2. številka.
Trst v sredo 3. januvarija 1900.
Tečaj XXV.
,.Edinost' izimia m .rat na dan. r&zun nedelj :ti
prumitov, ob tj. uri zvečer.
* ar«»*M. i :t:i	:
/a celo l«-to........kron
zji |k>I leta.........12 _
za «Vtrt leta........ r, „
za en mesec........ 2 kroni
Naroćnino je plačevati nnnrej. Na na-pM^e 'T^r pifl'itenp n*r<.<*n:nf ■»*> utirava ne orire
Po tolakiraah v Tr«tu pr<*lajejo j*>--amezne -tcvilkc po ti Atotink <3 nvč ; izv»-n Trsta pa po H *totink (4 nv('.|
relefun fttv. H7(|.
Edinost
Glasilo političnega društva ,,Edinost" za Primorsko.
V ediu<>»tl je moč I
Oglasi
se računajo po vrstah v uetitu. '/m večkratno naroČilo s primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, »lomači oglasi itil. sp računajo po pogodbi.
Vsi (lonisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani <lopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije iti otilase sprejema upravuiŠtvo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst.
Uredništvo in tiskarna se nahajata v ulici Carintia Stv. t 'J. I pratnistvo. iu sprejemanje inseratov v ulici Molili piccolo štv. .'5. M. mulstr.
*d*iatelj in otgivorni urednik Fran Godni k.
Lastnik konsorcij lista Edinost".
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu.
Maj misli rodolioHne Slovenke v novem leto.
(Dopis.)
Pravijo, da trma ni dobra in jaz danes -ama iskušam, daje res tako. V tepla sem si uaiure«" v glavo, da na vsak način napišem kar-koli -i lwxii in [sedaj se mučim že ves čas in mislim, kaj naj napišem. Ne <la bi manjkalo te mat: teh je na zbiranje, a vsa so taka, da zanje ne maram ogreti. Iu prosim vas, o čem nuj bi človek tudi pisal v tem času, ako • " A\>trij e in celo Slovenec! Državni zi>or, k ž<- itak nekaj časa sem pogreša zdrave atm< -fere, v kateri bi mogel vršiti svojo važno nal ilo, ne zlx»ri'je. Padlo ministerstvo, čegar vsa kratka zgodovina nosi |»ečat | m »vsem zgre-■ienejra, smešnega eksjierimeiita, nadomeščeno je z novim, kateremu ne zaupa in katerega ne u|>ošteva ni jedna stranka v državi in rega gleda ko nepovabljenega, vsiljivi _ra in ne|»otrebnega gosta, katerega bi se v~e rado iznebilo prej ko prej.
Kratko zborovanje deželnih zborov ima tudi zn:;'-aj : praznote in brezpomeinbnosti, -ignature avstrijske al »normalnosti.
No, v Pragi so imeli vendar važen do-tT«'d*-k, ki je morda simptomatieen za liodoči razvoj na < deškem in dosledno tudi — ker je baš v Pragi ključ za rešen je notranje krize v tej dižavi — v Avstriji.
Po dolgem času so zopet enkn.t skupno zborovali češki in nemški deželni | »osla ne i. Morda so Nemci jm» Clarvjevem padeu vendar s(>oznali, da Avstrija nikakor in nikdar ne l»o nemška «gmajna», da je nemška Meja «» Hcrren volku in M:nder\\ Tthigkeit»
-	ovanskih avstrijskih narodov postala smešna n absurdna. Zato silijo morda sami — dn-si
na videz delajo neizprosne—na zbl ževanje. Ali predaleč so zašli, preradi kalno so jMnlrli vse mostove za seboj, da bi m<»gli tako hitro nazaj preko — Schonerer-\Volfove volje. Strah pred gorjačo \Volf<»vo, oziroma preti izgubo mandatov jim je še vse preveč v kosteh, in zato sodim, <la bo trebalo še intenzivnejih lekcij, »redno l»odo možna ž njimi vspešna j * »trajanja.
Na < 'eškem zahtevajo Nemci narodno-krajevno omejenje ter ustanDvitev narodnih kurij v deželnem zl» »ru. To vprašanje morsi zanimati tudi nas. In to ne le zato, ker je
—	kakor sem že omenila — vsa avstrijska
politika koncentrirana v češko-nemškem vprašanju, ampak tudi zato, ker l»i se ta izgled iz deželnega zbora češkega utegnil prenesti tudi v naše deželne zbore, kar bi imelo dalekosežnih posledic za politični razvoj v naših pokrajinah.
Dandanes se govori le o koncesijah Nemcem in ('ehom, a nas Jugoslovanov — kakor da ni na svetu. Gotovo je z Cehi vred sleherni slovanski misleč Jugoslovan ogorčen na krivici, ki jo je ministerstvo Clarv zagrešilo napram češkemu nanulu in prav tako gotovo je sveta dolžnost naših poslancev, da se postavljajo v (Vške vrste za priboritev zadoščenja in povrnitev potlačenega prava.
A tiha. hritka tuga lega človeku v srce ob misli na toliko in toliko vnebovpijočih krivic in žgočih poniževanj, katere smo že prestali in še prestajemo južno-avstrijski Slovani in sicer prvič od ošabnih, nasprotnih nam sosedov in drugič od vlade same — ne da l»i zbok tega zapel petelin na plotu ! In vendar smo tudi mi avstrijski državljani in smo -e oklepali tc države v vseh časih in s toliko iskrenostjo, zvestobo in ljubeznijo ! Kako grozno l»oli preziranje od take strani, ve le oni, ki je člen maloštevilnega, dobrega a zatiranega naroda.
Nič I»olj vesele niso slovenske ožje razmere. Tu <i stojita nasproti dve stranki iste narodnosti s toliko napetostjo in tolikim so v -ražtvom, da bi človek skoro ne verjel lastnim očem. Jedna drugi podtikata najpodlejše cilje in namene, ne zaupata si toliko, kolikor se zaupa prodajajočemu Židu, in ni za las ne privoščata druga drugi kakega priznanja. Liberalci so zašli v manijo, da vedno in na vseh krajih zasledujejo in vohajo klerikali-zem in v njih glasilu kar mrgoli farjev, terci-jalk in še krepkejših izrazov, o katerih bi menila jaz, da ne sodijo v javen list. Klerikalci pa streljajo kozla za kozlom ter se poskušajo s popolno krivimi eksperimenti ter vedno bolj izgubljajo zaupanje trezno mislečega občinstva. Popolnoma ponesrečeno podjetje je n. pr. zapričeta gonja proti nekaterim slovenskim listom. To jasno kaže na popolno neumevanje časovnih razmer in zakonov v razvijanju. S takimi stvarmi se je lahko eksperimentiralo v srednjem veku, a dandanes si vendar en cel kulturen narod ne daje diktirati od katere-koli strani : kaj sme Čitati in kaj ne ! To je naravnost absurdno in
stvari klerikalcev tisočkrat več škoduje, nego
hasne*	* em
• ■ >.
Jaz vsaj sem prepričana, da posledica take prepovedi je ta, da ljudje še l»olj čitajo dotični list.
Kako zelo se je zajedla strankarska strast mej naše liberalce in klerikalce, priča dejstvo, da obe stranki ob jednem napadata list, ki ne pozna ni liberalizma, ni klerikalizma — katera pojma sta že, mimogrede povedano, ol»a tako obrabljena in oguljena, da pač spadata le nazaj v devetnajsto stoletje — marveč ga silijo že razmere k temu, da je glasilo slovenskega naroda, ne pa glasilo te ali one stranke, ("ista domovinska ljubav, brez vsakih strankarskih, sebičnih ciljev in namenov, ne nahaja dandanes pravega umevanja in klije le v srcih onih rodoljubov, ki so dan na dan sami priča novih in starih krivic, ki jih trpi slovenski narod ob meji.
P O I) L I S T K K	2
Samostanska slika.
— Povest. — Spiral Janko Kotlar.
>Da, v resnici me zanimajo te krasne priče slavne prošlosti. Iz teh prostorov veje neka -veta gr« za, kakor nekdanje čase, kose je glasna molitev razlegala po tem svetišču«, sem jej odgovoril.
»Prav tako, prav! Ško<la, da ne vidim več tako dobro kakor nekdaj; ali vendar še lahko j »ove m, kje je moj stric opravljal svoje molitve. To gotovo v«-ste, da je bil moj stari -trie redovnik tu v teui samostanu!«, je pristavila sedemindevetdesetleti.a starka, ugledavši ine izpod košatih sivih obrvij.
> Vaš stric redovnik? !* sem ponovil čudč se.
Da. da; ker pa vidim, da vam je stvar nejasna, |M»vein vam vso stvar l>olj nafcinčno. Sediva pod ono-le lipo - tudi |>od njo seje hladil ranjki stric Evzebij; — pod ono-le lipo vam povem marsikaj o tej podrtiji-. Kekši je z velo suho roko otrnila solzo, kiji je pomočila trhlo lice.
Z veseljem sem šel z ^tarico, ki je ukljub svojim letim precej čvrsto korakala poleg mene. Teža let jej ni uklonila hrbta, ni jej vzela vida ali sluha, ampak izginila je na
njej brez sledu. Pač so se ji izpod bele peče belili snežni lasje, ali bili so spleteni v dve dolgi kiti, ki ste v obliki venca obdajali njeno glavo. Turkova Jera je bila pač stara žena, nikakor pa ne onemogla oseba, ki bi bila drugim v nadlego, za kar smatrajo mlajši svoje nadložne starčke in starice.
