J ist 35. - < ■ i Tečaj XLI1I. I r r* i i narodne l Izhajajo vsako sredo po celi poli Veljajo v tiskarniei jemane za eelo leto 4 gold., za pol leta 2 old za eetrt 1 gold pošilja ne po pošti pa za eelo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr za eetrt leta 1 £old. 30 kr V Ljubljani 2. septembra 1885. Obse??: Program o razstavi goved in delitev premij za govej živino, bi bode v Kranjski gori 12. oktobra 1885 * in kako se sme telj grabiti Koroška deželna razstava v Celovcu Vprašanja in odgovori Kdaj 1 Pravila družbe sv. Cirila in Metoda. (K Nemška po glavi železnega kancelarj N dopi Novičar Gospodarske stvari. . Kdor je premijo dobil, se mora s posebnim pismom zavezati, da bode spolnil vse, kar imenovani ministerski pravilnik veleva. Program razstavi goved in delitvi razstavo se sme privesti le živina Pincgav premij skega in Belanskega plemena sasta, in sicer: ? rudečo- in beloli 5 J11 • junci (biki), ki imajo vsaj dva stanovitna sprednja živino zoba 9 ki bode telice, ki imajo vsaj dva stanovitna sprednja zpba, molzne krave, ki so imele eno, dvoje, tri, štiri ali v Kranjski gori 12. oktobra 1885. Visoko c. kr. ministerstvo kmetijstva je na pred večem 7. telet. Za lepo živino so odločene premije tako-le: log c liti 5 kmetijske družbe kranjske blagovolilo dovoda se v Kranjski gori za radovljiško okrajno glavarstvo napravi delitev premij za govejo živino, in je v ta namen podarilo spodaj navedene državne premije. Cilj in konec tej* razstavi in delitvi premij je: Da se živinorejci tega glavarstva in pa cele Kranjske s primerjanjem goved različnih krajev spodbujajo k napredku v živinoreji in o njem podučijo; da se razvidi vspeh , ki se je vzlasti s pripo-močjo državne podpore dosihmal dosegel pri reji naše domače goveje živine; da se glede na postavo zoper govejo kugo od 1879. več goveje živine izredi in oživi kup I. Premija za bike: ena za 30 gld. II. II. 99 II. rt 99 99 59 99 j 9 99 99 ena bike: telice: ena telice: ena krave: ena r> ena ?? 99 r 99 15 15 10 15 10 99 99 n 99 tt 30 gold. 15 „ 15 , 10 „ 15 „ 10 „ Skupaj premij 95 gld Zraven teh premij dalo se bode tudi 6 pohvalnih diplom, in sicer 1 za bika, 3 za telice m za krave Popoludne oktobra se bodo premije slovesno zato se ima vsako živinče, katero premijo dobi delile; na prejmišče pripeljati. Od glavnega odbora c družbe kmetijske čija z domačo živino ne temuč tudi v vnanje dežele doma Kranjskem > v Ljubljani 25. avgusta 1885. Karol baron Wurzbach, Pravico do premij v Kranjski gori imajo vsi živinorejci radoljiškega okraja. - razstavo pripeljana živina se postavi na . ure dopoludne moi predsednik. Gustav Pire tajnik. 9 določeni prostor oktobra do j in pa vsa živina na mestu razstave biti junci, posebej telice in posebej krave na ograjah pri vezane. Vsak lastnik mora sam skrbeti, da ima nje posebej Kdaj in kako se sme stelja grabiti gova živina hlapca ali deklo, ki živini streže Živina, katera hoče premije deležna postati samo gozdno drevje, ampak tudi gozdna zemlj mora najmanj uže pol leta lastnina tistega gospodarja škoda pa je na prvi pogled veliko manj očitna Koliko nezmerno škodo po gozdih dela nepnza-našljivo grabljenje stelje! Ta škoda je še veliko veča kakor škoda po obsekovanji, ker s tem se ne končuje " "a. Ta tudi biti ki jo razstavi. To mora razstavnik dokazati s je po legi in lastnosti gozdov močno azlična in da pričalom svojega županstva, vrh tega pa tudi imeti se toraj veliko lože zakrivati s praznimi izgov j po za vsako živinče potni list od dotičnega župana . Razsojevalci se izbero po dotičnem pravilniku katerih se kmet sam svojemu žepu laže Ne listje in ne igličevje se nikoli ne sme grabiti c. kr. ministerstva^ kmetijstva in ravn premiranii po predpisih za to določenih li se bodo pri v mladem gozdu, in sicer dotlej ne, dokler se taisti še čvrsto spodrašča, to se pravi, do malo let pred po sekovanjem. To mora veljati za splošno pravilo, od katerega se sme le v posameznih primerljejih odje-njati. Kedar se bliža deležu čas posekovanja, takrat v največ primerljejih, zlasti v senčnih krajih, ni le dopuščeno, temuč je celo koristno, steljo pograbiti, da zamore seme, padajoče z dreves, res do zemlje priti in poganjati. Koristno celo je v tako zemljo za eno leto krompirja nasaditi, da se prst zrahlja in za prihodnjo setev pripravi. Drugače bi utegnilo biti po solnčnih in suhih deležih, kjer bi se vsaj veliko scelje ne smelo odgrabljati, da se v njih vlaga ohrani. Ako se je gozdu o njegovi rasti prizanašalo, je pri pose-kovanji tolika množina stelje, da se more gotovo lahko utrpeti, ako se je nekoliko pusti kakor za odejo in gnoj, druga se pograbi. Po marsikaterih krajih zlasti veter nakopiči toliko listja, da utegne prej škodovati kakor pa koristiti; tukaj se ga sme velik del brez škode vzeti. Ako se v jeseni, ko se drevje obleti, enkrat v dveh letih novo obletelo listje pograbi in staro pokrivalo listja pusti, najbrže to drevesni rasti ne škoduje; sploh utegne prav biti, ako se vrhni del stelje pograbi iz gozda, kjer je močno nakopičena. Vendar se pa nikoli ne sme vse do golega (do tal) pograbiti, saj majhna odeja mora ostati. Po jelovjih lesovih naj se stelja grabi jeseni pred novim obletovanjem, da se za zimo odeja nadomesti. Kdor hoče v resnici log varovati, bode kmalu vedel, kako mu je to vravnavati. Dobrovolj-nernu gospodarju v taki reči ni potreba pravil dajati, kakoršne je brez tega za vse razne primerljeje komaj moč ustanoviti. Ni prepovedano zmerno grabljenje sploh, kedar ima gospodar to skrb, da gozdu prizanaša, ampak grabljenje do golih tal, ko se korenine poškodujejo, in grabljenje v kratkem zapored, to je napačno. Nič ni prepovedano, kar se more brez škode zgoditi; kar pa-škodo dela, se prepoveduje samo po sebi. Opomniti resno pa na škodo, katero si ljudje delajo dostikrat iz nevednosti, to je gotovo naša dolžnost, in ljudstvo bi ne delalo po pameti, ako bi zaničevalo očitno resničen poduk od tacih mož, ki so v reči iz-najdeni. Res je, da tako se pridobi manj stelje kakor poprej. Ako pa kdo gospodarstvo z gnojem zboljša, bode z manjšo množino stelje veliko bolje izhajal, kakor pa s poprejšnjimi silnimi kupi. Ljubi rojaki! bodi vam še enkrat rečeno, ne ravna se za to, da bi se vam vzela potrebna gozdna stelja, ampak za to, da vas opomnim