*»Ž*Ž«*A U'ÜAKAIRÙ«1 V CÏUt-. -f 'K 11 12657 Glasilo občinske konference SZDL Šmarje pri Jelšah Poštnina plačana pri pošti J I 63240 Šmarje pri Jelšah LETO: IV ŠTEVILKA 1 JtJMJ 1982 Ob začetku novega mandata Vsa ¡naša ¡novejša zgodovina vrednotenju nekaterih temeljnih je obeležena z nenehnimi bditJka- dobrin naše družbe, ¿Lasti pa do mi in hotenji za popolno afirma- skrajnosti aktiven odnos pri od-cijo delovnega človeka kot svo- previjanju nakopičenih težav in hodne ustvarjalne osebnosti in protistavljj. gospodarja njegolve prihodnosti. Beseda gospodarska stabilizaoi-Težka ,i(n ¡za nekatere tudi pretež- ja pomeni ¡temeljno obvez» in vo- ka ¡je bila pot, (ki smo jo prehodili od ¡oborožene revolucije pa vse preko njenih nadaljnjih faz d» danes, obdobja sooiaJlistdčne, samoupravne družbe, ¡ki pooseblja ¡stremljenja in čilije generacij naših prednikov, ki so zanjo nesebično žrtvovati vse, kar je bilo v njihovi moči, tudi življenja;. Pogosto rad rečemo, da revolucija še traja, ne da bi se ob tem zavedali globine in zavezujočega značaja takšne opredelitve. Da, revolucija še ni končana. Njen obstoj je pričujoč sredi našega življenja in delta v nenehnih borbah za Ohranitev in rast vsega doseženega, v bitki za delovnega človeka dn njegove pravice, v bitki za lepšo prihodnost dn polno življenje nas dn generacij, ki prihajajo. Vsi in vsakdo izmed nas smo torej akterji pomembnih do gajanj, ki slo zlasti v sedanjem času dn razmerah za kontinuiteto revolucije nadvse pomembna, lahko bi rekli tudi odločilna. Odločilna predvsem zato, ker terjajo od nas ¡krepak preobrat v pridobljenih življenjskih navadah in dilo naših sedanjih dn bodočih ustvarjalnih prizadevanj. Res, da ¡jo še vse prepogosto uporabljamo kot retoričen refren v javnih nastopih ter tako z njo dokazujemo pripadnost njenemu vsebinskemu pomenu. Res je tudi, da je takšen odnos do stabilizacijskih nalog še minogo prepogosto kriterij za ocenjevanje odnosa posameznika do naše isocdaliistič-n% stvarnosti in problemov ter protislovij znotraj ¡nje. In prav tu moramo doseči odločilen preobrat: delo dn njegovi rezultati so in morajo postati edini kriteriji, 'ki ¡bodo opredeljevali vlogo ter mest» vsakogar med nami v socialistični samoupravni družbi. Samo ddo je lahko objektivno menilo naše predanosti soaialisti-čn stvarnosti dn iskrene želje za njeno nadaljlnjo perspektivo ter rast. Letos vstopamo v tretje mandatno obdobje delovanja našega delegatskega sistema. O njegovi popolni afirmaciji ne more 'biti več nikakršnega dvoma, saj smo dokazali, da je sposoben prevzeti naše vso težo družbenih od- nosov, pa najsi bodo razmere in prbitemi še tako težki. To je obenem tudi neizpodbiten dokaz, da so v primerjavi z demokratičnim in samoupravnim odločanjem vse alternative etatističnih dn njim podobnih principov preživele, nesprejemljive din v končni fazi škodljive. Iz .te ugotaviive jasno izhajajo naše prihodnje idejne in akcijske usmeritve. Nesporno je, da bodo naša sedanja dn prihodnja prizadevanja v pretežna meri usmerjena k dosledni uresničitvi zastavljenih stabilizacijskih ciljev. Enotna akcija delegatskega mehanizma, subjektivnih sil naše družbe ter končno vseh in vsakogar izmed nas bo terjala dosledno uresničitev sprejetih ukrepov za dvig produktivnosti, izvozne ¡orientacije ¡našega gospodarstva, zmanjševanje uvoza, selektivno investicijsko politiko ¡in ostalih dogovorjenih ukrepov. Njihov pomemben ¡sestavni del je vsekakor tudi zmanjševanje vseh vidikov splošne dn skupne porabe ter krepitev družbene discipline nasploh. Jasno je, da se bo breme stabilizacij,kisih prizadevanj odražalo tudi v oblikah, ki bodo neposredno vplivale na uresničevanje osebnih interesov dn potreb vseh nas. Zato je toliko bolj pomembno, da smo na to pripravljeni, da poznamo vzroke za ,takšno stanje kakor tudi posledice v primeru poenostavljanja razmer dn našega odnosa do njih. Kljub relativno zmanjšanim možnostim za uresničitev mnogoterih želja in načrtovanih aktivnosti v občini pa moramo vedeti, da >daje današnji čas možnosti ter zagotavlja pogoje za realizacijo nekaterih pomembnih programov. Širše družbene usmeritve v razvoj prdfevodnje hrane, izvozna orientiranost nekaterih organizacij združenega dčla ter ugodni pogoji, zfliaslti za razvoj tujskega in kmečkega turizma, so nedvomno prednosti, ¡M jih lahko in tudi maramo izkoristiti. Prav najno-vejš dosežki v turizmu in delno v kmetijstvu to v celoti potrjujejo. Obdobje, ki je pred namli, ne dovoljuje lažnega samozadovoljstva, še manj pa iluzij, da bodo težave prešle same ¡po sebi. Samo naša čvrsta odločenost preseči sedanje stanje ter ustvarjalni in realni optimizem sta porok, da bomo tudi tokrat, kat že tolikokrat doslej, zmagali. To pa je tudi dolg do’ zgodovine, ¿lasti do življenja in deda velikega revolucionarja tov. Tita, ter hkrati odgovornost za uresničitev njegovih Vizionarskih pogledov na prihodnost domovine in sveta. Odgovorne delovne dolžnosti v občini so prevzeli Predsednik občinske skupščine — Predsednik izvršnega sveta — Predsednik občinske konference Predsednik občinskega odbora Anton iDIRNBEK Branko PUCELJ ZKS Anica HALUŽAN ZZB NOV — Jožko LOJEN iegrajdnjo novega itoptovoteto, plinovoda, dovozne ceste, dveh trato postelj, parkirnih prostorov din ureditev okolja iz zelenico. Projekt za hoiteSski koimplaks Sava je izdelali Inženiring biro Maribor, odgovorni projektant je dipl. ding. arh. :Boru)t Pečenko, gradbena dela pa je izvajala TOZD Gradnja — SCT Ljubljana. Svečana otvoritev hotella Sava je biila 18. junijia, štavnostnd govorni lik pa' je bdi predsednik Izvršnega siveta Skupščino SR Sfllo-veniije Janče Zetanfljiaruč, ki je svoj govor zakljluičil z ¡besedami: »Novi hotel Salva (je v mašdh gospodarskih din družbenih razmerah din usmeritvah ¡zdlo pomembna iprddObdltev za vaiše zdrajviliilšče in za celotno ¡združeno .delilo naše republike. Od danes datlje ima Slovenija v i37> zdiraiviiiškdlh hOte-iiidi pritoiiižnio 6.600 postelj; ikako-vositne zdravniške sjtodiitve zagotavljajo številni zdralvmiiki speci-aOntsitd, ,terapevti, medicinske sestre, veliko -glastiniskilh dn drugih delavcev pa z dobro oskrbo in orgainiiziiralniiim razvedrdlliam skrbi za prijetno počutje gostov. Naša zdravilišča se zaito llahko še bolj usmerjajo v izvoz stojnitev, kar še zlasti velja za vaše zdravilišče. V Rogaški Stotini so zgradili nov hoteli, ki iso ga poimenovali po sovlagatelju »Savi« iiz Kranja. Gradnjo tega Objekta ' niajvdšje kakovoslhne fcaltegardje je narekovalo dejstvo, ida je povpraševanje po .takšndlh hotelskih kapacitetah na tujem težišču večje od razpoložljive ponudbe Zdravilišča. Znano je namreč, da je v povprečni lejtinii 90 % zasedenosti v hotelu Danalt kar 70% tujih gostov, kar je dojema1 v celotnem jugosiljoivaniskeim zdralvdlMškem turizmu. Posodabljanje, širitev lin izpopolnjevanje ponudbe pa zahteva' tudi' (naraščajoča konkurenca rta mednarodnem težišču. Z gradnjo hotela Sava je Zdravilišče Rogaška SHaltima začelo 20. februarja lani, julija letos pa že sprejema prve goste. V hotelu je 256 sob, od tega 180 emopostelj- nih, 60 dvoposteljnih ter 16 apartmajev, kar znaša Skupaj 332 novih pOsitelj. V restavracija je 550 sedežev, v hotelu pa je še prostor za razstave, kavarna, prostora za zabavo in gledanje teleiviilzijskih programov, ločeno za tei jezikovna področja, moški in ženski frizerski satan, trafika. S terapijo ga povezuje podzemski hodnik. Celoltnl invesltidjiski program, katerega vrtednosit anaša danes 868,344.000 diin, še ni povsem ne-aMiziran, zajema pa še rekonstrukcijo pritličja Zagrebškega doma in hotela Park, adaptacijo pete ih dvanajste etaže terapije, s čimer se bodo povečale zdravstvene amogljiih/oisitlL, dn izgradnjo povezovaltanga hodnika ter sprejemnega (trakta pri terapiji. Hotelski kompleks Sava obsega še Tov. Zemljarič Izroča visoko odlikovanje predsedniku centrilnega delavskega sveta Jaki Hrepevniku Hotel „SAVA" - izjemna pridobitev Zdravilišča Rogaška Slatina in slovenskega zdraviliškega ■ • - - Sekretar komiteja OK ZKS — Zvonko MURGELJ Predsednik občinskega sveta ZSS — Jože PLANINC Sekretar občinskega sveta ZSS — Franc VUKOVIČ Vsi resnično ždimo, da bi tudi novi objekt eiimprej zasltoveil s svojimi stortivaimd, z visoko kui-t umo in kakovostno oskrbo iti odgovornim samoupravnim gospodarjenjem.« In nafvno za uspešno gospodarjenje in upravljanje ter idružbe-nopohtično delovanje so delavci Zdravilišča Rogaška Slatina v preteklosti prejeli številna ‘družbeni» pnilznanja. Ob «svečani otvoritvi hotela Sava ipa je bilo tem priznanjem dodano še eno. Predsedstvo SlKRiJ je ita prizadevni delovni koitektiv odKkovalio. z redom dela z rdečo zastavo. Na tej slovesnosti- pa je ‘bala izrečena tudi želja, da hi .se novi del zdravilišča preimenovali v Trg Borisa Kidriča v spomin na velikega re-voikciionarja in ¡njihovega mentorja, Ikii ima pomembne zašliuge za zdraviliško turistični razvoj kraja. M. K. Ključ novega hotela je že v rokah delavcev TOZD Zdraviliška dejavnost 10 LET MLADINSKEGA PROSTOVOLJNEGA DELA NA KOZJANSKEM Brigadirski ho-ruk letos v štirih občinah ZMDA KOZJANSKO, ki je vsa leta do sedaj potekala v šmarsiki in šentjurski občini, ¡je (letos razširjena še z delovišči v občdnaih Sevnica in Laško. V itdeh izmenah po 28 dn ¡bo na aikoiiij sodeldvallo 650 brigadirjev iz različnih krajev naše domovine. Program del obsega izgradnjo, rekonstrukcijo in popravilo cestnega in vodovodnega omrežja, dela pri urejanju kanalizacije, elektrifikacijo ter u-rejanje spominskega parka Kum-roveciTretoče. Brigadirji bodo skupaj opravili čez 64.000 efektivnih delovnih ur, vrednost del pa boi predvidoma presegla 16 mio din. Pred desetimi teti, ko smo mladinsko prostovoljno delo v Sloveniji ponovno obudili, so tudi na Kozjanskem prvič zapeli krampi in lopate. Dijaki nekaterih ljubljanskih srednjih šol so se namreč odločili, da s svojim znanjem in delom prispevajo pri izgradnji manj razvitega kozjanskega področja. OK ZSMS Ljub-IjanatCenter 'je pobudo dijakov z navdušenjem sprejela in takoj pričela razmišljati o organiziranju akcije Kozje 72. In ni bilo dolgo, ko ¡je brigada ljubljanskih srednješolcev prispela v Kozje, ker so ji Kozjani pripravili prisrčen sprejem. Dela je bilo zares _ vefliko in ini bilo lahko (napeljevali so vodovod lin električni vod). Poteg -tega so pomoč potrebovali tudii prebivalci sami, zato sta bili socialna dn zdravstve- na služba, ki ju je brigada ar-galniainaia, še kako dobrodošli. Brigadirji so bili pri ddlu izredno uspešni, čeprav so ¡bili v Kozjem le mesec dni. Nabrali so si nličkoiiiko izkušenj, ki iso bile velikega pomena za organizaran-¡je mlaidiinSkega prostovoljnega deta v vseh naslednjih letih. Pred desetimi leti so buli časi, ko si je slovenska mladina nabirala iiiakušnje pri organiziranj u mladinskega prostovoljnega dela, je na otvoritvi letošnje ZMDA Kozjansko posebej poudarila predsednica RK ZSMS Darja Colarič. »V času ponovnega oživljanja mladinskega prostovoljnega dela, je bula sprejjeta tudi osnovna u-smeritev za dejavnost Zveze so-aialiiistične mladine Slovenije. U-smeritev, da marajo mladinske delovne akcije pomeniti neposreden prispevek mlade generacije pri hitrejšem in skladnejšem družbenem razvoju. Vse akcije so bile tako že od teta 1972 organizirane na manj razvitih področjih. S to osnovno usmeritvijo ■smo v ZSMS -prispevali dn še vedno