Ko sva si pod lipo izbrala prijazen prostor, da sva zamogla gledati v nekdaj toli slavni sam«»stan, pričela je Jera svojo povest.
II.
Oče Evzebij je bil nekdaj slaven mož, mož kakoršnih je dandanes malo ali pa nič več na svetu. Bil je redovnik in likratu samostanski zdravnik, kar mu je gotovo pripomoglo, da je bil ugleden ne le med sobrati, ampak tudi v okoliei meti kmeti: in tudi v sosednjih gradeh so čislali v njem izbornega zdravnika. In baš on je bil prvi in glavni j>ovod, da vam pripovedujem to povest, ker je ohranil ostanke nekdaj sloveče slike, ohranil ime umetnikovo in sploh vso povest, katero hočem vam ponoviti, kakor jo je on meni pripovedoval, ko je živel pri sv. Nikolaju na Gorjancih, izgnan po cesarju Jožefu iz pletrijskega samostana. Mnogi so presto • pili v posvetne duhovenske službe, on pa se ni hotel izneveriti obljubi, katero je storil in tako je z neko odškodnino romal na Gorjance ter se tam naselil.
Politični pregled.
TRST, 3. januvarja 1HM>
K položaju. Sedaj, ko ne buče več okolo njega vihre parlamentarnih bojev in ko mu dobri prijatelji od levice ne vsiljujejo več demonskih nasvetov svojih, bi res radi vedeli, da-li se je grofu Clarvj u jelo dozdevati, kako usoden korak je storil, koje z odpravo jezikovnih tiaredeb na toli oduren način razburil in ogorčil narod češki?! Kaj si misli mož o tem činu, ki je pričal ali o državniški kratkovidnosti ali celo lahkomišlje-nosti, danes, ko je čital o zadnji demon straeiji na Zofijskem otoku v Pragi, o kateri poročamo na drugem mestu?! Ali se mu ne dozdeva, kako grozno odgovornost si naklada oni, ki je se svojim postopanjem zakrivil, tla so take demonstracije mogoče v narodu, ki po svojem bogastvu, po svojem številu in po duševnih vrlinah ne le da je najva/.neji za državo, v katerem so bili marveč tudi nakupičeni kar celi zakladi dinastičnega cutstvovanja, o čemer priča junaštvo tega naroda na neštetih bojnih poljih?!
Demonstracije proti vojaški godbi in proti cesarski zastavi so pojavi, katere je britko obžalovati z avstrijskega stališča, ali tudi v resni opomin so, kako nevarno in usodno more postati v današnjih dobah narodne samozavesti, ako zaslepljeni državniki
—	da bi ugajali gospodovalnim pohlepnostim
Mnogo let je tam živel pod imenom: »Gorjanski puščavnik«; maševal sam, sam kuhal in pral ter sploh opravljal vsa opravila, kar jih je v malem gospodinjstvu. Ker je bil, kakor že povedano, zdravnik, pečal se je mnogo z rastlinstvom. V ca si je rak kmetic prišel k njemu po zdravila, dasi niso bila pota tedaj taka, kakor so danes, in je bilo do bližnje vasi dve uri hoda. Kad je pomagal vsakomur, kdor se je zatekel k njemu v samoto. Kolikokrat so volkovi tulili okrog njegove koče, kolikokrat je medved potresal bruna, za katerimi sta se puščavnikovi kozi plašno tresli, ali vse to ga ni pripravilo, da bi bil šel med ljudi. »Kakor sem živel«, je pravd, ko sem ga z materjo prišla obiskat kakor trinajstletno dekle — on je bil moji materi pravi ujec, — »kakor sem živel, tako hočem umreti«. Iu nihče ga ni mogel pregovoriti.
Meni je ugajal čudoviti stric ! Takoj sem bila sklenila ostati pri njem, streči mu in pasti njegovi kozi, ki sta mi prijazno lizali roke. Kar povedala sem, kaj sem sklenila.
Mati je ihtč planila k meni ter me goreče stisnila k prsim, kakor da se boji za-me«.
—	Tu je starka prenehala ter si otrnila drugo solzo, ki ji je privrela v oko.
»Oče Evzebij pa je molče zrl va-me ter dejal konečno: =>(_'ez dve leti pridi, do tedaj,
jednih — žalijo narodni čut družili. Avstrijski državniki hočejo tolažiti nervozno narodno občutljivost Nemcev s tem, da drezajo v narodni čut in ponos Cehov in so podobni onemu, ki je iz golega strahu pred smrtjo šel tja in se — obesil !
O skrajni razburjenosti med Cehi priča pač dejstvo, da so že 111 čeških okrajev, :")7 mest in 100 občin ustavili posle prene-nega delokroga.
Epohalen dogodek ob zaključku devetnajstega veka —Čegar pomembnost se niti prav presoditi ne da — je ta, da je orjaško tehniško delo, sibirska železnica, do-gotevljena v toliko, tla je reka Amiir naravnost zvezana z Evropo. Zeleznična proga dolžine TODO vrst spaja sedaj rusko prestolnico, ponosni Petrograd, z Vladivostokom ob Tihem oceanu. Ali to veliko delo se bo nadaljevalo, kajti ruska diplomacija je znala ukrotiti trmo Kitajcev in si je izposlovala dovoljenje, tla se sibirska železnica po stranski črti zveze z glavnim mestom Kitaja, Pekingom. In tako pomika Rusija svoje posta-janke v Aziji dalje in dalje, dokler ne pride čas obračuna z oholo Anglijo.
Državno sodišče ua Francoskem, izreče še pred 4. januvarjeni razsodbo proti »zarotnikom« proti republiki. Zatvorenei so premenili taktiko ter odstopili od obstrukcije. V sol »o to je govoril zatoženi rovalist (pripadnik kraljevstva) de Kamel sledeče: Jaz sovražim vsako nasilstvo. Jaz hočem povrat k monarhiji na potu zakona. Mi nočemo ni-kakih zvez na podlagi sovražtva. »Francija nad vse«, je naša deviza. Jaz sem star liberalec in skupno z republikanci sem se boril za svobodo. Revolucija z dne 4. septembra 1870. izvršila se je brez nasilstev in zdelo se je, da bo republika splošno priznana državna oblika. A prišlo je, žal, drugače. Liberalni rovalisti smo rezerva za bodočnost. Nekoč si bo dežela čestitla, da bo mogla apelirati na nas.
Iz Italije. Kralj H u m 1» e r t je o priliki novega leta podelil amnestijo za prestopke zoper javno varnost in zoper pravo zborovanja, kakor tudi zoper tiskovni zakon : dalje zoper svobodo dela, zoper javne organe, ki so posredovali, ko se je motil mir, kakor tudi za p o 1 i t i č n a h u <1 o d e 1 s t v a, vštevši prestopke, storjene po snovanju oboroženih drubali v svrh<» izvrševanja gotovih
menim, bom lahko sam opravljal te posle, saj tako ni mnogo!«
Kdo je bil bolj srečen nego jaz. Kes mi je bilo še dve leti, da se mi izpolni želja, ki je kar v trenutku prešinila vso mojo naravo, ali stric ni bil proti moji želji in imela sem upanje, da se tudi domači odločijo naposled za moj naklep.
Mati je takoj in tudi pozneje prigovarjala, ali ko je videla, da sem stmovitna, da me niti prošnje niti grožnje ne odvrnejo od sklepa, je konečno eelo blagoslovila moj namen, posvetiti se v postrežbo častitljivemu puščavniku, ki je bil razun tega tudi moj bližnji sorodnik.
Dve leti ste minili. Jaz sem šla na Gor ance in spremilo me je mnogo znancev in prijateljev. Oče Evzebij je maševal in po maši smo imeli obed, kai smo prinesli seboj.
Bilo je ginljivo slovo, ko so se poslavljali od mene : kakor da umiram. In ko sva bila sama, ko sem prevzela skromno gospodinjstvo, kar .zavriskala bi bila od veselja; saj se mi je izpolnila najsrčnejša želja, ki sem jo gojila celi dve leti, predno se mi je uresničila.
Z augeljsko ljubeznijo me je uril v pisanji in drugih vedah, učil me spoznavati Boga in prirodo in sploh vsega, kar mora človek vedeti in znati.	(Pride še.)
deliktov, in slednjič za prestopke, ki imajo namen ovirati funkcijoniranje državnega zl>ora. Amnestija ne velja za hudodelstva proti varnosti lastnin«* ali življenja in tudi ne za založene ali obsojene, ki niso v zajn »ru in tu<li ne na take osebe, ki se do 31. decembra niso prijavila oblastim.
Tržaške vesti.
Imenovanja. Finančno ravnateljstvo v Trstu je imenovalo finančnega konci pista Jakoba M es trona finančnim komisarjem v IX. plačilnem razredu in konceptnega vež-cnika Marija Pod Itern i ga začasnim finančnim k< »nci; »i-t< »m.
