uboj, in to klasični zaboj iz jel<>vine. Dolgo ~sa so uporabljali za to jelov, žagan les, oeš da so druge vrste nepomembne. V en dar je danes stvar drugačna. V preteklosti so zabojame porabile za izdelavo zabojev od 30 do 600/o oelotne pr>oizvod- nje žaganega lesa · iglavcev, tako, da so začeli že čutiti pomanjkanje tega. Opazila ee je rneka po- tratnost v tej smeri, kljub dejstvu, da v izdelavi embalaže zastajamo za potrebami rastočega pro- meta. Prevladuje težnja, da se embalaža uskladi z maksimalnimi potrebami. Pris1i so do sklepa, da se ni mogooe omejiti samo ~1a jelovino, lil iglp.voe, ampak da je treba pritegniti 1Judi listavoc. Bukovina, bukov žagan les jie 111.8 primer relo zanesljiv. Hkrati je po- membno tudi to. da se bukovina sicer precej 1nnnj !Uporablja kot industrijska suroYma. Tako so vpeljali buko,· les (kot embalaw) za prevoz najrazličnejših izdelkov in priddkov (povrh1ine, Badja, sladkorja, konzen ·, kovinskih delov, stie- klenme itd.). Od mehkih listavcev pa uporal>ljajo predvsem topolov les. Ce bi si ogledali tehnološki proces, bi videli, da gre pri proizvodnji zabojev za večkratno raz- Darko Radinja ža9anje deek standardnih debelin v vedno tanjše. Pri nadaljnji :fazi, ko sestavljajo zaboje 111a tek~- oern traku, se že zelo poslužujejo avtomat-o,·. Racionalizacija proizvodnje rali standardfaacija iz- delkov je torej že dosegla določeno stopnjo. Prvi taki standardi za embalažo so gajbioe, okviri, so<µ, 1Z.aboji za suhe sliv,e itd. Se in še bi lahko naštevali artikle, Id jih pro- izvaja lesna industrija. "iendar naj zadostuje . Povedal pa bi le še nekaj besed o izvozu lesa in pohištva. Ob"delava lesa tvori z 111,oobdelanim lesom okoli 640/o izvome vrednosti. Slovenija ima pri tem znaten delež. Izvoz enega artikla koleba glede nc1 iz\'OZ drugega. Govorimo torej ,o izvozu neobde- lanega in obdelanega lesa, polfinalnih in filllaLiih izdelkov, kemičnih pro:izvodoY (oeluloza itd.). Od finalnih izdelkov se je še najbolj povečal izvo:r. pohištva. Ome,n.ili smo že, da se poseb!no pri iz- vozu le-tega javljajo števih1e težave. Problemi. tržišča zahtew:ijo analiz. Na ,05inod teh 1ttstvarjaju kvaliteto, specialne izdelke, pohištvo brezhibne izdelavie itd. , ki gre najbolj v promet. Nekaj problemov geomorfološke terminologije Pri številnih izrazih za osno\'ille reliefne oblike, 1,.,;_ so ,. glavnem strul-tm,1e, so še marsikatera premalo r-azčišoona terminološka vprašanja. Na ta so nas znova opo7lorili tudi anketni rezultati, ki smo jih obravnavali že v p11ejšnjih številkah Obzornika (glej 1ustI,eZille članke). Zaninlivo, da je med temi tierm.ini veliko takih , ki smo jih Žt' pred leti (Geogr. obz. 1955, 4) označili kot izrare, ki klioejo po diskusiji. Mednje sodijo t1di na- slednji termi.ni: plošča - ščit - gruda - hor;;t, čok, drmašča - masiv - grudasto gorovje - 111.ag,ub.a:no gorovje - slem1ens'ko gorovje. Tovrstna terminološka problematika je 1neraz- Hščena v glm111em zato, ker se struktu.mi. termini fosto 1ttporabljajo tudi za morfološk,e ow.ake illl obratno. V bishru pa gre za trojno klasifikacijo obravnavanih pojavov, za strukturno, struktun10- morfološko in morfološko . Prva je geološka ozir. tektonska in za oznako reliefa 1118. poseb.11-0 primerna. Tretja je 111a videz sicer najbolj geografska oziroma g,eomorfološk.a, saj postavlja v ospredje izključno oblike reliefa. Toda prav