ni njemu do norčij, je dejal, zato naj odgovarjam na to, kar njega zanima. Torej, je rekel, in da kje sem rojen in kdaj.
Lepo sem mu objasnil in točno navedel
rojstne podatke, kajti sem razumen človek in ni, da bi me primerjal s hribovcem ali človekom z juga, ki se mu starost ravna po velikosti na domačem vrtu vsajene slive ali tepke Udobrovoljil se je gospod in šef in s priznanjem dejal, da se mu je takoj zdelo, ko sem omenil, da sem luč sveta zagledal prvega aprila, še me je vpraša!, ali sem ožcnien, in ko sem rekel, kajpada, se je gospod in le f hudo zavzel:
—	Kaj, oženili ste se?
—	Sem se, gospod in šef.
—	Ali ste znoreli ?
—	Nismo znoreli, gospod in šef. Mi je žal in mi, prosim, oprostite, vendar, če smo znoreli, nismo prvi; ogromno bi nas bilo število norcev in bi tudi vi ne bili izjema, kajti ste, gospod in šef, znoreli prvič in ste znoreli tudi drugič.
-- Kajpada, kajpada! No, zdaj pa ima^e tudi vi hudiča!
—	Nimam, gospod in šef, hudiča. Z žen-sko sem se oženil. Pridna je in poštena. Poštena tako, da mi še dote ni utajila.
—	Tako. je dejal nato in dodal, da lahko grem.
—	Da, sem se priklonil, hvala lepa, sem se zahvalil in hotel oditi, vendar sem se še ojunači] in vprašal:
—	Zakaj, gospod in ...
—	Zato! V bolniško blagajno smo vas vpisali. Razumete?
—	O, da! Kako ne bi — toda moj ded ...
—	Ne spada zraven. Zavarovanje velja samo za vas in vašo družino.
—	Da, dobro! Toda je bil moj ded proti temu, da bi se jaz organiziral: tako ali tako ...
—	To nas nič ne briga! Le pojdite!
In smo šli Težko mi je bilo zaradi mene
samega in zaradi deda. Vendar — če si .:e moreš pomagati?
Sicer ni napak, hiti član takšnegale društva. Zlasti ni napak zame. Prirojeno m: je menda pokašljevanje in sem tudi kilav tako da se mi je zdravnik za stalno v se de.' na p"ačo in bi za lažie razumevanje ImIiko dejal: mesečno sem bolan za nekako sto diria."je/.
Tako pa — stopiš v takšnole društvo kadar koli in poveš: gospoda, čreva so se mi zamotala. Po-rtpgaite' In ti pomagajo. Napišejo ti listek; z njim si lahko kje- koli nabaviš burove vode in toliko, da si pozdraviš čreva in ti je še ostane za kasnejšo priliko, ko si boš izpahnil roko ali nogo
Nisem se obotavljal. Obrnil sem se aa dobrodelni zavod takoj drugi dan. potešil zaradi prsi in trebuha in zahteval brezplačno zdravilo in dober nasvet. Pa so rekli gospodje, da sem zdrav ko konj. nič oa ml ne manjka in da lahko grem. Kaj ne boš vesel, prijatelj dragi, ko ti takole priznajo da si fant in pol Gospod'1? so pametni dovolj, da se ti prikupijo, tudi če si zdrav. Da. prikupili so se mi!
O, ko bi človek ne imel znancev in pri jateljev, sorodnikov in sodelavcev — na marsikaj bi se lahko privadil na tem svetu Tako pa... Mislim si, na vsak način, kaj vse mi privoščijo. Toda ljudje božji, da mi ne gre najslabše, res nisem sam kriv.
Te vrste ljudi sem enega srečal kmalu zatem. Na dolgo sem mu razložil in na široko, kako da so gospodje dobrohotni na vzornem zavodu in kakšno so mi dali upanje. Jo prijatelj kimal, da, da, zagonetno se je smehljal in me očetovsko trepljal po rami.
Toda mi je rekla takoj drugi dan žena: človek božji: in da je tisto gobezdalo — namreč moj priiatelj — razneslo okrog, da je z menoj pri kraju. Nič da si z mano ne prizadevajo več zdravniki, samo slepijo me še in še marsikaj. Kako bodo šele drugi — ie deiala žera — obdelovali to reč in jo raztegnili.
—	No. sem menil, imajo morda znanci prav. bržkone pa ne bo tako hudo, vlegel se bom. da stvar premislim, kako bi kazalo in kaj. in počakal.
In res'
Padel je v stanovanje neverni Tomaž in znanec Komar, nevljudno in neotesano:
—	A, znaš? se je zndrl.
—	Znam, znam ...
—	Kaj, zlodja znaš. Ne bi ostal tako nesramno miren, da res znaš! je kričal. — Da si umrl. so mi povedali ...
—	Hvala bogu ...
—	In da bo jutri pogreb...
—	Amen!
—	Naj nese zlodej tebe in tvojo hladnokrvnost je vzrojil ln Se pristavil, da crknil res nisem, a da ml je možgane prav gotovo zalila gnojnica.
Tako!
Jutri me bodo bržkone spremili k večnemu počitku. Pokopali me bodo brez posebnih časti.
Prosim tihega sožalja!
■BBHBraa
Barvne fotcgrafije Iz notranjosti telesa
S do moč i o maihne kamere in posebnega zrcala ie uspelo ameriškim zdravnikom izdelati posnetke v naravnih barvah iz notranjosti sečnega mehuria Tudi notranjost želodca ie mogoče snemati na takšen način. Med tem ko ie imel doslei samo obravnavajoči zdravnik podobo v mehurnem zrcalu ored očmi ali oa ie bilo treba pacienta dali časa nadlegovati, če si ie to podobo hotelo ogledati več zdravnikov. ie mogoče posnetke v naravnih barvah predvajati istočasno poljubno velikemu krogu strokovn i akov.
Edina sigurna pot,
da premagamo hude svetlobne razlike pri snemanju notranjščin, ie. kakor piše zadnja številka »Galerije«, v razmeroma dolgi osvetlitvi in kratkem razvijanju v izrazitem površinskem razvijalcu.
Druga težava pri notranjščinah tiči v perspektivi. Objektivi normalne goriienice dajejo slike, na katerih so prostori videti širnejši. nego so v resnici. Priljubljena uporaba širokokotnih objektivov to napako še znatno povečuje Pri snemanju notranjščin se moramo zato vedno vprašati, kai hočemo prav za prav podati Ce nai foto v kakšnem stanovanju pokaže opravo ali kakšnem javnem poslopju arhitektura moramo posostoma delati z normalnim objektivom ali celo širokokotnikom. Perspektivna pravilnost podajanja se pri tem seveda izgubi Ce pa nai slika prikaže n. pr »Moi dom« moramo paziti na pravilno podajanje prostora, drugače se udobna soba spremeni v neudobno dvorano. Ce nam prostor dopušča in imamo objektiv z goriščnico. uporabimo tega Go-riščnica nai mu bo orilično dvakrat tako velika kakor diagonala formata. V drugačnem primeru napravimo posnetek sicer z normalnim objektivom, iz njsga oa povečamo le izrez, ki ie orilično polovico tako dolg in širok, kolikor originalni format
Vignetirani robovi
nastanejo iz različnih vzrokov, slabo korigirana optika, optika prekratke goriščnice. optika največje iakosti pri polni odprtini. Še češče vzrok vignetacij pa ie tisti, ki ga omenjajo »Photoblatter« Agfe v zadnji svoji številki: neprimeren čelni zas on (»protisvetlobni« zaslon). Ce so ti zasloni za določeno goriščnico objektiva predolgi ali imaio premajhno odprtino, morajo vi-gnetirati Dokler ta napaka še ni preočit-na. je odstranimo z zaslonitvijo objektiva, kajti tedaj se snoo žarkov, ki iih sprejema objektiv v prerezu zmanjša. Ce ie pa čelni zaslon za objektiv popolnoma r.epnme-ren. ne pomaga seveda nobeno zaslania-nje Čelni zaslon mora biti pač preračunan za objektiv in premakljive zaslone m ramo naravnati vedno na goriščnico. ki jo uporabljamo.
Kdor ooeža na svoiih slikah poiav vig-netacije. nai torej ored vsem pogleda, dali ni tega kriv čelni zaslon. Dva posnetka pri p-lni odprtini eden z zaslonom, drugi brez zaslona, ga bosta takoi poučila o pravem stanju. Omenjamo še. da utegnejo vignetacije prozročati tudi neprimerna držala filtrov, mehčal, dodatnih leč. Vza\>k ugotovimo enako kakor za čelni zaslon.
Fotoklub Ljubljana: Redni letni občni zbor bo z običajnim dnevnim redom v petek 29 nov. ob 20. v klubskem lokalu. Članstvo naj dotlej izpolni zamujene obveznosti do kluba, da si ohrani v9e pravice. — Danes zvečer seja celotnega odbora z važnim dnevnim redom. — Is knjižnic? izposojene knjige naj se vmeio še ta mesoc. — Prijavite se za obisk otvoritvene slovesnosti in razstave v Hrastniku! — Za začetniški tečai se sprejemajo prijave vsak torek in petek zvečer.
Zadnji rok za odpošiljate? sflift ra razstavo slovenske fotografije v Hrastnika
poteče v sredo 30. t. m., torej pojutrišnjem. K sodelovanju so vabljeni vsi slovenski amaterji in poklicni fotografi. Avtor pošlje lahko največ 6 slik. priiavnina znaša 25 din za avtor j o. ki niso člani edinic ZSFAD. Pošiljke ie nasloviti na: Mirko Grešak. predsednik Fotckluba Hrastnika. Hrastnik.
Termini za predavanje s posnetki v naravnih barvah »Planina cvete«, ki iih bo imel K. Kociančič pod okriljem SPD. so določeni doslej sledeče: 8. t. m. ob 20. v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani, 13. t m. ob 20. v dvorani Ljudske univerze v Mariboru. 14 t. m. v Celju (datum se eventuelno še spremenil. 22. t m. ob 20. v telovadnici državne realne gimnazMe v Kranju. Nadaljnji kraji slede. Amaterje in ljubitelje narave opozarjamo na te zanimive in poučne večere.
šole, učitelji In učenci pred Z®o leti
Prinašamo drobec iz zgodovine, ki nam kaže nazorno sliko o stanju naše narodne prosvete v stoletjih suženjstva. Nimamo pri roki podatkov iz dobe pred svetovno vojno, a o velikem poletu, ki ga je bila prosveta najširših plasti deležna teh 20 let svobodne države, nam pričajo naslednje številke: ob koncu šolskega leta 1918 19 je na 820 osnovnih šolah 2400 učiteljev in učiteljic poučevalo 166.000 učencev, ob koncu šolskega leta 1939 40 pa je bilo v vsej Sloveniji na 871 Šolah 4400 učiteljev in 178.000 otrok.
graščinskih gosposk in mestnih uradov, pozneje pa v smislu naredbe z dne 10. prosinci leta 1759., tudi od župnikov in dekanov. Proti temu ukazu pa je ugovarjal generalni vikar Bartholotti, da nima okrožni urad pravice pošiljati ukaze neposredno župnikom, in je zahteval preklic ukaza, nato pa bo sam izvršil poizvedovanja po župnikih. Vlada je odgovorila vikarju (13. marca 1759.), da »je dolžnost izvedeti, kako je s šolstvom v deželi in ukreniti, kar je potrebno, da pa noče nikakor segati v cerkvene pravice, marveč imajo okrožni uradi nalog, da spoštujejo »spiritualia« in ne store ničesar brez sporazuma z župniki, kar pa se tiče učiteljev in pouka mladine v čitanju, pisanju to lepem vedenju samem na sebi, je pa ta stvar brezdvomno izključno izročena oskrbi posvetne gosposke in zato morajo okrožni glavarji sami izvršiti potrebne poizvedbe in od učiteljev zahtevati poročila.« Generalni vikar je ugodil želji vlade ln ukazal župnikom poročati okrožnim uradom o šolstvu svojih župnij. Znamenita pa je ta kratka kontroverza, ker ie cesarska, četudi samo deželna vlada reklamirala šolo zase, jo proglasila za »publicum« ln s tem uveljavila načelo, katero je nekaj let pozneje odobrila osrednja vlada oziroma cesarica sama, ko je izjavila, da je šola »politicum«.
Mestni župniki za, vaški proti prosveti
Večina, mestnih in tržnih gosposk, graščinskih upravnikov in župnikov se je odzvala vladnemu ukazu, čeprav nekateri pozno. Nekateri so razumeli iz vladnega poziva, da hoče vlada izboljšati šolstvo, zato bo čitatelje gotovo zanimalo, kako so sprejemali namero vlade. Med župniki je bilo lepo število prijateljev šolske reforme. Naj navedemo nekaj primerov: vuzeniškl župnik se je sam trudil »ustanoviti šolo in je iz lastne mošnje plačeval učitelja«, pa mu je rektifikacija tako skrčila dohodke, da je sila potreben priboljška; zdaj naj bi se mu preskrbel boljši dohodek, »kajti župnik je brez primere važnejši nego učitelj«, črešnjevski župnik je smatral šolo za »blago« ustanovo in ž njim so se ujemali župniki šmarski, teharski, brežiški, rogaški, šoštanjski, šentjernejski, lvniški, šentjurski (ob ščavnici). Najbolj vnet pa je bil vsekakor središki župnik, ki »bi srčno rad videl, da bi se namestilo celo krdelo učiteljev v povzdigo časti božje in poučevanje mladine«.
Tem župnikom pa so stali nasproti pogojni in brezpogojni nasprotniki šolske reforme, posebno tisti župniki, ki so se bali slabih posledic za versko življenje kmetov, ko n. pr. žalski župnik, ki je že v začetku svojega poročila godrnjal, da se duhovnikom ni potreba brigati za pisanje in čita-nje, kajti niih dolžnost je, skrbeti za pouk mladine v krščanskem nauku. Potem pa pravi, da bi se ne slišalo toliko o luteran-skih izseljencih (Marija Terezija je pošiljala luterance iz dežele, ali pa so se včasih tudi sami izselili), če bi ne bilo pisanje in čitanje tako splošno.