Vnlno stara pesem ! Vse, kar smo že napisali proti vsprejeiuanju -opominskih listov« in drugih takih tiskovin, vse to ni doseglo zaželjenega vsjielia ! Ravnokar doznajemo, da je v sv. Ivanu in tudi v ostali okolici še vse |m»1i»o takih, ki če tudi le iz obzirnosti, ki pa absolutno ni na mestu — sprejemajo take tiskovine v tujem jeziku ! Radi ■i j*»segli po imenih! I prav prsti nas srl»e, ali imeti hočemo še | m »trpljenja : opozarjamo pa vse naše zavedno ljudstvo, naj se polntljša ter naj -tori svojo sveto narodno dolžnost! Proč - tujimi tiskovinami, naj iste pridejo <•«1 katerekoli strani, proč z obzirnostjo do <»gar si bodi. drugače ne pridemo nikdar do svojih svetih narodnih pravic!
K—s.
Lahonska hvaležnost. Pišejo nam : Pred časom >te že pisali o nekem gos]H»du Sorrentino, ki ima mn<»go naročeb za Ljubljano in ki ima svoj kamenolom nekje tam pri I > u to vijah.
Je dni je l»il isti gospod Sorrentino na takozvanem ■ Fondo Uanelli — naš?m tržaškem pratru —, kjer se produeirajo razni — umetniki. Na neki taki baraki je tudi slo-•uski napis in ta je zl>odel gos [ »oda Sorren-t na ! Zadri >e je nad lastnico, rekši : Par «* -a ga ve «juela tabella schiava, dove pensai, <-i»e «jua semo in eitta ! Gosj»odinja, ki je Italijanka, je odgovorila: Mi smo bili prej v <iorici, kjer je večina Slovencev in pa to nam služi tudi tukaj, ako ne za drugo, pa vsaj za vojake.
Sorrentino se je razburil še l»oij ter je rekel: Insoma <|ua seno in cittii, e no vole m«» tal»ele eehiave!!
Io je hvaležnost do onih, ki mu dajejo kruiia! To naj vzamejo na znanje oni Slovenci, ki temu gos|»odn dajejo zaslužka, osobito ;»a naj to čitajo v Ljubljani !
K—8.
kak<» je to ! Včeraj je prišel k meni neki ."MMetni kre|»ek mož. Povedal je, da je dobil delo v novi luki, ali, da ga v s1užIk> iim -prejmejo dokler ni vpisan v kakem pod-j »ornem društvu.
Imenovali smo mu naši dve podjw»rni društvi in za slučaj, da bi ga ti dve ne hoteli vsprejeti, smo mu omenili okrajno blagajno. Mož nam je odgovoril, da ga slovenska društva ne sprejmejo, ker je prekoračil 4;"». leto. da pa je bil tudi že v okrajni blagajni, ali tudi tam da ga nočejo!! Okrajna blagajna u- sprejme nol»enega uda. ako se gospodarji ne obvežejo plačevati za njega! Zakon od leta l *ss. pa zahteva, da vsaki dela vec mora biti zavarovan! Kako se ujema to?! Kam naj upiše torej gori omenjeni mož? Pričakujemo o<h slavne obrtne oblasti, da nam p*»ja-ni gori stavljeno vprašanje, ker tega si vendar ne moremo misliti, da bi delavci, ki prekoračili 4f>. leto, ne smeli nikjer dobiti zaslužka, kakor kaže gornji kričeči slučaj: na d"lo <ra ne vsprejmejo, dokler ni zavarovan. v okrajno blagajno pa ga zopet ne vsprejmejo, ker je prekoračil 4f>. leto.
< )nim delavcem pa, ki bi jih slučajno zadelo kaj sličnega, svetujemo, naj se obrnejo • io g<»-poda c. kr. obrtnega nadzornika ali pa na magistrat ter naj tam povprašajo, kaj storiti v sličnih slučajih?!	K—s.
Kavuoprat no>t v zavarovalnici za slučaj nezgod. Zavarovalnica delavcev proti nezgodam v Trstu, ki posluje za Trst, Primorsko, Kranjsko in Dalmacijo, torej za po-krajine - pretežno slovanskim prebivalstvom, noče pr:poznati niti slovenskemu niti hrvatskemu jeziku noliene pravit*. < )na pozna le dva jezika: italijanski in nebodigatreba nemški jezik. Te dni je preplavila slovenske in hrvatske pokrajine / uradnimi pismi. Lali-janske stranke -o dobile pisma z italijanskimi naslovi: notorično slovenske in hrvatske stranke pa so osrečili s takimi le zavitki :
»Arlieiter - fmfallversicherungs - Anstalt tur Triest, das Kiistenland. Krain und Dal-
matien in Triest X.....\n . . . , . . Porto
pauseh.c itd.
Ali ni nikogar, ki bi malo potrkal po prstih pašam v tule. zavarovalnici?
Najnovejša. Kakor doznajemo od verodostojne strani, je mej tržaškimi delavkami navstalo veliko ogorčenje proti uniformi m a g i s t r a t o v i h reda r j e v ! Delavke, ali, kakor jim pravijo tukaj, »šešolote« so prejšnja leta polnile vsako demonstrativno prirejeno irredentarsko zabavo. Seveda so za take slučaje vdobivale vse polno ustopnic — brezplačno!
Sedaj pa so sklenile, da ne bodo hodile nikamor, kjer bo videti rečene uniforme. Irredentarji so izven sebe, kajti že lani se j:m je ponesrečil ples »Lege«, kakor tudi oni »slavni« »Beneficence« !! ljetos ne bo šešolot« in bodo morali kje drugje nabrati nekaj prodanih duš.	K—s.
Naznanilo o napovedih za odmero osebne doliodarine. plačarine od viših službenih prejemkov in pri hoda rine za leto 11MM>. Od c. kr. finančnega ravnateljstva smo prejeli:
Po £ l'ui' zakona od 25. oktobra ISlni drž. zak. št. 220 o neposrednih osebnih davkih dolžan je vsak osebni dohodarini podvrženi ] »oda ti vsako leto napoved o svojih davku podvrženih dohodkih v roku, ki ga določi finančna deželna oblast. Te dolžnosti so glasom ij 204 omenjenega zakona praviloma oproščene le osebe, katerih davku zavezani dohodki ne presegajo 1000 gld., ali tudi te le, dokler jih ne pozove davčna oblast ali predsednik priredbene komisije.
V	svrho odmere osebne dohodarine in plačarine <»<1 viših službenih prejemkov za leto 1 i m H > j »oživljajo se vse osebe, ki so v neposrednje državnem mestu Trstu, v po-kneženi grofiji goriško - gradiščanski ter v mejni grofiji istrski v zmislu jj 1 f>3 navedenega zakona podvržene osebni dohodarini ter obvezane podati napovedi, da predložč te naj»ovedi do 1 februvarja 1900 (do tega dne je namreč visoko c. kr. finančno mini-sterstvo z odlokom od 1"). novembra m. 1. št. »»4349 rok podaljšalo) po obrazcu, določenem v izvršitvenem predpisu k 1 V. poglavju navedenega zakona (drž. zak. št. 10K iz 1. 1*07. pismeno, ali jih dado ustmeno na zapisnik na pristojni davčni oblasti 1. instance, t. j. v Trstu na c. kr. davčni administraciji, na Goriškem in v Istri pa na pristojnih e. kr. okr. glavarstvih (odnosno na davkarijah, ako ni tam okr. glavarstva).
Tiskovine za napovedi se dobivajo brezplačno na imenovanih davčnih oblastih 1. instance, kakor tudi na dotičnih davkarijah, oziroma županstvih.
Osebni dohodarini je podvržena vsaka fizična oseba, katere dohodki presegajo 000 gld. Razločka ne dela, so li dohodki zemljišč, poslopij, samostojnih podjetij in opravil, glavnic, službenih in mezdnih prejemkov ali kakega druzega vira.
Ti dohodki obstoje lahko v denarju ali pa v blagu. Kedor dobiva 32<M> ali več gld. službenih prejemkov na leto, je zraven tega glasom i; 233 glede teh prejemkov podvržen tudi plačarini.
Dohodkom davčnih obvezaneev gospodarjev prišteti je v zmislu i; 1 ~>7 dohodke pripadnikov družine, ako se ti stekajo v skupno gospodarstvo, ali s pridržkom v £ 17-'» označenih odbitkov.
()ne dohodarini podvržene osebe, ki so oproščene napovedi, ker njihovi davku podvržene dohodki ne presegajo 1000 gl., imaj » v zmislu sj 2U4 v vsakem slučaju pravico predložiti napovedi.
Davčni obvezanci, ki hočejo svoje na povedi ustmeno podati na davčni oblasti, naj to store kolikor prej mogoče.
Dolžnost, podati napoved, in nasledki, ako je kedo opustil to, so neodvisni od vročitve posebnega, v ij 2<>4 omenjenega poziva.
V	svrho pri red I »e dohodarine za lem 1900 treba napovedati v zmislu £ 1;>t) stalne prejemke vsake vrste na pr. plače, obresti in stanarine, zagotovljene v določenih zneskih, najemščine, dohodke od kuponov in slično. Vse to sč svoto, dejanski doseženo v letu 1S99. Nasprotno se morajo nedoločeni ter nestalni dohodki od zemljišč in poslopij kakor tudi vsi drugi nedoločeni in nestalni prejemki izkazati v poprečnem znesku zadnjih treh let 1897, in 1899. (Zvršetek pride.)