na silno škodo, katero delate svojim gozdom in logom z neprizanašljivim grab- ljenjem stelje, ne da bi s tem svojemu polju kaj koristili. Znamenja bolne živine. Da je živina bolehna ali bolna, se spozna iz naslednjih poglavitnejših znamenj, katera pa niso pri vsaki živini enaka, ampak različna potem, če je živina še le zbolela, ali če je uže zdavnej bolna, in pa po natori te ali one bolezni; včasi boš teh znamenj več skupaj zbranih našel, včasi manj. ^ Bolna živina je večkrat zelo nepokojna in dostikrat celo neukrotljiva in nora, z rogovi v zemljo bode, rjove in se vseskozi vije, da bi se od jasel odtrgala; dostikrat je pa žalostna in klavrna, in ne da bi se ganila, na enem mestu stoji; včasih s prvimi, včasih pa z zadnjimi nogami široko stoji, ali pa eno zraven druge pod vamp skupaj stikuje in grbo dela kot mačka; če se vleže, jo je težko zopet na noge spraviti; včasih, posebno pri pljučnih boleznih, se pa nikakor ne vleže. V ^ Život bjlae živine je kmdu vroč, ktnila pa mrzel to je, gorkota se veiao spreminja, včasih je pa brez sprememoe mrzel ko led. ali pi vroč ko ogenj; gjrkota se posebno na rogeh, ušesih in nogah spreminja. K^ža je zdaj suha, zdaj potna ter zveujena. in če se po uji drgne, dostikrat zašumi, kakor da bi po papirji drgnil; včasih ima bule. ture. garje, rudoče ali ali črne pike. lise itd. Dostikrat oolno živmče dlako zgublja ali mu pa nasršena po konci stoji. Oko je rudeče-svetlo, ne more luči preuašati, ali je pa motno, kalno in prašuo-solzeče. Smrček je suh, vroč in spokan; nosnici ste suhi, rudeči ali pa žlezasti, bledi, višnjevi, iz njih se dostikrat smrdljiv, zeleakasto-rumen gnoj cedi; gobec je hudo rudeč, vroč, suh ali pa bled in z gosto žlezo napolnjen; meso okoli zob in pa jezik sta dostikrat kot goba, otekla, mehurčasta itd. Is nosnic se mu cedi sinrkeL z gobca pa sline cede; na jeziku se nabira blato. Vrat je včasih otekel in boleč; če se živinče na prsi pritisne, ga hudo zaboli. Srce se komaj čuti, v vročinskih boleznih pa posebno hudo bije in veliko hitrejše, kikor srn.) bili povedali od zdravega živinčeta. B)lna živina dostikrat stoka, težko in hitro diha, večirat tuli hulo kašlja; vamp je vpaden in pa napet; spolovila so suha ali pa vneta, otekla, žlezasta itd. Ritnik je stisnjen ali pa vun stoji, je otekel, z blatom osviojan; rep je otrpnjen, doli visi Parklji in kopita so dostikrat vroča; noge jo bole ; jed ji ne diši, prežvekuje le poreakoma ali pa celo pre-jenja; žeja je dostikrat huda, včasih pa celo nič ne pije; težko poži a; živina je zaprta in le težko blato od nje gre, ki je trdo in suho, kakor da bi bilo sožgano in pride v majhnih koščekih od živinčeta, včasih pa na-ganja driska; tudi voda se mu večkrat zapira, scavnica je kalna, žlezasta, včasih celo krava itd.; vime je oteklo ali pa prazno otrpnjeno, mleko, ki je krvavo in slabo diši, rado poide. Še enkrat pa se mora opomniti, da imenovana znamenja od konca do kraja nikoli niso združena; včasih boš le kaki dve znamenji našel, včasih pa po pet, deset, ali pa še po več. Kedaj se po klanji sme meso porabiti? Meso se ne sme precej po klanji na drobno sekati in prodajati, ampak čez nekaj časa, in sicer goveje čez 24 ur; koštrunovo in svinjsko čez kaidh 12 ur; telečje in ovčje pa čez kakih 6 ali 8 ur. Letni čas in vreme storita, da se meso da manj ali dalje časa ohraniti. Goveje in prešičje meso se drži poleti komaj 3 dni, pozimi k večemu 6 dni; telečje poleti 2, pozimi 4 dni, koštrunovo poleti 2, pozimi 3 dni. Če meso zaklane živine neutegoma po klanji zmrzne, začne precej, ko odjenja hudi mraz, gnjiti; zmrznjeno meso je ohlapno, mehko in slabo. V deževnem in soparnem vremenu meso gnjije hitreje. Najboljše mesto, kjer se meso hrani, je suh, hladen, čeden in zračen kraj; v nesnažnem hranišči, kjer je spriden zrak, ali v temnih in pretuhujenih kotih kmalu gnjije; če se pa obeša pred hiše na ceste, ga oskrunijo prah, blato in muhe. Tudi je treba dobro paziti, kedaj da je živina za klanje najbolj godna. Utrujena, od daleč prignana in vroča živina ni za klanje; preden se zakolje, se mota dobro odpočiti, sicer ostane meso trdo in rado gnjije. Zaklanemu živinčetu mora kri čisto odteči in kedar se razseka meso, se mora hraniti čedno, ker snažno meso ostane več časa dobro. 279 Koroška deželna razstava v Ge!ovcu. Pivovarn* pokazale so. da na Koroškem prav dobro tako tudi razni mlini kar se pivo pridelujejo, ravno sosedni Koroški otvorila seje to poletje deželna moke tiče razstava, ki obsega vse pridelke in izdelke prvotne produkcije in obrtnije, kolikoi jih Najvažnejši del razstave je pa razstava živine, ki ahaja, prideluje je po vsem v resnici izborna in o katerih prihodnjič 9 in izdeluje na Koroškem. Priznati se mora spretnost, pisem, s koj o je razstava bila prirejena ter dobra in pregledna razdelitev vseh razstavljenih predmetov. Razstava se v obče po nemških, posebno dunajskih listih pohvalno omenja, a mislim, da je to hvalo treba djati manj ali več na račun simpatije, k» ja vlada med dunaj skimi Korošci. Edino, iz česar bi Vprašanja in odgovori. krivonosimi zurnalisti in vedno »urdeutsch dalo razstavi sklepati Vprašanje 38. Jaz imam kravo, katera ima uže tri mesece drisko, katere ji pa ne morem odpra- da živi na Koroškem tudi kaj Slovencev, so mnoge slovenske knjige v razstavi koroških knjigotiskarjev kake viti, dasiravno sem uže več sredstev, po tukajšnjih edencih priporočenih, poskuš Krava se je v tem založnikov Čud no se mi da se vdeležila 111 ZittlUZ.JJ 1AU V. VUUUU CC JUH /»Al, UM. w ' ---- razstave Mohorjeva družba se svojim založništvom tei statističnim materijalom, akoravno bi ii iz znanih znanih okov ne bilo upati kakega darila ali priznanja ter bi Nemci tako času oteletila ter sem tele prodal in sicer zato, ker je krava zaracl driske imela le malo mleka in pa ker bi jo tele še bolj oslabelo. Omeniti mi je še, da je Krava na četrtem teletu in da letos še ni bila na paši Na ? dokazala bi pa vsaj s tem svoj krepki razvitek vsaj bode tudi bivanje Slovencev na Koroškem, kai radi utajili. Cela razstava obstoji iz permanentne iz začasne živinske, mlekarske in sadjarske razstave, pišete svetujte mi kakošno pravo sredstvo drugim kmetovalcem v enacih slučajih koristilo. (A. Z v azstave, ter nad V.) Odgovor. Driska, kakor jo Vi v Vašem