prispevamo h krepitvi enega temeljnih načel socialistične samoupravne družbe, .h krepitvi solidarnosti. Mislim, da ije krepitev solidarnosti še posebej pomembna danes, ko zaostrene gospodarske razmere same po sebi povzročajo tudi to, da velikokrat skrbimo 'le ‘bolj zase, manj pa za uveljavljanje interesov dn potreb širše družbene skupnosti, še posebej pa interesov dn potreb manj razvitih področij v republiki. Mdadimške delovne akcije dokazujejo, kako .uspešna in kako pristna je lahko socialistična solidarnost. Ni slučajno, da so v času od leta 1976 pa vse do danes pri mladinskem prostovoljnem delu .srečujemo z družbenim planiiranjem in organizirano ‘ter koordinirano izvedbo. MDA v Sloveniji. Data 1,976 smo namreč podpisali družbeni dogovor o MDA in takrat je ZSMS postala nosilec poflitič-ne akcije dn koordiinatr dejavnosti na tem področiju, medtem ko sivoje obveznosti vse bolj prevzemajo ostali podpisniki (družbenopolitične skupnosti, družbeno-pollditdčne organizacije, samoupravne interesne skupnosti), torej ljudje v okoljih, kjer žilvijo’ Sp kjer so še posebej zainteresirani za raigvo prostovoljnega dela. Za resnično podmžabijanje mladinskega prostovoljnega dela pa moramo še bolj knepilti mašo lastno samoupravno organiziranost brigad, brftgadmh konferenc, skupščin akcije im izmene ter vseh ostalih oblik, ki bodo brigadirju omogočile, da ‘bo enako kat delavec v združenem delu odločal' o pogojih in rezultatih svojega dela.« 'Očitno je, da ise .bomo morali za razvijanje mladinskega pro- stovoljnega dete tembolj izaivze-matti in predvsem odpraviti napake, ki ¡so se Itu in tam pojavljale.. V desetletnem obdobju smo se marsikaj naučili dn si nabrali neštetih izkušenj, dobrih in slabih. In če so bide .slabe, smo si dejali, da je naslednje leto odpravimo, in ida tiste dobre »obdržimo« in na njih gradimo še boljše. Vsako teto znova je 'bilo tako, vsako leto .na .Začetku in ina koncu sleherne akcije. Ob ocenah uspešnosti prostovoljnega dela, so kot po dežju vzklile na dan nove. Če so bale dobe, o takšmlih smo tudi .največkrat .govorili, smlo bili vsi kar se da navdušeni. Ko pa smo govorili o slabih, smo nemalokdaj povesili glave. Ali zato, ker so se le-te izkazale za »stare« in so se tokrat čisto slučajno ¡zopet ponovite? Ali pa mondla zato, ker nismo našli pravega odgovora, zakaj so se sploh pojavile? Kdo ve, kje tiči odgovor. Da ne bi spet »izkušnje« prinesle pravega... Sploh pa imamo nadvse razvite govorne sposobnosti ¡in manj smisla za spreminjanje tilsega, o čemer nismo pohvalno govorili. In če govorimo o ZMDA Kozjansko, naj to zanjjo Melja. Čez nekaj več kot mesec dni jo bomo namreč ocenili, oziroma se bomo ocenili — 'že desetič zapored. Darja Dojen „niiiip»«^^- .*;>**''--¡M: '^.^*»***"*"4:y /' ■ ■ ' .? U ^ '■ j Z otvoritve ZMDA »Kozjansko ’82« Razgovor s komandantom ZMDAKOZJANSKO 82 Bojanom Lipičnikom Spoznanja se ponavljajo Je že tako, da imamo na Kozjanskem vsako leto priložnost spoznavati nove obraze, ki so kakorkoli odgovorni za normalen potek akcije. Stabovci so to oziroma olainii sekretariata, ki so u-strezmo razporejeni v obeh naseljih v Bistrici ob Sotli in Šentvidu puli Planitni. De ¡komandant je rekli bi, »leteči«, .saj, kot sam pravi, več kot 30 odstotkov svojega delovnika preža vi na poti, za volanom. Zato moraš imeti presneto srečo, da ga najdeš v štabu. No, mli .smo ga našli in priložnost izkoristili za pogovor z njlim. O rezultaih na deloviščih v vseh štdrlih občinah ter o pripravljenosti brigad na tetošnjd akciji je najprej tekell razgovor. Dejal je, da je zadovoljen z rezultati, tai jih brigadirji dosegajo na deloviščih, dn še pridal, da brigad ne smemO ocenjevati po tem, ko- liko dn kako opravijo delo na delovišču, da je veliko bolj pomemben tisti drugi dedi, ki ga preživijo popoldan y naselju. »Moram ¡reči, da je .zanimanje za razne oblike iiniteresmdh .dejavnosti med brigadirji zefllo veliko. Tako smo organizirali številne popoldanske aktivnosti, (ki zajemajo ‘tečaje za neplavalce, radioamaterje, tečaj slovenskega jezika, mladinsko politično šolo, za katero vlada veKitoo zanimanje dn še bi lahko naštevali Poleg tega vsak večer pripravljamo razne kulturne programe, na katerih se ‘brigade predsitavfljajio is svojimi programi, pnipravfljiamo pa tudi skupne programe Ob tabornem ognju, športna srečanja med brigadami ... Mislim, da brigadliirjem res ne more biti dolgčas. Organiziramo tudi izlete v bližnje kraje, tako da jim praktično ostane bolj ma!Lo prostega časa. Morda le po kosilu, nekje ¡do 5 ure, popoldan, potem pa se že začnejo ■ vse omenjene oblike aktivnosti. Vendar so kljub temu zadovoljni, zavedajo se, da (je to njihova prava, velika šola življenja.« Vse te aktivnosti usklajujete v sekretariatu, akcije, ki pa ima poleg tega še veliko drugih pomembnih nalog. »Težko de v nekaj besedah povedati, za kaij vse smo odgovorni člani sekretariata. Namreč sekretariat akcije je v bistvu materialno, finančno, politično od-. govoren za nemoten potek akcije. Sestavljamo ga 'preizkušeni mladinci, ki smo že večkrat bali na mtedtaskdh delovnih akcijah ali pa smo delali v drugačnih oblikah dela z 'mladimi. Po najbolj-' šdh poteh skušamo ustvarjati vse potrebne pogoje za nemoten potek akcije taiko na delovišču kot v popoldanskem ddiu pri interesnih dejavnostih. Sekretariat akcije, če ga primerjamo s samoupravno organiziranostjo v TOZD, opravlja funkcijo delavskega sveta. Za> veliko stvari smo odgovorni, čeprav imamo tudi druge samoupravne organe. Naprimer skupščino akcije, ki daje sekretariatu smernice za ‘delo, Mi jih moramO operativno izpeljati. Moram reči, dia sem zadovoljen s člani sekretariata, zelo so zagnani, stvar so