0 zadnji veliki nesreči na železnici. C. k. poštno in brzojavno ravnateljstvo v Trstu nam javlja :
C. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo v Gradcu je podpisanemu c. kr. poštnemu in brzojavnemu ravnateljstvu doposlalo v nadaljnjo odredbo 3l> priporočenih pisem in 31 poštnih nakaznic, ki so bilo dne 24. dec. 1891», povodom nesreče na železnici, poškodovane.
Priporočena pisma so se že vrnila od-pošiljaleem, a mestu ogorelih poštnih nakaznic izdajo se odnosna uradna plačilna dovoljenja.
Iz dotičnega obvestila c. kr. poštnega in brzojavnega ravnateljstva v Gradcu od dne 20. decembra 1890 je nadalje razvidno, daje bilo tudi veče število priporočenih in navadnih p sem, vzorcev, dopisnic itd., ki so se rešile, odposlanih iz Gradca, kamor so bile namenjene.
Stranke, ki bi se hotele zanimati za osodo svojih, dne 23. dec. 1890 na pošto oddanih pošiljatev, dolhš proti primerni legitimaciji nadaljna pojasnila v III. oddelku podpisanega e. kr. poštnega in brzojavnega ravnateljstva, kjer se nahaja zadevni seznam,
Iz-pred naših sodišč. Včeraj so bili na tuk. deželnem sodišču obsojeni: 34-letni Anton Grizonič zaradi težke telesne poškodbe v 6 mesecev ječe; 20-letni štacunar Josip Serraini iz Ravenne zaradi poneverjenja v 7 mesecev ječe; 22-letni novinar Ljudevit Domokos zaradi prestopka p * i; 305 a. kaz. zak. v 3 tedne zapora.
Avstrijski Lloyd. Danes bi imel hitri parnik »Imperatrix« odpluti v Bomba v. A ker nedostaja prostora za nakladanje, parnik ni pripravljen za vožnjo ter je odložen odhod za 24 ur.
Parnik »Bereniee« je sedaj popolnoma izpraznjen ter vse blago shranjeno v laza-retskem skladišču. Včeraj je miljski župnik, don Krbanaz, čital v lazaretni cerkvi sv. mašo. katere so se udeležili kapitan, east-ništvo, možtvo parnika »Berenice«, zdravstvena komisija in vse ostale osebe, ki se nahajajo v lazaretu.
Dražbe premičnin. V četrtek, dne 4. januvarja ob 10. uri predpoludne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin:, v ulici delle Beccherie št. 1, hišna oprava; v nI *ei degli Artisti štev. S, hišna oprava; na trgu delle Legna štev. 0, oprema v zalogi in . išna oprava; Passo 8. Giovanni, pisarniški predmeti in igrače: v ulici Ma-donnina štev. 3, čevlji in škornji; v ulici Acquedotto št. 29, hišna oprava: v ulici Giulia štev. 21 in v ulici S. Giovani št. 440, hišna oprava in oprema v zalogi.
Čitateljem. Kakor je že tako ob vsaki izdatni spremembi v izdajanju lista, da je premagati razne neizogibne tiskarsko-tehnične težave, tako jc bilo tudi včeraj, zbok česar se je list zakasnil. Cenjene čitatelje prosimo oproščenja in potrpljenja. V par dneh bo vse v popolnem redu.
Plesni venček pev. društva »Kolo« bo prihodnjo soboto dne ti. t. m. v dvorani Ma'lv, ulica Torrente št. Hi. Vstopnina je za ženske 30 nč., za možke 40 nč. brez izjeme. Začetek ob -S. uri zvečer.
Električno gledališče gospoda Kaut-skega priredi jutri zvečer ob -S. uri, in sicer svojo zadnjo predstavo v Slovanski čitalnici s popolno novim programom. Dosedanje predstave tega gledališča v mestu in ok lici so izpale v splošno zadovoljnost občinstva, zato se nadeja ravnatelj tudi jutri zvečer obile udeležbe.
Možka podružnica sv. Cirila in Metoda na (Freti naznanja slavnemu občinstvu, da priredi božičnico z otroško veselico v vrtu družbe sv. Cirila in Metoda na Greti in sicer v soboto dne 0. jan. ob 4. popoludne. Vspored tej veselici je bogat in mnogovrsten. Ta božičnica je bila določena na 19. dec. 1899, a morala se je prenesti vsled bolezni mnogih otrok. Na obilno udeležbo vabi
o d b o r.'
Bo/, i en i ca otroškega vrtca v Skednji.
Pišejo nam: Točno ob 4. uri pop., kakor je bilo naznanjeno, se je dvignil zastor in Iju-beznjiv otrok Karlota F lego (Lazar) je neustrašeno in z lepimi besedami pozdravil navzoče občinstvo.
Dečka Ivan Flego (Skomadre) in Silvester Flego (Lazar) sta v deklamaciji in dvogovoru pokazala, da sta prava junaška slovenska fanta. F. Flego, ta mora biti res pravi navihanec.
A ona srčkana Justina Godina (Berdon), da bi jo vi videli, kako je udarila z nožico in odločno vskliknila: »S 1 o v e n k a s e m« ! Ljubo dete, da bi tvoja nožica pač nikoli
i ne zašla na kriva pota tujiiistva, v tabor naših sovražnikov! —
P a v I a in P e p i e a Sancin (Drejač) sta tudi povedali jako lepo »Večerno molitev« in »Molitev k božjemu detetu«, Kako najivno premeteno je govorila dvogovor Zorka Godina (Brdou)! Človek bi jo bil kar odnesel se seboj to ljubo, ljubo Zorko, ki tako pametno govori se svo-jim bratom Jožekom o svoji puneici. —
Zapuščeno sirota Jelisava Situciii (Cemot) in Angela Sancin (Božek) sta jako ganljivo povedali svoji ulogi. Potem je bil še prizor [»Božična noče in živa podoba: jaslice. Slednjič je še zahvalila goste ona navdušena slovenska deklica Justina Godina (Brdon).
I'žili smo res urico nedolžnega, neskaljenega veselja, za kar gre posebno priznanje g. vrtnarici Dragici Gregorčičevi. Le ljubezen do nedolžne dece in velika požrtvovalnost zamore dosezati tako lepili vspehov. Vsi otroci so se res vedli tako naravno, neprisiljeno, ljubeznjivo. Le tako naprej, vrla gospica, saj se seme, ki je sejete s tolikim trudom in naporom, ne sme izgubiti. In kako bi za mogla ona nedolžna bitja postati kedaj naši nasprotniki, ko je že v njih nežnih srcih vzklila tako močna kal navdušenja za mili materini jezik?! V njem se uče moliti, peti, lepih pri-povestic in pesmi; in vse to da bi! se po-I zabilo, izrulo, poteptalo?! Xe, detinski spomini ostanejo vedno živi v naših srcih! In prav zato, dragi stariši: glejte, kako vzgajate svojo deco! Zato, ker ne morete sami vsega, pošiljajte svoje otročiče v naš slovenski otroški vrt! —
Vrli Skedenjei so res vse časti vredni. Videli smo, kako je nastopalo nad 40 otrok. To je lepo!
Xa božičnici je bila velika doraiia napolnjena. Ljudje so bili vsi navdušeni. Se nekoliko preglasno so kazali svoje navdušenje. Želeli bi, da se na kak način odpravi ta ne-dostatek! Tamburaški zbor je kaj pridno udaral med točkami in tudi na svobodni zabavi.
Iz priproste božičnice je nastalo pravo narodno slavje! —
Okrajna bolniška blagajna. Zadnji teden je bilo prijavljenih 371 slučajev bolezni, .')(»<S oseb je bilo proglašenih, da so zdrave, 905 jih je nadalje ostalo v zdravljenju. Med poslednjimi je 130 takih bolnikov, ki so se ponesrečili na delu. Prestopkov proti predpisom zdravnikov je bilo 280. Na bolniških podporah se je izplačalo tekom zadnjega tedna 11.934*40 kron.
Loterijske številke, izžrebane dne 3<>. decembra 1S99. :
Trst	48 20 12 44 b4
; Line	55 4s r>4 »'>"> 83
Vesti iz ostale Primorske.
Iz Nil h rež i ne nam pišejo: Prav dobro je bilo na dan sv. Štefana pri g. Plesu v Devinu. Prav dobro je pevalo pevsko društvo »Nabrežina.t Prav dobro je udaral tamburaški zbor »Narode. Prav dobro je pevalo ono mnogoštevilno krokarsko društvo pod vodstvom g. Nenčeta. Prav dobro se plesali g. študenti. Prav dobro je bilo spodej v veži, kjer je bilo (» <lo T steklenic refoška na mizi Prav dobro smo bili postreženi od g. Plesa. Ali gospodje moji, tudi tistega ne smemo pozabiti: tistega »ša panj ca«, ki nas je tako razvnel, da smo tako močno peli > Hej Slovani <, daje kar odmevalo.
Prav dobro so je moral počutiti oni, ki biva v »Legi« ; jaz mislim, da še danes mu brenčijo tiste krasne pesmi po glavi, posebno po »Hej Slovani«. Zalilo nas pa je, ko smo izvedeli. da je društvo «Kolo* prišlo Nabre-žino. Ko bi bili vedeli, da Kolo pride za gotovo v Nabrežino, bi bili vendar ostali doma, pa bi se prav dobro imeli z bratskim društvom.