pismu po kronična, ter Vam priporočamo vsak način L V^ Ct OllvJ »iu uivvj •« ------ ---------------i " . Permanentna razstava nahaja se v veliki, ne davno vprašati za svet aipiomovaneg sozidani ljudski šoli. Pomenljivi so v pi darski izdelki ter sploh izdelki obrtnije kolikor je v z rudarstvom. Koroški fužinarji svojo obrt razu i živinozdravnika vrsti ru- sf kravo na mestu zamore ogledati. Vaši želj kateri pa ho- zvezi mejo to se vidi stavljenih reči. Veliko popolnost doseglo je na Koroškem izdelovanje pušk, koje polnijo celo fcobo ter so večinoma Borovljišk izdelek. Prav bogato in deloma dobro zastopana je usnjarska obrt ter s to obrtjo zvezano rokodelstvo. Lepe reči razstavile so razne obrtnijske šole, koje v večih krajih pospešujejo obrt, posebno domačo obrt. Omenjati je po čemo vendar , kolikor nam je možnoy ustreči ter v naslednjem popisati zdravljenje driske: Žival, ki na driski zboli, naj bode vedno na gorkem; dobro je žival s kako AUUU, 1JUJ , odejo pokrivati ali pa njo polagati zgrete koče ali žaklj Drgnenje života je vedno priporočati kar ainoglo prehlajenje napraviti, treba je skrbno odvračati (prepih v hlevi, prepičla stelja). Pijača za drisko bolne živali naj bode sluzna, na pr. voda, na kateri se kakor se vidi, z najboljšim uspehom je laneno seme kuhalo (ne lanena moka), vsigdar pa sebno mizarskih in drugih lesnih izdelkov ter pletarstvo. Kar se tiče ženskih ročnih del, nadkriluje predlanska ljubljanska razstava v tem oddelku dotično Koroško precej močno. Tudi starinarska in umeteljna razstava mora biti pijača, če je tudi le voda, obstana ter topla Vodi je dobro pridjati nekoliko opražene (roštane) moke Nikdar se ne sme dati tako bolni živali toliko vode kolikor zahteva. Za ozdravljanje driske je neobhodno potrebno , da se pijača od dneva do dneva polagoma ? kaj posebno bogata in se z predlansko ljubljansko zmanjša če se tudi ne sme popolnoma odtegniti rudi niti primerjati ne da Koroška je večinoma kmetijska dežela v tem premočno namakanje krme je opustiti Juha narejena zato smo iz skuhanih oljubkov ovelih hrušek, ali riža, fižola, pri obziru od razstave nekoliko več pričakovali žganka ? to vse je prav dobra pijača. Prav dobro po Rastlinarstvo je prav borno zastopano. Lepo razložbo rnaga včasih zagatno črno vino, in sicer za kravo na- kmetijskih pridelkov in izdelkov je napravilo oskrbni- enkrat ena polna buteljka stvo posestev pl. Mottony-ja. To oskrbništvo razstavilo Ako vsa ta sredstva nič ne pomagajo, potem treba je kaj lepo pšenico ter zimski ječmen zlične sorte je rabiti zdravila. Pri Vaši kravi bi priporočali železni &ena lastne tovai > lCJJU pdClllUU H31 Ci 1 lli OIV A jV^lll^lI, ^ J ^ * ~ V.. — ■ ---- - - - ---- . moko iz svojih mlinov in krompirjev škrob iz vitrijol in Mottony-jevo oskrbništv ima tudi kateri sredstvi ste jako dobri za zdravljenje trdovratne driske, na pr. tor- mentilove korenine (Tormentillwurzel) 60 gramov, že- zme izgledno rejo prešičev ter goveje živine kar pričajo na , . izgled postavljeni čredni zapisniki. Anton Haberl raz- leznega vitrijola 30^ gramov, skupaj zdrobljeno stavil je na prav podučljivi način navadno sušeno seno, ša TJtl iJUJU UV ^iUUJV f j ---j -------- z moko in vodo. To razdelite na štiri dele, katere Stavil ie na prav pouucjjivi uacm uavauuu auacuu acuu, oauu L> uiunu i U. »uuu. JV — . ' . kisano seiiO ter rujavo seno. Lepa je semenska zbirka ji dajte štirikrat v dveh dneh. Med zdravljenjem pripo adjunkta koroške kmetijske družbe Kohlert-a obstoječa ročati je dr iznad 200 sort. Čebelarska razstava ni posebna. Deželna penje s trpentinom (frotiranje) trebuha slamo ter škro vlada razstavila je zanimive te uravnavanj koro škili voda, ravno tako tudi koroški deželni odbor. Kmetijska šola v Celovcu razstavila je nekaj svojih učnih pripomočkov, kakor semensko zbirko, zbirko deželnih pridelkov, anatomične predmete, prediv itd. Vodstvo deželne drevesnice razstavilo je drevesca, do 7. leta, katera drevesca Pod- Pravila družbe sv. Cirila in Metoda. kakor se izgojujejo od odkritosrčno rečeno, mi niso prav nič dopadla (Konec.) Opravila velike skupščine. kovska šola v Celovcu razstavila je zbirko podkev. Kmetijska družba razstavila je 2 modela kmečkih hiš in sicer nemških Korošcev ter slovenskih (v katalogu 16 Velika skupščina obravnuj sklepa o let stoji windisches Bauernhaus"). Tajnik kmetijske družbe g. C. Schiitz razstavil je nem poročilu in računu, ki ji ga dasta družbeno vodstvo in nadzorništvo, o zvišanji ali znižanji družbenih done skov o nasvetih družbenega vodstva svoja literarna ter grafijska dela o premembi pravil in o razhod družbe j od podružnic ter voli druž * 9 80 beno vodstvo in njegovega prvomestnika, družbeno nad zorništvo in razsodništvo ter častne družbenike. Družbeno vodstvo se voli tri leta pa ako leto izstopi ena tretjina Prvi dve leti določa žreb vod- pa se Nadzorništvo. 22. Nadzorništvo ima pet udov. Ono nadzira vodstveno gospodarstvo, zlasti v denarnih rečeh, ter sme stvene ude, ki izstopijo. Nadzorniki in razsodniki volijo vsako leto iz novič. Glasuje in voli se z nadpo lovično večino glasov prememba pravil se more le z dvema tretjinama in razhod družbe le s tremi četrtinami glasov pričujočih glasovalcev v redni veliki skupščini skleniti. Pri volitvah se glasuje z listki. Ako je prvo glasovanje brez vspeha, naredi se ožja volitev. Pri enakem številu glasov odločuje, kedar se glasuje, prvo-mestnikov glas: kedar se voli, pa žreb. vsak čas, mora pa najmanj dvakrat v letu blagajnico preiskati. Sme pregledati knjige in zapisnike in daje vodstvu oprostilo zastran gospodarstva. Vsako napako mora naznaniti bodi-si družbenemu vodstvu ali njega prvomestniku, bodi-si redni ali po njem prouzročeni veliki skupščini. Ako kak njegov ud izstopi, sme si ono za čas do prve velike skupščine izvoliti namestnika. Vsak nadzornik se sme udeleževati vodstva s posvetovalnim glasom. sej družbenega Pr edsedstv o. 17 Razsodništvo. Razsodništvo ima pet udov. Ono razsoja Veliki skupščini predseduje prvomestnik vse prepire, ki nastanejo iz družbenih razmer, brez 23. družbenega vodstva ali njegov namestnik ozira na kak gotovi sodni red vesti in neprizivno. po svoji najbolji vedi in 18 Družbeno vodstvo. Družbeno vodstvo ima s prvomestnikom vred rica stanovati v 12 udov, od katerih mora najmanj polo Lj ubij ali nj obližj Ti volijo izmed sebe prvomest- , Ono nikovega namestnika, zapisnikarja in blagajnika si naredi samo svoj opravilni red; sme se razdeliti v odseke in si tudi iz družbenikov sploh izbrati zaupne može za posebna opravila ali poročila. Za tekoča opravila si družbeno vodstvo lahko napravi ožji odbor, v katerem je prvomestnik, njegov namestnik, zapisnikar, blagajnik in dva uda, ki se izvolita. Družbeno vodstvo si sme tudi v posameznih deželah in ondukajšnjih družbenikov privzeti svetovalce za važne družbene reči. Če kak ud izstopi, sme si druž Družbeni razhod. 