Ž?.tf32ii& v Grfžah in njegovi tovariši
Tudi župnik v Grižah je imel podobne pomisleke. Menil je, da se podložniki upre-jo svojim gosposkam, kadar bodo znali pisati in čitati; svoje mnenje opira na svoje 33 letno službovanje na kmetih in dostavlja v dokaz te trditve, da pridejo h krščanskemu nauku sicer tudi odrasli, ki pa manj vedo o krščanskih resnicah ko otroci, če jih pa župnik vpraša, trdovratno molčijo. ali pa odgovarjajo tako ošabno, da mora molčati, če noče povzročiti upora. Zoper take župljane naj bi izdala vlada stroge naredbe. župnik šentpavelski smatra šolo za nepotrebno, ker bi siromašni ljudje itak ne mogli pošiljati otrok v šolo; istega mnenja je gotoveljski župnik. Mariborski župnik misli, da bi bila več kakor ena šola v njegovi župniji »ne samo brez-koristna, temveč tudi škodljiva«, kajti župnija šteje samo 4000 duš. torej je za več šol premalo otrok, za viničarje pa ie
Cesarica Marija Terezija
Ko je 20. oktobra leta 1740. umrl zadnji Habsburžan, je ž njim umrla dinastija, ki je na poseben način ustanovila v srcu Evrope na videz mogočno državo. Pod svojim žezlom je namreč združila več majhnih držav in narodov, ki so sestavljale na zunaj državno skupino tudi v državnoprav-nem pogledu, odkar je stopila v veljavo pragmatična sankcija, prave organične zveze med temi narodi in državami pa le ni bilo. Nova rodovina, habsburško-lotarinška, je prinesla mnogo sprememb. Med drugim je zastopala stališče, da je treba seznaniti podanike s »pristnimi« pojmi, da spoznajo svoje dolžnosti do boga in države, da bodo živeli krepostneje, da bodo marljivejši in imovitejši in — kar se je največkrat poudarjalo — da bodo lahko zmagovali davščine. To je bila ena stran te »prosvete«; druga stran in njen glavni cilj pa je bila — gerrnanizacija. Ker pa »prosvetljeni absolutizem« ni imel takih podložnikov, si jih je začel vzgajati. Med ostalimi idejami, Ivi so vzklile v 18. stoletju po Evropi, mu je vdihnila prosveta tudi skrb za jamo, splošno vzgojo narodovo. Te skrbi do takrat vlade še niso poznale, zato moremo upravičeno smatrati vele važni m izrek cesarice Marije Terezije, da »je in ostane šola državna stvar« (politicum).
Za. Marije Terezije
Narodnih elementarnih šol je bilo do Marije Terezije v Avstriji zelo malo. Zanje se tudi nihče ni brigal; le tu pa tam je kakšen samostan ali graščina ali kakšna večja mestna aii tržna srenja nameščala tako imenovane »schulmeistre«, ki so poučevali otroke, posebno dečke iz boljših rodbin, v čitanju, risanju in računanju. Drugje pa so poučevali cerkovniki ali or-ganisti, možje, ki so služili od danes do jutri, ker jih je najela občina za ta posel spomladi z drugimi koristnimi služabniki vred. Odslovila pa jih je jeseni aii takrat, ko se je vaškim mogotcem zazdelo, da nima občina od njih zaželene koristi, ker cerkovnik ni znal ob hudi uri pravočasno zvoniti proti toči ali ker je slabo poučeval, deekc bolj pretepal ko pa učil, pijančeval, se bolj bavil s kakšnim rokodelstvom kakor s šolo, ali pa ker se je kako zameril vaščanom. Večkrat pa je sam učitelj pobral šila in kopita ter šel drugam ali si izbral drugi posel, pri katerem mu ni bilo treba požirati toliko zaničevanja in — slin in pri katerem ni bil primoran, zbirati svojo plačo od hiše do hiše s črednikom vred. Tak je bil položaj osnovnošolskega pouka na kmetih in se ni dosti razlikoval v velikih mestih. Celo na Dunaju je bilo malo šol, malo učiteljev, malo učencev; starši, ki so se šteli za kaj več, so dali poučevati svoje otroke doma, po srednješolskih ali »latinskih« dijakih. Po mestih je v tistih časih kar mogolelo domačih učiteljev, ki so bili večkrat izprijeni dijaki brez znanja. O glavni stvari v šoli, o metodi. se tem in drugim učiteljem ni niti sanjalo; edina znana metoda jim je bila tista, katera smatra leskovko za lek, ki ne odreče nikoli.
Duh Ramenskega zmaguje
V prvi polovici 18. stoletja pa so začeli šolniki vedno bolj čislati nauke Komen-skega; začeli so se truditi na temeljiti preosnovi šolstva, da bi poleg latinskih in visokih šol, pristopnih samo izvoljencem iz plemstva ali bodočim učenjakom, duhovnikom itd., ustanovili tudi šole za narod sam. da bi se tudi bodoči kmet, rokodelec in trgovec naučil česa koristnega; seveda so zahtevali, naj bo taka šola »narodna«, t. j. nemška, da se ne trpinči ubogi otrok z mrtvo latinščino, da se ne muči zgolj z znanjem, ki mu potr-m nikdar ne korist: v poklicu, temveč da se mu urita in vežbata roka in duh. da se mu bistrijo pojmi o bogu in narav"., o čl veku in človeški družbi, da ga rcši šola tistih vraž in predsodkov, pa tudi tistega pregrešnega življenja, kar sta zaman pobijala duhovnik z leče in dežclska gosposka po svojih ukazih. Zanimanje za vzgojo naroda je nostalo kar moderno; državniki in učeniaki so se pridno ukvarjali z raziskovanjem pedagoških vprašanj. Sploh je bila doba silno plo-dovita glede načrtov in nasvetov.
Bazmere na štajerskem
Prvi korak je bil napravljen 23 prosinca leta 1751., ko je zahtevala vlnda od okrožnih glavarstev na štajerskem poročila, kako je s šolstvom na kmetih, no trgih in mestih, kje po zakotne šole. kje poučujejo učitelji in kje cerkovniki in orglarji, koliko imajo dohodkov in odkod, ali kaže tu in tam ustanoviti nov'b Sol. ali imaio pctrrtvMh »'••vnfr*nib sr" 'rtov: ali imaio redni krščanski nauk za otroke itd. Da bi mojrla v-a<fi presojati zmožnost učiteljev oziroma cerkovnikov, je zahtevala ocl njih lastnoročno pisane izkaze dohodkov Okrožni uradi so najprej zahtevali poročil od
Kupoif sa brezplačno ,rMin**t«% sscrssiska" šSeVc 37
France Loboclika:
EmM 52

lašžssje
zadosci, če se otroci nauče vtooreje, da morejo pozneje služiti kinih za svoje onemogle roditelje. »Povrhu tega ne bi mogel nobeden dovolj nadzorovati učiteljev, ki bi jih bilo preveč, drug drugemu bi pojedli kruh, vsi bi prišli na beraško palico ln bi z mladino vred postali potepuhi«. Pač pa zagovarja ustanovitev šol po bližnjih vaseh in nameščenje zmožnih učiteljev, veščih nemškega materinega jezika« (!) župnik šentjurski je za šolo le tam, »kjer postanejo iz šolarjev posvetni ali duhovni gospodj : če pa bi se naučili čitati in pisati vsi tamkajšnji otroci in bi ostali kmetje, bi lz sosednjih ogrsko-slovenskih luteranskih pokrajin prodrlo k nam krivoverstvo«. Najbolj pa se je bal luteranstva župnik v Hajdini: »če pride kateri luteranskl ali drug krivoverski predikant s svojimi pro-kletimi nauki, bi vse preslepil, ich wollte mit ihm das Triinngeld nicht theilen; dokler pa ne zna čitati, bodo zaman vrivali krivoverske knjige«. Narod je bil torej v veri slabo podkovan, potrebno je bilo, da bi veronauk v šoli podpiral duhovnikovo prepoved v cerkvi.
Grenek |e bil kmoitrov kruh
V tistih časih so imeli Somaštre samo v
Slov. Bistrici, Rušah. Celju, Starem trgu pri Slov. Gradcu. Teharjlh, Rogatcu, pri Sv. Lovrencu v puščavi, v Mariboru (s tremi pristavi), St. Jerneju, št. Pavlu, Sv. Petru v Sulmski dolini, v Brežicah, v Selnici, Središču pri Sv. Juriju ob ščavnici, v Ormožu, pri Sv. Križu (pri Slatini), v Ljutomeru, v Kamnici pri Mariboru, v Lu-čah to Ivnlci. Učitelji so oskrbovali po večini tudi posel cerkovnika in organista, ali sami ali po svojih hlapcih. Kakšen pa je bil njihov položaj? Nameščali so jih župniki ali občine; dohodki so bili zelo različni to mnogolični, vendar vsi skupaj niso zadostovali. Prava Kreza sta bila učitelja v Mariboru in Rušah, kajti prvi je Imel 190, drugi pa 100 gld stalne plače na leto. Ostale plače so znašale: v St. Petru 64, v Ljutomeru 56 gld., 36 kr. in Slov. Bistrici 60 gld.; najmanj je dobival bivši teolog v Rogatcu (6 gld. na leto). Zgornjim dohodkom so vračunani vsi viri: šolnina, štola, lira, stanovanje, vrt in postranski zaslužek.
Pripomniti pa Je treba, da je Imel malo-kateri učitelj vse navedene dohodke.
Ma* • HA* '
Romeo in Julija v 20. stoletju
Romeov curriculum vitae
Stanuje Romeo nekje tam v Šiški.
V	celoti precej velik je brezbožnlk. Opoldne sam krompir dobi na krožnik, a za večerjo kupi sir si stiškL
In naenkrat zagleda se v dve piški. . . Hm, človek moral biti M orožnik, da kar z očmi postave ves ta Rožnik ocenil bi cvetoči in deviški!
On sam je dolg, širok opleč in črn, oči ima ko dva žareča ogla, o, nekateremu je srcu trn,
če ves prešeren vriska okrog vogla. In tudi zdaj se ni zaletel v strn — za njo le hrepeni, ki je okrogla...
n.
Srečanje
A nekega prelepega večera, ko išče svoj Idol po promenadi, začuje rajski glasek tam odzadi, ki mu zavda, da plah je od nemira.
In ko tako korak vse bolj zavira, da lice bi uzrl devi mladi zardi, kar ni mu baš v navadi, in čofne v lužo, jaden od obzira.
O, ti presneti in nerodni Jaka!
V	tej vnemi je oškropil gospodično! A, Romeo, prav tu te sreča čaka,
saj gospodična gleda te prav mično ko sonce bi sijalo lz oblaka. Glej, tamle, Romee, okroglolično.
m.
Ljubezen na prvi pogled
Med njim in njo se vnela je ljubezen. Nu, oče bi gotovo ne dovolil, da okrog nje bi postopač se smolil, a kaj, ljubezen ččsto je bolezen.
Na njo priklepa ga obroč železen
in pal bi na kolena in jo molil,
za angelov kraljico bi izvolil
jo. Talv v slavospevih bil je dolgovezen.
Zvečer sprehajata se v mesečini, drug drugega obsipata s poljubi in kopijeta se v zvezdic srebrninL
Doma je Juliji, kot nekdaj Judi bilo je tam pred Kristom, ko v sivini umazane laži je dvigal grudL
IV.
Posledica
Nekoč pa Julija ga preseneti s prečudr.o in neljubo pač novico, ki jo poslušal je, kot bi pravljico mu pravila, vso polno razodetij.
Nu, morala še enkrat je začeti • u vte-pati pregrdo mu resnico. Moj boe, kako ti moški res strašni so — kar nočejo in nočejo nmeti.
NESRAMNOST	_
Na neko domačo prireditev bo poevaH
znanega pianista. Ko je odigral dva komada, ga vpraša eden izmed gostor:
»Kaj pa ste zdaj igrali?« »Najprej sem igral Pesem ob zibelki, potem pa Griegovo Poročno koračnico.« Tedaj sc razburi gostiteljica: ^•Gospod, pozabljate, da ste v pošteni hiši. Drugič izvolite najprej Igrati poročno koračnico in potem šele pesem ob zibelki!«
BOJI SE
Mornar reši svojega oficirja iz valov. »Jutri«, reče hvaležni oficir, »se vam pred vsem moštvom še enkrat zahvalim, da ste me rešili smrti.«
»Prosim nikar,« se brani mornar, »saj
me še ubijejo.«
NA SODISCU
Sodnik: »Zakaj niste oddali denarnice, ki ste jo našli?«
Obtoženec: »Tisti večer je bilo že prepozno, gospod sodnik.«
Sodnik: »Pa drugo jutro?« Obtoženec: »Ni bilo nič več v njej!«
OB POZNI URI
Potepuh: »Koliko je ura?« Pasant (potegne svojo zlato uro): »Pet minut manjka do tričetrt na polnoč.«
Potepuh: »Pet minut manjka do — ne, tega si ne morem zapomniti. Dajte ml svojo uro!«
Je Romeo zijal ko lačna riba. . . Romantično pred njim je ona stala, krivila ga, ko da je leske šiba,
potem pa je še sama zajokala. In evo, glej, njegova prva hiba: T^aj ga ves teden je zaman čakala.
V.
Dogodek se razplete
Ko ga je pa čez sedem dni natanko zatekla v Šiški na široki cesti, ga je pobarala po njega vesti, iz čustva grožnje mu je splela zanko.
»Preljuba Julija, poslednjo banko žrtvujem ti, četudi danes jesti ne bom imel kot dve prav slani presti. V bodoče pusti me; čuj, še za znamko
ne troši dinarja nikar. Na srečo odpčtujem Se jutri na deželo poiskat svojo srečo opotečo.
Fižol bom kupoval kar na debelo, prodajal ga, prislužil cvenka vrečo, in takrat nate bom pomislil, revo. . . c
VI.
Potem jo je ostavil čisto samo. In Romeo ostal je mož beseda, le kar denarja tiče — ne, seveda. Nu, Julija pa nI zgubila glavo
in ni, kot mislite, skočila v Savo ali hodila od skrbi vsa bleda. Za čuda, šele zdaj se prav zaveda, da skrbno, pametno ima še mamo.
In njej se v dnevih stiske le zaupa. Seveda mama najprej je vzrojila in hčer pognala je na rob obupa.
A koj nato Jo je spet pomirila, jo spomnila na boljše je od strupa in jo na novo pot je napotila.
vn.
Julija napravi kariero
Prepletom še je Juliji bil dvoril brez upa zmage star, bogat trgovec, ld do tedaj pač menil le za novec se je ln ni se za ljubezen boril.
Nu, to se bo pač zdaj lahko pokdril za grehe Julije, ta stari norec, ln če čimprej napravil bode konec, ji bo res s tem veliko radost storiL
Je taka Julijina kariera,
da se nad njo n?č več ne pritožuje.
Ji paplca je alfa ln ornega,
moža ln sina Romea neguje.
I,e včasih se hr<»7 jeze spomni nJega,
ki bog ve daleč kje fižol kupuje.