X Svinja je odgriznila roku šestmesečnemu otroku v lladerni pri Poreču, ki je ležal v zibelki v prvem nadstropju. Domačinov ni bilo pri hiši in svinja je splezala po stopnicah navzgor. Težko poškodovanega otroka so spravili k zdravniku v Poreč.
X Pevsko in bralno društvo »Dom« na Repentabru vabi na svoj redni občni zbor, ki bode v nedeljo dne T. t. m. v dvorani g. Ozbiča na Repentabru.
O <1 bor.
Vesti iz Kranjske.
Družbene z na ke za ženske in možke omislila si je družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Dobivaj« se v poljubnem številu pri gospeh prvoiuesinieah ljubljanskih ženskih podružnic : Franji dr. T a v e a r j e v i. Veri dr. SI aj mer je v i in Ivani Zupančičevi. Ženski znaki, ki se tudi lahko nosijo ko broše, oddajajo se komad po 1 gl. in možki znaki, ki so obešeni na trobojnih trake »vi h in se pripenjajo kakor navadne svetinje, oddajajo se po 1 krono. Znakovi so izdelani v Pragi po vseh umetnostnih zahtevah. Družba odpre začetkom tega leta svoj otroški vrtee na najnevarneji narodni postojanki v Tržiču. S tem pa seveda zopet narastejo nje stroški in zato družita toplo ]>ri-p roča naj si Slovenci in Slovenke oinišl ajo kolikor mog'»če Perdanovih užigalie, .feljpči-nove kave. Skabrne Zupančičevega phiiaa, Petričičevege mila, na novo prirejenega 2 »ri--hiega voščila, ki ga zalaga tvrdka Dru lovka, in lioiiačevih svinčnikov, ki nosijo marko : >Svinčnik druži* sv. Cirila in Metodi v Ljubljani«, od katerih predmetov ima družba svoje dohodke.
Posredovalnica zadelo in službe, ki jo je osnovalo mesto Ljubljana, pričela je fiosiovati danes dne 3. t. m. Pisarniški prostori se nahajajo v mestni hiši nasproti vod-dnjaku v pritličji na levo. Iradnc ure so od ure zjutraj do 1. ure popoludne in od 4. ure pojndudno do 7. ure zvečer. Za vpisovanje in jM»sredovanje je vplačati 4<> -lotink ali 20 kr. in zadoite delavci jHtsli s plačilom te pristojbine pravico, da >kozi 4 tedn* smejo zahtevati |m»uredovanje. Ta prepotrel :ia socijalna naprava je v čast mestu Ljubljana in v velik blagor nižjih slojev, delavstva in poslov. Kajti v zasebnih službenih posredovalnicah }m»stopajo dost krat z -!už1m» iskajočimi osebami na najnesramnejši način. S»sebno o jedni ljubljanski taki »firmi«, dobili smo nekaj j* »da tko v, ki morajo pošteno in demokratično čutečega človeka boleti v dno duše. Zato s tem večini veseljem in priznanjem pozdravljamo ljubljansko mestno posredovalnico za delo in -Iužl»e. Pripominjamo pa, da iii se mo-g«»če lahko uvedle še nekatere olajšave onim delavcem in {»oslom, ki s*- oglaša.'o v tem mestnem zavodu.
Vesti iz Štajerske.
—	S t r a j k p r e m o g o k o p o v v Koflaeh u. Kakor javljajo iz Gradca 2. t. m., so rudarji v -e<tih jamah ustavili delo; v dveh delajo. V fužinah Pichling ne umrejo delati, ker nimajo premoga. Povsod i vladata mir in red. V vsem okiaju je	delavcev.
—	H i s t e r o n - p r • t e r o n. P. »znejše poprej.} Glasilo celjskih nemškutarjev Deutsche Waeht« se jezi, da celjski okrajni zastop, čega r večina je naravno slovenska, premah« U|M»števa nemško majšino. da ji ne da nobenega glasu v okrajnem in šol-kem odboru, da baje »terorizira« Nemce, kateri da v okraju plačujejo mnogo več davkov nego pa Slovenci. Na temelju teh lazmišljanj prihaja omenjeni listič do zaključka, da slovenski poslanci v deželnem zln»ru štajerskem nimajo nobene pravice do dobrot parlamentarizma, kakor h» drugod običajne, nit do parlamentarno dostojnega postopanja žnjimi.
Mi si u>ojamo vprašati: ('e bi biio res, da Slovenci v celjskem okrajaem zastop u te-rorizirajo tovariše po-ilinemer.	kje so ho-
dili v šolo, kje so se učili brezobzirnega postopanja ?! Ali je bil morda prejšnji okrajni zastop celjski, dokler je bil v nemških rokah, n/or parlamentarizma ? Ali luhajajo Slovenci drugod, kjer >o v manjšini, vzglede pravičnega parlamentarnega postopanja? Ali jih naj p »stopanje Nemcev v deželnem zboru vspod-buja do ljubeznovosti nasproti jH»silinemcem ?
Nam se zdi, da je govoričenje celjskega I <tiča jako najivno. nekak livsieron-proteron ! učinki in vzroki so zamenjani. Kajti, ker so videli Slovenci, da za nje ni nikjer pardona, nastopili -o ; m *t dovoljene-amoobraml»e svoje lastne kože. Poziv »Wacht-c štajarski dežel-nozliorski večini, naj bi biia namreč brezobzirna, je vsekako prišel za nekaj desetletij prepozno.
Razne vesti.
Strossmayer ob 50-letnici svojega bi-skupstva. V krasni sj*»menici, katero je biskup Strossmaver razj»oeIal duhovništvu v očigled svetega letu, spregovoril je veliki biskup na zvršetku petdesetletnega biskupstva svojega sledeče ginljive h sede:
»Jaz, hvala Bogu, dovršujem 50. leto svojega biskupskega poklica. Uprav današnji dan, is. decembra, ko to pišem, je dan mojega imenovanja biskupom, kar priznvam z hvaležnostjo in udanostjo do Njeg. Veličanstva apostolskega Cara in Kralja. Jaz hočem ta dan svečano praznovati dne 8. septembra, na praznik Male Gospojnice (ali na Mali Šraarnik), ko sem bil uvrščen za biskupa. O tem hočem, ako bom živ, spregovoriti nekoliko besed svojemu ljudstvu in duhovstvu s prošnjo, da se me spominja v svojih molitvah. Na vsaki način sem neizmerno hvaležen Božji milosti in dobroti, da mije o mojem slabem zdravju vendar dovolila, da preživim f>0 let kakor biskup; in kakor se ob tej j >riliki posebno spominjam svojih grehov in pogreškov, moram hvaležno priznati, da me je ljul >i Bog tako dolgo ohranil in obdržal sveti svoji cerkvi i n <1 o b r e m u n a še m u narodu, katerega sem v e ti n o iskreno ljubil in ga še danes ljubim ter iz vsega srca blagoslovljam. Temu dodajem. da je sveti oče Papež Leon XIII. čestital tudi meni siromaku k petdesetletnici mojega biskupstva ter o tej priliki čestita in blagoslovlja ne samo mene, ampak tudi se-me n išče malih in vse dobro in pravoverno moje ljudstvo. Na tej milosti, ljubavi in zaupanju se sto in stokrat zahvaljujem in svetemu očetu izrekam slavo.
Posebna Božja milost je pa še, da petdesetletnica mojega biskupovalja pada uprav v jubilarno leto l?0. stoletja, odkar nas je •Jezu- na gori Kalvariji odkupil od smrti in večnega prokletstva, odkar nas je posvetil in povrnil {»»slednjemu našemu namenu. Jaz smatram to za poseben znak Božje milosti in Božjega blagoslova ter sem za to Jezusu Kristusu, sodniku živih in mrtvih posebno hvaležen. Dobro svoje ljudstvo in dobro svoje duhoveustvo prosim torej prav posebn , da pobožno moli ves ta čas za me, kakor tudi za vrh nega crkvenega pastirja Leona XIII., da nam Bog da, da se v večnosti, po poslednji sodbi božji, najdemo v* nebesih ter uživamo Onega, kateremu smo na tem svetu služili, ga hvalili in slavili-.
Občinstvo in vojaška godba v Pragi. ()
veselici, ki se je na Silvestrovo vršila v dvorani na Zotijskem otoku, poroča korespon-denčni biro: Po polnoči je zahteval del gostov. naj bi vojaška godba zasvirala himno »•Hej Slovani!« Ker kapelnik ni dovolil tega, je nastalo veliko razburjenje in občinstvo je zahtevalo, naj se vojaška godba pobere. Godba je zapustila dvorano ter odpovedala promenadui koncert, ki bi se imel vršiti drugo jutro. Dne 2. t. m. so našli vrv, s katero vzdigujejo cesarsko zastavo nad mostom, prerezano. Zastava je zginila. Oblast preiskuje dogodek.
Izgredi V Holešovu. Dne 30. m i no lega meseca so izrekli razsodbo proti obtožencem zaradi znanih izgredov v Holešovu. Od 15 obtožencev sta dva oproščena, a 1 o jih je obsojenih v kazni od 6 tednov do 13 mesecev. Skoro vsem obsojencem je poostrena kazen z e ikratniin postom na teden in z zaporom v ločeni celici po 14 dni.
Glazbenik Karol Millocker. komponist operet » Dijak-prosjak«, in »Ubogi Jonathan«, je umrl v Badenu pri Dunaju v dobi od .">7 let.
jo najtoplejše. Omenjamo pa, da se poznava- j telji Aškerca nikakor ne bodo povsem strinjali z vso vsebino. Cena izvodu SO kr., po pošti 3 nvč. več.