vzeli resno. Če bomo vsi skupaj tako nadaljevali, bo akcija na koncu prav gotovo dosegla lep uspeh in dober vtis med brigadirji. Vsi, ki delate v skretariatu ste bili že nič kolikokrat na akcijah, verjetno pa je akcija Kozjansko specifična, mislim na dve brigadirski naselji? »To je res. Lahko pa ročem, da sem z veseljem prtišei na Ko- Komandant ZMDA Kozjansko ’82 Bojan Lepičnlk zjamsko, čeprav sem se zavedal težav, Mi bodo ravno zaradi ¡razdrobljenosti teh naselij. Prišel sem z željo, da poskušam z vsemi ostalimi člani sekretariata in z vsemi tistima, 'ki so v občinah zainteresirani za akcijo, da skupaj ustvarimo takšne pogoje, da bi akcijo v Bistrici ob Sotfl. ter zve- prihOdnjje leto organizirali dve zno v Šentvidu pri Planini. Ta- akcijd. To je republiško delovno ko bi se tudi izognili neprestane- mu «ivozaikanju« iz enega konca na drugega. Od kar sem na Kozjanskem, sem prevozil že nič koliko kilometrov, Mi ;so dokaz, da več kdt trideset odstotkov svojega delovnika preživim za volanom, kar pa verjetno ni naloga komandanta. Zato želim, da ba se občine Šmarje, Šentjur, Laško iin Sevnica tudi 'same zavzele in uvidele možnosti (ter začele že letos ustvarjati pogoje 'za dve akciji, da «bi ta načrt prihodnje leto tudi izpeljali.« Za konec pa smo prihranili povsem standardno vprašanje, ki smo ga zastavili že velikim, ki so prvič prišli v naše kraje. Kako se počutiš na Kozjanskem? »TakOle bd rekel. Lansko leto sem bil v bistvu prvič na Kozjanskem. Obiskal sem našo brigado Ljubijana-Genter, ki že od vsega začetka sodeluje na akciji Kozjansko. In prvi vtis, Mi ¡Sem ga dobil tisti dan, je bil enkraten, nepozaben. Prisrčnost domačinov, s katerimi sem tiiSti dan kontak-fcirai, tudi pokrajina — zelo rad imam naravo, me je tako navdušila, da sem se talkoj odtočil, _ da prihodnje lelto pridem na Kozjansko. Tako sem izdaj zares tukaj, mpja želja se je uresničila, iin mislim,. da so lanski vtisi potrdili letošme. VtallkO prijetnih ljudi sem spoznal, marsikatero domačijo An seveda čudovito 'pokrajino. Res je lepo pri vas.« Po tem, Mar inam je povedal ‘Bojan, ni kaj dodati. Ostane le upanje, da bodo njegovi vtisi takšni tudi' ob koncu akcije, čez nekaj več kot mesec dni, Mo se bomo mOraM posloviti in akcijo oceniti še z druge plati. Držimo pesti... D. L. Sola Rogatec se je poimenovala po Edvardu Kardelju Šolsko Leto 1978-79 je bilo za učence ta učiteiljfe osnovne šole Rogatec posebno pomembno. Iz starih, podrtih ta 'tesnih učilnic smO se presedali v svetle, nove prostore. Srečni so bali naši ob-raizi, saj so se delovni pogOjd v marsičem spremenili. Z oovimii učnimi pripomočki ta v moderno opremijiendh učdDnieah se raje učimo iin z elanom obiskujemo pouk. Pionirski odred naše šole se že od leta 19164 imenuje po velikem revolucionarju Edvardu Kardelju. ’ S privolitvijo tovariša Kardelja je odred 23. 11. 1970 razvil svoj prapor. Glede na ito je politični aktiv naše šole na izredni seji 5. 10. 1979 predlagal, dia bi tudi šola nosila ime po tnajbldž-jem Titolvem Sodelavcu in neutrudnem ¡bojevniku za neodvisno. pot Jugoslavije v socializem tovarišu Edvardu Kardelju. Za ta korak smo se Odločili zato, ker želimo našega velikana revolucije dostojno predstaviti našim bodočim generacijam. S soiglaBjem tovarišice Pepce Kardelj in Vere Šoites, rojene Kardelj, smo se 24. 4. 1980 začeli pripravljati na poimenovanje. Politično podporo so dale OK SZDL, Skupščina občine Šmarje pri Jelšah lin druge organizacije. V času priprav je todOia. okolica šole veliko gradbišče. Delovna organizacija GOKGP 'je prevzela njeno ureditev. Učitelji in učenci smo v proisittem času z veseljem pomagali', ¡saj smo visi Skupaj komaj pričakovali asfaltne pati ta novo igrišče. Lepo se je izkazala tudi ¡mladina kraja in občine. OK ZSMS je organizirala delovno ¡akcijo pri urejanju okolja in prevzela tildi stroške. Sodelovalo je 65 'mladincev in študentov. Naša šola ta ¡kraj Rogatec ležita ob Sotli, na meji dveh bratskih republik. V kralju prirejamo z učenai številne proslave in kulturne prireditve. Prebivalci obeh krajev Sodelujemo na fcuitumem, gospodarskem iin političnem področju. Šola ima posebne stike z DO »Straža«, Uri veliko pomaga učencem ta šoli. Tudi ¡pni urejanju okolja je sodelovala ta veliko prispevala, za kar smo ji posebno hvaležni. Posebna zahvala velja tudi DO Medex iz Ljubljane. S to organi- zacijo, iki je tudi prevzela patronat nad šolo, vzdržujemo stike že več m. Vsako (Delto nam da finančna sredstva za nabavo učil ta drugih didaktičnih materialov. Doslej smo prejeli več kot 800.000,— din pomoči. V preteklem letu pa nam je postavila tudi sodobni čebelnjak z vso potrebno opremo. Delavci DO Me-dex želijo, da bd pri mladini vzgojili črit do čebelarstva ta s tem prispevali k napredku kmetijstva. Učenci so res navdušeni ta radi Obiskujejo čebelarski krožek. Ob našem poimenovanju pa je DO Medex postavila doprsni ikdp E. Kardelja s podstavkom ta celotno ¡ploščadjo. Hvaležni smo delavcem DO Medex za pomoč. V znak zahvale 'je njihova delavka in članica delavskega sveta tovarišica Henrika Zamen odkrila doprsni ikdp. Ob tej priložnosti pa ne smemo pozabiti nesebične pomoči drugih delovnih organizacij v občini (Steklarna B. Kidrič, Steklarska šdLa, Ingrad Rogaška Slatina, DO Jelša, Zdravilišče, Gore- Prizor iz slovesnosti v nje, Kons, V.itall, Radio Šmarje itd.). Zahvaljujemo se [vsem delov-nim in družbenim organizacijam ter ¡društvom, IM so ¡kakorkoli prispevali k tej osrednji občinski proslavi in nam omogočili poimenovanje- šole po naišelm vzorniku. Ne samo učenci lin učitelji, ampak ¡tudi krajami so ponosni na novo dime šole. ¡Zalto so tudi krajevne Skupnosti veliko pomagale in