24. Družba se razide: če velika skupščina to sklene, ali če jo politiško oblastvo razpusti. prvem slu- v čaji sklene velika skupščina o družbenem imetku; drugem slučaji pa pripade ta imetek Slovenski Matici v Ljubljani. Ako se kaka podružnica razide ali razpusti, pripade nje imetek družbi. Mnogovrstne novice. beno vodstvo za čas do prve velike skupščine izvoliti namestnika. te Grof Taaffe v Kromeriži. pripoveduje, bil je ministerski predsednik grof Kakor „Neue freie in beneg odst pravic in dolžnost 19 jemlj Družbeno vodstvo pristop družbenikov na znanje, sme spre jem odreči in sklepa o izključbi sklicuje veliko skupščino, ter ustanovlja za-njo Presse Taaffe tudi v Kromerižu, vkljub deževnemu vremenu mnogo resnega posla prav židane volje. — Ko je med deževanjem stal pred gradom brez dežnika, razpel je nek časnikar svoj dežnik čez ministra, ta pa mu je šaljivo odgovoril: „Prosim, vsaj nisem navajen stati pod rori: „pa pre-kakor uvodni varstvom časnikarstva"; časnikar mu od vzvišenost vsaj vendar lije v potokih r> njih načelništva, ter sme dan, kraj in dnevni red nadzoruje podruž kedar hoče, samo ali po svojem pooblaščenci pre gledati knjige in zapisnike in udeležiti se zborov in njihovih načelništev sej; izvršuje, kar velika skupšči članki > toda n s tem nočem trditi, da. so ti vodeni od govori mu ministerski predsednik. Ko so kmetice v * - • -i njih pa sklene slavnostnem sprevodu svoje dežnike kmalu razpele zopet kmalu zaprle, opomnil je ministerski predsednik „To niso Hanakinje, ampak gotovo Solnogradčanke, so diti po spretnosti, s katero znajo ravnati z dežniki. Sol rešuje vse družbene reči, ki niso veliki skupščini nograd je mesto vsak človek dežnik saboj na svet pridržane; vodi blagajnico in knjige, ki jih v konec vsacega leta sklene; oskrbljuje družbeni imetek in ga obrestinosno nalaga; in imenuje uradnike in služabnike za družbo. prinese; tam štejejo 16.000 ljudi pa 18.000 dežnikov Politične stvari. 20 Sklepčnost. Pri sklepih, ki traj obremene družbeni imetek, mora prvomestnik ali njegov namestnik in vsaj ena tretjina vodstvenih udov pričujočih biti in mora nadpolovičina večina pritrditi. 21. Nemška po glavi železnega kancelarja. Nočemo ponavljati znanih dogodeb in segati nazaj v leto 1866., ko je knez Bismark v zvezi z Laško napadel našo državo in premagal večji oddelek naše vojske pri Kraljevem Gradcu, s tem pa zagotovil tudi edino Pruski odločilno besedo po vseh nemških deželah. Tudi ne bomo v spomin klicali daljnih dogodeb leta 1870., ko je Bismark uničil vojsko mogočnega diktatorja Francoske, od nje dobil neizmerno visoko odškodnino v de- Družbeni zastop. Vodstveni prvomestnik, ali, če je zadržan, njegov namestnik zastopa družbo na zunaj. Vsako razglasilo, pismo in potrdilo mora on ali njegov namestnik _ in še en ud od družbenega vodstva podpisati. Sejne za- gato Beneško. Leta 1866. znal je Bismark zadržavati narjih, vrh tega pa še dve najlepši porenski deželi kakor je 4 leta pred odtrgal od Avstrijske lepo in bo > pisnike podpisuje prvomestnik ali njegov namestnik in zapisnikar. Francosko, prav za prav Napoleona, da ni prišel na pomoč naši državi, ravno tako pa se še preveč oslab- £81 naša država ni vtikala v nemško-francosko vojsko tako, da se je Bismarku posrečilo, po v strahu držati vse evropejske države teh dveh zmagah Naši dopisi. Dunaja 30. avg Sedaj čujem iz zaneslj slavi magovalca in obložen z bogatstvom pre je Bismark tako rekoč vira 5 da se državni zbor snide dne 25. septembra dne magane Francoske narekaval svojim sosedom zveze, v katerih je bilo dejansko priznano nadvladanje Nemške, takoj po omenjenih zmagah oklenjene vse v enotno vojsko, kateri zapoveduje povsod 26. septembra pa da bode slovesen sprejem pri cesarju Za zborovanje to zanimali se bodo in prestolni govor. tudi vnauji politiški krogi. V prvi vrsti bode merodajno uvrstenje poslancev v klube. Glede levičarjev je uže sama Pruska Bismark delal je z bogatim plenom v sedaj gotovo, da ne bodo nikakor več vsi enem klubu rokah — na vse strani za svetovni mir, pomagati mu pri teh namenih dana je naloga zaveznikom njegovim pred vsim naši državi, enako Laški in Ruski. Med tem porablja Bismark čas, da ustanovi nemško pomorsko vojno in brodove za trgovino, doma pa zapira po eni strani uvažanje vsakovrstnih ptujih pridelkov in izdelkov; za nemško trgovino samo pa si išče po vsem širokem svetu novih trgov in pazno preiskava po oddaljenih krajih, jeli bi ne bilo moč nemški prisvojiti novih dežel. Med tem pa v privojskovanih porenskih deželah zapo Ne glede na divjake je gotovo, da se zbero nemško rodni rogovileži, kakor Pickert in vse, kar za njimi hodi Knotz Strache Kraus u, ----- vsi v poseben klub z na menom brezozirnega, nemško narodnega delovanja; zmernejši nemški elementi s Herbstom in Hlumeckijem na čelu in z večino dosedanjih levičarjev za seboj, zbrani bodo v večjem klubu levičarj čini stanovitno nas To bodo vladi in ve- protovali, samo da z zmernejšimi sredstvi. Tretja vrsta vladinih nasprotnikov zbrana bo, kolikor se da dosedaj soditi, v Coroninijevem klubu, ki veduje železna roka, ne da bi se ji bilo do sedaj v teku 15 let posrečilo prikupiti Nemški le najmanjši del tamošnjega prebivalstva; temveč prav tako, kakor Nemški priklenjen del Poljske, tudi onih dežel prebivalci željno čakajo trenutka, ko jim bo moč oprostiti se ptujih verig bo zmiraj odločen nasprotnik vladi v vseh političnih in osebno-vladinih vprašanjih,. ki bo pa glasoval v držav- nih vprašanjih z vlado Negotovo je še jeli se bo tako imenovana moravska srednja stranka pridružila Coroninijevcem, ali pa bodo brez prave klubove zveze v važnih vprašanjih podpirali vlado deloma z glasova Pa