Književnost.
Podjetni gospod Dragotin Hribar izdal je za leto 1900 jako eleganten koledar, opremljen z mnogimi, krasnimi slikami in zanimivo vsebino ; žalostni ulogi, katero igra v nas svoboda tiska, imamo zopet nov dokaz na tem koledarju, ki je bil radi neke rodoljubne pesmi Antona Hribarja, katero srno nedavno priobčili v »Edinosti« — konfisciran. — V drugi izdaji prišla je na isto mesto pesem: »Po zapleni« in sicer v črnem okviru. Ta zares krasni narodni koledar se naroča pri založniku in izdajatelju, gospodu Dragotinu Hribarju v ( v;iju.
Dr. <» o j m i r Krek: Anton Aškerc. Studie mit lebersetzungsp roben. Lai-bach. Verlag L. Sch\ventner 1900. Dobili smo iztis te v moderni obliki natisnjene knjige, ki je za nas Slovence velicega pomena, ker nosi v širši svet vesti o obstanku naše literature ter seznanja tudi druge narode z njenimi deli, ki bi bila dika vsaki svetovni književnosti. Gospod Aškerc je brezdvomno eden izmej največjih naših pesnikov in studija njegovih del je gotovo pre-zanimiv in hvaležen predmet za vsacega, ki se zanima za književnost. Gospodu dr. Gojmiru K rek-u moramo biti zelo hvaležni, da nam je podaril zgorajšno knjižico in priporočamo
Brzojavna poročila.
GORICA 3. (P. *) Na današnji deželnozborski volitvi v volilnem razredu veleposestva je bil izvoljen Oskar Gabršček s 103 glasovi.
Dunaj 2. (K. H.) Cesar se je podal po-j polud. na lov v Radmer na Štajarskem. Cesarja spremlja nadvojvoda Fran Salvator in mnogo povabljenih gostov.
Dunaj 2. (K. 15.) Odsek za mornarico | je v ogerski delegaciji sprejel redni in i z-r e d n i p r o r a č u n m omarice ter izrazil vodstvu iste svoje z a u p a n j e. Tekom debate je rekel minister za vnanje stvari, grof Golueho\vski, da sicer vzdržuje narodnogospodarske nazore, kakor jih je obrazložil v j ekspozeju, da pa gle le vojne mornarice mora I pred vsem naglašati vojno oziroma hrambe no stališče. Danes se ne govori toliko o naši zunanji trgovini, kolikor o hrambi naših obali, torej o naših najbolj življenskih koristih. Tudi poveljnik mornarice je izjavil, da je naloga naše mornarice ' v prvi vrsti ta, da brani A d rij o. Z drugimi državami naša vojna mornarica noče tekmovati.
Dunaj 2. (K. B.) Odsek za mornarico v ogerski delegaciji je razpravljal o rednem in izrednem proračunu za mornarico. Poročevalec grof Tekel v je utemeljeval više zahteve ter toplo priznaval delovanje mornarice in njenega častništva. Delegata Rosenberg in grof Toroezkav sta se izrekla proti pomno-ženju mornarice. Ako stanje financ dovoljuje novih žrtev, naj se iste uporabijo za vojsko. Mornarica naj >e omeji samo na hrambo obali.
Pariz 2. (Iv. H.) Državno sodišče. Poročilo »Havas«. Po govoru branitelja Guč-rina, je predsednik zaključil sejo. Sodni dvor je odšel na posvetovanje.
Kancu 2. (K. B.) Dne o. t. m. se ukrcaji) za v Odeso tri stotuije ruskih pešcev, ki so bile dosedaj v garuiziji v Rethvmu.
Bcrolin 2. (K. B.) »\Volf« javlja iz Sredca : Pogodba s francosko-nemško-avstrij-sko bančno skupino; glasom katere ista prevzema 2f> milijonov frankov G°/0 državnih bonov, zavarovanih po dohodkih davka na duhan in plačljivih najdalje v petih letih, je podpisana.
Wasllillgtoil 2. <K. B.) V današnjem ministerskem svetu je priobčil državni tajnik Hav, da so imela pogajanja z evropskimi velevlastmi in z Japonsko gleue vzdrževanja politike odprtih luk na Kitajskem popolnoma zadovoljiv uspeh.
Lizbona 2. (K. B.) Prestolni govor, s katerim se je otvorilo zasedanje cortes-ov, konstatira trajno prisrčno razmerje z vsemi državami ter se spominja obiska nemškega, angležkega in francoskega ladijevja na Portugalskem. Prestolni govor razpravlja nadalje o uspehih ekspedicije v severu Mozambik-a ter dostavlja, da treba zopet enkrat pokazati, da ima narod, ki si je znal te dežele pridobiti, tudi elementov, da jih upravljajo in branijo. Končno naznanja prestolni govor več naredeb, da se zboljša financijelno stanje. Vojna v južni Afriki.
London 2. (K. B.) Dopisnik lista »Djiilv MaiU potrjuje iz Rendsburga uspeh generala Frencha pri Kolesbergu. Topništvo je začelo ob zori streljati na pozicije sovražnika. Boerci so odgovarjali z živahnim ognjem. Po dve-j urni bitki so obmolknili boerski topi. IIop-j kins-tope so morali pustiti v rokah Angležev, dočim so vzeli tope velikega kalibra s seboj proti severju. Angleži so se polastili tudi več vozov z živili. Zgtibe Angležev so neznatne. Isti so zaseli Kolesberg.
London 3. (K. B.) Vojni urad je sklenil, da sprejme v inozemstvu dvanajst bata-lijonov milice (brambovcev). Sedem teh ba-talijonov odpotuje v Capstadt.
London 3. (K. B.) »Dailv Mail« je izvedel, da so ministri, ki so udje komisije za deželno brambo, sklenili zahtevati v nabavo novih topov kredit nad 5 milijonov funtov šterlin.
Loildoil 3. (K. B.) »Reuter« javlja iz Capstadta od sinoči: Dosedaj še ni dospelo uradno obestilo, da bi general French bil zasedel Kolesberg. Govorijo pa, da so včeraj j popoludne prišle preiskovalne patrole v mesto.
Ista pisarna javlja iz Duglasa z dne 2. t. m., da polkovnik Pilehe ni našel nobenega
odpora, ko je zasedel Duglas ter da ga je zvesto prebivalstvo sprejelo navdušeno.
London 2. (K. B.) »Standard« javlja iz taborišča Frere z včerajšnjega dne: Težave, katere srečuje general Buller, se množe. Pred seboj ima vrsto obzidanih in utrjenih hribov, ki se raztegajo ob reki Tu-gela v daljini 16 milj. Sovražnik je hribe gosto zasedel: povsod mu režijo nasproti topi. Reka je visoko narastla. Potemtakem bo prihodnja bitka najvročejša v tej vojni ter najvažnejša glede posledic. Angležki pomorski topi obstreljajo tudi danes sovražnikovo stališče.
*) V pojasnilo. Odslej bomo brzojavke nastopno zaznamovali po njih izviru: K. B. = korespondenčni biro; O. B. = ogerski kor. biro; P. = privatno.
Trgovina in promet.
Novi knrzni list.
Uvedenje nove kronske veljave v naši državi ima razun drugih posledic tudi to, da je treba premeniti (vsaj deloma) kvotacijo borznih papirjev, valut in deviz.
Dunajska borzna zbornica je dne 5. dec. sklenila, da ne premeni samo kvotacije iz goldinarjev v krone, ampak, da počenSi z dnem 27. decembra 1899 uvede percen-tualno kvotacijo na podlagi kronske veljave, kakor jo ima Nemčija na podlagi drž. mark; sledila jej je tudi tržaška borza, ki je z 1. januarjem t. I. uvela enako kvotacijo in prvi kurzni list od dne 2. jan. je objavljen že po novi metodi.
Kakor vsaka novotarija, ima tudi ta svoje težave, dokler se jej ne privadimo, dasi je bolj praktična; nekoliko več težave dela seveda tudi že za to, ker že kronska veljava sama preglavico dela.
Devize in valute notirajo se tako, kakor pjpred, v kronah in stotinkah.
Cena drugih predmetov pa je označena za 100 ednot, poprej pa je bila za eden posamezen komad, izjemo delajo »Razne Srečke« (I. Diverse Lose Dunajski K. L.), ki so kvo-tirane še vedno za eden komad v kronah, kakor po pred v goldinarjih.
Da se razume kurz teh srečk ali papirjev, treba je poznati njihovo nominelno vrednost.
Te nominelne vrednosti pa so razne in zato so določili nepremenljive veljave v kronah; na podlagi teh cen ali veljav izvede se nadaljnji račun.
Računske veljave:
1 gl. a vr. = 2 Kroni.
1 gl. M. C. (konvencijonalni denar) = 2 K 10 st.
1 gl. v zlatu == 2 K 40 st.
1 d. m. (nemška držav, marka) = 1 K 18 st.
1 frank = st.
1 i tal. lira = <.»b st.
1 angl. lira (Ls. = liver sterl) '.H5 K. Dobre nadc avstro-ogerski lesni trgovini v Eiriptn.