Ljudmila Lamovčeva
Kože-zdravilo
Rožasti slez (lat. althaea rosea Cavanil-les) ali rožlin raste v jutrovih deželah. Go-je ga pa pogostoma tudi pri nas po vrtovih. Je to dveletna, tipežna korenika, ki poganja pokončna, ravna in preko en meter visoka stebla z velikim, krasnim, ro-žastim, polnocvetnim ali enostavnim cvetjem raznovrstnih barv. Listi so podobni bršljanu. Cvete od julija do oktobra. Nabiramo zlasti cvetje enostavnih, temnorja-vordeče cvetočih vrst. Je brez vonja ter sluzastega okusa. — Za čaj se uporablja, če vzamemo eno jedilno žlico cvetja na % litra vode ter dodamo sladkor-kandis v velikosti oreha, kateremu pa lahko primešamo še nekoliko zelišča samega. Ta čaj, ki se jemlje vsako uro po eno polno jedilno žlico, odloča sluz in je prav dobro sredstvo zoper nenadoma se pojavljajoči kašelj otrok ter pri obolenju dihal Tudi proti sušici pomaga baje izvrstno ta zel, ki jo je pa treba v tem slučaju kuhati na mleku. Zunanje se uporablja to zelišče za inhala-cijo pri usešnih boleznih. Kot voda za grgranje pride v poštev proti kašlju, hripa-vosti in katarju v žrelu.
Smetenjak (lat. fumarja officinalis) ali sv. Petra ključ, tudi virant, raste po poljih in prodiščih pogosto kot plevel. Je to enoletna, sivozelena, nežna rastlina s tankim, gladkim steblom s premenjalnimi. dvojno-pernatimi listi, ki končuje v cvetni grozd. Cvete od maja do oktobra rožnato do temnordeče. Cvetoče zelišče se nabira od maja naprej. — Kot čaj (15—20 g na V« litra vode) jemljemo v teku 24 ur v požirkih. Služi prav dobro proti zlati žili, zlatenici, v kožnih izpuščajih, škrofeljnih, skorbutu to mrzlici. Proti melanhoniji in oteklini jeter jemljemo dnevno 2 čaši (10—15 g na Vs litra vode.) — Zunanje se uporablja sok ali pa tudi oparek smetenjaka uspešno proti garjam. rdečim očem in proti ogrcern na obrazu.
Pokončni srobot (lat. clematis ereeta) ali srobotina se nahaja po suhih, sončna-tih, kamenitih mestih v nekaterih pokrajinah srednje Evrope. Je to enoletno steblo, ki zraste do pol metra visoko ter ima nasprotne, pernate, spodaj kosmate liste. Belo cvetje tvori ob vrhu kobul. Plodovi imajo ko pri velikonočnici svilenolasast rep. Listi in vsa rastlina so pekoče ostrega okusa ter strti ostrega in bodečega vonja. — Uporablja se homeopatično proti menjajoči se mrzlici, hudim zobnim bolečinam, nevarnim očesnim vnetjem, kožnim izpuščajem in lišajem.
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
Zelo so jo godbeniki zagodili naredniku Faraonu. Veste, tistemu, ki jih je kot upravitelj podčastniške kuhinje gostil z mačjim in pasjim mesom. Sicer so izvedeli le za to, da so pojedli starega kuhinjskega mačka Marka. Kaj bi šele počeli, če bi zvedeli, kam je izginila njihova psica Lola!
Jesen je bila. Vaje poedincev so se že davno končale, prav tako tudi desetnijske, vodne in četne vaje. Začele so se bataljonske in polkovne. Za takšne je pa v Debar-ski kotlini malo prostora. Naš polk je zato odšel na bližnje planine, kjer je bilo prostora za vsakovrstne operacije s polki več ko preveč. Tja so prišli tudi drugi polki in ž njimi smo včasih imeli združene vaje. Ob robu več kvadratnih kilometrov velike ravnine, ki se preko nje vijuga več rečic, smo si na obronku gozda postavili šotore, ki so nam bili kaj dobro zatočišče proti dežju in mrazu.
Imenitni so bili ti naši šotori. Mnogi bi nas zavidali zanje, samo, če bi jih imeli priliko videti. Posebno gosposki skavti. Videl sem nekje ob Savi skavtsko taborišče, kamor so z vozovi pripeMali potreben material za taborišče malone tolikrat, kolikor je bilo taborečih skavtov. Na ta način bi bila skavt lahko vsaka stara baba. Mi smo pa bili drugačni korenjaki. Vse, kar j nam je bilo potrebno, smo prinesli na svo-
iih hrbtih kot svojo opremo. Vsak vojak ' - dobil določeno delo Mesto na katerem smo se naseli'i je bilo ro!ožno. Nekateri ko ravnali zemljišče za v?ak pordlnl šotoi dri:'"i so sekali kolo in vejevje, tretji rezali ror.o in slamo, nosili vodo in mešali blato Po navodilih podčastnikov, mojstrov v svoji stroki, so zabijali kole v zemljo, jih prepletali z dolgimi obrezanimi bukovimi in gsbrovimi vejami Potem so napeli š.^tor-ska krila, spletli vrata iz vrhovih šib in slamo, in vile so bile v surovem stanju dograjene. Nato so jih uredili še odznotraj. tisti pa. ki so pripravili blato, so jih odzunaj z njim obmetali in stene ogladili S tem so bili šotori dovršeni. Skorai jim delam krivico z imenom »šotori«, ker so bili bolj podobni hišicam kakor pa šotorom Saj so imeli ro'o okna in vrata. V nar dneh se je blato, ki mu je bilo primešano razrezano seno in slama, da se omet ne bi lušči), posušilo in je bilo potem stanovanje razmeroma prav prijetno. Drugi dan so bili izkopani odvodni in zbiralni jarki, napravljena potrebna pota k šotorom in k studencu. urejen je bil studenec in prostor za pranje posode, še isti dan so se začele vaje. na katere smo hodili zatem iz dneva v dan.
Lepo ie bilo tam eorl, v planinah. Po-rled na Korabsko veri po to na DeSat ie bil krasen. Rjavoslvo barvani kamenltl greben, tu pa tam nosut z umazanimi lisami snega, se ie ostro odražal od slniega neba Nad Dolkovnimi taborišči so šumeli srost! bukovi gozdovi, nad nifml so na zeleneli gladki planinski pašniki, ponekod posuti
z brinjevim grmovjem Hladni to sveži planinski zrak nas je prerodil, počrneli smo od vetra in sonca. Po dva, tri dni smo se vadili v bližini taborišč, potem smo pa odšli kam dalje na celodnevno vajo, tako da je manj napornim dnem sledil napor-nejši.
Posebno lepo je bilo ob večerih. Ob teh so ognji visoko plapolali, ker smo jih kurili z napol suhim brinjevim grmovjem. Ob njih so se pripovedovale šale, pele so se pesmi iz vseh državnih pokrajin to razdrla se je marsikatera modra. Krasen je bil pogled na taborišča sosednih polkov. Vsaka četa je kurila po več ognjev, da so se mogli vojaki ob njih greti, kajti včasih je bilo občutno mraz. Saj je že v avgustu bila slana včasih tako huda, kakor da je padlo za prst na debelo snega. Podnevi ognji niso bili potrebni, ker je bilo sonce dovolj močno, pa tudi časa nismo imeli, da bi posedali ob njih.
Ob takem večernem tabornem ognju se je najbrže porodil tudi načrt, po katerem so jo godbeniki zagodili naredniku Faraonu. Tudi oni so si šotore lepo uredili. Postavili so jih na rob gozda ln jim dali imena: Vila Prepih. Vila Cerga, Vila Ciganska ta Vila Blatna. Sredi med njimi so pa zgradili originalno ognjišče.
Tistega dne smo Imeli posebno naporno vajo. Vrnili smo se šele ob šestih zvečer. Vojaki so povečerjali. na hitro očistili orožje in se odpravili k pcčltku. Nikomur se ni ljubilo posedati okoli ognjev. Le godbeniški je visoko plapolal. Seveda, njim je bilo
lahko. Vse je bilo odšlo na vajo, le najpotrebnejše število požarnih ta stražarjev je ostalo zaradi čuvanja tabora. Godbenikom pa na to vajo ni bilo treba iti. Ne bi bili godbeniki, če tega dne ne bi bili izkoristili zase. Nekaj jih je odšlo na neko poseko, visoko nad taboriščem, brat debele planinske robidnice, nekaj jih je šlo nabirat gobe, nekaj lovit rake. Potem kajpak niso bili trudni.
Vse je že počivalo, čeprav se je šele dobro znočilo, ko so se nad Korabem začeli zbirati črni oblaki. Zapihal je močan veter in kmalu je bilo vse nebo prekrito. Z gotovostjo se je dalo sklepati, da bo v kratkem nastala nevihta. Tedaj se je od senc okrog godbeniškega Vgnja odtrgalo nekaj postav. Odšle so v svoje vile to takoj prišle ven, noseč v rokah pijonirske lopatice. Odšle so k potočku, ki je tekel poleg taborišča in mu začele kopati novo strugo. 2e so začele padati prve kaplje, ko so bili z delom gotovi. Pohiteli so še k potoku, zavalili vanj velik kamen, ki so ga bili že prej pripravili, in stekli pod streho.
Vlila se je silovita ploha. V trenutku je začela po strmem odvodnem jarku dreti blatna voda. Skoraj ob istem času je pridrl po njem še potok. Kraj stene Faraonovegs šotora se je v trenutku nabralo za cel maj. hen rezervoar vode. Ko se je blato razmeh-čalo, je odpadlo in voda je naenkrat vdrla v šotor. Faraon, ki se mu je vlila baš na glavo, je je precej tudi popil. Vzbudil Je celo četo. čc era ne bi bil trušč vetra ir plohe preglasil, bi vzbudil cel polk, take je bilo vpitje in psovanje v njegovem šo»
Železo in jeklo na Daljnem Vzhodu
Težki industriji na Japonskem se zastavljajo mnogi križi in težave, da država v sedanjem vojnem metežu ne more razvita vseh svojih moči
Zgodaj se uri japonska mladina, da bi na fronti zastavila celega moža
Prejšnji mesec smo objavili dva članka o nabiranju in prodaj i zdravilnih zelišč, na katera smo s precejšnjo zamudo prejeli naslednje pojasnilo g. Jožeta Groma: Članka, ki ste iu objavili dne 23. in 30. septembra, sta prinesla nekaj netočno-ti, ki jih je treba popraviti.
toru. Drugod ni ploha prišla nikomur do živega, ker so bili jarki solidno izkopani.
Vsi iz podrtega šotora so našli zavetje
v drugih šotorih svoje čete. Vendar so, mokri in blatni, kakor so bili. noč vražje slabo prebili. Drugi dan so pa imeli mnogo posla s čiščenjem blatnega orožja in pranjem zamazanih rjuh, obleke in odej. O tem pa, kakšen videz je imela notranjščina in zunanjščina šotora, sploh ne bom govoril. Morali so podreti še ono, česar ni podrla voda. in postaviti šotor na drugem mestu.
Ko sta si pustošenje vode ogledala še poveljnik bataljona in polka, sta se čudila, kako je voda mogla privaliti s sabo tako velik kamen in kako je mogla v tako kratkem času izkopati novo strugo. Nihče ni niti slutil, da ji je^.do pomagal pri tem. ker je zabrisala vse sledove in jarek raz-jedla tako, da ni bilo videti, da je bil izkopan.
Faraon ne bi bil niti slutil, da so mu kop^l pripravili godbeniki, če ga drugi dar ne bi vpraševali," kako se kaj prileže blatna voda na mačje meso in so v svoja vprašanja polagali le preveliko mero poroglii-vosti. Slišal je hihitanje in posmehovanje in dobro čut'1 da je tarča on sam. Po vsem tem bi bi! lahko prisegel da je potok tako lepo regulirala banda. toda vedri je da tega np bo nikakor mo?el dokazati Zato je ra^ši ocžrl ti-to kar mu je ob pogledu na -c^e-ihe pri^a^lo na jezik. In ni čr'--"r' čr-e ne b-le Sklenil na je da z gri-T ■ :'.i nr bo imM nobenega • ka več.
Dogodek v večera
Reševali so križanke. Po vsej sobi se je občutila mladostna razigranost, ki so jo poudarjali še veseli zvoki radijskega zvočnika. Tu križanka v cirilici, tam križanka v latinici.
»Dajta nama zdaj, da. nadaljujeva midva«, zahteva gospod s klasično lepoto in že prevzema kos časopisnega papirja. Vročično delo — spremljano z navdušenim in zmagovalnim smehom vseh petih oseb. Rešena ena, na vrsti je druga. Tri križanke, tri gospodične in dva gospoda. Kako bi človek razdelil, da bo vsak udeležen? Vihar besed, trganje za časopis, na katerem so tako mikavno in obenem zagonetno načr-tani prazni kvadratki...
Vesela je bila družba, a bližala se je policijska ura. Vstopil je tujec, se pridružil in opazoval nasmejane obraze. Križanke so bile rešene, a trije pari so — čeprav neradi — zapustili prijazno sobo.
Temna noč. Z vodno paro nasičene megle so visele nad vasjo.
»Lahko noč«, so si voščili in tujec je spremil domačinko.
' »Kako je v tem kraju? Kako ti potekajo dnevi? Kaj počneš?«
Vsakdanja vprašanja ln dom se je približal. Tujec se je ustavil ob hiši, a pes je zalajal. Lajal je in ni nehal, ker je tujec riial in še izpraševal.
Porerlkoma je padla kakšna kaplilca iz -nfVjh oblakov. Iz vasi so se bližali koraki r<niiko nseb je bilo? Eden, dva..., tri. štiri. Da, štiri so morale biti. Mimo je pri-
šel en par, za njim drugi in stopinje so se oddaljevale. Toda, ne daleč. Pes je lajal, tujec je kramljal, a stopinje so se vračale.
Vračal se je en par. počasi za njim drugi. Glej, črna senca je zastala. Zastala je na cesti, se nagnila proti dvorišču in ob-
čutilo se je vpr"" "->če razglabljanje temfi: Zakaj pes laja?«
Potem se je senca odmaknila, stopinjo so se oddaljevale, a pes je lajal in spremljal še tujčeve korake, hiteče za onimi, ki so ponavljali vprašanje:
»Zakaj pes laja?«	M. O.
Takole v Rimu delavci razdirajo monumentalne železne ograje, ker je železo
potrebno za vojsko
Ze prvi članek o robidi očitno izvira izpod peresa ne povsem informiranega človeka. pa se ne morem čuditi, da je izbil sodu dno. Seveda ni res. da sem banovin-ski nameščenec. Pisec ie zašel v to zmoto najbrž zato. ker sem lani na banovin-ki kmetijski razstavi vodil oddelek zdravilnih zelišč. Tudi trditev, da sem izumil nož za obiranje robide, ni točna Kakšan izum neki je okrogel nož. ki sem ga bil p ed 10 leti pokazal nabiralcem. A kje takšne nože delajo, ne vem.