kar Bismark z lepo pridobiti ni poskušal to njem, deloma z nenavzočnostjo Tem najbližj so de hoče v najnovejših časih doseči z novimi sredstvi sile, po kakoršni si uže več stoletij ni upal seči noben drug državnik. Do sedaj tišala je Bismarkova železna roka v poljskih pokrajinah nemške države najbolj grajščake in katoliške duhovnike, pa izganjanje teh edinih neodvisnih delov prebivalstva ni še rodilo željenega sadu, kar pri čaj o ^ .zbor. ečinoma vladi nasprotne volitve v nemški državni Sedaj začel je Bismark iz Nemške izganjati tudi vse inostrance. Da se Bismark pri tej drakonični na-redbi ne ozira nikakor na podanike držav , s katerimi ima sicer prijateljske zveze ? učil godbe ? ko se Nemške iztirava nas najnovejše do tisuče ruskih držav- Vse to ravnanje kaže, da mu najbolj presedajo Slovani, najbolj me temi katoliki, za njimi pa enako judje. — Bismark Ijanov. Enaka osoda preti avstrijskim hoče konečno čisto mško in čisto protestant sko, drugim državljanom zaprto Nemško. Kakošen bo sad takega ravnanja železne politike? Sad se uže prikazuje. Da Nemška nima pravega prija t Francoski, bacherj telja v ponižani Avstriji in ne v prema< to ne potrebuje nadrobnega dokazovanja. Enako malo mara za-njo mogočna Ruska, ker ravno Bismark uničil ji je v zvezi z Angleško bogat sad zagotovljen uže v št. štefanski mirovni pogodbi. Angleško in Spanjsko znal je Bismark srečno odbacniti od sebe po svoji ko-lonijalni politiki, prijateljstva Laške si ni vedel z ničemur pridobiti, najmanj pa še ima prijateljev politika Bismarkova v Nemški sami, ker zatrla je njegova trda roka tudi doma vse prosto gibanje, uničila je veljavo manjših nemških držav in poskušnja, v Nemški samovoljno ^tole u prijatelja. Kaj bo toraj konec vse velike slave in toliko občudovane mogočnosti Bisrnarkove? Ravno tak bo, kakor je bil konec prednika njegovega, sedaj tudi pozabljenega diktatorja v evropski politiki, kakor je bil konec se danes moglo misliti, ko se poreče: Evropa je zopet oproščena Bisrnarkove železne roke. loma dunajski demokrati, deloma divjaki z desnice. Prednost imajo sicer po tem soditi, kar se do sedaj čuje, divjaki z desnice po kopitu Lienbacherjevim, ker ti so vsaj zadnji čas prejšnjega zasedanja pri vsakem važnejšem vprašanji nasprotovali vladi in večini; demokrati pa trdijo, da se načeloma ne stavijo med nasprotnike vladine, to je deloma uže kazal dr. Kronawetter, dokler je bil še sam, sedaj pa bo gotovo v drušini odločnih nasprotnikov levičarske stranke tudi v važnejih vprašanjih pokazal odločnejše. O Lienbacherju pisala je sicer zadnje dni „Oesterr. Correspondenz", da se hoče zopet pridružiti desnici in preosnovati Lichtensteinov klub, toda desnica mu po skokih zadnjega časa ne bo zaupala nič več in gotovo bo tudi v škodo odločnih desničarjev Lichtensteinovega kluba in vse desnice, ako bo Lienbacher v tem klubu imel prvo odločevalno besedo. Ta dvorni svetovalec razkril je preočitno svoje Slovanom sovražne, samoupravi deželni nasprotne namene, in tako na desnici nihče ne bo zaupno pozdravljal najnovejšega spreobrnjenja Lien- in še eden izmed Lich« On, Zallinger tensteinovih pristašev bodo zmiraj rak v onih krogih, s katerimi bodo v pomenlj 5 ožji dotiki Zato pa ima desnica gotovo zgubo z vsako zvezo takih mož in od ličnimi poštenimi drugimi pristaši Lichtensteinovegž kluba ) ker bodo ti vsled takega vpliva v važnih vpra s n nasproti vsim veljavnim pravicam oddajati pre anjih držav, pripravilo je Bismarka ob zadnj anjih za desnico postali vsaj nezanesljivi. Desnica so stavljala se bode tedaj merodajno le iz treh klubov des niče: češkega, poljskega in Hohenwartovega kluba. Pa pri zadnjem klubu mora se njegova razmera z vlado popolnoma pojasniti. Izrekoma čujem iz slovenskih krogov, da bodo ti odločno zahtevali za svojo podporo, tudi odločno ravnanje vlade glede narodne enakopravnosti. Razumemo lahko, da so slovenski poslanci samih obljub se 5 iz Napoleona III. Morebiti je čas bližji, kakor uže siti, tudi iz krogov dalmatinskih poslancev čuj enak glas in da izrekoma tudi Tirolci s šviganjem sedanjega naučnega ministra nikakor niso zadovolj rekli so to dosti glasno pri zadnjem zasedanji. To vse pa se bo dalo poravnati brez velikanskih težav, samo, da poslanci ostanejo složni, samo da ne bo hotel delati politike vsak za-se. Pa tudi češki in poljski klub ne bodeta se koj sama po sebi vstopila za vlado. Novejši čas je zbudilo izrekoma v čeških politiških krogih veliko nevoljo prav za- p grizeno sovražno pisanje vladi pokornih časnikov na sproti češkemu narodu. času. Tako mora zdaj narod pokoriti se za greh mlač- Zato sino nosti onih, na katere se je preveč enem slučaju zadevala je ta pisava novega kne- veseli, če se nam kaka moč pum iu radostno po zoškofa praškega m ž njim celo^cesarskega namestnika, zdravlj Izrekli bodo tedaj gotovo tudi Cehi svojo resno besedo jaka, ki se zdaj prihod g. dr. Jožefa Staniča, g r % v Gorici kot vetni /p c in podpiranje vlade ne bode čisto brezpogojno, stoječe zborovanje bo tedaj zanimivo v prav ozirih. Pred- trebujemo ker irod hoditi k i talij ro po mnogih Gorice 31. avg. (Izv. dop.) Tudi pri nas imamo katom, med katerimi je kopica najhujših nikov. ih nasprot uže preveč zaporednega deževnega vremena. Poleg tega Slap pri Vipavi 29. avg ivemu človeku kojako primeriti zamore. Cital sem študije o povzdigi je pobila po >eč krajih toča prav hudo, posebno pa je našega kranjskega sadjarstva od g. K. Dolenca, vodje zpdela vinske kraje naše dežele, kjer je kazalo doslej grozdje prav lepo. na Slapu, Ki so bile v ;;Novicah" natisnjene.