Poroč'lo našega konsula v Aleksandriji govori o prodaji lesa v Egiptu v mesecu novembra tako-le : Spečevanje stavbinskega lesa je vsled stalnega zidanja jako lahko in hvaležno. Največ lesa te vrste prihaja iz Švedske, Turške, Rusije in Avstro-Ogerske. Poslednja država je letos izvozila več lesa, nego doslej. Dočim dovoz iz galiških in vzhodno-ogerskih gozdov čez Galac vedno raste, zdi se nam, da tržaška lesna trgovina z Egiptom zgublja bolj in bolj na veljavi. Vzrok temu je v visokih cenah in kakovosti blaga, ki mnogokrat ni najboljša. V uvozu iz naše monarhije nahajamo tudi h r as t o v e p r a g e (švelerje), nabavljene večinoma na Ogerskem. Na tem polju se nimamo bati nobene konkurence. Se nedavno so govorili tukaj o razpisu za nabavu (»0.000 takih pragov. Zlasti na žel ezuicah uporabljajo hrastove prage. Parkete in podobne reči delajo večinoma iz skandinavske bukovine, katere vsled neznano nizkih cen ni možno izpodriniti. Prodajanje našega lesa v Egiptu še daleč ni dosegla vrhunca; vsled tega jeo vsakem novem poskusu za povzdigo našega izvoza pričakovati najlepših uspehov.
Konkitrz:
Viktor N i gr i , neprotokolirani trgovec v Trstu. — Deželno sodišče Trst, f>. dec. 1899, sekcija III. — Ivonkurzni komisar: e. k dež. sod. svčtnik vitez Matfei. — Začasni oskrbnik mase: dr. Viktor Daurant.
—	Rok za prijavo tirjatev do 13. jan. 1900.
—	Likvidacijski narok: 22. jan. 1900 ob 10. uri zjutraj.
Trgovinske vesti.
ISiidiniprsta .'J. Pšenica za oktober gold.
do 7.t'*. Pšenica za april gl. 7.do 7 X3 Rž za oktober gl. -* do —*—. liž za april gl. <»"41 do <» 4^. Koruza za juli gld. —.— do —.— Koruza za maj ItHM) gld. 4"i»4 d<» 4*9o. < >ves za oktolwr gld. —*— do —- . < »ves za april gold. f>*03 do 5*04.
Pšenica : |tonudl»e srednje, povpraševanje omejeno. Prodaja 10.000 met. st. Vreme: de-ževno in megla.
Ilamhiirir ;{. Trg za kavo. Santos jt<mm1 average za man* -*>4.— za mai H4.7."), za scp-teml»er 35.7~>. za december .'i.V.~>0 Denar.
Ha vre 2. Kava Santos good a ve rage za januar 50 k. frankov - za april 50 k. frankov 40.50.
Dunajska borza dne 3. januvarja.
Državni dolg v papirju n	_ v srel>ru
Avstrijska renta v zlatu _ kronal. 40/o Kreditne akcije . LomI<>n 1(1 Ijsr. .
20 mark.....
Xat>oleoni.....
IDO italijanskih lir .
Prihod in odhod vlakov.
Južna železnica.
Odhod iz Trsta :
omn »brezina. Ceniajan, licnetke braovl. Dunaj, zveza z Keko
Nabrežina, Videni. Benetke, Kini Nabrežina, Videm, Benetke. Verona 1 >nnaj, zv«'za Budapest in Z:i«rreb Kormin. zveza Cervinjan, Benetke Nabrežina. Videm, Benetke, Him Benetke 1 via < ervinja.ii in via Videm) Rim <via Bixij> naravnost. 1 hinaj, zveza z Keko braovl. Kormin
Dunaj. zveza s Peštni. Reko ieš. Nabrežina. Videm. IVnetke
do Marziutehlajra samo ob sredah) ekspres v Ostende
Pozor!
1'šojam si slavnemu občinstvu naznaniti, da je moja gostilna
„Andemo de Franz"
vtVraj	llaiMS
9S.40	
<js.:i;>	9835
«Mi.40	
	
	
	
	
1*».24	io
S«M»0	si ».To
♦».20	pdp
s.—	_
sfl	
_	_
!».55	_
12.45	
4 >35	_
5J0	»
	
s 15	zve.
S 15	
H.45	
i »45	
♦J.IU	-
6.5*;	pdp
i -v}	
S .45	9
	
lOi5	
10 40	
11.^1»	
omn. po^t. omn.
po~t.
v via Ireneo štv. 1
od|>rta v pustnem času do 4 ure zjutraj in da je kuhinja vedno pripravljena.
OOOO V i no prve vrste! OOOO
/a obilen obisk se priporoča udani
Fran Potočnik, krčmar.
Nikolaj Trškan !
trgovec v Ljubljani
priporoča ob pričetku sezone svojo izborno kislo zelje v sodčekih po 200, 100. 50 in 25 kg., kakor tudi sveže želje v glavah.
Pri sodčekih po 200 in 100 kg so računi brutto za netto, pri pošiljatvi po 50 in 25 kg. pa se plačajo prazni sodi po 70 in 50 kr. Po-sebno prilično za večje rodbine in gostilničarje I
U^T Cene brez konkurence. "TKS
JAK. HENRIK HUBER
trtnica za amerikanske trte in cepi
Tovarna Kemičnega poja ..KOPROS" v Boljuncn 'Istra1
ZALOGA:
T IS S T - Via S. A p o 1 1 i n a re št v. 4.
Telefon itv. 201.
Amerikanske trte in cepi.
Rmione Aftriatica fti Sicnrta v Trstu
zavaruje
proti požarom, prevozu po suhem, rekah in morju, proti toči, na življenje v vsih kombinacijah.
Glavnica in resen- društva dne 31. tetir 1892.:
C41avniea društva......
Premijna rese rva zavarovanja na
življenje........
Premijna reserva zavarovanja proti
ognju.........
Premijna rezerva zavarovanja blaga
pri prevažanju......
Reserva na razpolaganje . . • Keserva zavarovanja proti preini-njanju kurzov, bilanca (A) . . Reserva zavarovanja proti premi-
njanju kurzov, bilanca (B) . Reserva specijalnih dobičkov zavarovanja na življenje . . Občna reserva dobičkov
gld. -1.000.000*—
., 13,326.34698
1,682.248-22
49.465-07 50(J.(J00-—
333.822*42
243.331-83
500.000 — i,i87.n;4-s»;
Urad ravnateljstva : Via Valdirivo št. 2, (v lastni hišij.
POSLANO.
CENE :
I. zbirka
1<MI ki>*«»T liKKUm-ov
II. zbirka
1(MI k««w>V 1IMMI kuMiv
.1,..» pop.
*.4-» ZV(". i*.—
11.35 _ lo.:>s
Dohod v Trst:
meš. iz Miirzusrhlaga. Beljaka itd.
iz 1 zalije, Kormina. Nabrežine brzovl. iz Kormina
Dunaj, zveza s Pešto. Mnihim po^t. I hi naj. zveza z Reko brzovl. iz Italije preko Kormina omn. iz Benetk (via < ervignjan) }»o^t. Dunaj, zveza z < Jorico omn. iz Italije preko Kormina brzovl. iz Italije preko Kormina
Dunaj, zveza z Reko omn. iz Italije preko Kormina samo v sredof ekspres iz Ostende
gl. kr.	gl. br.
K o le i amerik. 1.50 12.— Kilfe „ . 4.— 35.— Cepi na . 20.— 180.—
V sprejemajo se naročbe za razna cepljenja po želji naročnika in to od februvarija do zvrsetka aprila.
Kemični gnoj ..KOPROS"
sestavljen iz kvantitete dušika, forforieneura kisleea« |M»taše in apna, k.itere snovij so potrebne za živilo rastlin
Služi čudežno za gnojenje trti. sadnesa drevja. >l>arjre!nji. vrtnine in žita.
Cena: Žakelj od 25 kg. gld. 2.—: od 50 kg. Id. :;.S0: od lOO kg. gld. 7.50. se žakljem vred.
F ran \Vilhelmov
llTljljlli Saj
od
Frana Willielm
lekarnarja v Neunkirchen
iSpodnja Avstrija*.
Se dobiva v vseli lekarnah v zavitku po 1 gld. av. velj.
nezavisno glasilo /a politiko, narodno gospodarstvo, znaiistvo in
umetnost. izhaja na Dunaju od novega leta 11*00 kot tednik vsako sel>oto na 1:M(> straneh ter stoji na leto »> gld., na pol 1. ,*» gld. na četrt leta 1.50 gld.
„S 1 a v i s c li e s E e h o" ima namen, braniti ustavna in zgodovniska državna j>rava slovanskih narodov ter dokazovati, da spadajo duševno in moralno v isto vrsto z drugimi ariškimi narodi. Pridobil si je sotriulni-kov, priznanih sil, me<l vsemi slovanskimi narodi.
..S 1 a v i s c h e s E e h o" ima in sprejernlje in sera te solidnih slovanskih in drugorodnih firm, ki so navezani na razne dežele.
DreinlStTO in nprnništTo ,rsiaviscbes Ectitr'
na Dunaju.
Eugengasse 37.. Wien X.
e. kr. rezervni častnikov pri poročamo ..Zavod _ za uniformiranje in civilno krojaćnico FRAN-A 11RAS-A' v Trstu, ulica Caserma 'J.	Cene nizke,
postrežba točna in zanesljiva.