sodelovale v pripravah in v programu. Program so pripravili učenci pod mentorstvom tovarišice Volavšek in tovarišice Erjavec, sodelovali ipa so tudi tamburaši in moški pevski Zbor iz Rogatca, harmonikarji glasbene šolle Rogaška Slatina ter godba na pihala iz Straže. Učenci 3., 4. in 5. razredov iso pripravili pod vodisltvom mentorjev ritmično točko in z njo popestrili program. Veliko in z veseljem smo ¡se pripravili, saj nam 'bo 'ta dam ostal še dolgo v Spominu. Tovariš Branko Pucelj, predsednik Izvršnega sveta sikupščdme občine Štmarje pri Jelšah, je v slavnostnem govoru predstavil tvorca znanstvene podlage našega sociiallistčnega samoupravnega Sistema Edvarda Kardelja in po- udaril pomen njegovih mislili v času, ko temeljito uresničujemo politiko ¡stabilizacije. Slovesnosti ¡so prisostvovali tudi tovarišica Pepca Kardelj, predsednik CK ZKS tov. Andrej Marinc, naš rojak in druge osebnosti naše družbene stvarnosti. S svojo prisotnostjo so počastili naš praznik. PO naše šole vzdržuje stike z drugimi ¡PO v ¡občini in v bratskih republikah. Zaito iso se slavnosti udefežiili učenci sosednje šole Josip Debeljak Hum na Sotli in štev&lkne delegacije vseh osnovnih 'šdl naše občine. Tudi delegati pobratenega PO Veljko Vlahovič iz Putdncev (Srem) so počastili ¡našo slovesnost ¡s ,svojo prisotnostjo. Z nijdimd vzdržujemo stalne stike in izmenjavamo medsebojne izkušnje. Za našo šolo, kraj Rogatec ter sosednje krajevne Skupnosti sta poimenovanje šole po E. Kardelju In odkritje ¡spomenika velikega pomena. S ¡tem pa prevzemamo veliko moralno obveznost do Kardeljevega celotnega dela im njegovih velikih mdslM. Učenci in učitelji osnovne šdle čutimo dolžnost, da z vestnim dellom sledimo našima vzornikoma: Titu in Kar- Nova trgovina v Bistrici ob Sotli V ¡začetku meseca jundja nas je prijetno presenetilo sporočilo, da je DO Mer caitor-Jeflša pričela graditi novo ,trgovino v Bistrici ob Sortld. Namesto pompoznih slovesnosti ob vgrajevanju temeljnih kamnov za objekta iz programa Spominskega parka Trebče, ki že leta samevajo ta tonejo v pozalbo, smo itolkrat dobili skromno pismeno sporočilo, kjer nas kolleikitdv MercatOr-Jelša s ponosom Obvešča, da se je gradnja že pričela, da so sredstva v celoti zagotovljena, in da 'bo trgovina odprta za praznik ¡republike. Ta ¡ko je prav! To nam lahko služi kot skušnja ta zgled, da v bodoče ne nasedamo več zvenečim obljubam, ta da se vesdllmo pojedine šete takrat, ko imamo kokoš v tanou. Pa še to: v času stabilizacije bomio morali ¡postati skromnejši tudi pri raznih slovesnostih. Trgovina v Baktriai ob Sotli bo pamandila pomembno dopolnitev celotne turistične ponudbe v Spominskem parku ¡Trebče ta bistveno izboljšanje preskrbe prebivalstva. Z okoli 750 m2 prodajne površine bo nudila veliko širšo izbiro ¡trgovskega ¡blaga, kdt ito narekuje povpraševanje na tem območju. V istem objektu ibo tudi sodobno urejen bife. Celotna vrednost naložbe presega 45 mio ND, kar pomeni, da je m2 izredno drag, predvsem še zaradi drage ta ¡zahtevne opreme, stroškov izbrane lokacije ta oddaljenega gradbišča, kar povzroča dodatne stroške. Sredstva so zagotovili: SOZD Mercator ¡60 % ter celjska ta ¡mariborska splošna banka 40 °/o. Izvajalec del je Marles s svojimi ¡kooperanti. Torej trgovina bo! Kaiko pa se bo počutili potrošnik ta kakšna bo izbira, ¡pa ni odvisno ie od zliidov ta opreme, pač pa predvsem od sposobnosti, ta ¡iznajdljivosti delavcev in njihove ¡povezanosti is krajem. Tu pa čaka kolektiv Jelše še veliko dela na celloltnem Območju, ki ga s ¡svojo dejavnostjo pokriva. Naj .zaključimo ta ¡sestavek s citiranjem dela sporočila, M smo ga prejeli Ob začetku gradnje. Ta pove 'vse. »■Naš kolektiv je že vrsto let načrtoval sodobnejše pogoje za preskrbo prebivalstva ¡Bistrice ta Okolice, kar je naša gospodarska in politična obveznost ob dejstvu, da smo osnovni nosilci preskrbe prebivalstva na tern območju. Razen tega pa daje posebno težo naši odločitvi spoznanje, ¡da ¡se s ¡tem vključimo v splošna Slovanska prizadevanja za dostojno ¡ureditev ¡krajev Titove mladosti, da ¡bodo zadovoljni prebivalci ,ta da bo urejeno okolje spominskega panka trajen pomnik Titoive ¡nepreoenljiijve ogabnosti in déla.-« B. D. Občinska politična šola ZK prvič v Šmarju Odločujočega pomena za uresničevanje ¡idejne ta akcijske enotnosti zveze komunistov ter za njeno razredno krepitev je marksistično izobraževanje ta idejnopolitično usposabljanje. Tako komunisti spoznavajo temelje marksistične znalnOsti ta način uporabljanja ¡le-teh v razvajanju naše .samoupravne stacaiaiiistdčne prakse. Marksistično izobraževanje in id19112, teta malemu po- Udeleženci občinske politične šole ZK šal obisk udeležencev podobne Oblike Usposabljanja iv ZK, ,ZS in ZSfM Siz naše -pobratene občine Oazmai. Skupaj iz ¡njáimii simo bili VIKTOR ROM letnik Spomlaldd v tem letu je praznoval osemdesetletnico Viktor Rom, učitelj matematike, fizike in ktemiije ter dtítgolüdtoi raivnatelj osnovne šole v Šmarju, pri Jelšah. Lepa navada je, da prifcaiže-mo Ob taká priliki žifvlijenlje in delo jubilanta, ki je s svojim delom pripomogel k hitrejšemu razvoju izobraževanja itn kulture v naši Obič inL ¡Dosedamtfa žiVljarijska pot Vik-toojja Riolmia je v ¡kratkem takale: rojen je biiil 28. manca -1902 v Šmarju pri Jelšah. Tu je obiskoval osnovno šoto. Sdlairije (je nadaljeval v Mariboru, kjer je maturiral na učiteljišču teta' 1922. Po maturi' fje odšel na odsluženje votjtašioega roka v šolo za rezervne oficirje v Sarajevo. Po zelo uspešno končani oficirski šoli se je vpisal na' Višjo pedagoško šote v- Zagrebu na predmetno skupino' matematika, kemija in fizika, Kot diplomant te šote (1931 j je začel naš