zato je tudi pr,eveč opisna in IIUlZJlan- stYena. Nasprotno pa druga klasifikacija (struk- llllrno-morlološka) smiselno povezujie oba vidi.k:i in omogoča s tem genetični pogled in čimbolj kompleksno opredeljevanje posameznih razvojnih tipov reliefa. Obravnava;ni izrazi se nanašajo na ~1iekatere osno\lille reliefne oblike, ki so seveda strukturne. Zato je pri njihovem omaoevanju prav močno v ospredju geološki oziroma strukturni vidilc, kar pa 19 ni Yedno v skladu z g,eomorfološkimi pogledi. To neskladje se je še bolj okrepilo s klimatsko mor- fologijo in tnjenimi pogledi. Ta problematika je brez :dvoma zarumiva in bi jo kazalo upoštevati kdaj dJlllgič. Tokrat pa bomo skušali gornje izraz,e opr,edeliti Y luči zgoraj nakazane klasifikacije. PLOSCA. Izraz ima več terminoloških pome- nov. Geološko omaouje predvsem kr.atogeno osno- Yo, ~rekrito z bolj ali manj horioontahrimi skladi. Plošca ima potemtakem dvojno strukturo. Spod- nji del je stara, stabilna, ponajveč kristalinska osnova, ki tvori okorele dele zemeljske skorje. zgor~1ji del pa je iz bistvieino še nepremakmjenih skladov, odloženih s transgresijo. To so na pr. paleorojski in mezowjski siedimenti ll1.ll stari kri- stalinski osnovi illekdanje Gondvane (Saharska plošča, Arabska plošča, Dekanska plošča itd.), v Evropi pa Ruska plošča, Baltska plošča in pd Geologi !Uporabljajo ta izraz tudi za manj~ zgrad- bene enote v orogenetskih conah. Ln sicer za tel.."tonsko zakljuoone komplekse vodoravmi.h ozi- roma polomih skladov kot delov poJ.egl:ih gub, narivov, pokrovov itd. V obeh primerih j~ plošča izrazit strukturni pojem. Geografski razloček tei;a pojma pa je v tem, 'da se nanaša na površje, kakršno j,e izobl:iTuovano na plošči. Geomorfološko je torej plošča tip re- liefa, ki je izoblikovan na pretežno ,·odoravnih skladih in je zato tudi raven. V tem pomenu se uporablja tudi v mednarodni terminologiji: pla- teau, table-Iand, Tarelland, plato (rus). Kot sino- nim, ki pa ima re bolj geološki pomen, se upo- ~ablja ,, ~uji geomorf~loški literaturi še drug~ raza bish ,eno prevrednoti. , cčkrat v zelo ne- izraz (plate- fo_rma. p_la tCo ri:n, Plattform, vplat~,>i_--, .. jasnem pomenu, kar tierminologiji nikakor 111i v rna). k, p3 pn nas _llll ,·pe lJaJl . To_da ~clcrt:itt Je „ korist. (Jdtod tudi pogostna. napačna raba t e rmina. treba. da se oba izraza 'ltporablJata se v dru- : l 'nudi za posame zne tipe ~rud nimamo ustrcz- gačn.ih z,·e zah. . . VY . • d ~rih strukturno_-morfo fo; ki~ izrawv, čeprav_ se tu Geomorfološko ..ie toreJ plosca v b1st,·u str:.ik - ·~ ln tam govon o trupast1h grudah. o mtz,1slih tiurna ravnina i n j e potemtak,em si ruktumo-mor - ir grudah . o plato jastih grudah in podobno. folo ~lci. pojem. ~' HORST - COK - DH:\fAšCA so su1oi1imi zu Nekateri pa uporabljajo i zraz plošča za dele f tisti tip crrude. ki je obdana od ~1i1,e ležečih crrnd. ra zlo~ljenih p ~nepleno~: torej za tektonsko ~~o- , Klasična O primera horsta sla Schwarzwa ld 111" Yn- to s Slcer ran um PO\TSJem , toda z zelo razhcn o gesi. Pri nas so znani C urjanci. J\IedH d11ica. Bc- n ot ranjo s trukturo (na primer z ~iag uban.imi skla- i . laska itd. di). S tem pa se daj,e te rminu po,·sem drug p omm. ~ Za mednarodni termin horst sta domača izr~•- Dr,ugi spe t uporabljajo ta izraz 1.,a ko ntinentalne za drmašča (derma ·ča ) in fok. Drmašča j e pozuh- Lloke sploh