S ponosom odklanjam vsako hvalo, prav tako pa si tudi ne dam iemai: zaslug, ki mi po pravici pripadajo Dejstvo je. da sem jaz pri Kmetijski dru~bi ustanovil n organiziral oddelek za nabiranje in izvoz zdravilnih zelišč. S strokovnim delom na tem področju sem začel že leta 1925. ko sem nabiranje organiziral za neko tujo tvrdko. Takrat sem pripravil tud; več'o strokovno knjigo, ki je izšla v srbohrvaščini in so se iz nje učili skorai vsi naši prekupčevalci z zdravilnimi zelišči.
V drugem članku smo brali, da so Nemci »pogruntali« domač čaj v nador"° ti'o kitajskega. Ta trditev ne drži. čaj iz slovenske robide ie »po<?run*al« Slovenec — pisec teh vrstic. V pojasnilo nai še navedem. da sem bil že leto? marca poklican v Berlin, kjer sem kot strokovnjak sodeloval na konferenci naših in nemških odločujočih činiteljev. Na tei konferenci ie bila določena cena 42 do 49 nemških mark za 100 kg. Naročena ie bilp količina 600 vagonov, a v resnici ie bila d sežena samo tretjina naročila in leto gre h kraju
Jaz sem tx> svoji strani služi' dobri -tvari. narodu in državi drugi on svoii. A kadar govorimo o zaslugah, ne mo~emo "ozabiti tudi na »Jutro« ki ie v teku zadnjih 15 let cbiaviio 'epi v^-st^ člankov o nabiranju in prodaji zdrav:lnih zelišč in ie tako to važ"^ "-"vrpodar^k^ raio^o napravilo popili'1 -	r"ast?h našega ljudstva.
Japonski cesar Hirohito pri vojaški paradi
Vsekakor je nekaj nenavadnega, da spadajo med najostrejše kritike japonskega vojaškega ustroja prav oni nemški vojaški in gospodarski strokovnjaki, ki imajo zaradi tesnih medsebojnih zvez največ vpogleda v japonske razmere. Uradno nemško glasilo ,Kriegs\virtschaftliche Jahres-berichte' je pisalo leta 1937: V primeru vojne proti eni ali več industrijskim državam bi japonska industrijska sposobnost ne mogla zadovoljiti vseh potreb. To velja zlasti za japonsko industrijo železa in jekla. ki v veliki merj zavisi od inozemskih surovin.
Vojna, ki se dandanes bije med velesilami, je vojna industrij. To je borba strojev, borba tovavrn. Najbolj jasno se je ta resnica izkazala v vojni Nemčije proti Poljski. V nekaj tednih je Nemčija premagala Poljsko predvsem zato, ker je bila nemška proizvodnja železa in jekla desetkrat večja od poljske. Leta 1937 je Japonska proizvedla 3.300.000 ton železa. V istem času je znašala ruska proizvodnja 14,500.000 ton, nemška pa 16 milijonov ton. še skromnejša se zdi japonska produkcija v primeru z USA, ki je dala isto leto nič manj ko 36 milijonov ton. Podobne so razmere v japonski industriji jekla, čeprav je Japonska tu nasproti USA in SSSR nekaj na boljšem. Leta 1937 je Japonska producirala 6 milijonov to jekla, SSSR 17,800.000 ton, Nemčija 19.800.000 ton. USA pa 49.500.000 ton. V celoti je japonska proizvodnja železa in jekla nasproti nemški v razmerju 1:3, nasproti ameriški pa v razmerju 1:10.
nov in tankov ne predstavlja resne ovire, čisto drugačen pa bi bil položaj v vojni proti kakšni industrijsko razviti državi Razen tega je Japonska brez petroleja, ki je za avijone in tanke neobhodno potreben. V vojni na Kitajskem, kjer se Japonci bore proti ljudskim masam, ne proti strojem, je potrošnja petroleja majhna In ker Kitajska ne more izvršiti uspešne blokade, Japonska z lahkoto dobiva potrebne količine od zunaj. Po računu nemških gospodarskih strokovnjakov pa zahteva vojna proti industrijsko dobro organiziranemu nasprotniku dvakrat do trikrat večjo potrošnjo petroleja na leto kakor v prejšnji svetovni vojni Samo USA in SSSR sta v stanu, da s svojo produkcijo krijeta potrebe. Nemčija proizvaja okrog 3 milijone ton petroleja na leto ln zavisi v vojni od velikega uvoza. Proizvodnja Anglije in Francije je brez pomena, a dokler imajo Angleži kontrolo nad morji v rokah, se lahko oskrbujejo. Položaj Japonske je brez primere težji. Za potrebe svoje mornarice, vojske in letalstva potrebuje v vojni okrog 15 milijonov ton petroleja, a sama ga proizvaja komaj 2 odstotka teh potreb. V takih razmerah je malo verjetno, da bi mogla Japonska riskirati oborožen spopad s kakšno dobro organizirano državo, med kakršne je treba prišteti tudi SSSR.
Tudi podatki z drugih industrijskih področij, ki so važna za uspešno vojskovanje, kažejo, da japonska vojna industrija ne more zadovoljiti potreb svoje vojske, čeprav je potrošnja civilnega prebivalstva
Japonski tank
padel več ko za polovico. Nesorazmerno obsežna redukcija za potrebe civilnega prebivalstva bo v toku časa znatno izčrpala industrijsko moč Japonske. Možnosti uvoza pa so preskromne, da bi mogle nadoknaditi izgubo domače produkcije, ker je uvoz za potrebe vojne mogoč samo pod pogojem, da se skrči uvoz za potrebe prebivalstva. Od leta 1936 do 1938 se je odstotek japonskega uvoza vojnega materiala povečal od 24 na 47 odstotkov celotnega uvoza. Ta nesorazmerno velik porast v uvozu vojnega materiala je hudo zadel zlasti tekstilno industrijo, ki so se ji zaloge surovin izčrpale do kraja. L. 1936 je bilo bombaža uvoženega za 85 milijonov jenov, v letu 1938 pa za 630 milijonov. In baš tekstilna industrija je prinašala v državo največji del tujih deviz, s katerimi
je Japonska plačevala svoj uvoz. Zato je bila japonska zunanja trgovina z državami izven njenega »jena-bloka« v letu 1937 za 961 milijonov, leta 1938 pa za 593 milijonov jenov pasivna. Japonska proizvodnja zlata z zlatimi rezervami in razpoložljivimi devizami vred bo nekaj let lahko krila to pasivo, a se bo v d oglednem času izčrpala.
žalostnem dogodku naoovednika kani in mu vsled tega prepovedali burgundca do zadnje kaplje. Kai ie storil mož? Razposlal je svojim prijateljem razglednice z zadnjimi pozdravi in se nato ustrelil.
Nekateri bodo smatrali to za genialno. Meni pa 9e zdi zgodba vendar preživalska. Gotovo se jaz nikdar ne bi ustrelil zaradi kurje rižote. ki mi izredno tekne.
Za svojo proizvodnjo železa in jekla mora Japonska glavne surovine uvažati. Proizvodnja železa in jekla zahteva ogromne količine železne rude in premoga. Samo SSSR in USA sta v takem položaju, da jima ni treba uvažati teh osnovnih surovin. Medtem ko je Japonska proizvedla L 1937 2 milijona ton železne rude, je je SSSR 28 milijonov, Amerika pa 73 milijonov ton. Poleg municije, pušk in topov zahteva sodobno vojskovanje zmerom večje število avijonov in tankov. Avtomobilska industrija daje približno merilo za produkcijo tankov. Po nemških podatkih je bilo na Japonskem v začetku kitajsko-japonske vojne leta 1937 zaposlenih skupno 2,369.377 delavcev v 85.174 tovarnah, tako da je povprečno prišlo na tovarno 27 oseb. Leta 1914 je bilo na Japonskem 31.717 tovarn in na vsako je prišlo povprečno 29 delavcev. Primerjava kaže, da je japonska industrija kljub ogromnemu razvoju produkcijskega ustroja do danes ohranila obeležje malih podjetij. Med tovarnami je nesorazmerno veliko število tekstilnih podjetij, zelo malo pa je strojne industrije. To pomanjkanje se opaža zlasti v avtomobilski panogi, ki proizvaja letno 10.000 do 12.000 avtovmobiiov. To je pač neznatna količina, če io primerjamo z obsegom evropske, pa celo ruske avtvomobilske industrije.
Vojna protri Kitajski je vojna proti državi, ki se nahaja še v prvih početkih industrijskega razvoja. V vojni proti takšnemu nasprotniku neznatna japonska proizvodnja avtomobilov in a tem v zvezi avijo-

Beda in bolest
Mi ubogi moderni ljudje smo prišli že res tako daleč, da božamo ter negujemo in nosimo na rekah našo bedo in bolest in da. če nam je na prosto dano, zbirati med strmo skalno stezo in položno dolinsko . potjo, tratimo naše sile in izberemo naj-! težje, ne morda iz idealnih nagibov, tem-' več ker je to harmoničneie ubrano k naši notranji bolehni zamotanostl
črepinje
Crepinje pomenijo srečo... To verujejo domala vsi ljudje in vsi narodi.
Natakar hiti s celim kupom krožnikov med mizami. Iznenada se zadene ob gos!a. Krik ... Zvenketanje črepinj ... Nekateri gostje se tega razvesele. Saj vendar črepinje pomenijo srečo.
Mogoče, za ubogega natakarja pa gotovo ne.
MAM LEKSIKON
Prvi napadi iz zraka
Marsikdo ne ve, da je prvi napad iz zraka izvršil slovanski aeroplan. To se je zgodilo 1912 v bolgarsko-turški vojni. Napad je izvršil bolgarski častnik Milkov z vojnim letalom tipa »Farnar«. Letalo je letelo z hitrostjo 100 km na uro. Miikov je letel na izvidniške polete oitrog trdnjave Jedre-na, da bi si ogledal položaj turških trdnjav-skih baterij. Ob neki priložnosti je metal z letala tudi letaKe. Turki so se tako ustrašili strahotnega brnenja, da so zbežali v trdnjavo. Milkov je metal na Turke navadne granate kar z roko.
Kače
Kača lahko preživi precej časa v najhujšem mrazu. Nekatere so bile zamrzle v ledu in so bile torej čisto otrple. Ko pa se je led odtajal, so počasi tudi kače oživele.
Akademija
Mnogokrat slišimo to besedo in jo tudi mnogokrat napačno uporabljamo. Akademija pomeni prav za prav skupino učenih ljudi. Izhaja iz grške besede »akademos«. To je bilo naselje blizu Aten, kjer je učil Platon, slavni grški modrijan. Zato se je tudi Planonova šola imenovala Akademija. Pozneje so začeli ta izraz uporabljati za vse ustanove znanstvenikov, književnikov in umetnikov.
Sprejemenica japonskega cesarja v Tokiu
precej strogo racionirana. Po nemških virih je konzum japonskega civilnega prebivalstva zaradi povečanih potreb armade
Razgledi in sprehodi
Naš brat
Ko bi vsak sodnik premislil, da ni zlega dejanja na zemlji, s katerim ne bi bil kakorkoli povezan! In da ga ni človeka na zemlji, ki ne bi bil zavozlan v isto mrežo temnih siL
In ko bi vsak sodnik pogledal glojlie ter sledil zavozlanim konopcem do kore-nike — tedaj bi videl, da kliie vse zkčin-stvo kakor tudi vse veliko iz ene koren; ne in da ga ni morilca na zemlji, ki ne bi bil brat njegov...
Žalostna zgodba
Nekoč pred leti sem čital v časniku žalostno sporočilo o smrti znanega graščaka. ki je imel samo eno strast: burgundca. Vsa njegova življenjska naloga ie obstajala v tem. da ie treniral svoje telo tako. da je mogel sprejeti vase kar največ burgundca. Nekega dne pa ie nenadoma oa- i del v nezavest. Zdravniki so slutili v tem I
IX. halo v si genski ligi
Ljubljana je prišla na vrh tabele
Po včerajšnji visoki zmagi nad Amaterjem iz Trbovelj so belo-zeleni iz Ljubljane z enakim številom to čk, toda z boljšo razliko golov prešli v vodstvo — Za senzacijo dneva j e poskrbel Mars v Mariboru
Ljubljana, 27. oktobra Spet je za nami važna prvenstvena nedelja, to pot že deveta zaporedna, odkar igrajo tekme v slovenski ligi. Spored je bil popoln, mimo tega pa sta bili danes na vrsti dve važni srečanji, ki sta kazali razčistiti situacijo na vrhu prvenstvene tabele.
Prvi teh dc ;odkov se je odigral na igrišču v Ljubljani, kjer je gostoval trboveljski Amater, ki je moral boljši Ljubljani ne samo prepustiti obe točki, temveč se sprijazniti tudi s kopico dobljenih golov in v zvezi s tem z odhodom na skromnejše drugo mesto.
Ljubljana je torej le prevzela vodstvo!
Druga pomembna prireditev za vrstni red na vrhu tabele je bila v Mari- j boru. Domači Železničar je sprejel v ii; go ljubljansko enajstorico Marsa, ki j je prav za prav danes poskrbel za naj- i večjo senzacijo in še enkrat dokazal, da ; bo treba tudi z njim še računati, pre- i den bodo zaključeni vsi računi. Mar- j sovci in Železničarji so 90. minut od- ! . :v.'u brez gola, kar pomeni., da je vsak j dobil po eno točko, za katero pa se bo Železničarju bržkone še zelo tožilo.
eČtrtoplasirani Kranjčani so imeli na svojem igrišču gosta iz Maribora in so s brez težav izvojevali ves izkupiček, prav tako pa je tudi Bratstvo na tujih tleh, toda proti šibkemu nasprotniku, spravilo obe točki in si nekoliko pomagalo s predzadnjega mesta.
V prvenstveni tabeli beležimo danes važno spremembo, in sicer prestop Ljubljane s tradicionalnega drugega mesta na čelo, dogodek, ki bo posebno v Ljubljani vzbudilo mnogo zadoščenja. Toda do konca tekmovanja je treba odigrati še po pet tekem, tako da je po današnjem stanju težko delati račune v naprej. Gotovo je, da je bil današnji termin odločilen za bistvene spremembe med najboljšimi, ki bi s pogoji mogle ostati tudi dokončne.
Prvenstvena tabela kaže do prihodnjič naslednjo sliko:
9 6
Ljubljana
Amater
Železničar
Kranj
Mars
Bratstvo
Maribor
Olimp
9 9 9 9 9 9 9
6 5 5 3 3 2 1
1 1 2 1
2 1 2 0
2 2 2
3
4
5 5 9
39:18 26:19 17: 9 18:14 17:16 17:28 17:25 9:31
13 13 12 11 8 7 6 2
s Amater T. t (i: 2)
Ob zelo neprijetnem vremenu — deževalo je skoraj vso drugo polovico igre — e bila dar.es popoldne na igrišču Ljubljane odigrana ligaška tekma med Ljubljano m vodečim na tabeli — Amaterjem iz Trbovelj. Tekmi je prisostvovalo okrog 1000 gledalcev, ki so z zanimanjem sledili poteku te važne borbe na slabem terenu, na katerem se posebno Trboveljčani niso megli znajti. Igra je bila precej živahna m ves čas zanimiva, vendar je bila premoč dom; čih, ki so imeli v napadu najboljše orožje, tako velika, da so gostje doživeli zelo visok poraz.