- Res, sad Gorici je te dni hlad, kakor da jarstvo je, ako je v deželi v pravi t bi se bilo uže nagnilo močno proti jeseni. Tako se bo čez in čez razširjeno, po pravem gospo lan letos gospoda vračala z dežele in svojih letovišč nena- vrejeuo in gojeno, gotovo velicega gospod venKi meri tem načrta o— — -.....o- s-^^ctrsRega po- vadno zgodaj v mesto, katero je ob tem času vsako leto mena. Ne bom pisal o tem važnem predmetu za kme še vedno prazno in pusto. tukajšnjem deželnem to vale prijatelja sad je reje nekoliko bil a d zavodu gluhonemih je bila danes dupoludne pre- mignil, da smo mi slušatelj teljsKega- , iu uže tudi prav temeljito o deželni glavar, potem deželna odbornika pl. Pajer in trtoreji učili se, na tabli v šoli prav po pravilih nari- skušnja, katere se je vdeležil grof France Corenini kot kurza uže to preštudirali župan in še druga gospoda in v obče sano videli ter nas je g. vodja Gasser, mestni razmerno obilo občinstva. Slovenskih deželnih odbornikov nisem zapazil ne letos, ne druga leta. Do lani so drevesnici poučevale nune in navadni učitelji; letos je začel nauk pod posvetnim učiteljskim osobjem, in sicer po metodi, ki je tudi drugod razširjena, namreč tako, da učitelj in Dolenc tudi v dre vesnico in vinograde peljal, da smo se najprvo v šolski > še bolj pa v o radu z zasaje odgojenec na glas izgovarjata besede. Na neveščaka je napravila preskušnja v obče povoljen vtis; dež. glavar se je še posebe jako laskavo zahvalil vodji in učiteljstvu. Videti pa je res , da je nekaj učiteljskih moči na pra- nimi trtami enoletnimi, dvoletuimi in triletnimi; potem & trtami v vrsti posajenimi, uže bogato obloženimi, s žlah-nim grozdjem itd. Smeli smo tudi vsak si odtrgati Ogledavši mnogo grozd da smo poskusili razne sorte zasajenih, dobro obdelanih, tudi pravilno pognojenih lepo v vrsto zasajenih vinogradov domačih in tudi dru gih smo vse prav radovedno, pazlj poslu na it vsako besedo vem mestu, in sem jaz za trdno prepričan, da take migljej moči so načelno ogibljive vsakatere kvarljive dresure. vrstno podučevali odje, ki nas tudi Napovedali nam pa tudi da tem oziru bi zavodu po mojih mislih jako koristilo, bomo v petek popoludne proti večeru šli se učit v ko bi vabil na preskušnje kakega znamenitega, nepri- skušnji raznih vinskih sort v hramu. Zares točno, kasor stranskega veščaka, če tudi iz daljnih krajev. Strokov- vselej po poduku, ki smo druge dni prosti, je bila danes njak občinstvo na vsako stran utrdil o pravi vred- mala južina; miza pogrnjena s sirom in kruhom kot nosti napredka na tem zavodu, na kateri pošiljajo go- podla A % A A A ^ « A m m • m boljši vspeh pri poskušnji, da se ne bi nam jence vse tri primorske dežele. Letos je bilo v treh tako godilo, če bi kedaj v tak prijetni položaj prišli razredih 26 slovenskih in 17 italijanskih, skupno 43 go- izvrstna vina razsojevati imeli -- - kakor se včasi godi jencev obojega spola. Potem, ko so oboji pokazali, kako oniiu, ki niso izvežbani in strokovnjaki v tem, da bi se je začela pri njih letos tudi telovadba, bilo jih je izrekli: »Gospodje, to vino ima duh po sodu" ali kaj Peljala sta nas> razmerno mnogo obdarjenih s knjigami, obleko in dru- enacega, in bilo bi najfinejše vino gimi rečmi. Saj so pa res tudi pokazali, da znajo lepo dobro izvežbani g. vodja g. adjunkt v podzemeljsko« pisati, risati in gojenke tudi napravljati lepa ročna dela. obokano klet na Slapu, ki je pod gradom , nažgavši Pristavim še, da, kakor druga leta, so se slovenski sveče, da smo po stopnjicah videli v snažno prostorno učenci tudi letos odlikovali po čistejšem in lepšem iz- klet Pokušali smo iz sodov sem ter tje, vina za mizo r govarjanji, nego italijanski. Vzrok tiči pa v našem je- boljši, najfinejši, potem vina ziku samem, ki se ve da tudi učitelje sposablja za tako Pri poskušuji „Rizling poučevanje. butelije „z cvetlico" itd Rulandeca Otroški vrt za slovenske otroke se odpre presvitli cesar o priliki razstav v , sedaj Ljublja ko ga je pohvalil7 po kratkih počitnicah zopet 1. septembra. Ta vrt 5 ka- teremu bi jih moralo prirasti uže vsaj kakih 5 za slovenske otroke, pa je lahonskim ščuvarjem uže zdaj, po rekši: „Meine Herren, dieseu Wein empfehle ich Ihnen er ist sehr eut!" cesarsko vino imenovano, mislili 7 smo tudi mi, pri poskušnji te izvrstne kapljice zapeti kratkem obstanku, hud trn v peti. Goriški „Corriere" cesarsko himno, pa blagi gosp. vodja, pozove nas, je imel 5. t. m. nalašč uvoden članek da da se delale naj še potrpimo toliko, da bomo še drugo vino posku snovanju slovenskih šol na slovenske stroške kar možno sili, in potem vsak s polno čašo, presvitlemu cesarju velike zapreke. Dasiravno Lahi niso še nikdar potrosili križca za slovensko podučevanje, ščuva ta list na- in Bogu zahvalili se za ta dan, Iu res, ko smo še i£ nih sodov buteljsko vino s cvetlico brez cvetlice sc pač ne dajala nikakošna polajšava poskušali, smo se približali ravnost, da glede na šole, katere bi Slovenci utegnili snovati. sodu v katerem List ko vino. Natočil ga je gosp. vodja pošteno ce vsa zapeljuje naravnost slovenske meščane, češ, da naš jezik kemu pol čašo ter se odkrili v gorečem navdu je za rabo samo v omenjenih krogih, in da našega je- nem govoru napil našemu milemu preblageaiu vladarj zika ne umeti pogostoma dve vasi! „ln zato mora ob- ter naročili, da vsak izprazne čašo vsak tudi čina goriško mesto one [namreč slovenske] stariše storil čeravno je bilo nam že precej gorko prihajati j katerim se je slabo svetovalo (od slovenske strani, da Zapeli smo vsi prav navdušeni cesarsko pesem, za to je popolnoma neumno, škodljivo njih otro- paše: „Lepa naša domo\ Po odpetih pesmih je kom, če jih pošiljajo v slovenski otroški vrt). u Tako apil eden učiteljev tudi g. vodj brutalni lahonsko-judovski hujskač, o katerem pa prav onima gospodoma, ki znata ta i g. adjunktu i vina pr kot rstn trdi „Soča", da moč. Sicer za njegovim hrbtom neti ogenj druga tudi ta moč ne bila tako silovita, ko vati let. in pokazati, da se tudi vipavsko vino izdrži več Ko smo še zadnje žlahtne kaplj se bili od naše strani postavili po koncu o pravem vsi dobre volje korakali po stopnicah posrkali, smo zapeli pred 283 kleti Zvonikarjevo". Podali smo se k večerji, ki nam „v cajtengah biti" zadela je bila nominelao je vsem prav dobro dišala. Namenjeni smo bili zjutraj a a izlet v Gorico, da bi tam ogledali tudi kmetijsko drugim je Ali pa so se maae, bilo jivno imenovanje velikodušno zanešeno. bali g?, pis alci morda žolo in tudi mesto, ali deževalo je uže nekoliko Drugi dan smo pa prav radi zopet poslušali predavanje gosp sejanji detelj trav u Borovnica. in o napravi dobre nice Metodove adjunkta „o krme in sploh takih reči, ki k temu predmetu spadajo ? „bavke"? (Dalje prih.) Vabilo k svečanosti v oslavo tisočlet- ki jo prirediti narodno bralno ter pro- Deževalo je med tem pa tako milj da bilo tako temno da gotovo res bil oblak vtrgal nismo videli prav nič. , kajti voda je s tako Pravijo, da se je silo drla, da je na vrtu od grada naprej zid odtrgal zemljo z drevesci in zasajenijii trtami in cveticami po- četek ob stovoljno gasilno društvo v Borovnici oo preprijaznem sodelovanji slavnega pevskega, zbora čitalnice ljubljanske s svojim vodjo gosp. Vojt. Val en t o ter p. n. gospodov diletantov čitalnice vrhniške v nedeljo 6. septembra na Zi- planem pri gosp. Lovru Ver biču v Borovnici. rušila na zraven ležeči pot. Se bolj težavno je bilo neki v Vipavi; ondi je gospodarja iz Slapa, ki je v Vipavo uri popoludne. v mlin moko na vozu peljal ihta in voda oma novcev, za družino 80 novcev, tudi pri slabem vremenu. Vstopnina za osobo 30 Svečanost se izvrši Program: A. 1. Pozdrav mila, da mu je moko v žakljih iz voza odneslo ter sta se komaj on in živinica rešila. Tudi otave (mrve) je mnogo predsednika narodnega bralnega društva, gosp. Fraaa odnesla voda. Koliko škode bi bilo učinilo in ml j odneslo po vinogradih, ako bi njim ne znal strokovnjak g. vodja dati prave lege in napraviti odvodnike kanale; torej le še k sklepu zopet povdarjam; če tudi na Dolenjskem naredite take šole, ter postavite tako izvrstne Paplerja. 2. Nastop slavnega pevskega zbora čital- SUvnostni govor, govori g03p. drd. Nastop slavnega pevskega zbora . Nastop slavnega strokovnjake za voditelje, se bo tudi Dolenjska v kme tijstvu omladila ter cvetela in tudi tako blago kaplico nice ljubljanske. Danilo Maj ar on. čitalnice ljubljanske. 5. Tombola, pevskega zbora čitalnice ljubljanske, vlak*. B. Ples. . »Zamujeni Burka v enem dejanji. Igrajo p. n. gospodje di letantje čitalnice vrhniške. C. Umetalni ogenj. D, Prosta zabava. Med posameznimi toč z cvetico in k vi o pridelovati kami igra godba. Železnikov konec julija. [Zakasnjeno.] (F moj za- govor in obrambo Tukajš Ciril-Metodova Ljubljane. Na to svečanost najuljudneje vabita odbora. premij za konjerejo azdelitev slavnost 5. julija t. L", oj ti lepa slavnost! Koliko oseb si postavila pred slovenskim svetom v čast in svitlo luč! vršila se je za kočevski okraj včeraj dne 1. septembra , joj moji malenkosti! ta prišla je bila pa zopet po naklonjenem mi „Slovencu" na slabi glas noter v „cajtenge". Ic zakaj to? Ker nisem dal na predvečer „Ciril- Metodove slavnosti" razsvetliti svoje • v i^H ^ mse. v Ribnici. Pripoznane in izročene bile so premije dečim gospodarjem: . Za kobile s žeheti prejeli so premije: s le- G. Franc Vraže n i tem toraj danes nekoliko več cekinov, poštar m u n d 3 cekine. P a v z e r cekinov, Matija Jaklič cekine in Matija Si Drznem se misliti, da so nas prevzvišeni in mi lostni gospod knezoškof vendar tudi vedeli, da praznik sv. slovanskih apostolov Cirila in Metoda spada na 5. dan julija. Vendar pa so določili oni, naj se tisočletni spomin sv. Metoda smrti praznuje v naši škofiji v dan 3 znano, tudi obhajal se je Za 4letne breje kobile: Janez Škrabec 5 cekiuov, Matija Honigman cekine, Anton Žužek 3 cekine. 6. aprila; izdali so za to priliko, kakor j nalašni pastirski list. Po moči dostoi vsak Zi eno- in dveletne kobile: Janez Kren, Janez Podboj in Matija Bar te Ime cekina. Sreberne svetinje za povzdigo konjereje ta praznik toraj tudi v fari, in pela se je pri slo- vesni sv. maši poleg druzih pesem tudi ona sv. Cirila In Metoda, znana pri nas uže mnogo let. — Za obha- janje kakih izvanrednih slavnosti v posameznih duhov-nijah ima brezdvomno dotični gospod župnik prvo besedo. Od njegove strani oznanjen nam je bil na prejeli so: Jurij Labisa, Anton Češ ar k, Jože češ ar k, n Honigman. — Jutri je delitev konjskih premij Štefa v Šentjerneji, dne 5. t. m. na Vrhniki doljici, dne 10. v Kranji. 5 dne v Ra dan Imenovanje. Za zdravniškega koncipista pri c. k. pač praznik sv. Cirila in Metoda, in da se bo deželni vladi imenovan je dr. Franc Zupanec, okrajni julija pred drugim duhovnim opravilom vršilo blagoslovljenj zastave tukajšnj zdravnik na Krškem. Za predsednika nadsodnije v bralnega društva", niso pa bili rani spodbudova niti vetij hiš na predvečer Trstu imenovan je dosedanji predsednik nadsodnije Zadru dr. Jos. Defacis. v (kar je, če se ne motim, politična stvar), niti so bile Nagrada rešitelju življenja. C. k. deželna vlada vablj n gospodič u pletenju vencev ter ozalj sanj trga s taistimi. To vabilo izšlo je od druge strani in sicer pod firmo: ;;na čast sv. Cirilu in Metodu." Kdor je hotel to verjeti, stalo mu je prosto; jaz pa se nisem ne; štel med taiste, in z manoj vred tudi mnogi dru o tem manj, ker je šel po trgu zoper one, ki ne bodo hiš razsvetlili omenjal dvornega protenja Prvega ne bom je učencu 3. razreda na tukajšnji državni realki Ka-rolu Klemenčiču, zato, ker je dne 7. avgusta z nevarnostjo za lastno življenje, iz Ljubljanice rešil 81etnega dečka Janeza Kranarja očividne nevarnosti, da bi bil utonil, priznala in izplačala postavno nagrado 26 gold. 25 kr. Grozovita nevihta. Prvo polovico minulega zato ker se tudi polnil o drugem so tedna bilo je prav lepo, posebno za košnjo in sušilo pa priče vsi, ki so brali »Slovenca"; zažugano eč otave zelo ugodno vreme. Pondeljek in torek po noci nam je bilo, da pridemo — gotovo na čast sv. Cirilu je sicer prišlo nekaj dežja, sicer pa so bili v ljubljanski in Metodu ka-li ? sedami v „cajtenge U , ali z drugi be okolici do petka prav gorki solnčni dnevi. petek v javno osramotenje Kdo se pri takem popoldne krog dveh pričelo je prav mirno dežvati in so se je z malim prenehanjem dežvalo do sobote jutro. Ta čas ne krog sedme ure pa se pridrvi od juga strašanska ne- postopanji, kakor sploh pri vseh napadih, ki brali zoper mene uže v raznih časnikih, nehote spominjal besedi, ki jih je govoril Kristus pri zadnji vihta, dež je lil v potokih, hudourniki so naglo narastli, večerji svojim učencem, priporočevaje jim ljubezen, blisk je švigal koj neprenehoma, vihar pa je prekuceval zraven pa koj uka Mahomedovega, ki je veleval njegove drevje, kozolce in strehe, kakor lahko slamo in to naj- verske zmote razširjati z ognjem in mečem. — Kazen hujše počenši na Vrhniki po vsem močvirji doli do 284 Žegnanega Studenca. Vihar prekuceval je vozove, ljudi 50 pitanih prešičev. Premije so bile pripozuane za 125 in živino in izrekoma na ižanski cesti prekucnil je konj, za 142 goved in 25 drobnice. Razdeljenih je bilo vihar enemu gospodarju dva naložena voza z živino za konje: 386 cekinov, 16 srebernih, 6 bronastih sve vred v globok z vodo napoljen cestni graben tako tinj od razstave in 28 pohvalnih pisem; za goved pa nesrečno, da mu je en konj poginil, ker ni bilo v pravem 2555 gold. denarja, 8 srebrnih, 11 bronastih svetinj od času pomoči. — Kolikor se nam je dosedaj naznanilo, razstave in 11 pohvalnih pisem; za drobnico pa 405 gld znaša prizadeta škoda veliko tisoč goldinarjev. Gosposka denarja, 4 bronaste svetinje in 4 pohvalna pisma. Ve-preiskava ponesrečene kraje, pa to še ni dokončano, Ijko odlikovane živine bilo je drago prodane za Ogersko, Priprave za sprejem cesarjev so posebno zato, ker od sobote naprej neprenehoma dežuje, vode so zelo narastle, izrekoma Gradašica in Šujca pobrali ste mnogo pokošene otave, tudi so hudourniki na več krajih posuli senožeti in njive. Nevihta, ki se je v soboto ob 7. pričela, trajala je blizo ure potem Cesko in Laško. velike. Hrvatska. — Dne 12. t. m. doide cesar v Požego vojaškim vajam. Vsa Hrvatska pripravlja se cesarja sijajno sprejeti, deputacije napovedane so z vseh krajev jvy » UV/UVUV KJ KJ I. WUJttl« J Ul \Jj J^V^m ^»j^j^v uvj;«uuvijv . VUIVUV " J pa se je naliv, vihar pa blisk in tresk ponavljal še dežele. Pa tudi posebna deputacija z Bosne in Herce štirikrat do 4. popoludne. Pričakujemo, da se ponesrečenim ne odpiše samo Trst. — Navzočnost cesarjevičine Štefanije v oliž-primeren del davka, temveč da se jim v kolikor so njem cesarjevem gradu Miramare prav veselo vpliva na g;vine pride cesarja pozdravit v Požego. Trst. liudo prizadeti, tudi posreduje primerna podpora. politično gibanje v tržaškem mestu. Pretekle dni pri Iz poročil, ki nam dohajajo iz dežele, posnamemo, peljala se je na parobrodu z Miramare v Trst; pri po da je nevihta tudi na Notranjskem, izrekoma v vipavski molu sv. Karola stopila je na suho in se je od tod v dolini in krog Logatca pa tudi po Dolenjskim hudo vozu peljala proti St. Andreju. Prebivalstvo pozdrav razsajala in kmetovalcem napravila veliko škodo. . Gosp. Josip Matevže, posestnik in trgovec > ud močvirskega odbora, zmiraj zvest narodnjak f umrl ljalo jo je povsod z navdušenimi živio-klici. Tako upajo vsi tukajšnji avstrijski domoljubi, da bo dosegla Ijubez-njivost mile cesarjevičine, kar bi bilo s silo težko doseči. je včeraj po kratki bolezni, 65 let star. Bodi mu žemljica lahka! Španjska. Vznemirjenje zarad zasedanja karo Kraj carska podružnica »Narodnega Do u a" z veseljem konstatuje, da se pokrajcarske knjižice med poverjenike precej pridno razpečavajo in da se je uže tudi otvorilo dopošiljanje skupljenih denarjev. Dopo slalo se nam je namreč prvih 12 gold. s knjižico št. 10 (poverjenik biralcu M. iz Zagorja čast marljivemu na- vivat sequensl). Laskavo je čitati med doplačevalci v tej knjižici tudi imena doplačevalk in oživila se nam je pri tem skromna nada, da se morda vendar začno domoljubni krogi nežnega spola še posebno zanimati za koristno in lepo našo idejo ter da se nam dejanski pridružijo linskih otokov po brodovih nemške države raste še zmi raj bolj in bolj, akoravno si vlada prizadeva, prebivalstvo pomiriti. Med tem prihajajo naznanila, da so španj-ski parobrodi prišedši od Manile zasedli Jap , največji otok karolinške skupine in da so tam razobesili španj-sko zastavo, ker še ni bilo nikakoršnega sledu nemškega poprijetja. — Knez Bismark prizadeva si ta raz-por poravnati brez večjega vriša in je baje tudi pri volji odpovedati se pravic nemškega poprijetja , ne pa Kolera še zmiraj. tega pa so državne bla- da bi priznal pravice Španjske. hudo razsaja po vsi deželi, vrh gajnice v hudih stiskah. \ Ruska. Dne 31. avgusta mudil se je ruski car sodelovanju bodrilno in navduševalno. Razun od s carico v Kievu, kjer sta si ogledala veličanstva vse krasotic naših, nadjamo pa se tudi prijaznega odziva od narodnih naših čitalnic onih malih središč > ki po slovenski zemlji raztresena širijo, netijo in reprezentu- jejo probujeno narodno zavest. Upamo, da jih vidimo kmalu tudi na našem torišči. (Denar in oglasila za po-verjeništvo pošiljati je gosp. dr. Jos. Starčtu, blagajniku ^Narodnega Doma" v Ljubljani.) Novičar iz domačih in tujih dežel. javne naprave. Po obedu, h kateremu je bilo vabljenih 100 gostov, podala sta se k slovesni predstavi v mestno gledališče, kjer je mnogobrojno zbrano občinstvo večkrat pelo cesarsko pesem. Po predstavi vozila sta se veličanstva po bogato razsvitljenem mestu, in ju je prebivalstvo povsod navdušeno pozdravljalo. Ob 10. uri 20 minut zvečer odpeljala sta se car in carica nazaj v Pe- terburg. _______u_______________o_____A „OesL Corresp.": Ako „Standart" piše, da se je v Kromerižu dogovorilo vtelesenje Bosne in Hercegovine v avstrijsko vtelesenji Bosne in Hercegovine piše Dunaja. Shod našega cesarja z ruskim in pomenljivost njegova za evropsko politiko je še zmiraj predmet razgovora vseh politiških krogov in čuje se od vseh strani le en glas, da je ta shod novo poroštvo za mir v Evropi. Enako pomenljiv za našo državo pa je sijajen sprejem cesarjev na Moravskem in na Ceskem. Presrčnost sprejema in navdušenost prebivalstva za cesarja ne da se popisati. To je pa v resnici naravno, to je izraz prave ljubezni in hvaležnosti do dobrega našega vladarja. Ob enem pa je to najglasnejši in najboljši odgovor na ravnanje brezdomovinskih nemških irredentovcev v severni Ceski. Začetek državnega zbora naznanja se sedaj za 25. dan t. m. državo, mi sicer nimamo poroštva , da bi bilo to res, toda razumljivo bi se nam zdelo to naznanilo, ako se potrdi. Naznanila od druzih strani pa nam potrjujejo, da ima „Standartovo" poročilo mnogo resničnega, uradih unanjega ministerstva so priprave za vtelesenje uže zdavnej gotove in se je uže tudi s Turško sklenil dotični dogovor. Prej ko ne je sedaj tudi Ruska pritrdila tem namenom. Žitna cena v Ljubljani 29. avgusta 1885. Hektoliter: pšenice domače 6 gold. 50 kr. 6 gold. 8 kr. turšice 5 gold. 53 kr. banaške soršiee 6 gold. Koroška. Celovcu bila je od dne 28. do 31. 13 kr. rži 5 gold. 20 kr. ječmena 4 gold. 39 ki\ avgusta v deželni razstavi razstavljena raznovrstna ži- prosa 5 gold. 20 kr. ajde 4 gold. 87 kr. ovsa 1 gold vina, namreč krog 400 goved, 300 konj, 100 ovac in 92 kr. Krompir 2 gold. 85 kr. 100 kilogramov. Odgovorni vrednik: (Justav Pire. Tisk in založba: Blaznikovi nasledniki v Liubljani.