Službo išče
mlad trgovski pomočnik za trgovino s kolo nijalnim blagom, vešč slovenskega, nemškega in laškega jezika, spreten prodajalec, lepega vedenja in z najboljšimi spričevali. Ponudbe na upravništvo s Edinosti« v Trstu.
S 45 4 > 7.45 -2 Ji* i
" i •:» 11 15
n.rm >
1».25
7 4 s lo 42
7.21».
Državna železnica.
Odhod od Sv. Andreja
jnlp. Hrpelje, Ljubljana. I hinaj, Ilcljak
llrjtelje. Hoviaj. Pulj. I>nnaj [Mip. Hrpelj«-. I»ivara. liovinj. Pulj, I hmaj l*rz«»vl. Pulj, I >iva«'-a. Beljak. Dunaj Herj.»elje. Divača <*amo «►!» nedeljah in praznikih i.
Dohod k sv. Andreju.
pdp. Divača
Pulj. Kovinj
Hqtelje, Ljubljana. Dunaj zvč. Pulj. Rovinj, Dunaj. Ljubljana brzovl. Pulj, Kovinj. Dunaj Hrpe!je. Divača isamo ob nedeljah in praznikih.)
Furlanska zeleznica.
O d h o d iz Trži č a :
I»«ip.. i.."w>.	}N>p. preko 1 ervinjana v luilijo
in 10.4S zvečer do i ervinjana.
Dohod v Tržič:
!'.45. pre<lp., 5.4S. lOJKI pop. iz Italije preko t ervinjana. l.-'».r» pop. iz t ervinjana.
ZALOGA POHIŠTVA IN OGLEDAL
Rafaela Italia
TRST — Via Malcanton št. 1 — TRST
Zaloira (»oliistva za jedilnice, spalnice in spre-jemniee. iimtiic in pereisuie. oirledal in železnih lilazaju. po eeiiah. da se ni hali konkurence.
ur lOO.OOO kron
5X20.(MM> kron itd. itd.
izdl ačljivi na željo po 20" „ odbitku v gotovini, zamorejo se dohiti z eno samo srečko
velike dobrodelne loterije
a ti •d
7
ts
a
K
v korist poliklinike (bolnišnice) v Budapešti
Vsak list, ki je veljaven za 6 kratno srečkanje
brez nadaljnih doplačil, suuie
i krono ——-
Prvo srečkanje neprekljično 4. januvarija 1900.
Srečke prodaj : <l»s liolaflio. Aleks. Levi. Mandel A ('.. SehiITmaiin. Iirn. >'eu-
iiiaiin. ..II Mereuritt Triestiun4*.

Odhod in p-hod paraiko/.
V	Zavije pr<-ko Sv. Marka. Skeilnja. Sv. SolM>te,
Milj <d. 7 15, ll.JO pre«lp. 2.15 pop Prihod t*.—. IO.— pred p. 12. lO. 3.25. 4.45 jM»p.
V	Milje S (po^ta),	12 lposta> pmlp. 2..JO.
4	i 5 i preko Sv. Marka > < V. 1."» }►<►}>. Prihod 7 preko Sv. Marka). S. i!.30 <po-tai ]»redp. : 1 ..'»O,
."JJJO ipo-tat. :>.:a» pop. <>h ned. in prazn.
5	i pošta t. M..UK 11 i j m »-ta i prrdp. : :». —. 4 ..SO. 7.15 pop Prihod. «'..:lo Ijireko Sv. Marka' S.—
'poštai predp., 2.—. 3.45 ipo^un	pop.
V	Koper 7 5o pi*dp.. l^o5	:».—, 4.15 <po-
štai pop- Oohod «i.45. it.— ipoštai predp. 1 :">»». :; ijtoštat. Oh n d. in prazn. 7.50 preilp . 12.o5 ipoštat. 5.— |K»p. Dohod: 6.45, — Ipoita) pn^dp.. 4.— (po~ta) pop.
V	Piran preko Izole 12.30. 3.— |x>p. Dohod
pn*ko Izole t».."io. 7.— predp. Ob ned. in prazn.: 11 ^'»O in opoldne. Dohod: ti.."10, 7.— zjutraj jjaruika „I^tria" in _P«»rtoro-e".)
V	l" m a £ vsak dan razun nedelj ob 4 pop. Dohod
«i.— zjutraj.
V	Kovinj preko Pirana. < 'ittanove. Pctreča vsaki
pood., sre»Io. jK'tek 7.:U» zj. Dohod t<»rek. četrtek. soboto ol» 7. uri zjutraj.
V	Piil j pr« k » I "irane. t'ittanove. Salvore. Poreč*,
Vrsaia, Rovinja in Fasane ob *j.4.» zjutraj vsak dan. Dohod 2 pop.
V	M i rama r lO,4.» predp. 3.15 }>op. D o h o ti 1 .•»o.
______
Zaloga vina F. Petek
TltST. - Via »lelle l'ost«- štv. IO.
J-tr-ka in <lal'uatiiiska vina iz najsloveei h kleti. < ene Urez konkuren<-e, blago pristno in naj-! Kak<>\«»-ti. Isfr>ko novo lino-{O. Indjse -VI. Ihilmatiiisko lino Opol Eo iiovo fino v Vsa kej množini v sodčkih iu buteljkah o<l litra naprej franko na doni na katerikoli kraj me>ta. Izven mesta franko uzitninskega davka. Xaročd>e v zalogi ali s poštno dopisnico.
ll& Mlllfi
P. n.
a
Z novim letom 1900 zat-ne „Slovenka" svoj četrti letnik. Jedino slovensko, oziroma jugoslovansko žensko glasilo je postalo tekom prvih let svojega obstanka tako priljubljeno, da je vsaka posebna hvala nepotrebna. Izdajatelji lista se pa nore j o zadovoljiti z dosedanjimi uspehi, temveč hočejo napeti vse moči. da pribore ,,Slovenki" tisto veljavo, ki sodi edinemu glasilu našega ženstva. Naša „Slovenka" mora postati d( »stojna vrstnica enakim listom drugih omikanih narodov.
Žensko vprašanje zanima danes najviše duhove obeh spolov, in vsi izobraženci priznavajo njegovo veliko važnost, naj se že kakor koli postavljajo napram posamičnim zahtevam ženstva. Materijal, ki ga to vprašanje obsega, je pa tako ogromen, da je za njega spoznavanje potreben poseben študij. In ,,Slovenki" bo prva naloga, omogočiti in pospeševati to proučevanje. Zato bo posvečevala vso brigo in pozornost vsem pojavom ženskega gibanja in bo stala odločno na stališču ženskih pravic, ženske osamosvoje. Ozirala se bo pa tudi na vse prikazni, ki so direktno ali indirektno v zvezi z ženskim pokretom, dobro vede, da je žensko vprašanje v svojem bistvu le en list velike knjige, le del organične celote, socijalnega vprašanja.
\ ta namen bo „Slovenka" objavljala temeljite znanstvene članke in razprave, izvirne in v dobrih prevodih, dalje : brižno sestavljeno kroniko ženskega gibanja — doma in po svetu — ter bibliografijo ženske socijologije. Pa tudi zabavnega dela ne bo zanemarjala, temveč bo skrbela za dobro leposlovno gradivo v vezani in nevezani besedi. Spise bo objavljala tudi v hrvatskem oziroma srbskem jeziku ; a da bodo taki sestavki tudi Slovencem lahko umljivi, bo v vsaki šlevilki tolmačila manj umevne hrvatske besede.
Mnogo priznanih književnikov je obljubilo uredništvu svoje sodelovanje, med njimi zlasti : Alltoil Aškerc*. Aleksandrov, LjuHoinir Bahie-Gjalski, Alojzij Benkovie, Bogomila, Danica, Desimira, dr. Fran Eller. Enselbert (iaiigl. Fran Goestl, Fran Ciovekar. Fran -Jagar, Vladimir Jelovšek, Etlnn Kristan. Kristina. Henrik Krizman, Zofka K veder. Janko Lebait, Janko Leskov-ar, Marica, Marica II.. Milan Marjanovič. Anton Medved, Mihovil Nikolu', Potočan, Jakob Tetušekov, Vida, A utonili /avadil. Zorana. Oton Znpancic, Žabitik i. dr.
Tudi z svojo zunanjo obliko pokaže „Slovenka" v novem letniku, da napreduje s časom. Kadi boljšega urejevanja in ložjega pregleda za čitatelje pa bo izhajala enkrat na mesec, seveda razmerno povečana.
Da bo mogla izpolnjevati vse svoje številne in težke naloge, je pa treba splošne podpore jugoslovanskega čitateljstva, zlasti našega ženstva. Zato se obračamo do Vas z uljudno prošnjo, da se blagovolite naročiti na .,Slovenko % ter jo priporočiti tudi svojim prijateljem in znancem, kajti samo, ako se krog njenih naročnikov povsod razširi, ako nam stari naročniki pridobe novih, bode mogla materijalno in intelektualno uspevati in se razvijati v korist našega ženstva, našega naroda, pospešuje naš splošni napredek.
Naročnina znaša za vse leto <» kron. — Narocuje se na upravništvu „Slovenkev Trstu, ulica Molino piccolo št. 3.
Z odličnim spoštovanjem,
V TKSTU, meseca decembra 18i»lJ.
uredništvo in upravništvo „Slovenke".