Ljubijano so zastopali: Pogačnik, Ceglar, Ber ton cel j I, Pupo, Šercer, Boncelj, Smole. Lah. Jež, Bertoncelj II, Erber.
V obrambi je imel danes izredno slab dan Pogačnik, ki je predvsem krivec za oba prejeta gola. Ceglar je bil na mestu.
d očim Stanetu zopet ni šlo. Med krilci sta j že je 3:1. V 27. min. ima Lah 2 m pred
jaia Sercer in Pupo, zate- pa je Bon-celj precej »plaval«. V napadu sta presenetila z odlično igro »starina« Pepček in Lah, prav dobri sta bili obe krili, le J . '. ■. .lini ni zadovoljil. Zmago je enajstorica čisto zaslužila, še več, izid bi bil to še izdatnejši, če bi bil napad pred .:••.'<-,m izrabil številne zrele priložnosti za uspeh.
Amater je nastopil v sestavi: Plaznik, Ramšak, Mrzel, Keršič, Jordan. Florjane, Sajevic, Kos, Gosak, Vrhove, Kolbezen.
Vse za napredek v športu!
Naročnik nam piše:
Ni mi znan noben paragraf ki prepoveduje srednješolski mladini, da bi se bavi-la z nogometom. Saj je celo v prestolnici naše države uveden na gimnazije. Pa ne samo v Beogradu, po vseh drugih krajih, samo v Sloveniji ne.' Zakaj se neki čudijo. da je slo\'cnski nogomet na tako nizki stopnji! Ni čuda! Če kdo gospodov ravna-teljev osebno mrzi nogomet, ga kratko in malo prepove vsemu dijaštvu.
Če se dijak šest popoldnevov trudi s knjigami, zakaj si ne bi privoščil, da bi šel sedmo popoldne za >.Jevetaeset minut na nogometno igrišče? Toda tudi tega mu ne privoščijo, čeprav vedo ra drugi strani, da je nevoščljivost velik greh!
Tako je tudi s tenisom Ob prostih urah mi o ga igrali na našem šolskem igrišču Saj je vsem znano, da je igranje tenisa prijetno razvedrilo za vsakegat. Pa si domisli zopet isti gospod ravnatelj- *Da ne bodo prizadeti samo nogometaki, bomo pa ukinili še tenis!«
Kaj naj ima potem dijak še za razvedrilo, če mu je prepovedano v pi ostem časti gojiti ti dve glavni panog• športa?
Tako mi je toži! dijak v prdeželskem mestecu, v državi, v kateri ie šport visoko razvit in je v tenisu celo piva v Evropi.
Kranj Ima še
dve slgsirni
Kranj : Maribor 4:1 (1:0)
Kranj, 27. oktobra
Kljub izredno slabemu vremenu se je zbralo na igrišču nad 400 gledalcev, ki so z napetostjo pričakovali pričetek tekme. Moštvo Maribora je današnjo prvenstveno tekmo vzelo zelo resno in so igralci prispeli v Kranj že v soboto Kranj je moral to pot nastopiti z več rezervami, toda zato je podal bolj borbeno igro proti kateri so biili Mariborčani brez moči. V startu in brzini so domači prekn?ali tehnično zelo dobre goste. Rezultat sam kaže, da je na terenu Kranj igral prvo violino, kar gre na račun premehke igre gostov. Med igro se je videlo, da razmočeni teren Mariborčanom očitno ni prijal, dočim so se domači na njem počutili izredno dobro.
Kranj si je znal v začetku ustvariti krasne pozicije, toda zaigral je stoodstotne ?anse, zlasti v prvem polčasu Takoj v pr-
vih minutah je Kranj pokazal premočno igro in je moral mariborski vratar posredovati, da ni prišlo do nesreče. V 16. min. je žoga pred golom. Levo krilo Kranja Kokelj je na mestu in že je prvi gol za domače. V 25. minuti izvede Kranj oster napad. Žogo pošljejo pred vrata, kjer se pa odbije in se vali v aut Tu je b'!a zamujena najlepša prilika za povišanje rezultata. Takih prilik je bilo še več, toda Kranj je spremljala precejšnja smola. V 35 minuti se Grintal prebije na čisto, toda nesrečno zastrelja.
Drugi polčas poteče v znamenju premoči domačih. V 8. min. prestreže Grintal pas od leve in žoga je neubranljivo v mreži. 2:0 za Kranj. Nato Mcribor večkrat napade, toda obramba je na mestu. V 12. min. je nevarna situacija pred golom Kranja, toda obramba reši. V 23 min poviša Kranj spet po Grintelu na 3:0. Maribor pride še-
še zdaj s krepkejšo igro m ▼ 24. min. »e
mu res posreči doseči častni gol. Žogo pošlje Miloš iz neposredne bližine v vrata. Maribor je sedaj v premoči. Mariborčani
so v drugem polčasu prevladovali na igri-	Tehnjfna pn?moč gostov je zmerom
scu. toda vsi napor, za zmanjšanje rezulta- -	igrflci Olimpa se zač-
bi izenačilo, kar se mu posreči šele V
42. min. po Ivaniševiču.
Po odmoru imajo gostje spet več od igre in je le zasluga odličnega Staniča v vratih. da za Olimpa dolgo ni nobene nesre-
ta so bi!i ob zeio odlločn; domači obrambi brez uspeha. Ta napad je trajal kakih 10 minut, ko se je naposled Kranj osvobodil močnega pritiska. V 35. min. je z naglim prodorom na desnem krilu Grohan postavH končni rezultat.
Kakor rečeno, je Maribor izgubil bitko zaradi premehke igre. Sicer je pokazal nekaj prav dobrih kombinacij pred golom, v kazenskem prostoru pa se je nehala vsa njegova umetnost Kra^ičani pa so igrali prav koristno ker so znali ustvarjati kočljive situacije. Ce bi ne bifli imeli smole v prvem polčasu, bi bil moral Maribor že takrat prejeti tri žoge Domače moštvo je bilo dobro v vseh linijah Obramba je sigurno čistila Krilci so 'grali zelo ofenzivno, kar je napadu pomagalo, da se je povsem uveljavil. Pri Mariboru sta bila dobra zlasti vratar in Vesnaver v napadu. Ostali igralci so se izkazali kot dobri tehni-čarji, toda manjkala .sta jim volja in start, brez katerih se v prvenstveni tekmi ne more zmagati.
Sodil je g. Vrhovnik iz Ljubljane.
V tabeli je upoštevana še zmerom j tekma med Kranjem in Marsom z 2:1 I v korist prvega, čeprav jo je na zadnji | seji razveljavil tehnični odbor SNZ, j vendar pa treba seve dokončnega raz-j veljavljenja počakati še na zadnjo besedo upravnega odbora.
Ligaško tekmovanje bo prihodnjo nedeljo po sklepu SNZ počivalo, verjetno pa se bo potem še eno ali dve nedelji nadaljevalo v letošnji jeseni.
O tekmah iz IX. kola objavljamo naslednja poročila:
V	enajstorici se odlikuje s prav dobro igro ožja obramba, predvsem vratar zasluži vse priznanje. V krilski vrsti je bil prav dober Florjane, dočim Jordan danes ni prišel do veljave. V napadu sta dala dobro igro Kos in Gosak, dočim krili nista zadovoljili. Moštvo je v polju zaigralo dobro, pred golom pa ta napad ni znal izrabiti prilik za uspeh, kar je v igri pač najvažnejše in tudi odločilno.
KRATEK POTEK
V	prvih minutah Lj. ostro napada, vendar se Am. uspešno brani. V 10. min. prvi izlet gostov pred vrata Lj. in po Kolbez-novem predložku pošlje Kos žogo v mrežo 1:0. Ze v 11. mm. Lj. po Erberju izenači 1:1. V 16. min. iz gneče pred vrati Am. Pepček z bombo doseže 2:1. V 18. min. je zopet Pepček ponovno na strelu in
Mars v Mariboru nepremagljiv
Tekma z Železničarjem je ostala remis o: o
golom lepo priliko — toda strel gre vi-! soko preko gola. V 35. min. Kolbezen ! strelja na gol, Pogačnik »gosposko« bra-I ni in žoga mu uide v mrežo 3:2. Lj. je v ; premoči, toda trboveljski vratar brani vse | z mnogim uspehom.
V	drugem polčasu poskuša Am. izravnati, toda v 8. min. mu Lahov strei s 16 m prekriža račune 4:2. Am. v igri precej popusti in v 22. min. Jež lepo predloži Erberju — njegov oster strel je za vratarja nedosegljiv 5:2. V 30. min. je v zaletu Pepček, ki z ostrim strelom postavi na 6:2. Am je ves v obrambi, ki ima kar dosti dela, vendar v 40. min. Lah pobegne še takrat branilcema in doseže še sedmi gol in — 7:2.
Sodil je g. Konič iz Maribora.
V	predtekmi so v prav lepi igri juniorji Ljubljane zmagali nad juniorji Maribora z rezultatom 4:1 (2:0).
Maribor, 27. okt.
Tudi drugo gostovanje ljubljanskega Marsa v obmejni metropoli se je končalo z velikim presenečenjem, kajti Ljubljančanom se je posrečilo, da so pretendentu za prvaka Slovenije iztrgali dragoceno točko. Današnje srečanje med Železničarjem in Marsom je bilo za športno občinstvo, ki ga je bilo okrog 400, huda živčna preizkušnja, kajti tekma je bila od začetka do konca dramatična borba za točke z vsemi vrlinami in hibami take borbe. Ni se igralo vseh 90. minut v velikem stilu, pač pa je bilo med igro nekaj odlomkov, ki bi se prav dobro podali v okvir močnejše prireditve.
ŽELEZNIČAR
je danes povsem zatajil. To velja predvsem za napadalce, med katerimi ni bilo povezanosti in kjer so zelo redko prihajale do izraza premišljene skupne akcije Bilo je nekaj kombinatornih potez in nekaj individualnih akcij s prodori, toda rakovo rana te petorice je: ni realizatorja. Turk je poslal v prvem polčasu plasirano žogo na gol. Bog ve, kako bi se bila tekma zaključila, če bi bila ta žoga obsedela. Ves Železničarjev napad Pavlici ni delal težkih problemov. Če omenimo še Kovačičevo požrtvovalnost, smo v glavnem orisali vse vrline tega napada, kajti vsi ostali so bili močno pod kritiko. Tudi v krilski vrsti je bilo marsikaj narobe. Kot celota ta formacija ni ustrezala. Podajanje napadu je bilo zgrešeno zaradi slabega postavljanja napadalcev in sploh ni bilo idealno. V obrambnih akcijah je bilo med krilci toliko pogrešk, da je pravo čudo, da rezultat ni bil še bolj ponižujoč. Pri vsem tem pa so krilci odpovedali tudi individualno. Ožja obramba z vratarjem na čelu je bila najbolj solidna, toda poudariti je treba, da danes ni imela preveč težkega dela. Moštvo ni moglo proti gostom doseči uspeha, ker je enajstorici manjkal tudi tisti pravi elan, ki je neobhodno potreben za zmaga
USPEH MARSA
je predvsem uspeh njegove dobre tehnične igre. Od vsega začetka so gostje igrali defenzivno, to se pravi, da krilci ves čas tekme skoraj niso prešli preko svoje polovice. Z energičnim startom in razdira-njem so razbili vsak napad nasprotnika. V presledkih pa so napadalci napravili izlete v nasprotnikovo polovico, toda tudi ti izleti so bili brez uspeha. Kakor pri domačem moštvu je bila tudi pri Marsu najboljša farmacija ožja obramba, ki se je branila z neverjetno požrtvovalnostjo in elanom, včasih z dovoljenimi, cesto tudi z nedovoljenimi sredstvi, ki jih je pa sodnik vselej toleriral. V celoti so gostje svoj o nalogo dobro opravili. Posamezni igralci so skrbno pokrivali Železničarjev napad, tako da marsikatera žoga ni našla neposredne zveze z nasprotnim napadom. Vsi gostje so igrali večinoma defenzivno, kar je dalo tudi igri svoj pečat Premoči, ki se je iz tega načina igre izcimila za Železničarje, domače moštvo ni znalo izkoristiti, ker se napad ni znašel.
Kakor rečeno, je bila tekma zelo razburljiva, zlasti v drugem polčasu. Ko so gostje že po 10. min. začeli z zavlačevanjem in so domačini pritisnili z vsemi močmi, so bili gledalci zelo glasni in je bilo slišati tudi marsikatero pikro na račun sodnika, ki se je sicer na vso moč trudil, da bi tekmo v redu spravil do konca, kar se mu je tudi posrečilo. Nerazumljivo pa je, da SNZ delegira k tako važni tekmi sodnika, ki ima svoje bivališče v Ljubljani. kajti že samo delegiranje ljubljanskega sodnika je napravilo pri mariborskem
občinstvu in tudi pri klubu neprijeten vtis, ker je dokazalo aktivnost ljubljanske nogometnediplomacije. Sodil je g. Mehle.
Spet poraz Olimpa — na domačih tleh
Bratstvo : Olimp 2:1 (1:1)
Celje, 27. okt. Za današnjo ligaško tekmo na Olimpo-vem igrišču med Olimpom in Bratstvom z Jesenic je bilo kljub slabemu vremenu še dovolj zanimanja, saj se je zbralo tam
.ejo y,siu2evati neoovoljenih sredstev, toda vse se izteče brez hujšega. V 32. min. prisodi sodnik prosti strel proti Olimpu in Zavrl iz daljave 25 m potrese domačo mrežo ter doseže vodstvo. Po tem dogodku Olimpovci spet pritisnejo, da bi s® otresli jeseniške premoči in izenačili, tod« ves trud ostane zaman, ker so gostje v premoči do konca.
Nr.if -to delegiranega sodnika g. Kopi-ča iz Maribora, ki ga ni bilo, je tekmo sodil g. Presinger iz Celja.
Mladina Jugoslavije je v prvenstveni tekmi zmagala nad mladino Olimpa s 5:1 (2:1). Tudi te tekme ni sodil delegirani sodnik g. Spat iz Mokronoga temveč namesto njega domačin g. Veber.
Prvenstvene tekme med mladinom Celja in Atletikov ni bilo, ker so jo Atletiki par forfait 3:0 prepustili Celjanom.