oziroma za n jiho n1 razkrita j eclrc1. , lje na besieda (ki ima tudi , eč pomenov). zato izra1 Ker so za vse to 'i;e opredeljeni _ izrazi (gruda. ni pre,·eč razumlji,· i11 1iazo1;en. J e pa za;el tudi blok. ščit). bi bilo pra,·, da uporabljamo izraz '" geoi;rafske ucbe nike. Drug izraz j e ži,· in zeh plošča le ,. gornjem strukturnem oziroma struk- plastič.en . zato ga mor emo s pridom upo rabili , turno-morfo loškem pomenu. pomenu horsta. toda ,·selej s l)ridevkom kut ekateri sk1ttšaj o U\·,eljaviti pomenski razloček · go r s ki čo k. S tega morfo lošfoega , idika je med ploščo in p I o čo v tem s mislu. da j e plofo \ gors ki c·ok ffi!lsin1:1 vzpelinu. nastala zaradi d,·i- razlomljeni del ierozijsk'i.h lLra v-nav. Poskus j e " ganj ozemlj.a ob pr:!lomnicah ali fleksurah. To!a.nine itd. Izraz 'spričo tako široke uporabe pravzapraY vedno bolj izgublja pomen termina. Zato bi bilo treba 09!10WU izraz dopohriti in ga za posamezne pomene dil'ierencirati. Tako bi ina primer oprede- ljevali razkrita jedra kontinentalnih plošč kot kratog~111 e ( kointi111e111talne ) masive , grudasta gorovja oz:irom.a ustrezne tipe posa- meznih grud pa kot go 1· s k e m .asi ve. Medsem ko gorski masiv v pomenu gorsk,ega sklopa ne ustreza in hi ga kazalo opustiti. GRUDASTO GOROVJE je z dit\erencit.aninu , ertikalnimi premiki dvignjceno ozemlje, pri če­ mer so nastali prelomi, posamezni deli med injimi - jmenovani grude - pa so potisnjeni različno , isok,o. \' genezi grnclastiega gor-0,-ja prevladujejo tuN!j v,ertikalna premikanja. ki pa so v posa- meznih delih različno intenzivna. Zato inastanejo fleksure in pre lomi, s tem pa grude. ki so glede nu medsebojni položaj dvignjene oziroma 11grez- njCil1e (absolutno ali rdatimo). \' tem smo si edini. Razlike , pojmonmj11 /šl'llilllllteg.a goro vja pa na~tanejo pri posameznih strukturno-mo1·fo!o; k:ih tipih goNnja. Zakoreni- njeno je ornmr.d: naziranje. da nastane grudasto goI"-Ovje zgolj iz razlomljenih ploš[,, to 11ej h . delov cpirogene6lkih con z voclora\'J1{J udložcnimi skla- Ji. Ta tip grudastega gorovju je nedrnmno uwj- bolj tip-icen, ni pa ,edini. Grudasta gorovja se i-azvijajo ~1amreč tudi iz orogeuetskih i·-011. JW JHl\'adj i?. ~1ag;uhane a fo izra,·nane podlage ali pu .iz samih osnov starih 1naguh1mih uorovij. Iz teh razlifoih ~1otr.anjih struktur ra:.domljc- nega ozemlja se raz"ijejo različ.ni tipi grudastih gorovij. V gla, nem zato, ker prjhaja pri razlam- ljanju ozemlja primarna dinamika in pri.mama struktura ter primama razporejenost petrogrnf- tlkih prog zelo različno do veljave. Vcas:ih je J1agubana osno\'a razlomljena v gru- de. ne da bi pri tem oži,·ela S\'Ojstva prin1amc zgradbe :in 111jelle tektonike. Ozemlje dobi zatv pon,em 111ovo strukt11ro, ki je t.nkorek-0č .,cepljenc1„ na nagubano OSJ10, o. Lahko pa pri razlamljru1ju zno\'a ožh-i primarna zgradba in je t.ako nastalo grudasto gorovje prep1eteno s Šle\'ih1imi p<>teza- mi nagubanosti, kur se na zunaj pokaže v delni slemenski izoblik<"'anosti gorovja. Tam pa, kjer nastanejo grudasta goro,-ja iz osno,· nagubanih gorovij pm1aja prvolllla uagubanost ponovno dške. Razen tega pri vseh teh izrazih opazujemo tendenco, da se struktumo-morfološki izrazi upo- rabljajo zgolj v morfološkem pomenu, mrej 7,a reliefne forme, ki ustrezajo tem pojavom le po 7lu:wmji oblikovanosti, 111e pa tudi po notranj1 zgradbi.