jubilant uspešno pedagoško kariero v raznih meščanskih šolah v Sloveniji, najdlje v Ljubljani in v Celju. Po ustanovitvi nižje gimnazije v Šmarju pri Jelšah je prišel v domači kraj >(1948), kjer je najprej poučeval, kasneje pa -postal ravnatelj osnovne Štolfe in opravljal to dolžnost do upokpjiiitve (1984). Viktor Rom je slovel med svo-jimi -kolegi toott dober pedagog, vsestransko razgledan človek in-velik domiodjjub. Med -drugo svetovno vojno se je vključil v narodnoosvobodilno gibanje in postal ravnatelj -partizanske' gimnazije v Glini. s činom kapetana I. klase (1944 — 1945). Po osvoboditvi je M delegat ministrstva ea -prosveto in kiüituno celjskega oiknožja (1945 — 1946) dn pomožni inšpektor za matematiko celjskega okrožja (1950 — -1954). Že med obema vojnama je pisal Viktor Rom v dijaški Ust kjer srno se zadržali na krajšem razgovoru, naito pa dan zaključili s -prijetnim rirštanjslkiim pi-kmi-kohi!. A. N. - osemdeset »Raizari« in postal -tudi -njegov odgovorni urednik (1935 — 1938). Priredil je tudi učbenik za kemijo v dveh delih po hrvaškem učbeniku avtorja dr. ing. Matije Krajčinoviiča. Za svoje delo je prejeli Viktor Rom več pohvali, nagrad din odlikovanj. Med najpomembnejšimi najj omenimo -nad zasluge za narod ,(1948) in -red dala s srebm-i-m vencem (1981). _ Gb visokem življenjskem j.ulbi-ju mu želimo, da Ibd Ohranil s težkimi žrtvami pridobljeno zdravje dn se počutil srečnega med nami še vrsto lat. Kardi Smigoc VIKTORJU ROMU, NAŠEMU DOLGOLETNEMU UČITELJU IN ZASLUŽNEMU KULTURNE MU DELAVCU ZA NAS KRAJ, ČESTITAMO KRAJANI IN UCl TBLJI SMA-RSKE SOLE. OB NJEGOVI 80-LETNICI. sestniku Stancarju kot najmlajšd, dieveti otrolk rodil san Avgust. Že v -zgodnjih otroških letih je občutil Vso IbedO stare Jugoslavije, še posebej pa med šolanjem v Celju din Mariboru, kjer je tudi maturiral ih nato vstopil med bogoslovce. Že kot idijak iin .kasneje kot bogoslovec s-e jie družil z napredno mislečo mladino, vse trpljenje in -ponižanje ljudskih množic pa je docela spoznal po končanem šdllanjlu, IkJo je bil najprej nastavljen ina -kaplansko mesto v -Bistrico ob Sotli, naito pa zaradi »nepokorščine« prestavljen v -revirsko Trbovlje. Tu je spoznal boj -delavskega razreda, seznanili se je z organizatorji sltaivk. Takoj po Okupa-Oiji je bil intemdtran v -zapore v Laško, -kjer je slkupaj z Lidijo Šentjur c in mnogimi učliIMjii ter duhovniki okusil ivlslo gestapovsko zverinstvo. iKo je priseli iz zapora, je živeli nekaj časa doma pri bratu in -takoj navezal- stike z aktivisti v Šmarju. Zaradi pregainjanja je pobegnili na HrvaltEiko in se je v Slovenlijio vrnil- itakrat, ko je bila osvobojena' Bela Krajina, 9. maja 1945. leta pa je z zmagovito paittiizanslko vojsko -prišel v Ljubljano. Po izgonu Okupatorja iin njegovih pomaigačev -najdemo Avgusta Štancerja ponovno v ospredju borbe za Obnovo -porušene domovine. V svoji skromnosti se je odpovedal vabljivim, visokim in klicu vseskozi z vsem žarom prizadeval izvrševati številne -pomembne naloge in izaldidlžitve. Predan iin prepričam v muijhost tvornih in korektnih odnosov med cerkjvijo dn demokratično družbo je -postal soustanovitelj Cnrifl-Metodovega društva lin več let njegov podpredsednik. Trnovo življenjsko pot je jubilant Štancer prehodil ponosno -iin zravnamo, ne gllede na- številne vihairje, ki bi marsikomu drugemu uklonili tete in vdljo. On pa je -bil vedno trši, bolj izkušan in še -trdneje odločen, da je ta -pot kljub vsemu prava in zanj edina. V-se, -kar je delal, je storil z globokim prepričanjem in vero v preprostega človeka, za njegovo dobrobilt in srečo-. Z vsem svojim bistvom si- je prizadevali -povedati in dokazati, kako pomembno je, zlasti v usodnih obdobjih naše polpretekle zgodovine, - združiti vs-e napredne, dobro mislece -in paitriotičnie ljudi v -boju za, ohranitev | nairOda, za poglabljanje bratskih odnosov med narodi in narodnostmi;. B,il je znanilec prihodnosti, kakršno imamo danes, in ki pomeni za vsie nas obvezo in dlcflg dbenam. Duhovnik Avgust Štancer, borec dn akti-vilst osvobodilne fronte, .partieainSki major ter neutru- dni in -prepričan humanist, jc za svoje aktivno delovanje dobil več oblikovanj, -med njimi isto mu predsednik Tito. Ob .sedemdesetletni ci je OO ZZB Sonarje pri Jelšah Avgustu Štancerju priredili v Rogaški Slatini skromno slovesnost, katere so se poteg nekaterih njegovih sodelavcev udeležili tudi predstavniki -občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij, Republiške konference SZDL, Republiškega odbora ZZB in Republiške kamisitjte za odnose z venskimi skupnostmi, mi pa zaokrožimo -pisanje -o Avgustu Štancerju z -besedami, ki mu jih je ob tej priložnosti izreke! dr. Grmič: »N-aijvečja s-reča Ob .praznovanju visokega jubileja je spozna,ntje, da si se v svojem življenju, ki je bilo vse prej- kot lahko, vedno pravilno odločal in prav ravnal. Se na mnoga, srečna leta!