Za točke v I. razredu
MOSTE : DISK 9:0 (2:0)
Ljubljana. 27. oktobra
Moščani so danes na svojem terenu dosegli krasen uspeh v prvenstveni borbi z domžalskim Diskom. V nasprotnikovo mrežo so spravili nič manj kakor 9 golov tti si s tem močno popravili pozicijo v prvenstveni tabeli. Zaigrali so tako kakor da bi se hoteli za vse dosedanje ne uspehe znesti nad gosti iz Domžal. Predvajali so prav lepo, piedvsem pa koristno igro. Domžidčani so seveda igrali precej podrejeno vlogo in pokazali čisto povprečen nogomet. s katerim seveda niso mogli pari-rati dela odlično razpoloženi Moščanov. MeH slednjimi je zelo ugajal srednji krilec. sicer pa se mora o vseh igralcih izreči same najboljšo sodbo.
Tekme v ostalih ligah
ZAGREB: Concordia : Split 5:0 (3:0).
Slaba igra na slabem terenu.
Gradjanski : Slavija (Osijek) 1:0. Igra je bila že pred koncem prvega
kaj okoli 300 gledalcev. Jeseničani so j polčasa zaradi povsem poplavljenega
zmagali sicer tesno, toda povsem zasluženo. Gostje so bili v vsakem pogledu boljši od domačinov. Napad je prodoren in lepo kombinira; najboljša moža je imel danes v Janežiču in Ivaniševiču. Krilska vrsta z odličnim srednjim krilcem Zavr-lom je krepko podpirala napad, pa tudi v obrambi se je dobro uveljavila. Ožja obramba je bila na mestu.
Olimpov napad je igral raztrgano, njegova krilska vrsta pa je bila vse preveč v defenzivi. Ugajali so v enajstorici Ko-ražija, Marinko in Ključar. Ožja obramba je zadovoljila, posebno pohvalo pa zasluži vratar Stanič, ki ima glavno zaslugo, da Jeseničani niso zmagali z večjim izkupičkom golov.
V začetku je igra izenačena, toda že v 3. min. se Olimpu ponudi lepa prilika za gol, ki pa ostane neizkoriščena.. Tri minute kasneje brani Olimpov vratar težak strel, v 8. in 9. min. pa se spet domačinom pokažeta dve zreli situaciji, vendar gresta obe žogi visoko nad prečko. Bratstvo prihaja polagoma v premoč. Sredi pol časa se Olimp spet zbere in izvede nekaj prav lepih akcij. V 27. min. strelja Ko-ražija žogo iz kota pred vrata, kjer je Ključar na mestu in pošlje žogo v mrežo. 1:0 za O. Bratstvo napne zdaj vse sile, da
igrišča prekinjena in se bo nadaljevala
drugič. Napadalec Gradianskega Aca Zivkovič je bil izključen zaradi surove igre.
SUBOTICA: Eačka : Železničar 2:2
(1.0).
SARAJEVO: Sašk : Slavija (Varaz-din) 2:0 (1:0).
SPLIT: Hajduk : Hašk 3:0 (2:0). ★
BEOGRAD: Jugoslavija : Jugoslavija (Jabuka) 2:0 (1:0). BSK : Slavija (Saraievo) 5:11 (0:3).
NOVI SAD: Vojvodina : ŽAK 2:2. BOROVO: Bata : Jedinstvo 2:1. SKOPLJE: Gradjanski : Bask 3:0.
Konjske dirke na novem stadionu Hermesa
V dnevih 10. in 11. novembra priredi Kolo jahačev v Ljubljani velike konjske dii ke na novem stadionu ZSK Hermesa. 5»pcicd ki b^c(pbsegal dirke kasačev in jahačev. bo raoc ljen na dva dneva. Najbolj zanimivi del uo vsekakor 11. novembra zvečer, ko bodo dirke pri električni raz-svHIjavi.
štirje klubi imajo svojo zvezo
Včeraj je bila ustanovljena Slovenska boksarska zveza, v kateri so včlanjeni po en klub iz Ljubljane, Jesenic, Trbovelj in Maribora
Ljubljana, 27. okt. J
V restavraciji pri »Šestici« je bil danes ustanovni občni zbor Slovenske boksarske j zveze, ki so mu prisostvovali zastopniki ■ klubov Hermesa iz Ljubljane, Bratstva z Jesenic, ISSK Maribora in Trbovelj, torej vsega skupaj štirih klubov. Razen tega je bil na občnem zboru tudi zastopnik vrhovnega jugoslovenskega boksarskega saveza iz Zagreba g. Begač.
Otvoril je ustanovni občni zbor g. Bi- j ško, ki je pozdravil vse prisotne, na kar se je prešlo na čitanje dveh zapisnikov pripravljalnega odbera, čigar glavna naloga je bila, da sestavi pravila. Sledila je debata o predloženih pravilih, ki se je končala s sklepom, da se ne bodo popravljala in ostanejo takšna kakor jih je sestavil pripravljalni odbor. Pravila določajo med drugim, da je sedež zveze v Ljubljani, menja pa se lahko ta točka pravi! na občnem zboru, če glasuje proti vsaj tri četrtine članov. Za pristop v zvezo je potrebno, da ima klub, ki se namerava vpisati, vsaj 8 aktivnih boksarjev in priredi vsaj en javen nastop.
Pri sestavljanju uprav, odbora je prišlo do unasprotij v naziranju, ali more biti aktiven boksar član upravnega odmera kar je zlasti zagovarjal zastopnik Trbovelj. Po dolgi razpravi je prišlo do glasovanja in je bilo sklenjeno (kar v ostalem določajo tudi pravila), da aktiven boksar ne more biti član upravnega odbo-
ra. na kar je bil sestavljen in izvoljen naslednji odbor:
predsednik dr. Heisler Rudolf, podpredsednik I: Humer Lovro, podpredsednik II: Skrinja Anton, tajnik I: Samarin Adolf, tajnik II: Hlade Miha, blagajnik in gospodar: Sevnik Vital, tehnični referent: Hcller Ivan, odbornika: Duh Josip in štrumbl Anton, namestnika: Leban Milan in Brglez Lado.
Med slučajnostmi se je nato še razpravljalo o boksarskem dvoboju med reprezentancama Slovenije in Hrvatske, ki ga je predlagal, po naročilu Vrhovnega saveza. g. Begač. Dogovorjeno je bilo, da bo ta dvoboj v soboto 23. novembra v Zagrebu.
Zastopnik lz Zagreba je ob tej priliki pojasnil, da tudi vrhovna instanca naših boksarjev nima potrjenih pravil, čeprav so bila vložena že pred meseci. To izvira baje od tod. ker stremi srbska boksarska zveza za tem. da se vrhovna zveza prenese iz Zagreba v Beograd in so menda na delu. tako je vsaj razlagal g. Begač, »višje sile«, ki skušajo na vsak način preprečiti, da bi bila pravila potrjena. Novo izvoljeni odbor Slovenske boksarske zveze, še ni izrekel odločilne besede v tej zadevi, ker hoče verjetno slišati še »drugo plat« zvona, preden bo storil odločilne korake — zaenkrat pa je sklenil vpisati se v zagrebško vrhovno zvezo.
redvsen varnost
9
Zakaj se množe prometne nezgode na cestah
Danafnji časi sicer ovirajo razvoj moto-rizaci.ie. toda sodobna potreba aazi vse ovire in tako se promet in ž njim nesreče žal stalno množe na naših cestah. Poleg motornih vozil, živalske vprege in pešcev so posebno poglavje za sebe vsekakor kolesarji. Ne bom tu razpravlial o tem ali so kolesari i glavni krivci stalno se mno-žečih nezgod, ali oa so to avtcmobdlisti. mogoče vozniki brez luči. često tudi pešci sami. Ako hočem pokazati kako omiliti število naraščaiočih prometnih nezgod, moram pokazati pozitivno smer. to je: ne isker, krivca temveč pokazati vzroke, ki stalno omosočaio prometne nezgode.
V dravski banovini ie registriranih okoli 150.000 koles. Posebno v zadnjih letih ie to število silno narastlo. tudi so se pomnožile vrste osebnih in tovornih avtomobilov in majhnih motorn;h ko>es Na cestah 9e opaža anarhija. V večini slučajev io povzročajo kolesarji Posledice čitamo v vsakodnevnih poročilih o nezgodah na cestah in o dozdevnih krivcih, toda ono kar je bistveno, povod take nezgode, se ne raziskuje.
Upravičeno -e vprašujemo se ie storilo. da se to stanje odpravi? Kakšne so
garancije za varnost prometa? Zelo malo jih je, skoraj nič. Avtomobilski klub je sklical več anket, na katerih so bili tudi zastopniki raznih oblasti. Razprav jalo S2 je ure in ure, napisali so se zapisniki, v praksi se pa vsi ti zapisniki ne vidijo. Nesreče se oa še zmerom množe a pomoči ni od nikoder.
Kje so vzroki? Mnogo iih ie in dnli bd se precej z lahkoto odpraviti, če bi bilo le dovoli dobre volje. Predvsem bi se moralo začeti pri mladini. Skrajni čas je. da se začne v ljudskih in srednjih šolah poučevati tudi sodobni cestni prometni red. Tudi pri nas ie uvedena motorizirana cestna policija. Pri tem 9o pozabili na istočasno vzgojo ljudstva. Tako ie danes voznik nsi c—«*.. kolesar in pešec prisiljen pokoravati se tej cestni oblasti, toda on vidi v tem le neko sitnost, nadlego, kajti nihče ga ni podučil kako in kaj. Ljudje oa morajo biti najprej nazorno podučeni. tako da jim bo cestna policija razumljivo nadzorstvo. Vsak drug način predstavlja le polovičarsko rešitev.
Kdor danes kupi kolo. sede nani in vsa cesta mu je na razpolago. Slišal ie nekai. da se vozi na desni strani, prehiteva pa
na levi. A to je tudi vse. O prednosfi. o mestih kier se prehitevati ne sme in r.e more. o načinu vožnje na cesti mu na ni nič znano. Nihče ga ni poučil da velia predpis, da morajo voziti krlesarji ob robu ceste v tako imenovanem »go~ iem redu«, in nikoli dva skuoai vsooredno Pri nas oa iih često vozi kar po pet vzporedno. Tudi zasedejo vso širino ceste in s-< če=to nevljudni, če jih hoče kdo crehiteti. Vsok kolesar bi moral dobiti primerno uradno brošuro, ki bi vsebovala potrebne izvlečke in navodila iz cestnega reda. Ko bi nrejal uradno številko za svoie kolo ali drugo vozilo bi moral podpisat; reverz. s katerim potrjuje, da je brošuro oazno in vestno prebral. Potem bo šele upravičen- ka^en za vsak prestopek razen pri avtomobil i-stih in motoristih, ki polagajo svoje izoite. V naših mestih na enosmernih ulicah, plačujejo kmetje globo za nrestooke ki iih nikoli ne razumejo. Sai jim ni nihče pojasnil. da pomeni rdeč: krog z belo črto prepovedano smer ...
Vsako vozilo bi moralo imeti zadai ta-kozvano »močie oko«. S tem bi se dvignila varnost nočne vožnje.
Seveda oblastva sama bi morala dajati najboliše vzglede V tem pogledu je izpeljava ljubljanskega tramvaja pravi uni-kum. Tramvajska prosa se vije kakor kača po ljubljanskih ulicah z leve na desno in obratno. Tako imamo na Tvrševi cesM klasične pogoje za nesreče, ko preganja tram-
vaj. vozeč od Evrope, voznika in kolesarja na levo stran, a hkratu orihaiaioči tramvaj od pošte ga zmede, da ne ve kcd ne kam. Dokaz velikega nestrokovni aštva je bila uvedba dvotirne proge na gotovih mestih v Ljubljani ter ie ogromna prometna ovira in bo kaj kmalu še Dogosteie vzrok za nesreče.
Tudi ie skrajni čas. da se določijo nove mere za tovorne avtomobile in avtobuse glede na naše ceste. Prav posebno poglavje so na železniški prelazi. Na zapornicah ni luči. zapornice so slabo pleskane. Proga sploh ni pregledna na večini cestnih prehodov po banovini. Vsemu temu železniška uprava ne pripisuje nobenega pomena. Enako bi se moralo enkrat za vselej urediti vprašanje zavarovanja železnišk h prehodov tam. kier ni zapornic. Tako so sedaj v Nemčiji v veljavi zakoni, ki prdvidevajo zavarovanje vseh prehodov z zvočnimi in svetlobnimi signali, celo 200 m pred prehodom, a vsi prehodi morajo biti opremljeni z zatvornicami. Stanje, ki vlada v tem oziru pri nas ni več vzdržno. Skrajni čas ie že. da železniška uprava prizna cestam prednost. Tudi se morajo odstraniti v bližini železniških prehodov vse one ovire kakor drevje, razni kozolci in drueo. ki ovira preglednost prehoda.
Mnogokrat povzročajo prometne nezgode vozniki, ki nimajo luči. Id se ne drže svoie strani ceste, ki križaio cesto brez znaka za smer. Potrebno bi bilo predpisati
obvezno dajanje smernega znaka z roko ali s kakšno napravo, če kdo križa cesto. Ne samo za avtomobiliste. temveč tudi za ostale voznike in kolesarje. Slične predpise imajo že v vseh tistih državah, ki imajo moderno urejeno cestno varnost.
Seveda so zelo pogosti vzroki nesreč tudi ceste same. Pri nas se vozimo, kakor da imamo same avtomobilske ceste! Na naših cestah imamo tudi nebroi kritičnih, proslulih mest. kjer se vedno iznova ponavljajo nesreče. Toda nihče se ne zgane, da bi to odpravil. Le v aktih se beleži, ki se potem lepo kopičijo po pisalnih mizah in policah. Preureditev napačno ležečega ali dvignjenega ovinka oač ne stane stoti soče. toda vsekakor nekai dobre volje...
Razvoj motorizacije zahteva sistematičnega in intenzivnega dela za povečanje varnosti. S tem. da postavimo tu in tam kasnega orožnika na križišče, često celo na nepregledno stran ovinka, to vprašanje Se davno ni rešeno. Tudi »proste vaje«, ki iih morajo delati naši prometni stražniki ko pokažejo smer. so prezapletene. Ce hočemo imeti varen promet moramo imeti kritično m izurjeno nadzoroval no osebje, uvesti dober prometni pouk in predvsem moramo slediti napredku in upoštevat; izkušnje tistih. ki so daleč pred nami. čas je. da se naša oblastva uče na teh primerih, ne oa. da bomo morali sami doživljati vse izkui-nje na lastni koži.
Boris Kristan-

Slavnostno zborovanje gluhonemih
Ob štiridesetletni« gluhonemnice so se zbrali v Ljubljani bivši gojenci in gojenke iz raznih krajev Slovenije in manifestirali za večje upoštevanje v javnosti
Ljubljana, 27. oktobra V okviru proslav od -±u-ietnici ljubljanske gluhonemnice je bil danes dopoldne v giunoaemmci slavnostno zoorovanje Divših gojencev, članov Društva giunonenun iz .Ljubljane in iViaribora. V siavnostno z zelenjem in zastavami okrašenem domu so se na vseh hodnikih kopičili prisrčni prizori srečanj med gojenci in gojenkami zavoda in zavodskimi voditelji in učitelji, upokojenimi in aktivnimi. Kakor da se je srečna mladina zorala k najveselejšemu dogodku v življenju, taKšno je bilo razpoloženje miadih in starih.
Crluhonemi so po krivici
.oe uescuetjc ^..djv, gluhonemi svoje društvo, ki si je sta\iio nalogo braniu interese sotrpinov. Vodijo ga sami, mislijo zanj in za vse svoje člane in ciamce, kako bi jim čim bolje utrli pot v življenje m jim pripravili lepšo bodoc^st. V polni meri so danes dokazali, da so kos težavnim nalogam in to po nentali zaslugi svojih polnih sposobnosti, kateie jim je nepoučeni človek kaj lahko pripravljen odrekati vsekakor po krivici! Iz beseue, ki prikipi iz njihovih ust iz kretnje, Ki se izvije iz njihove roke, da podpre besedo smo na zborovanju spoznali, kako morejo biti sami iz lastne moči in iz lastnega znanja pravi in nadvse zanesljivi borci za svoje pravice in za priznanje nepriznanih jim pravic.
S prisrčno besedo v kretnji je učenec stare šole ki se je za posredovanje med ljudmi še posluževala danes že prevlada-nega sredstva kretnje in mimike, predsednik društva gluhonemih, ljubljanski gra-ver Anton čeme na kratko zelo toplo pozdravil svoje nekdanje predstojnike v zavodu učitelje in učiteljice. Njegov tovariš tajnik, ljubljanski tiskarnar Ciril Sitar je kot učenec že moderne šole sproti prevajal njegova izvajanja v človeško govorico. Ciril Sitar, duša Društva gluhonemih jc nato v poldrugournem govoru pojasnjeval zborovalcem in zborovalkam težnje društva gluhonemih. Inteligentnemu in zelo razgledanemu tajniku je bilo z lahkoto slediti, saj je komaj slutiti, da ga je narava nekoč težko prizadela. Ne le, da je samega sebe povzpel na raven, svojsko1 nadpovprečnemu slovenskemu inteligentu, temveč je tudi do potankosti dognal smotre, za katerimi mora težiti društvo gluhonem i!i če hoče doseči boljšo bodočnost svojih članov. Po pozdravih vseh prisotnih, zlasti učiteljskega zbora z ravnateljem g. Mirkom Dermeljem na čelu, delegatov društev gluhonemih iz Beograda in Zagreba ter z našega podeželja, je obširno razvil pred poslušalstvom vsa najvažnejša vprašanja, ki bi jih bilo treba nujno rešiti v prid danes zakonsko in socialno močno zapostavljenim gluhonemim. Ob težkih primerih krivic in zapostavljanj, kakor jih je navajal zelo zgovorno, je g. Sitar obdelal vse najvažnejše točke vprašanja izboljšanja položaja.
V državi je do lo.ooo gluhonemih	3,"
Najvažnejše je gotovo vprašanje šolanja, da bi gluhonemi pridobili v življenju nepogrešljivi dar govora. Ta šele jih sprijazni s svetom, ki je prizadetemu itak zvečine nenaklonjen, šele z govorom je dano pravo sredstvo da se gluhonemi izuči kakšnega dela, da kasneje sam na svoja ramena prevzame skrb za obstanek. Vsa država. ki ima po priliki 7.000 do 10.000 gluhonemih, ima le štiri šole zanje in v te morajo letno sprejeti le 60 do 100 učencev in učenk. Ali ni strašna krivica za tiste, ki brez šolske pomoči doraščajo v manjvredne člane človeške družbe še posebno, ker je gluhonemi otrok prav tako šoloobvezen kakor normalni ? Ali ni krivično da zanje ni izvedeno socialno skrbstvo? Gluhonemi sami povedo, da so navadno šele v šoli. v varstvu svojega strokovnega uči-teljstva doživeli in spoznali toplino ljubezni ki je doma od staršev niso bili deležni. A kaj more učiteljstvo ko oni odhajajo iz zavoda, iz šole? Ni prav in krivično je. da je socialna zaščita pri nas zgrajena le na temeljih zasebne dobrodelnosti. Vse siromašno med nami bi izginilo, je poudarja! g. Sitar ,če bi na 50 normalnih zaposlenih ljudi prišel po en gluhonemi. Po sposobnosti slednji ne zaostajajo za prvimi, o čemer so se ljudje že ponovno mogli prepričati. Zakaj jih država odklanja pri zaposlitvah? Ali bi šolani gluhonemi ne mogel prav tako služiti državi s pridom, kakor ji služi preneknteri pohabljenec, ki mu manjka noga ali roka. In bi država ne bila dolžna poskrbeti za koncentracijo gluhonemih, da bi med seboj bolj strnjeni lažje mogli ohranjevati in razvijati še na višje stopn-^ sporobr-osti, ki jim jih je šola v temeljih razvila ? Zakaj se med gluho-
DRAMA
Ponedeljek 2f*.: zap.to. (Generalka). Torek. 29.- T '-m. Rr.l premierski.
OPERA Ponedeljek. 28.: zaprto. Torek. 29.: Jenufa' Red torek. Gostovanje altistke E!ze Karlovčeve in tenorista Josipa Gostiča.
Opozarjamo na nocojšnji koncert pianista Nikite Magalova. ki bo ob 20. uri v veliki Filharmonični dvorani. Magalov je pianist evropskega slovesa in ima sijajne kritike iz vseh mest kjer je nastopal. Nocoj bo v Filharmonični dvorani za vse ljubitelje klavirske igre izreden užitek. Pred-prr jaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice.
nemimi ki jim ni dano, da bi bili uvrščeni med izbrance za šolo, ne bi odkrivalo talentov? Zakaj puščamo, da kot manjvredni postanejo socialno breme? Prav zato se je g. Sitar tem topleje javno na zborovanju zahvalil banski upravi, da je naklonila dva milijona din za povečanje ljubljanskega zavoda. Obenem je izrazil željo naj bi se z razširitvijo čim prej začelo. Toda zbo-rovalce je tajnik ob tem sporočilu opozoril, naj sedaj ko je vsaj delno zadovoljivo rešen smoter društva, nikakor ne zapadejo v nedelavnost, ampak naj nasprotno svoje sile podvojijo.
Z veseljem so zborovalci sprejeli tudi novico, da je veletrgovec g. Vinko šarabon
ob priliki včerajšnjega zborovanja Podpornega društva gluhonemih poklonil društvu 10.000 din. V prisrčnem razpoloženju je potekalo zborovanje naprej med tajniko-vim govorom in med pozdravi zastopnikov ki so tolmačili čestitke beograjskega, zagrebškega tajnik Pavlin in mariborskega društva. Med drugimi so govorili ravnatelj zavoda g. Mirko Dermelj, zastopnik rudarjev iz Trbovelj gluhonemi Albin Puš-nik ter učenec zavoda mizar Gorišek iz Celja ki se je na zelo prisrčen način zahvalil učiteljstvu. Gluhonemi zborovalci so se razšli v manjših skupinah, da se popoldne zberejo k predstavi v frančiškanski dvorani.
Gluhonemi Igralci na odru
Popoldne se je frančiškanska dvorana do kraja napolnila s pestro množico gluhonemih in njihovih prijateljev iz ljubljan- j skega občinstva. Društvo gluhonemih je s svojimi člani in članicami nastopilo ž dvema kratkima igrama, v katerih so gluhonemi izpričali svoje igralske in predvsem govorne sposobnosti. Pri proslavi so med drugimi bili knezoškof dr. Greg. Rož-man, zastopnik bana prosvetni referent g. Silvo Kranjec in brigadni general g. Jovanovič. Poleg njih pa je bilo v dvorani opaziti tudi številne zastopnike ln zastopnice kulturnih, socialnih in dobrodelnih društev Občinstvo je zelo pozorno sledilo izvajanjem g. tiskarnarja Cirila Sitarja, ki je po topli zahvali vsemu zbranemu občinstvu lepo tolmačil težnje društva, da pomaga svojemu članstvu olajšati njihovo težavno pot skozi življenje. Govornikova zahvala je veljala še posebej vsemu učiteljskemu zboru, posebej še strokovnemu učitelju g. Mirku Rupniku, kateremu so v
priznanje za ves trud poklonili lep zelen venec s posvetilom hvaležnih članov. Nato je govornik predstavil še vse sodelujoče gluhoneme člane in seznanil občinstvo z mnogovrstnimi poklici, v katerih delujejo v življenju.
Po kratkem odmoru se je spet dvignila zavesa. V dveh kratkih igricah, ki jih je za gluhoneme sestavil strokovni učitelj g Rupnik, so gluhonemi, spremljani z občudovanjem občinstva, prav odlično odigrali igrici »Zamorec« in »Oče« in z njima prepričali poslušalstvo, da tičč v njih poleg govornih talentov tudi precejšnje igralske sposobnosti, ki so se pokazale zlasti v jasni in prepričljivi kretnji m mimiki. Vse igralske in igralce je občinstvo nagradilo z navdušenim ploskanjem Oddolžilo se jim je tudi društvo gluhonemih, ki je vsakega sodelavca in sodelavko nagradilo z lepim šopkom rdečih nageljnov.
a v cezju in snegu
Ves dan močni naliv; zvečer prvi sneg
Ljubljana, 27. oktobra
V dežju smo se zbudili in z dežjem smo več ali manj preživeli današnjo nedeljo. Dopoldne je kar na gosto lilo, še hujši pa so bili nalivi popoldne. Ni čuda, da so se po tolikšnem deževju napele naše vode in da Ljubljanica visoko narasla hrumi skozi Ljubljano. Promet po ulicah je bil seveda zelo skrčen, zato pa je spet enkrat bilo mnogo zehanja, kajenja in prebiranja časopisja po kavarnah. A ljubljanske staro-slavne gostilne, ki se hočejo vsako leto uveljaviti s prvim cvičkom in prvimi kolinami, so danes še prav posebno poskrbele, da so bili gostje zadovoljni.
Posebne nesreče se niso primerile. Tudi policija je imela miren dan. Zlasti lepo so bili obiskani kinematografi pa tudi obe gledališči in pa zanimiva prireditev gluhonemih. Ozračje se je po močnih nalivih ohladilo, da je le še nekaj stopinj nad ničlo. Ko se bo spet zjasnilo — upamo, da še pred Vsemi svetimi —, bomo tudi že bližnje vrhove videli pod snežno odejo, saj je celo že tudi na Pohorju zapadel sneg. Doslej je kolikor toliko južno vreme bilo vsaj toliko v prid, da smo lahko štedili s kurivom, a poslej, kakor vse kaže, bo treba že kar pridno podnetiti. Toda nocoj, ko je spet močno lilo, je začel med dežjem
že tudi v Ljubljani — naletavati sneg.
Bolj in bolj je snežilo, zlasti okrog 20. ure je že kar gosto naletavalo. Medtem ko so se velike snežinke sproti izgubljale na vlažnih tleh, so pa bile strehe kmalu pobeljene in je mesto nudilo že pravo zimsko sliko. Upajmo, da le za kratek čas.
Baletni nastop
Ob petnajstih se je začel v opernem gledališču baletni nastop. Take prireditve imajo v Ljubljani svoje občinstvo in če tudi vreme prispeva svoj delež, je gledališče polno. Tako se je zgodilo, da je bil baletni nastop razprodan. Članice in člani opernega baleta so izvajali v koreografiji in režiji inž. P. Golovina enajst točk. Program je bil sestavljen tako, da sta bih prva in zadnja točita daljši in obe glasbena stvaritev domačih skladateljev (J. Ipa-vec, E.Adamič). Kot soloplesalki sta nastopili z lepim uspehom ga. Bravničarjeva in ga. Moharjeva. Prav tako se je krepko uveljavil B. Pilato, ki je bil tudi koreograf treh posameznih točk. Vsa prireditev je potekla ob pozornem zanimanju in pri večini točk tudi ob očitnem navdušenju občinstva. Baletne točke je spremljal operni orkester pod taktirko D. 2ebreta.
Policija je naila zakopan zaklad
Nevarni žepar Dragoš je zakopal 65*000 din
Zagreb, 27. oktobra.
Zagrebška kriminalna policija je nepričakovano odkrila prav lep zaklad: našla je 65.000 din zakopanih blizu savskega nasipa poleg igrišča Tipografije. Javnost se še spominja, da je bila v noči med 13. in 14. t. m. izvršena v osebnem vlaku od Osijeku do Zagreba telika tatvina na škodo industrijca Arnolda Bauerja iz Podrav-ske Slatine. Ko je v vlaku spal, mu je predrzen tat pobrai iz žepa listnico z 91.000 ■ dinarjev. Ko se je Bauer prebudil in opazil tatvino, je takoj poklical sprevodnika in orožnika, toda vse zasledovanje je bilo zaman. Tat je gotovo takoj na prvi postaji izstopil in nihče ni mogel niti slutiti, kdo je predrznež. Policija si je bila le toliko na jasnem, da je na delu kriminalen tip velikega kalibra, ki je s to tatvino dosegel rekord v žeparstvu, vsaj za zadnja leta.
Ko že skoraj ni bilo nobene nade, da bi zločinca izsledili, je nenadno prišlo do razkritja, in sicer je zagrebška policija po zasedi v neki periferijski kavarni aretirala zloglasnega žeparja Jovana Dragaša in nekega njegovega prijatelja. Pri zaslišanju
na upravi je Jovan Dragaš brez oklevanja priznal tatvino v vlaku, rekei pa je, da je ves denar že zapravil na potovanju po Slavoniji. čez Beograd pa preko Cačka in v Sarajevu, odkoder je doma. Policija je dognala, da se je Dragaš še nedavno zdravil v Brestovcu, ker boleha na pljučih. Tam je policija zaplenila različne stvari, ki si jih je bil Dragaš nakupil in jih dal shraniti v garderobi. Njegov spremljevalec je, strogo zaslišan, izpovedal, da ve, kje je Dragaš zakopal preostanek denarja. Zaslišujoči uradnik ga je vprašal: »Čudno, da niste odnesli njegovega denarja, če veste zanj?« Fant je odgovoril: »Nisem lopov, čeprav sem že imel opraviti s policijo. Jaz sem tat majhnega kalibra in imam pred tisočaki velik respekt.«
Aretiranca so nato odgnali v bližino Save. na rob igrišča Tipografije. In res so pod nekim grmom komaj 25 cm globoko v zemlji našli 65 tisočakov, zloženih v usnjeno listnico, ki je bila zavita v papir in v robec. Ves zavoj je bil vlažen od dežja zadnjih dni, vendar so bankovci še uporabni. Preiskava se nadaljuje.