« M. K. na obisku -v TOZD Dekor Kozje, Jubilej sta praznovala: odgovornim -prafesionallniim funk- se posebej dragocena red za hra-aijam na -posvetnem področju, broslt ter odlikovanji za zasluge venda-r si- je Ob duhovniškem po- za -narod ter za braitsitivo iin enot- nost, s -katerimi ga je odlikovali KULTURA V TOZD Brez kulturnega programa ni kulturne dejavnosti Dejstvo 'je, ida temelji ¡skoraj v-sa kutama ¡dejavnost v občini na. ljuibultelSjstvu, .saj Skoraj ni krajevne iskupnlaslti, ki ne ibi imela svojega društva alli samostojne ‘kiultame skupine. Pohvalno je, -da So nekatera društva, ikd sio do sedaj več aili manj miinovalla, palična alkitiivno delovati in se vključevati v Kozjanski kulturni teden. Tireniuitnio j.e v občiinti ne-gištnirandh 23 ikutarnih društev s 50 sekcijami in inad 1600 aktivnimi elani. Splošna ocena delovanja društev v KS je torej več ktoit zadovoljiva. Prav nasprotno .pa je s toutar-nim življenjem v organizacijah združenega dela. .Brez .kaikrišinega . kolii 'pomdšleka ¡lahko trdimo, da do Sedaj na področju boja za kulturo v združenem -delu nismo naredilit .sikoraj miiič, da niiismo pni-čeH niti z najosnovnejšim, z ugotavljanjem želja in ¡potreb delavcev po kulturnem življenju v DO, da v večini delavnih organizacij Se ni kulturnega animatorja, oz. organizatorja kulturnega življenja, da niilmajo programov lastnega ‘kulturnega ‘Utripa, ki bi jih morali sprejeti na delavskih avebih, oz. zborih delovnih ljudi. Že v Eresdluaijii >10. kongresa ZKJ je bilo jaisno ¡zapisano: »Z aktivnim organiziranjem organizacij ¡ZK, stodikaMh in mladinskih organizatalj' je potrebno sestaviti konkretne programe razvoja ¡kulturnih dejavnosti’ lin zadovoljevanja kidturniih potreb v vsaki CKZD to paslvetiti iznatao več pozornosti razvajanju Ikuitumega ljubiftefljlstva delavcev.« Jaisno jie 'torej, kjer mii progra- ma tudi ni dejavnosti. Kdto je krivec za takšno stanje? Verjetno objektivnega odgovora ne ibomo naši. ¡Pa vendar eno zagotovo ¡dr-ži — človek. Zato je potrebno v detavnih organizacijah čdimprej najti pdimler-nega človeka, ki ga ni potrebno imenovati kutarnii animator. Dovolj je, da bo zna! odgolvordti načrtovalcem, kaitere in kakšne 'kulturne potrebe 'delavcev jie treba vmesiti v program, da ¡bo znal v sdnflikalnfilh organizacijah obrazložiti, kako ¡pripraviti feuOltuinrm načrt. Skratka, njegova primarna naloga naj bi ¡bila, da ¡bi Ob pomoči ostalih v OZD ter pomoči občinske zvezfa kulturnih organizacij -ugotovil 'želje dn potrebe po kulturi v DD, vzbudil zanimanje za kulturno življenje v sindikatih ¡ter pričel pripravljati načrt kulturnega žiivijenja srvtoje organizacije. Aktivnosti kulturnih dejavnikov v občini, občinske kulturne skupnOsIti, zveze kulturnih organizacij, sveta ¡za kulturo pri SZDL in ob&iniskega sindikalnega stvte-ta ¡tečejo prav v itej' 'smeri. Na seminarju za predsednika osnovne ongdnizaaije 'zveze sindikatov so ibila Izražena jasna stališča lin sprejeti sklepi glede imenavamoa kulturnih animatorjev v sltehemi delovni organizaciji dn ustanovdt-viv zaj'elmne knjiižndee predvsem v večjdlh iDO. Prav z ustanovitvijo vzajemne knjižnice tod nastali' pnvd zametka kultumega /in .družabnega živllje-njla v OZD. iT. K. Obnovitvena dela na kapelah križevega pota pri Sv. Roku Kapele ¡križevega ¡pota -pili sv. Roku sodiijo imiad ¡najpomembnejše IbarOčne spOrmelnlilke v Sloveniji. Postaviti jih je dal med leti 1746 — ¡1753 šmarski župnik Matej Vrečer, znamenita osebnost svojega časa. Štirinajst kapelic se odlikuje pto svoji arhitekturi, poslikavi in kiparski opremi. Kvaliteta arhitekture se kaže v zaisnovti, bogati čtenditvii, v razgibanih s skriljem kritih streihah s stoUpiilai -ter v kamnoseško okno-žandih portalih iz peščenca. Vse noltranjščiine ikapelic So krasile freske, ki ¡sto danes le ¡dieflno ohranjene. Novejše -raziskave pa kažejo, ,da ¡so 'bile poslikane tuidii zunanjščine. Kapelice hranijo tudi -baročne lesene plastike, ki ponazarjajo posaimelzne pasijonske prizore. Mojstri, kd sto ustvarili .to umet-niino, doslej še niso ¡znani, le freske so prdtpiiisane baročnemu slikarju Antonu Lerchingerj-u, ki je slikal. med ‘drugim tudi v Dlimjiu. Žal, pa so kmalu po postavitvi ¡kapelice začete propadati. Dokončno pa so zgubite ekonomsko osnovo za vzdrževanje, kb je usahnila ¡nekoč živa . romarska pot. Daniels je injlihov pomen predvsem v tem, da ¡so nacionalno pomemben kulturi spomenik. Pred pričetkom obnove so ¡bate kapelice v ¡izredno slabem Stanju. Strehe sto propadle, vlaga je povzročila odpadanje ometa, propadanje zidu dn ¡kamnitih členov. Z ‘ometom vred so propadle lin se luščile tudi freske, vlaga pa je močno načela tudi lesene plastike. Svoje je k temu dodal še potres, -kd 'jie najbolj -poškodoval zgornje kapelice. Piri obnovi smo se najprej lotili Streh, zamenjati 'je bite treba strešno konstrukcijo din skriljasto kniltino. Nemalo ¡težav je povzročala obnova stolpičev. V .zadnjih 'latih pa poteka gradbena sanacija ¡posameznih kapelic .(vezava, ihjektinanje dn novi omelti) ter drenaža. Zaradi ¡majhnih sredstev, M smo j/iih vsako leto imeni, so dela dolgotrajna. V tetošnejm letu, ko so ¡bila ¡združena sredstva KSS, KS Šmarje pni Jlelšaih, župnijskega urada Šmarje pri Jelšah ob podpori Škofijskega ordinariata Maribor, pa bo mtogoče gradbena dela zaključiti. Čaka pa nas še restavriranje fresk, M juh bo treba zaradi dotrajanosti omeita- -najprej smeti to nato ponovno namestiti, ter restavriranje tesendh plastik. Odločili smo se, da bomb 'bogato okrašene kamnite portale te zaščitili, saj' 'bi bilo ponovno kte 'sanje tdralgo, pa tudi mojstru, ki ■bi -to zmtogli, so dedki. Alnka Aškerc, prof. Uspela nova oblika abonmaja „Kozjansko" Ko se tje rv začetku meseca apnite spustila zavesa na odru šmarskega kulturnega doma ob zadnji predstavitvi abonmaja Kozjansko v sezoni 1981/82, so st organizatorji m osnovi anketnih Hastjov, (ki so ¡jih izpolnili abonenti, prepričali, da je nova oblika abonmaja veliko bolj privlačna, kot obiskovanje predstav v celjskem gledališču. Prav zaradi vedno večjega upada imtereisenitioiv za abonma v celjskem gledališču, v nekaj letih je številk) padlo za polovico, ¡se je odbor za gledališko dejavnost pni kulturni skupnosti Šmarje pri Jelšah odločil; da poizkusi z organizacijo abonmaja v šmarskem kulturnem domu in povabi gledališča iz vse Slovenije. Zanimanje za abonma je ibdilo na začetku izredno veliko, tako da so bili prodana vsi -sedeži v šmarski dvorani, dijaki steklarske šole iz Rogaške Slatine pa so se morali zadovoljiti s stojišči. Ker so imeli abonenti, ki so imela abonma v celjskem gledališču, največ pripomb na program, češ da je pnesodoban in pretežak, so pri izboru predstav za abonma v Šmarju pazili, da so bole predstave, s katerimi so gostovala gledališča, primerne za občinstvo. Vendar je bilo pri izboru predstav za gostovanje precej težav,. ker gledališča lahko gostujejo samo s predstavami, ki niso scensko prezahtevne. Po pregledu ankete, ki so jo na zadnji predstavi izpolnili abonenti, pa je bilo razvidno, da je ibal izbor predstav večini abonentov izredno všeč. Nasmejati so se lahko štirim komedijam: Butalcem, Žlahtnemu meščanu, Nasvidenje iniad zvezdami ;im Kako ste dan lepo začne; nekoliko resneje razmišljali ob predstavah Igre je kanec (in Ko bi padli oživeli, uživali v ljudski umetnosti folklornega nastopa line Rožanc in zaploslkalii v vedri operi Zdrahe na trgu. Cena 500,— din za osem predstalv se je zdela večini abonentov zmerna, nekaterim pa celo prenizka. Ob. tem naj povemo, da je bilo z abonmajskimi kartami pokritih komaj polovica stroškov abonmaja, im da je drugo polovico primaknila občinska kulturna -skupnost. Za abonente izven Šmarja je bil organiziran -poseben avtobusni prevoz, vsak abototent pa je -bil o predstavi pismeno obveščen. Zaradi velikega zanimanja za abonma na začetku -minule sezone in med sezono, se je odbor odločil za organizacijo dveh abonmajev v prihodnji sezoni. Tako bo Vsako gledališče odigrale -dve predstavi, in sicer prvo za -popoldanski, drugo pa za večerni abonma. Popoldanska predstava naj bi -bila predvidoma ob 15.30 tiri, večerna pa Ob 19.30 -uri. Tako bi lahko v abonma vključili še ve- čje število abonentov, -ki v prejšnji sezoni niso -dobili abonmajske karte, ali pa za abonma še -niso vedeli. Interesenti se bodo za abonma lahko prijavili v svojih delovnih organizacijah pripo-verjenki-h, v kulturnih društvih, na šolah ali pa na kulturni skupnosti Šmarje in v knjižnici -v ¡kulturnem domu. Vpisovanje abonentov 'bo v mesecu -septembru, razpis pa bo objavljen konec meseca avgusta. Sezona bo spet trajate od druge polovice meseca oktobra do začetka -meseca aprila. V abonma bo vključenih šest gledaliških in dve glasbeni pred- stavi, ¡dodatno pa bi organizirali ogled ene zmed prireditev v veliki dvorani novega kulturnega doma Ivan- Cankar v -Ljubljani. Cena abonmaja bo znašala predvidoma 800.— -din, abonenti pa bodo imeli možnost plačila v dveh obrOkih. Dodatno 'bo organiziran prevoz za abonenti iz Grobelne-ga im Šentvida, če ¡bo dovolj prijavljenih. V popoldansko abonmajsko predstavo bi vključili tudi učence višjih razredov osnovnih 'šol, in tako prispevali h gledališki vzgoji osnovnošolcev. Za njih -bi -bala abonentska karta seveda vsaj polovico cenejša. Vsekakor je želja organizatorjev, da bi bili obe abonmajski predstavi prodani, in da bi se v abonma Vključilo čimveč občanov. Vse informacije v zvezd z abonmajtem dobite na obcin-s-ki kulturni skupnosti tel. 821-212 in v knjižnici v kulturnem domu Šmarje tel'. 821-352. V naši prihodnji številki pa bomb objavili razpis abonmaja im mesta, kjer se lahik-0 prijavite. Bodite med abonenti tudi vii! Jože Čakš Likovna kolonija »Titovi kraji naši kraji«-petič med nami Likovna kolonija Titovi kraji — naši kraji v Bistrici ob Sotli,-ki je Vsako leto v -mesecu avgustu organizira -tamkajšnja krajevna skupnost, je ena najimtejših prireditev te vrste pni -nas. Lanskoletne četrte kolonije se je udeležila vršita nalšilh priznanih ■likovnih umetnikov: Herman Gvardjančič, Janez Hafner, Zmago Jeraj in Henrik Marchel. Med deset dnevnim trajanjem kolonije -so bila nastala slikarska dela ob ¡sodelovanju Kulturne -skupnosti Šmarje pri Jelšah in Kulturne skupnosti Slovenije razstavljena v -Kumrovcu, Rogaški Slatini, Piraniu ¡im Kranju, v Okviru Kozjanskega kulturnega tedna pa tudi v Lesičnem. Razstave so bile -dobro -obiskane, -čeprav so bili -raizstavljeni pejisaža, z razliko od prejšnjih kolonij, bolj Odmev osebnih vtisov in razpoloženj raiz-stavljUleev, kot posnetek neke realne krajine. Gledalci -so aktivno sodelovali pni dojemanju umetnine, ¡ko so skušali razumeti moč barvnih in oblikovnih impresij, ki so vodile umetnika pri delu. Udeleženci ‘letošnje kolonije bodo, za raižlliko od pretekle, v pretežni meri »iinteniersko« usmerjene prireditve, prešli na malo obdeteno področje 'likovne opreme krajine oz. urbanskih prostorov. Poleg -slikarske popestritve -naselij -se odpirajo možnosti 'likovne obogativ-e -spomin-sktega parka Trebče, ki vsako leto pritegujejo vse več obiskovalcev. O sodelovanju umetnikov pri likovni opremi -tega izredno privlačnega in zgodovinsko pomembnega, vendar še premalo poznanega delčka -slovensloe zemlje, je razpravljal pred nekaj -dnevi tudi umetniški -svet kolonije na svoji seji v -Bistrici ob SotILi in potrdil predlagano usmeritev -letošnje kolonijske prireditve, -ki naj -pripomore k reševanju problematike sodobnega oblikovanja krajine -ne -samo na Kozjanskem temveč -tudi drugod po Sloveniji. Tone Kampuš Glasilo BOHOR ŽARI izdaja Občinska konferenca SZDL Šmarje pni Jelšah v -nakladi 5000 izvodov. — Uredniški odbor: Bizjak Darko, Habjan Vinko, Kidrič Mimica, Murgelj Zvonko, Cakš Jože, Kampuš Anton, Arnič Vlado, Babič Marjan, Novak Zlatko, Gojtan Jože, Rihtarič Jaka, Lojen Darja, Skarmnk Edi An Šraigoc Karel, Fotografije:. Mestin šek Stanko. Naslov uredništva: Radio Šmarje pni Jelšah, -tel. 821-118, 821-200, žiro račun 50730-603-35225 Radio Šmarje pri Jelšah. — Tisk: »Papdukonfefccija« Krško. Oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov št. 421-1/72. — Fotografij in -rokopisov -ne vračamo.