V Jugoslaviji je letno 7o«ooo splavov
Za j etiko pa umre vsak osmi prebivalec
SKEBKO, otiAGE KAMNI
in
ZLATO
Kupuje
v tiai-:š in :ena;
IOS E8ERLE
L.juo.jana JVrševa t hotpia »Slon«
'.ENO-iN VEČBARVNE
JUGOGRAFIKA jjgiit 23
Zagreb, 27. oktobra
Hrvatski zdravniški zbor v Zagrebu je zadnje dni priredili vrsto predavanj o razvoju hrvatskega naroda. Predavanja so bila številno obiskana. Poslednji dan prireditve je prvi predaval dr. Pavle Tomašič. Razpravljal je o boleznih, ki povzročajo prezgodnje umiranje mnogih hrvatskih ljudi. V Jugoslaviji je najbolj nevarna je-tika. Leta 1937 je umrlo v Jugoslaviji 30 tisoč 276 prebivalcev za jetiko. Na Hrvatskem terja j etika letno 14% smrtnikov, to se pravi, da vsak osmi Hrvat umre za jetiko. V splošnem pa umre v Jugoslaviji letno 242.184 prebivalcev in to poleg je-tike za sifilido, malarijo in raznimi nalezljivimi boleznimi.
Profesor dr Stjepan Vidakovič je v svojem predavanju posvetil posebno pozornost odpravljanju, ki stalno omejuje naraščanje prebivalstva in silno škoduje tudi zdravju mater. Od leta 1914 dalje stall-no narašča število splavov. Najmanj splavov imajo Hrvatsko Zagorje, Lika, del Bosne in Hrvatskega Primorja Grozeče pa narašča število splavov na Hrvatskem Posavju in Podravju ter po dunavski banovini, torej ravno po tistih pokrajinah, kjer 90 kmetje na plodni zemlji in najlaž-
je preživljajo otroke. V teh pokrajinah pa je na žalost število splavov vsak dan večje, a število porodov stalno pada. Kratko: v banovini Hrvatski prijavijo zdravniki vsako leto 18.000 splavov, se neprimerno večje pa je število neprijavljenih splavov. Dr. Vidakovič sodi, da je v vsej Jugoslaviji letno okrog 70.000 splavov.
Dr. Rudolf Bičanič je predaval poslednji in je navajal: Medtem ko je v teku zadnjih desetih let v bivši savski banovini naraslo število prebivalstva za 260.000 duš, je isti čas naraslo število hiš m hišic za 50.000, število družin pa za 83.000. V industrijskem pogledu so imeli Hrvati leta 1900 na razpolago 30.000 konjskih sil, a leta 1931 že 167.000. V tem razdobju je število hrvatskih kmetskih gospodarjev naraslo za 11%, števMo pripadnikov trgovske stroke za 70%, število javnih nameščencev in vojske pa celo za 76%. Na koncu predavanja je dr. Bičanič rekel, da je danes banovina Hrvatska deficitna dežela velikega obsega. Pšenica pada na račun turščice, živinoreja je n? skrajni meji, rudarstvo hira, industrija pa se seli in nima razmaha. Število prebivalstva sicer narašča. Prišel je čas, ko je treba na vsak način povečati proizvodnjo. V kratkem bo-
do izdelani veliki načrti vlade m banovine Hrvatske, da bc izvršijt izboljševalna deia, ki bodo v veliki meri koristila narodu. — Predavanja, ki so bila podan* ti/krct v Zagrebu, bodo izšla v posebni brošuri.
Miroslav Rukavina
bivši ravnatelj ljubljanske opere je umrl
V Novem Marofu i:a Hrvatski .; v so-bou> popoldne umrl nagle smrti bivši ravnatelj zagrebške in ljubljanske opere, dirigent Friderik Rukavina. Pokojnik je bil iz Pulja. kjer se je rodil leta 1883. Glasbo je študiral v Zagrebu, potem v Pragi in v Milanu, kjer je dovršil dirigentsko šolo. Najprej je sprejel mesto korepe-titorja na opernem gledališču v Lvovu, kjer se je kmalu uveljavil in postal dirigent. Obenem je že vodil dva velika glasbena korpusa v Lvovu in Lublinu. Pozneje je prišel na varšavsko opero in je kot dirigent vodil tudi varšavsko filharmonijo. Nastopal je kot dirigent na koncertih v Los Angelesu in San Franciscu in je sodeloval na turneji nekega italijanskega opernega ansambla v Ameriki.
Leta 1913. je prvič gostoval v Zagrebu in je takoj nato postal namestnik operne-
ga ravnatelja. V teku svetovne vojne pa je prevzel ravnatcijsko mesto pri ljubljanski operi. Njegovo delovanje je še v dobrem spominu. Slednjič ga je pot spet vodila na Hrvatsko, in sicer je postal upravnik osiješkega gledališča. Od tod je prišel nazaj v Zagreb, kjer ga je pokojni stefan Radič postavil za ravnatelja opere. Hrvatski dnevniki poudarjajo, da si je Friderik Rukavina pridobil za glasbeno življenje Zrgreba velikih zaslug. Organiziral in vodil je prve simfonične orkestre v Zagrebu. Leta 1916. je priredil z orkestrom Hrvatskega narodnega gledališča tudi prvi simfonični koncert s skladbami samih hrvatskih skladateljev. Pred leti pa je odšel v Prago, kjer je bil dirigent Narodnega divadla. Dve leti je tega. kar se je vrnil v Zagreb in nastopil na velikem koncertu zagrebške filharmonije. Takrat je že bolehal na pljučih in si ni mogel več opomoči.
V	operi je le še v presledkih nastopal kot gost. Poslednjič je pred mescem dirigiral Massenetovo opero »Werther«. Nato je moral poiskati zavetje v zdravilišču Novem Marofu. toda pomoči zanj ni bilo več.
V	pismu je želel, naj ga pokopljejo v Novem Marofu. Pogreb bo danes. Zagrebško gledališče odpošlje posebno žalno odposlanstvo. Frideriku Ruknvini naj bo tudi med nami ohranjen dostojen spomin!
4eos kolnllu 2$o mrtvih
Nevarno širjenje griže v bosanskih krajih
Zagreb, 27. oktobra Iz Banjaluke poročajo, da je epidemija griže zahtevala v štirih okrajih vrbaske banovine. in to v Banjaluki Kotorvarošu, Pr-njavoru in Tesliču že številne žrtve. Kakor že dolgo let ne. je tokrat griža zavzela izredno širok obseg. Zdravniki sodijo, da leži kakih 4000 bolnikov in da jih je doslej že okrog 200 umrlo.
Zaradi izredno resnega značaja sedanje kužne bolezni in velikega števila obolenj je Higienski zavod v Banjaluki storil odločne ukrepe da omeji nadaljnje naraščanje epidemije in da reši bolnike. V ta namen je uredil začasno blnišnico v Prnja-
| voru kakor tudi v vasi Lipnju pri Kotova-iošu; nadalje spravljajo bolnike v Kotorva-roš, Prnjavor in Teslič. Kužni oddelek ba-novinske bolnišnice v Banjaluki je prenapolnjen.
Celotno osebje banjaluškega Higienskega zavoda in omenjenih bolnišnic je z okrajnimi zdravniki stalno na delu da omeji naraščanje griže. Doslej je bila pomoč nudena že 20 000 osebam in so izvršili razkuženje v vseh okrajih kjer se je griža pojavila. Kljub temu javljajo nova poročila da se griža širi na sosednje okraje. Prebivalstvo je dobilo potrebna navodila, kako naj se varuje bolezni.
Domačij je zažgal in se utopi
Brezumno dejanje pijači vdanega gospodarja
Sisak, 27. oktobra
Prebivalstvo Posavja živi pod močnim vtisom žalostnega dogodka, ki se je zgodil v vasi Bobovcu v kostajniskem okraju. Devetindvajsetletni gospod " Farijc La«ia-šič je že dalje čase kazal znake duševnega razkroja in neuravnovešenosti. Kadar ga je napadla bolezen, sta mu priskočili na pomoč žena in hči. Kadar je bil najbolj potrt, je Franjo Laktašič iskal zdravila v čezmernem uživanju pijače Potem je večkrat pobesnel in žena in hčerka sta ga zaman tolažili. Pobegniti sta morali pogostokrat in hiše in sta se vračali šele, ko se je možu izboljšalo duševno stanje.
Slednjič je moralo priti do viška in se je duševni razkroj Frana Laktašiča žalostno končal. V petek popoldne se je mladi gespodar najprej skregal z ženo in hčerko in ju pognal iz hiše. Nato je povabil pri-
I
jatelje v goste in jc z njimi vso noč p°Pi"
val Ko so se proti jutru prijatelji poslovili, je Laktašič sklenil končati življenje. V hišo je nanosil sena in slame in je domačijo zažgal Podal se je nato proti Savi. Oborožen ni bil, marveč si je samo oprtal belo kmečko torbo, v kakršni ondotni kmetje navadno nosijo kruh. Toda v torbi ni imel kruha, marveč kamen. Na bregu se je vse-del v čoln in zaveslal proti sredi Save. Tu se je ustavil in užival ob prizoru, kc je bila njegova '"mačija v največjih plamenih, kmetje so slutili. t^o	t,; m <=phi
storil kaj zlega in so zaves^ali proti njemu. Ko so se mu približali, se je Laktašič postavil na rob čolna in se zrušil v vodo ter je na mestu utonil. Kmetje s pomočjo sosednih gasilcev so rešili vsaj <r-r.-n: del precej lepe domačije.
Nasilnega tasta je ubil z motiko
Bjelovar, 27. oktobra.
V vasi Pavličanih v čazmanskem okraju se je zgodil velik zločin. Mladi posestnik Djuro Tomac, oče peterih nedoraslih otrok, je z motiko ubil svojega 66 let starega tasta Mihajla Fitniča. Zločin se je zgodil na poljani blizu vasi, kjer je bil Tomac zaposlen pri poljskem delu. Njegov tast je nekoliko vinjen prišel k njemu in se začel z njim po stari navadi prepirati. Rekel je: »Eden izmed naju mora v grob!« Pri teh besedah je segel v žep Tomac sr je ustrašil tasta, ki mu je že od letošnje pomladi dalje pretil, da ga bo zaklal. Dvignil je motiko in udari! tasta po glavi. Ko je tast padel, je Tomac še nekajkrat udaril po njem in mu glavo zdrobil v kašo.
Preiskava je dognala, da sta se tast in zet dobro skladala vse do letošnje pomladi, ko je tast sklenil, da se kot vdovec vnovič poroči. Zahteval je, naj mu zet vrne hišo in zemljo, katero je bil pred leti prepisal nanj, na ženo in otroke. Starec je bolj in bolj silil z ženitvijo, zet pa se je upiral. In tako se je naposled zgodilo, da je moral stari vdovec namesto k poroki odromati v grob.

Krvavo maščevanj zapuščenega maža
Varaždin, 27. oktobra.
V vasi Glogovcu pri Varaždinu je bil 27-letni kmetovalec Josip Besedič oženjen z 221etno Anko. Zakon ni bil srečen, dnevno sta se prepirala, tega je bila največ kriva moževa ljubosumnost. Anka ni mogla več prenašati nasilnega moža in je večkrat pobegnila k staršem, vendar se je na njegovo moledovanje vselej spet vrnila. Mož je vedno zagotavljal, da se bo poboljšal. Vse zaman. Tako je Anka samo v poslednjih treh tednih trikrat zapustila moža in odšla k staršem. Pretekli petek popoldne je Besedič spet prišel k njej in jo prosil, naj se vrne. Toda Anka ga je odločno od-oila, češ da se ne bo več vrnila, ker ji je družinskega pekla zadosti. To je mladega moža tako razjezilo, da je po bliskovo segel po nožu in zamahni! proti ženi. Nož je Anko zadel za levim ušesom in ji prerezal žile na vratu. Vsa okrvavljena je padla in že po nekaj mmutah izdihnila. Mož pa se je skesan javil orožnikom, ki so ga včeraj izročili v preiskovalni zapor v Varaždinu.
iNSESm^TE^v^^nS7^
Ponedeljska križanka
BESEDE POMENIJO
Vodoravno: 1. del obraza; 5. pravljični razbojnik; 11. nada; 14. judovsko pleme v Galaadu; 16. vrsta; 17. japonska dolgostna mera; 19. ploskovna mera 21. levi pritok Donave; 23. ali (tur); 24. tehnik, umetnik; 26. nastaja pri gorenju; 28. evropska država; 30. slovenski kipar: 31. muslimanski svečenik; 33. kavčuk; 34. odlično vino; 35. Japonska; 37. egiptovsko božanstvo; 38. telesna stran; 39. oblika osebnega zaimka; 41. elektroda; 43. prislov kraja; 45. glavno mesto evropske države; 46. predlog; 47. moško ime v srbščini; 48. pogonski stroj; 49. vprašalnica v čakavskem narečju.
Navpično: 2. kratica za n. pr. (lat); 3. tekstinla rastlina; 4. del gledališča; 6. egiptovsko božanstvo; 7. hrana za živino; 8. grško božanstvo; 9. del telesa; 10. rimski dostojanstvenik; 12. država v Braziliji; 13. kotna enota; 15. tovariš; 18. vrsta fotografske plošče; 20. pojem v pesništvu;
22. rogozina (tur.); 23. oblika glagola aja-ti; 24. suženj; 25. slovenski skladatelj; 27. ovoj; 29. oblika glagola imeti; 30. zdravilo; 32. svetopisemska jed; 34. geometričen lik; 36. noč (češko); 38. zabavišče; 40. kakor 23 vodoravno; 42. veznik; 43. prislov kraja; 44. osebni zaimek.
KEŠITEV ZADNJE KRIŽANKE
Vodoravno: Katalonija, Oto, ananas, Li, idoli, elita, Er, datelj, oni, Anžujo, Ra, Aida, pa, SK, Reval, okop, ja, in, samota, Ana, ere. klin, mitologija.
Navpično: koledar, Atila. to. la, oni. nada, ino, Jalen, Asirija, stena. Ita, Alžir, Judeja, o o, Java. Askari. Plinij, komet, osem, po, Nana, Tel, ali kg.
TROJE KNJIŽNIH NAGRAD si po naklonjenosti žreba dele: Jože Kola-rič, dijak, Slov. Javornik, Nad progo 261, Ludvik Ljubic, Via st. Vito 12, Trst, in Lea Tomicelj, Ljubljana, Subičeva ulica 9.
UrejUJfc Davonc Ravljen. - Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. - Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani.