1 Leto KIH. j Štev. 139	TELEFON: UREDNIŠTVA 25-67 UPRAVE 28-67 POSTNI ČEKOVNI R A C U N 11.409	Maribor, sreda 21. Junija 1959	NAROČNINA NA MESEC: Prejeman v upravi ali po pošti 14 din. dostavljen na dom 16din. tuji! Min	Cena din 1 —
Akcija osi med Arabci
Odposlanec arabskega kralja Ibna Sauda pri Hitleru v Berchtesgadnu -Ultimativna nota regenta Fejsala Macdonaldu zaradi Palestine — Zvez; Jemena, Arabije in Iraka — Italijanski in angleški komentarji
BERLIN, 21. junija. V Berchtesgaden je prispel posebni odposlanec arabskega kralja Ibn Sauda, Kalid al Kuda, in imel z nemškim vodjo in državnim kancelarjem Adolfom Hitlerjem daljšo konferenco. O namenu obiska Kalida al Kude pri Hitlerju, kakor tudi o predmetu posvetovanj ni bilo izdano nobeno uradno poročilo, vendar se na poučenem mestu zatrjuje, da se pripravljajo v Arabiji važni dogodki, ki bi mogli temeljito spremeniti položaj Anglije in Francije v tem flelu sveta.
ITALIJANSKI KOMENTAR.
RIM, 21. junija. Italijanski tisk komentira obisk Ibn Saudovega odposlanca pri Hitlerju na ta način, da ga spravlja v zvezo z ultimativno noto, katero je poslal regent emir Fejsal, sin kralja Ibna Sauda angleški vladi, odnosno angleškemu kolonialnemu ministru Macdonaldu, v kateri grozi s prekinitvijo diplomatskih odnošajev med Arabijo in Veliko Britanijo, ako ta v določenem roku ne reši palestinskega vprašanja v smislu pravičnih zahtev palestinskih Arabcev. S tem v zvezi je baje tudi že sklenjena vojaška zveza med Jemenom, Irakom in Arabijo. Te dni se snidejo zunanji ministri vseh treh omenjenih arabskih držav,
da podpišejo pakt in dodatne protokole.
POSPEŠITEV PALESTINSKEGA VPRAŠANJA.
»Popolo d’Italia« trdi v nekem poročilu iz Londona, da so v Angliji iznena-deni nad postopanjem kralja Ibna Sauda in da je zunanji minister lord Halifax prav pod pritiskom Fejsalove ultimativne note poslal kolonialnega ministra Macdonalda v Ženevo, kjer naj pospeši pogajanja za novi palestinski statut. Kakor znano, mora vsako spremembo položaja Palestine odobriti Zveza narodov.
NASLEDKI KONFERENCE.
V	Londonu računajo s tem, pravi »II Popolo d’Italia«, da bi utegnila konferen-
ca Kalida al Kude s Hitlerjem v Berchtesgadnu do temeljev spremeniti položaj
v vzhodnem delu Sredozemlja, ker bo okrepila vpliv osi Rim—Berlin v Saudo-
vi Arabiji. Vpliv kralja L Sauda na ves ostali arabski svet bi pa utegnil povzročiti napetost med Arabci in Angleži ter Francozi sploh. Boj palestinskih Arabcev je dal že doslej pobudo za sovražno razpoloženje arabskega ljudstva v Iraku. Transjordaniji in Siriji, dočim je Jemen že itak pod močnim italijanskim vplivom. Sirijske Arabce vznemirja tudi odstop Hataja Turčiji.
LONDONSKI KOMENTAR.
LONDON, 21. junija. Obisk odposlanca Ibna Sauda pri Hitlerju tolmačijo tu kot najnovejšo intrigo osi Rim—Berlin proti demokratski obrambni fronti. Italija in Nemčija hujskata že davno Arabce proti Angliji in Franciji. Toda ta akciia, nagla-šajo tu, ne bo uspela, ker jo diskreditirajo na drugi strani vojaške priprave proti Egiptu. Egipt, ki je važno arabsko središče, stoji trdno na strani zaveznikov in je sklenil sedaj zvezo tudi s Turčijo.
Prvi dovoz živil v tienchsko koncesijo
Angieška vlada ]e včeraj predložila japonski nove predloge za poravnavo tiencinskega spora — Posvetovanja v Tokiu in uradni komunike — Prvi tovorni avtomobili v koncesiji — Položa’ v Kuiangsu u — Ameriški protest
TOKIO, 21. junija. Angleški veleposlanik sir Robert Craigie je včeraj ponovno obiskal japonskega zunanjega ministra Arito in mu obrazložil v najresnejši obliki stališče svoje vlade. Obenem je veleposlanik izročil Ariti nove predloge za rešitev tiencinskega spora. Takoj nato se je sešla japonska vlada, po seji vlade so pa kon-ferirali še ministrski predsednik, zunanji minister in vojni minister. Pozneje je ministrski predsednik Hiranuma odšel poročat cesarju. Japonska vlada bo na nove angleške predloge odgovorila najjbrže danes.
TOKIO, 21. junija. Po včerajšnji seji japonske vlade je bil izdan komunike, v katerem se naglaša, da namen blokade v Tiencinu ni sestradati prebivalstvo niti se ne nameravajo enaki ukrepi proti drugim koncesijam. Namen japonske je le na vsak način onemogočiti angl. koncesijo
v	Tiencinu kot glavno bazo odpora proti Japonski. Ta koncesija je postala leglo vseh zarot in sovražnih akcij proti japon-Bki vojski in Anglija se je tam postavila odkrito na stran sovražnikov Japonske, zato mora nositi tudi nasledke. Blokada bo ukinjena takoj, čim neha biti ta koncesija središče protijaponskega dela.
TIENCIN, 21. junija. Sedmi dan blokade je minil brez posebnih, na zunaj vidnih sprememb. Toda čeprav je videti površina mirna, vlacfa pod njo temperatura 99 stopinj. Angleška oblastva so pričela včeraj s poizkusi, da spravijo čim več žensk in otrok iz koncesije, zlasti v letovišča čing-tao in Penghue. Včeraj popoldne je pa vendar prispel sem angleSki tender »Sand-wlch« in angleški tovorni avtomobili so z uspehom prešli japonsko blokado in pripeljali v koncesijo velike količine živil. Avtomobile je spremljalo angleško vojaštvo. V bližini se zbirajo angleške bojne ladje. Vojaški poveljnik v Tiencinu je sinoči Izjavil, da je pripravljen proučiti angleške predloge kot lokalno zadevo.
KULANGSU, 21. junija. Ker se zaradi blokade Kulangsuja vedno bolj občuti po-
manjkanje živil, zlasti zelenjave, je bil včeraj ustanovljen poseben odbor za preskrbo kraja s hrano. V odboru so zastopniki Anglije, Francije in USA. Dovoz bodo oskrbele angleške ladje. Japonski konzul, ki se je včeraj vrnil iz Tokia, je izjavil, da Japonska vztraja pri dveh zahtevah: 1. da preneha vsako podpiranje Kitajcev; 2. da se sprejmejo v mestni svet Kitajci, ki so se sprijaznili z novim redom.
WASHINGTON, 21. junija. Zunanji minister USA Cordell Hull je izjavil včeraj, da je pri dogodkih na Daljnem vzhodu prizadeta tudi Amerika, ki bo zvesto vztrajala ob strani Anglije in Francije. Ameriški odpravnik poslov v Tokiu je pa
izročil včeraj japonski vladi dve ostri j protestni noti. Prva se nanaša na blokado Kulangsuja, s katero so tudi interesi USA neposredno prizadeti, ker Japonci prepre-I čujejo dovoz hrane tudi ameriški koncesiji I druga pa velja ponovnemu bombardira-' nju ameriške lastnine na Kitajskem.
| SINGAPUR, 21. junija. Vrhovni poveljnik angleške mornarice na Daljnem vzhodu, admiral sir Percy Noble je prispel včeraj sem na krovu križarke »Kent«. Danes prispe sem tudi vrhovni poveljnik francoskih bojnih sil v Indokini, general Martin. Konferenca obeh generalnih šta bov se bo pričela jutri.
Zagisja
Maršal Pietro Badoglio
V angleških in nekaterih drugih listih so se pojavile te dni vesti, da je nastal med šefom glavnega italijanskega gene-
ralnega štaba maršalom Badoglio in vlado spor zaradi italijansko-nemške vojaške zveze, poljski listi so pa celo pisali, da je maršal že odstavljen. Iz Rima označujejo vse te vesti seveda kot smešne, kajti maršal Badoglio se mudi prav te dni na inšpekciji v Albaniji. Badoglio je bil rojen 28. septembra 1. 1871. Udeležil se je 1. 1912. vojne v Libiji, L 1916. je zavzel Gorico in postal general in I. 1917. po porazu pri Kobaridu namestnik šefa generalnega štaba. L. 1918. je vodil pogajanja za premirje. Pozneje je opravil važne vojaške misije v Romuniji, USA in Braziliji, postal 1. 1925. šef generalnega štaba in maršal, 1. 1938. guverner Libije, vodil je dalje nekaj časa vojno v Abesi-niji ter se nato vrnil na svoje sedanje mesto.
Moč velesil na morju
Londonski »Economist« prinaša zanimive podatke o stanju pomorske moči v posameznih večjih državah (prve številke pomenijo velike bojne ladje, druge križarke, tretje rušilce, četrte male mo-
Obnova pogajanj v Moskvi
MOSKOVSKA VEST: NAJVEČJI DOGODEK STOLETJA. — NOVA NAVODILA STRANGU. — ANGLIJA POPUŠČA POD VTISOM DALJN. VZHODA.
MOSKVA, 21. junija. Včeraj je bil četrti dan prekinitve direktnih angleško-irancosko-ruskih pogajanj. Nobena od pogajajočih se vlad pa ne priznava, da bi bila pogajanja zastala, ampak se zavlačevanje tolmači s tem, da gre pri nameravanem paktu za naivečji dogodek stoletja in zahteva zato vsaka podrobnost temeljito proučitev. Francoski veleposlanik Naggyar je iinel včeraj ponovno konferenco z.angleškim veleposlanikom Seedsom in odposlancem Strangom.
MOSKVA, 21. junija. Wllliam Strang ie prejel baje že sinoči iz Londona nove instrukclje in naročilo, naj pogajanja pospeši. Predvsem naj Strang odstrani vse dvome, ki bi mogli pri sovjetski vladi obstajati glede iskrenosti angleških predlogov in namer. Nove instrukclje so bile sestavljene v prvi vrsti pod vtisom blokade v Tiencinu. Anglija je sedaj baje pripravljena, da pristane tudi na dogovor
Daljnem vzhodu. Pogajanja se bodo nadaljevala že danes ali najkasneje jutri.
MOSKVA, 21. juni. Agencija TaH je
snoči izdala tole poročilo: Nekateri nem' Ski listi trdijo, da se je v teku pogajanj med sovjetsko Rusijo ter Anglijo in Francijo pojavila zahteva ruske vlade, da bi prejela garancije tudi na Daljnem vzhodu in da tvori to glavno oviro gladkemu poteku pogajanj. Agencija Tass je pooblaščena Izjaviti, da so te vesti izmišljene in da niso z ničimer utemeljene.
LONDON. 21. junija. Pogajanja v Moskvi še vedno trajajo, čeprav zadnje.dne-ve ni bilo čuti o sestanku angleškega veleposlanika z ruskim komisarjem za zunanje zadeve Molotovom. Po vsej priliki so bodo Imenovani v kratkem znova sestali. Nasproti glasovom, da se glavne težkoče nanašajo na garancije na Daljnem vzhodu, poudarjajo v Londonu, da Je glavna ovira vprašanje zagotovila malih baltskih držav. Niti ena treh velesil ni predlagala, da bi se Imela razširiti pogajanja tudi na Vzhod.
Dunajska napoved. Nekoliko oblačno, topleje, morda krajevne kratkotrajne nevihte.
tome, hitre torpedne	čolne):			
Anglija	15	64	174	0
Francija	7	24	58	13
USA	15	35	206	0
Italija	4	21	60	60
Sovjetska Rusija	3	5	24	15
Japonska	9	39	118	12
Nemčija	5	6	22	24
Stanje v že zgrajenih podmornicah: (v oklepajih je navedeno število podmornic, ki jih države še grade) je naslednje: Anglija 55 (18), Francija 78 (16), USA 93 (13). Italija 102 (20), Sovjetska Rusija 139 (25), Japonska 60 (8), Nemčija 60 (11). Brez ozira na one težje ladje, ki se še gradijo, ima Velika Britanija še vedno nadmoč na morju. S Francijo prevladujeta v Evropi. Ako bi bile zahodne demokracije, brez Rusije in USA zapletene v pomorske boje na Daljnem vzhodu, bi bile sicer v manjšini, vendar po sili težkih ladij še vedno precej močne. Ko pa bodo Angleži v nekaj letih ustvarili svoj pomorski načrt, bo njihova moč v vseh delih morja spet na stopnji, kakor je bila v primeri z ostalimi velesilami pred vojno.
Ob katastrofi tretje podmornice
»Zakaj so katastrofe samo v vojski ali mornarici demokracij?« se sprašuje pariški »1’Oeuvre«. »Zato, ker jih je drugod prepovedala cenzura!« odgovarja isti list.
Sežiganje mrtvih v Avstriji
Znano je, kako ostra gonja se je vodila za časa Dolltussa proti sežiganju mrličev v Avstriji. Zdaj je izšel službeni odlok nemške vlade, da je sežiganje pokojnih dovoljeno.
Maribor, 21. junija. Gospod direktor glavnega glasila JRZ „Samouprave“ v Beogradu je napisal te dni v svojem listu članek, v katerem je končno odkril tisto, o čemer smo mi že davno pisali: da v Jugoslaviji ni mogoč ne fašizem ne nacionalni socializem, ker enostavno nimamo najnujnejših prirodnih pogojev za tak tip vlade. Kakor je pa ta ugotovitev točna, tako so zgrešeni argumenti, ki jih kot dokaz za to navaja, ko pravi, da „tri plemena, tri vere in dve jugoslovansld književni narečji izključujejo totalitarizem, ker narekuje že praktična politična modrost veliko tolerantnost s pokrajinskimi posebnostmi naših ver in plemen“. Treba bi se mu bilo le zamisliti v verske in plemenske razmere v Nemčiji, pa bi takoj moral uvideti, napačnost svojih argumentov in dejstvo, da niti verska niti plemenska različnost ne more biti ovira za nacionalni totalitarizem ter s tem nacionalni socializem! Prav Nemčija je klasična država verske in plemenske razcepljenosti, saj se deli skoraj po polovici na rimske katoličane in protestante ter po plemenih na Pruse, Švabe, Bavarce itd. Po tej analogiji bi tudi različne vere in različna plemena v Jugšoslaviji ne mogla predstavljati prav nobene ovire za nemškemu podobni režim.
Nemogočnost je v resnici v tem, da v Jugoslaviji ni ne treh „plemen“ in ne dveh jugoslovanskih književnih „narečij“, ampak so le trije narodi z dvema književnima jezikoma. In to je tisto, kar ustvarja v naši državi oviro fašizmu ali nacionalnemu socializmu, ker „fašizem in nacionalni socializem kakor pravi g. direktor, „ustreza le narodom, ki so narodno popolnoma zedinjeni**. Mi bi to popravili v še bolj jasno definicijo: državam, ki jih tvori en sam narod! V lakih državah pa se ni niti treba tako ozirati na to, kakšne verske ali plemenske posebnosti obstajajo v po sameznih pokrajinah, Ako bi tvorili Jugoslavijo n. pr. le Srbi kot enoten srbski narod, bi se lahko delili še na več kakor tri vere in še na več kakor tri plemena, bili bi zaradi tega vseeno „narodno popolnoma zedinjeni*4, kajti ne verska ne plemenska ločenost ne more biti ovira za skupno narodno zavest. Nemški katoličani in protestanti ter Prusi, Švabi, Bavarci itd. so po svoji skupni narodni zavesti, po svojem jeziku, po svoji kulturi in vsem od nekdaj etnično en sam nemški narod. Prav tako so en sam italijanski narod plemensko in kulturno zelo različni Piemontezi, Kalabreži, Sardinci itd.
Po vsem tem se zato glasi pravilna končna definicija tako-le: ker ni ju-goslovenskega naroda, ampak so le jugoslovanski narodi ,obstaja samo državno edinstvo. in samo državna nacija, ne more pa obstajati jugoslovanski nacionalizem in tudi logično ne jugoslovanski fašizem ali nacionalni socializem. Teoretično mogoči bi pa bili srbski, hrvatski ali slovenski fašizem, odnosno nacionalni socializem. Imeti bi le morali vsak svojega vodjo, svoje embleme in cilje. Da bi taki trije fašizmi al inacionalni socializmi v Jugoslaviji morali voditi do državnega razdora, je samo po sebi razumljivo, zato so mogoči tudi ti le teoretično! nikoli praktično. Iz tega torej sledi! da praktično v Jugoslaviji sploh noben fašizem in noben nacionalni socializem ni mogoč, ga nikoli ni bilo in ga tudi nikoli ne bo 1 Po pravilni ugotovitvi tega dejstva, Čeprav z napačnimi argumenti, bi vsak logičen človek pričakoval, da bo g. direktor S. Jovanovič ugotovil, da je v Jugoslaviji, kjer fašizem ali nacionalni socializem ni mogoč, mogoča edino le popolna demokracija. Toda ne! G. direktor trdi nekaj popolnoma nasprotnega: „Iz istih razlogov je pri nas tudi težko izvesti čisto in enostavno demokracijo. Demokracija hoče ponekod nivelizirati in diktirati. Ker sta pa v Jugoslaviji dve vrhovni potrebi, kompromis in tolerantnost, se mora država upravljati po danih pogojih socialnih potreb, izogibajoč se pri tem vsega, kar bi izziva io nezaupanje do države*** G., direktpr!
Gdansk šele v septembru
POLJSKA BO PROTESTIRALA V BERLINU PROTI GOEBBELSOVEMU GOVORU NEMČIJA BO POČAKALA NA KONGRES STRANKE V NORINBERKU.
VARŠAVA, 21. junija. Govor nemškega propagandnega ministra dr. Goebbelsa v Gdansku in pisanje nemških listov, zlasti »V61kischer Beobachterja«, ki komentira ta govor tako, da bodo gdanski Nemci nekega dne pokazali zahodnima demokracijama, kaj hočejo, je izzvalo v Varšavi oster odpor in poljski listi napovedujejo, da bo vložila poljska vlada zato pri
Podkarpatska vojvodina
PODKARPATSKA RUSIJA DOBI AVTONOMIJO V OBLIKI, POSEBNE VOJVODINE. — PRVI VOJVODA BO BIVŠI MINISTER KOZMA. BUDIMPEŠTA, 21. junija. »Magyar Nemzeti« poroča, da je vprašanje avtonomije Podkarpatske Rusije že toliko dozorelo, da se proučuje način, kako naj se avtonomija uresniči. Po dosedanjem načrtu bo ustanovljena iz Podkarpatske Rusije posebna vojvodina s sediščem v
Resnost rumene nevarnosti
KOMENTARJI PARIŠKIH LISTOV O SEDANJEM SVETOVNEM POLOŽAJU, KATEREGA TEŽIŠČE JE SLEJ KO PREJ V EVROPL
PARIZ, 21. junija. Današnji listi so glede bencinskega spora slej ko prej mnenja, da je to le zakulisna igra ali vsaj pripravljanje za odrom za glavni prizor, ki se bo odigral na odru, ki se mn pravi Evropa. Zato ponovno opozarjajo, da je treba glavno pozornost evropske publike mobilizirati za evropsko prizorišče-»Oeuvre« polemizira z nemškimi listi, ki trdijo, da skuša francoska propaganda zmanjšati pomen nemške udame sile.
nemški vladi oster protest.
LONDON. 21. junija. »Manchester Guar dian« poroča, da je bilo vrhovnemu komisarju Zveze narodov prof. Burchkhardu izjavljeno ob priliki obiska v Berch-tesgadnu, da Nemčija ne bo pričela gle-jde Gdanska nobene neposredne akcije pred letošnjim strankinim kongresom v Norinberku, ki bo meseca septembra.
Užhorodu. Samoupravi bo stal na cehi vojvoda kot zastopnik osrednje budim-peštanske vlade. Kot prvi vojvoda se imenuje bivši madžarski minister in sedanji ravnatelj brzojavnega dopisnega urada dr. Nikolaj Kozma.
Domači zapiski
List pravi k temu, da o tem ni vprašanja. Francozi priznavajo, da je nemška vojska realna sila. Enako pa je realna sila tudi francoska vojska. To bo sprevidela Nemčija že po nekaj mesecih. Toda takrat ne bosta niti nemška niti francoska vojska več realni sili, položaj bo izrabila rumena rasa, kar niti Nemčiji ne bo v korist Zato so tudi obiski, kakor je oni Ibn Sauda v Berchtesgadnu, enako brezkoristni za eno kot za drugo stran.
Chlle ne prizna Francove vlade
VALPARAISO, 21. junua. Cilenška vlada je 18. t. m. obvestila angleškega in francoskega veleposlanika, da je odklonila zahtevo vlade generala Franca po izročitvi španskih republikanskih diplomatskih zastopste/. Cilenška vlada je razen tega poslala vsem južnoameriškim državam poseben memorandum, v katerem jih poziva, naj store isto. Večina teh držav je na to že pristala.
Novi kitajski bolni uspehi
ČUNGKING, 21. jun. Kitajska agencija Central News javlja, da so Japonci v provinci čangsl ponovno zaman poskušali pregnati Kitajce iz utrjenih postojank. Samo pri zadnjem napadu so Japonci imeli 800 mrtvih. Zahodno od te pokrajine je opažati novo japonsko aktivnost in je pričakovati njihovega sunka proti vzhodu. Pri Kvangsuju se razvija velika bitka in so Kitajci potopili na veliki reki vse japonske ladje.
Francija in Španija
PARIZ, 21. junija. Zunanji minister Bonnet je včeraj popoldne sprejel francos kega veleposlanika v Španiji, maršala Pe taina, poljskegia veleposlanika in generalnega rezidenta Maroka. Maršal Petain je bil zvečer pozvan v avdienco k Daladier-ju in Bonnetu. Gre za odstranitev težkoč pri izročitvi zlata španski narodni banki in za posredovanje pri španski vladi, da ohrani svojo popolno nevtralnost. NEM8KO-IT ALI J AN SKA POMORSKA KONFERENCA. FRIEDRICHSHAFEN, 21. junija. Včeraj popoldne sta se tu sestala šefa italijanske in nemške vojne mornarice na konferenco, ki bo trajala več dni.
Amerika zgradi nov kanal med Atlantikom in Pacifikom
WASHINGTON, 21. jun. Prezident Roo sevelt je predložil kongresu načrt in odobritev vsote 200 milijonov dolarjev za gradnjo kanala in avtomobilske ceste skozi Nikaraguo. Podkrepil je svoj predlog s poudarkom, da bo novi kanal v Srednji Ameriki mnogo pripomogel za obrambo zahodne obale Zedinjenih držav. Za čim hitrejšo zvezo med obema pomorskima bazama je gradnja novega kanala nujno potrebna, ker Panamski prekop uspešni operativni funkciji ameriškega vojnega ladjeva ne zadošča.
ITALIJANSKE POMORSKE VAJE.
RIM, 21. junija. Prva italijanska eskadra vojnega brodovja je odplula včeraj na velike pomorske vaje ob španski obali druga eskadra pa bo v kratkem odplula v vzhodni del Sredozemlja.
EGIPTSKI OBISK V SOFIJI
SOFIJA, 21. jun. Egiptski zunanji minister Jahije paša prispe v petek v Sofijo. Zastopniki vlade ga bodo prisrčno sprejeli. V bolgarski prestolnici bo ostal dva dni.
PARIŠKI ŽUPAN V AMERIKL
WASHINGTON, 21. junija. Na krovu ladje »Ile de France« je včeraj prispel semkaj pariški župan.
Borza. C u r i h, 21. jun. Devize: Beograd 10, London 20.771/«, Pariz 11.75, Newyork 443.625, Berlin 177.95, Milan 23.34, Budimpešta 87, Praga 15.02, Sofija 5.40, Bukarešta 3.25.
Mariborska napoved. Malo oblačno in toplo vreme s krajevnimi nevihtami. Tem peratura se bo še dvignila. Včeraj je bila najvišja toplota 22.5, danes najnižja 12.3, opoldne pa 24.2.
demokracija, ki hoče „nivelizirati“ in „diktirati'*, ni demokracija! Taki demokraciji se pravi hegemonija. Prava, resnična demokracija ne pozna hegemonije niti v razrednem niti v narodnostnem oziru, ker priznava načelo spoštovanja individualnosti enako za človeka kot posameznika, kakor za narod kot kolektiv.
Taka popolna in čista demokracija v najpopolnejši obliki je švicarska. Kljub temu da žive v Švici štirje docela različni narodi, ki pripadajo Germanom in Romanom, jih švicarska demokracija ne skuša „nivelizirati“ in Jim v narodnih zadevah prav nič ne
„diktira*‘. švicarska demokracija, ki ni centralistična in ne hegemonistična, ni še nikoli v vsej švicarski zgodovini skušala dokazati svojim državljanom Nemcem, Francozom, Italijanom in Ladincem, da so „plemena“ švicarske ga naroda, ali da so njihovi jeziki „narečja“ švicarskega jezika, in v vseh zadevah, ki tičejo samo narodnostna vprašanja, odloča v Švici izključno le vsaka narodnost sama, ne pa morda tista, ki je v državi najmočnejša. Za to more biti Jugoslaviji pri notranji ureditvi vzor le Švica in naše probleme more rešiti le demokracija švicarskega sistema!	—r.
Voditelj zemljoradnikov
Joca Jovanovič umrl
Včeraj popoldne je dospela iz Ohrida v Beograd vest, da je tamkaj, zadet od srčne kapi, nenadoma umrl ugledni voditelj srbskih zemljoradnikov, markantna politična osebnost iz sfdanie in polpretekle dobe, Jovan-Joca Jovanovič. Žalostna vest se je bliskovito raznesla po mestu in državi ter napravila povsod globok vtis.
Joca Joavnovič se je rodil dne 3. septembra 1869 v Beogradu. Tu je dovršil osnovno šolo, gimnazijo in pravne študije. Juridično diplomo si je pridobil na pravni fakulteti pariške Sorbonne. V maju 1892 je nastopil državno službo pri beograjskem sodišču, februarja 1900 je postal tajnik notranjega ministrstva. Še isto leto je bil imenovan za profesorja beograjske Velike šole, nato za tajnika finančnega ministrstva, kjer je ostal do
I.	1903. Pozneje je bil odpravnik poslov v Sofiji, nato pa načelnik konzularnega oddelka v zun. ministrstvu. L. 1906. je bil odpravnik poslov v Atenah, 1. 1907. diplomatski zastopnik Srbije v Kairu in Črni gori. Julija 1909 je postal generalni konzul v Skoplju, 1911 se je vrnil kot načelnik v zunanje ministrstvo. Od 18. tunija do 30. avgusta 1912. je bil zunanji minister, nato pa poslanik v najtežjih dneh pred vojno na Dunaju. Med vojno je bil prvi pomočnik zunanjega ministra. Po premirju je prišel za poslanika v London, nato pa v Washington. Na lastno prošnjo je bil 1. 1920 upokojen. Vrnil se je v domovino, kjer je še enkrat posegel diplomatsko delo kot predsednik plebiscitne komisije za Koroško.
Jovanovičevo delo po vojni je bilo posvečeno notran.. politiki, kjer se je izkazal kot izvrsten vodja srbskih kmetov in njihove politične zemljoradniške skupine. Poslanec je bil ves čas do proglasitve diktature 1. 1929. S svojo politično skupino je bil Jovanovič vseh dvajset let po zedinjenju v opoziciji. Lani je bil na skupni listi dr. Mačka zopet izvoljen za poslanca v okraju v Topoli.
Pokojni Jovanovič je slovel kot izvrsten publicist in eden najboljših strokovnjakov za diplomatsko zgodovino. O vprašanjih krivde glede svetovne vojne je napisal več del, ki so bila prevedena tudi v francoščino, angleščino in nemščino. Cela vrsta revij je imela v njem močnega sotrudnika, s Slovenci je imel že pred vojno, po koroškem plebiscitu pa še več prijateljskih stikov. V družbi dr. Tupanjajnima in prijateljev je odšel na zborovanje v Južno Srbijo. V Ohridu mu le med govorom postalo slabo, ko si je nekoliko opomogel, je nadaljeval do kraja. Sredi obeda ga je znova prijela slabost, odpovedalo je srce in ugasnilo je življenje politika, ki mu bo morala velika domovina ohraniti v marsikaterem pogledu svetal spomin.
Razko! v JRZ
Skoraj vsi jugoslovanski listi obširno pišejo o »odločnem čiščenju vrst JRZ« ter o razkolu, ki je nastal v JRZ. Pred-sedništvo in ožji klubski odbor JRZ sta sedaj sklenila, da se izključijo iz JRZ dosedanji predsednik stranke dr. Milan Stoiadinovič ter 32 drugih poslancev, ki so brez vednosti ostalega predsedstva JRZ podpisali in vložili na predsedništvo skupščine interpelacijo, v kateri zahtevajo takojšnje sklicanje skupščine ter odgovor predsednika vlade na 12 vprašanj, ki so v zvezi z njegovo akcijo za sporazum s Hrvati Resolucija, ki jo je predsedstvo JRZ sklenilo, pravi, da je bila akcija dr. Stojadinoviča sistematično pripravljena ter da pomeni napad na politiko vlade, zlasti pa napad na delo predsednika vlade glede sporazuma. Nadaljnjih 50 poslancev in 20 senatorjev, ki so interpelacijo poleg izključenih 32 poslancev tudi podpisali, predsedstvo JRZ za sedaj še ni izključilo. Kakor poroča današnji »Slovenec«, bo odgovoril dr. Sto-jadlnovič na izključitev iz JRZ s tem, da bo ustanovil lasten poslanski klub. Ljubljanski list piše tudi, da hoče dr. Stoiadinovič poiačati svojo akcijo še izven poslanskih krogov ter da išče sedaj — po neuspelih poizkusih pri demokratih — stikov s staroradikali, od katerih pa še nima odgovora.
Novice
Zadružna koncentracija obmejnega ljudstva
S trdnim zadružništvom je treba osamosvojiti socialno Šibko in gospodarsko odvisno ljudstvo v obmejnem pasu, da bo moglo poslej v blagostanju varovati zemljo in narodno kulturo
Naš obmejni kmet, ki obdeluje v potu svojega obraza slovensko zemljo tik državnih mejnikov, bi moral postati najtrdnejši branik naše narodne individualnosti in državne posesti. Socialno šibak in gospodarsko odvisen največkrat od tujcev, pa ni kos temu vzvišenemu poslanstvu. Podpora v kakršni koli obliki je nujna in skrajni čas je, da vsa naša javnost spozna, da obmejno vprašanje ni lokalnega značaja, temveč problem vsega naroda.
Na Kozjaku je beda gotovo najhujša in temu izpostavljenemu obmejnemu predelu se posveča najmanj pažnje. • Kmetije so tu sicer obširne, a zadolžene in zaradi nesmotrnega gospodarjenja ter slabih prometnih zvez ne donašajo toliko, kolikor bi mogle odn. morale.
Skoro edine dohodke prinašata kozja-škemu kmetu gozd in živina. Prodaja lesa pa je neorganizirana, a živinoreja neracionalna in predvsem so to tudi vzroki slabega socialnega stanja. Naše narodno premoženje, ki se skrije v gozdu, ne daje dobička kmetskemu posestniku, temveč dolgi vrsti prekupčevalcev. Znano je, v kako neugodnih okoliščinah in pod kako slabimi pogoji mora prodajati naš kmet
Živinoreja je še na jako nizki stopnji in deloma prepuščena zakonu degeneracij, kajti na pasmo m selekcijo kmetje
v zapuščenih hribih ne polagajo posebne važnosti. Hlevi so sicer polni slabotne govedi, ki pa nudi kaj žalostno sliko. Oblasti sioer pospešujejo izboljšanje, toda z uspehom le v krajih, ki so v tem smislu organizirani.
Kmetsko zadružništvo vseh vrst bi gotovo dvignilo donos gospodarstva ter tako pripomoglo k izboljšanju socialnih prilik in koristno bi bilo usmeriti akcijo za utrditev severne meje tudi v to smer. Brez podpore merodajnih činiteliev ali organizirane pomoči širše javnosti pa je tudi zadružništvo na meji onemogočeno,
kajti obubožani kmetje ne morejo zbrati iz lastnega zadostnih sredstev, ki so potrebna za uspešno in gospodarsko koristno delovanje kmetskih zadrug, čeravno imajo smisel in voljo, da bi si na ta način pomagali sami. Potrebne so zlasti tudi konzumne zadruge, a prav te so brez solidne denarne podlage nemogoče.
Poleg gospodarskih koristi bi bila z organizacijo zadrug dana tudi možnost koncentracije obmejnega slovenskega življa na trdni podlagi zadružnega sodelovanja v povzdigo gospodarskega stanja in izboljšanja socialnih prilik. R. L.
Pred podržavljenjem lekarn?
MINISTRSTVO ZA NARODNO ZDRAVJE VODI AKCIJO ZA PODRŽAVLJE-NJE LEKARN IN PO CENITEV ZDRAVIL.
Po zagrebških »Novostih« posnemamo, da se v naši državi vodi že dalje časa boriba okoli podržavljenja lekarn. Podržavljenje lekarn bi močno pocenilo nabavljanje zdravil in drog, s čimer bi se mnogo napravilo za ljudsko zdravje najširših množic, ki težko kupujejo draga -zdravila. Ministrstvo za narodno zdravje, ki vodi akcijo za podržavljenje lekarn, podpirajo v prvi vrsti nezaposleni absolventi farmacije in magistri ter provitzome lekarne. V interesu najširših ljudskih plasti bi bilo, da se zamisel po-
zobna pasta C HI or od on t
c. Umrla jc v bolnišnici v Celju ‘21 letna dninarica Čander Rozalija iz Trnovelj.
c. Nesreča. 3 letnega posestnikove* ga sina Daniela Brišnika na Gomil-skem je povozila s kolesom neznana ženska ter mu zlomila nogo.
c. Pot ozir. cesta, ki pelje ob vrtu mestnega zavetišča proti mestni gramoznici, je nujno potrebna popravila in temeljitega posipanja z gramo* zom. Prebivalstvo dotičnega okoliša gazi blato in vodo, posebno ob sedanjem trajnem deževnem vremenu in prosi mestno občino, da spravi to cesto v red.
c. Trupli umorjenih gostilničarjev Antona in Rozalije Ocvirk v Medlogu so^ včeraj popoldne prepeljali v mrtvašnico okoliškega pokopališča, kjer se je izvršila obdukcija. Orožništvo:
državljenja lekarn čimprej uresniči, kajti s to uresničitvijo se ne bi pocenila samo zdravila, ampak bi se otvorile številne nove lekarne, kjer bi dobilo zaposlitev
mnogo brezposelnih kvalificiranih lekar- u	w	___________
nar jev, ki čakajo že več let na zaposli- skupno s policijo vrši dalje preiskavo, tev. Borbo proti podržavljenju vodijo Sled za morilci že imajo in je upati, edino lastniki lekarniških koncesij. Pri- At%	1
čakovati je, da bo država zastopala pri odločitvi koristi ljudskih množic, ki dahneš ne morejo kupiti dragih zdravil, v podržavljenih lekarnah pa jih bodo lahko nabavljale po najnižjih cenah.
Zbiranje podeželskih sil
Lepo uspelo zborovanje »kmetske prosvete« v novem mesto
Prosvetmo-kult. organizacija »Kmetska prosveta«, ki je letošnje leto začela z novim delom na podeželju, je imela preteklo nedsljo uspel sestanek v Novem mestu,, katerega so se udeležili številni starejši in mlajši kmetski pokretaši iz novomeškega okraja; Na sestanku se je obširno razpravljalo o socialnem, gospodarskem in kulturnem položaju dolenjskega podeželja, ki je radi krize težko prizadeto. Kmetje, ki so sodelovali v debati, so prišli do soglasnega zaključka, da je treba vse iavno delovanje na vasi spraviti v sklad z interesi kmetskega gibanja, ki stremi za tem, da se izboljša splošen položaj kmetskega in delavskega stanu. Iznešene misli so jasen dokaz, da se kmetsiki ljudje sami zanimajo za vsa javna vprašanja, ki se tičejo kmetskega človeka.
Po končani debati, ki so jo spremljali vsi navzoči z zanimanjem, so sledile volitve odbora »Kmetske prosvete« za novomeški okraj. V odbor so bili izvoljeni: Anton Avsec, Gotna vas, predsednik; Ivan Hrovat, Zagradec, I. podpredsednik; Jože Zupančič, Trebnje, II. podpredsednik; Vlado Šurla, Straža, tajnik; Anton Rupena, Mirna peč, blagajnik; Anton Blažič, Žihovo selo, Alojzij Bradač, Pod-
hosta, Jože Florjančič, Št. Peter, Janko Saje, Žabjek, France Šober, Toplice, Lado Klinc, Gorenje polje, Anton Osolnik, Muhaber, France Potočar, Muhaber, Ivan Kulovec,. Vavta. vas, Jakob Span, Vabča vas, odborniki.
Novemu odboru je bila poverjena naloga, da izvede organizacijo »Kmetske prosvete« po posameznih občinah. Tudi ostali sklepi, ki so bili na sestanku sipre-ieti streme za dvigom organizacije in kmetskega gibanja sploh. »Kmetski prosveti« je zagotovljen na Dolenjskem po-poleo uspeh, ki ga bo z vztrajnim delom tudi dosegla. Sklep po čim tesnejši združitvi vseh zdravih si! na podeželju zasluži vse priznanje!
NOV GASILSKI DOM.
Mlada gasilska četa na Ščavnici pri Gornji Radgoni je otvorila v nedeljo, 18. t. ni. svoj novo dograjeni gasilski dom in blagoslovila novo motorno brizgalko. Po končanem slavju je bila ob 13. uri velika gasilska vaja gornjeradgonske gasilske župe pod vodstvom poveljnika in vnetega gasilca g. Staneta Civldini. Slavnosti in popoldanski gasilski vaji je prisostvoval tudi predsednik gasilske za-iednice iz Ljubljane g. dr. Anton Kodre.
Sled za roparskimi morilci v Medlogu
ZA ZAPAHI JE NAD 20 SUMLJIVIH OSEB.
Včeraj smo poročali o dvojnem ropar-kem unioru, ki se je zgodil v Medlogu pri Celju, kjer so do sedaj še neugotovljeni roparji oropali in umorili zakonca Ocvirkova. Tekom včerajšnjega,popoldneva so oblastva, ki so uvedla obširno in nad vse vestno preiskavo, aretirala okoli 20 sumljivih oseb, med njimi tudi sorodnico pokojnih Ocvirkovih Julko Terčičevo. Zelo sumljiva sta dva krošnjarja. od katerih je Ocvirkova kurcila v ponedeljek, torej dan pred umorom, svilen robec. Preiskava je namreč ugoto-
vila, da je omenjen robec iz Cydrihove trgovine v Celju,, kjer je bilo pred kratkim vlomljeno. Zdi se zategadelj, da je hnela tudi pri tem umoru prste vmes prste organizirana vlomilska in morilska banda, ki straši zadnje čase po celjski okolici. Roparji pri umorjenih Ocvirkovih naibrže niso dobili velikega plena ter so se morali zadovoljiti s komaj 200 din go-
sta na banovinski cesti Sv. Lenart— Ščavnica—Cmurek od km 12,500 do 18,366, na banovinski cesti Maina—Sv. Jakob od km 4,500 do 9,036 in na banovinski cesti Slov. Bistrica—Sv. Martin na Pohorju od km 0,00 do 4,000. Prošnje za službe je treba vložiti do 15. julija pri pristojnih okrajnih odborih.
o. Ciganka z vrečo nakradenega blaga. Pri Prevaljah so orožniki aretirali 50-let-no ciganko Marijo MiiHer ter našli v vreči. ki jo je nosila s seboj, celo zalogo nakradenega blaga in jestvin.
o. Vžigalniki in saharin. V Črni so orožniki našli pri nekem mlajšem tihotapcu Ignacu Ž. večjo količino saharina in vtihotapljenih vžigalnikov.
o. Aretacija mu je pripomogla do odkritja tatvine. Ob nemški meji v Dobji vasi je orožniška patrulja aretirala 4 moške, ki so hoteli naskrivaj čez mejo, da bi dobili delo v Nemčiji. Na orožniški postaji pa je opazil neki delavec, da mu je zmanjkalo iz poselske knjižice 50 nemških mark. Orožniki so takoj preiskali njegove tovariše in res našli pri Francu Pungerčarju iz Trebnjega na Dolenjskem 50 mark, ki jih je imel skrite v čevljih. Orožniki so oddali nepoštenega tovariša sodišču, ostale pa izpustili.
C el/e
c. Seja mestnega sveta bo v petek 23. t. m., ob 20. Na dnevnem redu so poročila odborov.
c. Celjska razstava bo od 29. julija do 6. avgusta. Za razstavo je izšel poseben časopis pod naslovom „Celiska razstava", ki bo izhajal štirikrat letno.
da bodo kmalu v rokah pravice. Aretiranih je več oseb. Pogreb obeh žrtev bo danes popoldne na okoliškem pokopališču.
p. Uspehi četrte gimnazije. V ponedeljek je četrta prestala prvo preizkušnjo s sledečimi uspehi: V 4. a je položilo izpite 23, popravne izpite imajo 4, padli so 3. V 4. b je položilo 24, popravne izpite ima 7, padli so 3. Bila sta tudi 2 pri-vatista: J je izdelal, drugi je padel.
p. Ob Dravi pri parku je starodavni okrogli stolp Kot viden ostanek srednjeveškega obrambnega zidu. Muzejsko društvo v Ptuju je sklenilo, da ga uporabi za vinarski muzej. Te dni so pričeli z obnavljanjem. Odslej bo stolp imel samo eno veliko okroglo dvorano. Spodaj pa bodo kleti za vina. Dobi tudi novo streho. Zanimivo je, da je zid proti dravski strani debel 2.85—2.90 m, proti mestni Strani pa le 0.80 m. Delo vrši zidarski delovodja g. Sardinšek Jože p. Seno zažigajo. Ob Pesnici sta zadnji povodnji docela preblatili travnike^ Ker je taka krma za živino strup, so kmetje prisiljeni, da seno sežigajo.
p. Zvočni kino Ptuj predvaja danes irt iutri »Junaki zraka«.
»Hej, vi, ali ste vi tisti, ki se mu cesta vrti?«
Kam na počitnice in taborjenje?
PREDLOGI ZA TABORJENJE, KI BO V KORIST SLOVENSKEMU NARODU.
Predlog za taborjenja ob severni meji in na Kočevskem je popolnoma v skladu z našimi narodnimi interesi. Do podob-
nih spoznanj so prišli drugod že zdavnaj iu so tako državne kot privatne ustano-
tovine, kajti umorjeni Ocvirk ni imel do- ve prirejale in podpirale tabore v ob-
sti denarja, čeprav se je rad včasih pobahal z njim. Prav zadnje je bilo najbrže usodno ter je privabilo roparje.
o.	Ljubljanska opera gostuje v Trstu
Od Četrtka do sobote bo ljubljanska opera vprizorila v tržaškem gledališču Po-liteania Rossetti tri slovanske opere »Borisa Godunovega«, »Prodano nevesto« in »Ero z onega sveta«.
o Pragerski orožniki, so našli včeraj zjutraj neko tujo zastavo v premeru 2.75 m. Zastava je visela v Spod. Polskavi na češnji. Poleg tega je^ storilec narisal tudi na hišo g. Cafute nad 30 čudnih znakov.
Storilec je izgubil kuverto, na kateri je bil njegov naslov, vendar je pa izginil — neznano kam.
o	Razpisane cestarske službe. Pri okrajnem cestnem odboru v Ormožu sta razpisani službi za cestarja na banovinski cesti Ormož—Kamenščak—Ljutomer —Oornia Radgona od km 5,500 do 7,00 in na banovinski cesti Ivanjkovci—Ra-domerščak—Ljutomer od km 0,00 do 3,695. Pri okrajnem cestnem odboru v Mariboru pa so razpisana službena me-
mejnih ter narodnostno mešanih krajih v cilju narodne vzgoje mladine. Pri nas se merodajni krogi niso zganili in je morala začeti mladina sama orati ledino kljub pomanjkanju sredstev. Pa, led je prebit in treba je delo nadaljevati.
Za taborjenje je potrebna poleg drugega tudi preskrba s prostorom. Zato navajam sledeča področja, kjer naj bi sp. izbrala taborišča:
1. Ob Meži med GuŠtanjem in Prevaljami. Prevaljski upokojeni šol. upravitelj g. Poberšek Karel in guštanjski učitelji bodo gotovo šli na roko
2. Ob Dravi, v bližini državne meje (morda Libeliče), nedaleč od Dravogra-
da, med Strojno in Košenjakom (vsak nad 1000 m).
3. Ob Dravi pri Vuzenici in Muti. Povsod so lepi prostori. Učiteljstvo bo pomagalo.
4. Cmurek, Apače in Radenci ob Muri Sv. Jurij ob Ščavnici:	tam	bo sigurno
pomagal rnladi posestnik g. Vladimir Kreft. Za Prekmurje bodo svetovali prekmurski akademiki.
5. Pa na Kočevskem? Pri mestu Kočevje je prostorov mnogo. Pisati je trebi mestni občini ali Sokolu. Kočevje same ima kopališče v Rinži. Ob Kolpi je od Osilnice pa do Predgrada mnogo lepih prostorov. Učitelji v Kostelu, Banja Lokt in drugod bodo radi pomagali z nasveti
Izbire je dovolj. Društva naj pošljejo svoje ljudi poiskat in pogledat taborišča.
Sokoli, skavti, gozdovniki in mladina na noge za narodno stvar!
Maribor
Fevdalni rekviziti in tuji simboli
NEKOLIKO POJASNILA UREDNIKU »DEUTSCHE NACHR1CHTEN« BIVŠEMU SLOVENCU G. OTTO KOŠIČU IN ŠE NEKATERIM DRUGIM.
»Deutsche Nachrichten«, ki iz Zagreba budno pazijo na ostanke nemštva na avtohtonem slovenskem ozemlju ter spremljajo s komentarji sedanje pa tudi nekdanje »nositelje nemštva« v naših krajih, je pred kratkim prav resno zaskrbela usoda spomenikov iz avstrijske dobe, ki jih je trenutno zob časa postavil za mariborski grad. »D. N.« so zategadelj prepričane, da pri nas ni pravega reda.
Da pojasnimo javnosti, kako je dejansko z zadevo, smo se obrnili na mariborskega mestnega arhivarja, g. prof. Franja Baša, ki nam je stvar rade volje pojasnil. Za mariborskim gradom ne ležijo samo spomeniki, ki predstavljajo svoječasne nositelje fevdalizma pri nas, ampak leži na prostem trenutno tudi dru-g dragocenejši zgodovinski material kakor na priliko sarkofagi in različni rimski spomeniki. To pa samo začasno, do-
kler ne bodo končana dela v mariborskem gradu, ki bo, kakor vse kaže, že v prihodnjih mesecih preurejen v muzej. Trajalo bo še nekaj časa, preden se bo stari muzej lahko preuredil v polioijsko kasarno, policija pa se tudi ne more izseliti iz gradu, dokler nima urejenih prostorov. Muzejsko vodstvo niti ne gleda na spomenike iz polpretekle dobe kot na nositelje nemštva, niti ni proti spomenikom kot takim nerazpoloženo, ampak vidi v vseh zgodovinskih spomenikih, ki so bili najdeni in ki so ostali na našem ozemlju, neko zgodovinsko posebnost našega ozemlja. Muzej je muzej in mora verno in nepristransko prikazovati preteklost pokrajine, koder živi naše slovensko prebivalstvo. Polpretekli spomeniki, ki čakajo strehe za gradom, niso za muzejsko vodstvo simboli nemštva, ampak so samo rekviziti fevdalne dobe na našem slovenskem ozemlju.
HIŠA GREAUJA OBRTNIKOV DOBI NOVO FASADO.
V	Vetrinjski ulici zidarji že nekaj časa popravljajo znano hišo, v kateri so nameščena različna obrtna združenja. Poslednji čas že nameščajo okna. Hiša bo dobila docela novo in modernejšo fasado. Zidarska dela so poverjena stavbenemu podjetju Jelenec & Šlajmer, mizarska pa mizarju Klančniku.
Sokol v Rušah razvile v nedeljo. 25. t. m.. tvoj prapor in obenem pro-ffavi spomin na Vidov dan 1914. - Mariborlani. na svidenje v Ruiahl
Ali na mostu še ne bo miru?
EDINI MOST, KI JED V A ZMAGUJE PROMET, NEPRESTANO IN NEPRESTANO PREKOPAVAJO V »NEIZMERNO VESELJE« PEŠCEV, KOLESARJEV IN OSTALIH VOZIL.
Zadnji čas se je v Mariboru zgodilo J nešteto manjših pa tudi težjih karambo-lov, policijska uprava je izdala nove in poostrene cestno-prometne odredbe, istočasno pa so začeli v sezoni največjega prometa znova kopati pločnik na mariborskem državnem mostu. Ni še minilo dobrega pol leta, ko je bil mariborski most cele mesece na pol razdrt in ko se je prekopavalo pločnike, polagalo cevi in se pločnike znova zalilo. Dela so ira-
-	jala mesece in mesece in prebivalstvo, ki je hodilo vsak dan čez most, si je upravičeno oddahnilo, ko so bili pločniki popravljeni, v prepričanju, da bo poslej mir. Poštna uiprava je skoraj gotovo vedela že pred pol leta, ko so prvič razkopavali pločnike na mostu, da bo v doglednem času polagala kable tudi čez most.
Zaradi del na mostu, ki se znova vlečejo prav počasi, trpi promet, ter je samo ne vemo kateremu slučaju pripisati,, da ne pride dnevno do težjih karambo-lov. Državni most je zdaleka premajhen za promet, zdaj bo pa znova, kakor vse kaže, za gotov čas delno onesposobljen za promet. Pristojna oblastva bi naj zategadelj poskrbela, da se dela na mostu činupreje zaključijo, četudi se dela noč in dan.
DVE MENCINGERJEVI SLIKI V ŠENT-PETRSKI CERKVI.
Konservator univ. prof. dr. Stele je odkril v šentpetrski cerkvi prf Mariboru, da sta dve veliki oltarni sliki deli znanega slovenskega slikarja Mencingerja. Sliki sta precej dragoceni.
Gledališki igralci odhajajo na podeželje
Priihodnji mesec bodo priredili koncertne večere po vseh večjih krajih na Štajerskem in v Prekmurju člani mariborskega opernega ansambla gdč. Jelka
I	g 1 i č e v a ter gg. A n ž 1 o v a r in M a-no š e v s k i. Igličeva in Manoševski bosta pela znani duet iz »Prodane neveste«, Anžlovar pa Arije iz »Trubadurja« in »Traviate«. Pevci nameravajo nastopiti v Dravogradu, Šoštanju, Celju, Slovenskih Konjicah, Slovenski Bistrici, Središču, Ormožu, Murski Soboti, Dolnji Lendavi, Ptuju, Ljutomeru in Slatini Ra-
dencih.
Pa tudi ljubljanski gledališki ansambl pride v bližnjih počitnicah gostovat na Štajersko. Tako bosta člana ljubljanskega Narodnega gledališča Ivan Levar in Mira Danilova priredila po Štajerskem in po Prekmurju turnejo s Simonovo nad vse napeto dramo »Atentatom«. Prvo gostovanje bo v četrtek v Murski Soboti v okviru Prekmurskega tedna, nadaljnja gostovanja pa bodo v Dolnji Lendavi, Ptuju, Ormožu, Ljutomeru, Laškem, Šoštanju in Slovenjgradcu.
Okoliške ceste v oblakih prahu
Letos se ne more nihče pritoževati nad preveliko sušo, saj še do sedaj prav za prav nismo imeli zaradi neprestanega deževja pravega poletja. Zato se prebivalstvo Ptujske ceste, pa tudi drugi mariborski okoličani, ki so tako nesrečni, da imajo hiše ob glavnih prometnih žilah, ki vežejo mesto s podeželjem, upravičeno izprašujejo, zakaj se teh cest ne škropi. Stanje ob teh cestah je naravnost nevzdržno. Stanovalci morajo že v zgodnjih jutranjih urah zapreti vetrnice in obenem hermetično zadelati okna, kajti do poznega večera je na cestah zaradi Živahnega prometa nevzdržen prah. Kdor
hoče pniti peš ali na kolesu v Maribor, mora neprestano skozi oblake prahu, kajti ceste se sploh ne škropijo. Prah močno ovira promet na teli že tako slabih cestah, da ni prav nič čuda, če še ne pride do številnejših prometnih nesreč. V in teresu obcestnih stanovalcev in potujočega prebivalstva pa je, da se začnejo ceste temeljito škropiti, že zaradi najosnovnejših higienskih predpisov, če ne, bodo morali gospodarji seči po skrajnem sredstvu in začeti pred svojimi stanovanji škropiti z ročnimi škropilnicami ceste.
DVE LETI JE KRADEL OLJE.
Znani mariborski tovarnar olja Ivan Hoohmiiller je imel v svoji oljarni usluž-benega delavca Furmana. Zadnje čase je Furman precej pijančeval in ponočeval, zaradi česar je tovarnar začel resno sumiti, da mu on odnaša olje, katero mu je izginjalo. Pazil je nanj, vendar pa dolgo ni mogel priti tatvini na sled. Zadnjo noč je stražil tovarnar do jutra, in res je zagledal okoli četrte ure zjutraj, kako je Prišel pred ‘ oljarno Furman, odprl s po-
narejenim ključem vrata in vzel iz smetišnice pripravljeno 20-lltrsko kanto bučnega olja. Ko so Furmana aretirali, je priznal, da je odnašal olje svojemu gospodarju že dve leti. Oškodoval je tovarnarja za 6000 din. Olje je prodajal raznim gostilničarjem po 10 din liter.
m. 550 din z denarnico Je izgubil posestniški sin Dušan Živec med vožnjo od Sv. Jurija ob Pesnici do Maribora.
m. Osebna vest iz državnga tožilstva.
Za vodjo pisarne pri državnem tožilstvu je nameščen g. Anton Šorec, ki je doslej služboval pri okrajnem sodišču v Ljutomeru.
m. Ministrstvo vojske In mornarice razpisuje natečaj za sprejem gojencev-medicincev v šolanje na drž. stroške. Interesenti, maturanti in medicinci dobijo potrebne informacije v mestnem vojaškem uradu, Slomškov trg 11.
m. Osebne vesti iz gledališča. Tukajšnja gledališka uprava je angažirala za prihodnjo sezono go. Brumen-Lubejevo.
Gdč. Vlasta Simčičeva je angažirana pri ljubljanski drami.
m Umrli so v Mariboru: Cvetko Marija, zasebnica, 73 let, Studenci; Brunfliker Marija, vdova po uradniku drž. žel.. 72 let, Betnavska 18; Frangeš Ivan, ključavničar drž. žel., 54 let, Kolarjeva 7; Žnuderl Marija, žena cestarja, 66 let, Ruška 3; Založnik Ana, služkinja, 27 let, Koroška c. 24; Pavletič Kristina, žena polic, agenta, 46 let, Jože Vošnjakova 20. Verzel Marija, posestniška pastorka, 15 let, iz Jelenč, po avtomobilski nesreči na Aleksandrovi cesti. N. p. v m.!
m. Tri nesreče. Na Aleksandrovi cesti je padel s senenega voza sin tovarniškega delavca s Pobrežja ter si na kameni-tem tlaku zlomil roko. — V Novi vasi si je zaril nož v roko pri razrezavanju mesa mesarski pomočnik Avgust Cvetko. — Levo nogo si je zlomila pri padcu po stopnicah -56-letna posestnica Terezija Zrnkova iz Rač.
. 16-letni vlomHec v bifeju. Policija je ponoči naletela na vlomilca, ki je zlomil šipo na oknu bifeja Irme Ločnikove v Trstenjakovi ulici in si hotel naložiti razne jestvine. Fanta, nekega 16-letnega Iv. K., so aretirali, dva nepridiprava, katerima je mladoletni zločinec podajal blago, pa sta pobegnila.
m. Ponoči se je splazil skozi odprto okno preko ograje v stanovanje lesnega trgovca in posestnika Leopolda Kranjca na Ruški cesti neznan tat in mu odnesel več konjske opreme in oblek. Kranjc je oškodovan za 700 din. Sumi pa, da mu je odnesel obleko neki svoječasno pri njem zaposleni delavec.
* Društvo „Putnik‘‘ priredi v dneh od 2. do 15. julija velik izlet z avto-karom skozi' naše najinteresantnejše kraje na liniji Beograd— Koviliača— Tuzla — Banjaluka — Plitvice — Split— Dubrovnik — Cetinje — Mostar — Jablanica — Sarajevo — Užice — Oplenac
—	Beograd. Cene popolnemu aranžma-nu so od 2.400 ain do 2.790 din po izbranem mestu v avtokaru. Prijave sprejema „Putnik“ do 25. junija.
• Za praznike na izlete: 28. do 29. junija: Logarska dolina, 2 dni, 120 din,
28. do 29. junija: Graz, 2 dnL 110 din,
29. junija: Rogaška Slatina 5i0 din, 1. do 2. julija: Mariazell, 2 dni, 200 din,
2.	do 4. 'julija: Dunaj, 3 dni, 260 din. Zahtevajte prospekte! Prijavite se takoj pri .,Putnik-u“, Maribor, Celje, Ptuj.
Sem srednji v vrati, to je zame sreča. Tovariš jutri raven bo ko sveča.
*	Na „Prekmurski teden“ v Mursko Soboto v nedeljo, dne 25. t. m., s „Pulnikom“ za le 50 din. — Pohitite s prijavo!
Nočna lekarniška služba:	(od	17.	do
vključno 23. junija) Lekarna pri sv. Are-hu, Glavni trg 20, tel. 20-05; Magdalen-ska lekarna, Kralja Petra trg 3, tel. 22-70.
Kino
* Grajski kino. Danes prekrasen film o večno zasneženih poljanah »Bela smrt«. Hilde Sessak, Rene Delgten.
* Esplanade kino. Do vključno četrtka sijajna opereta »Čarobna igra« z Marto Eggert.
* Kino Union. Do vključno petka „Špijonka Suzy“ pustolovni velefilm iz svetovne vojne. V glavni vlogi znamenita lepotica Jean Harlow.
Radio
četrtek, 22. junija Ljubljana: 12. Pisana šara; 13.20 Salonski kvartet; 18 „Med Zilo in Savo“, koncert slovenske pesmi; 18.40 Slovenščina za Slovence; 19.30 Deset minut zabave; 20. Melody-jazz; 20.40 Simfonični koncert s plošč; 20.15 Za razvedrilo igra RO. — Beograd: 17.30 Koncert tria; 18.30 Komorni koncert s plošč; 20. Večer zabave in humorja; 22.15 Plesna glasba. — ..SofUa: 13.20 Lahka in zabavna glasba. — Rim: Cileejeva opera „Gloria“. — Kttnigsberg: 2.15 Nikolajeva opera „Vesele žene Wind-sorske“. — Varšava: 21. 30 Ravelova opera „Španska ura“. — Monakovo: 20.15 Petzelova opereta „Noč pred tem..." — Bukarešta: 20. Simfoničen koncert slovanske glasbe, — Bratislava: 20.25 Zabavni koncert — Praga: 20. »Kraljica Dagmar".
—	Dunaj: 20.15 Zabavni koncert, nato plesna glasba. _________________________________
Bonna poročila
Devize. Ljubljana. Uradni teča-j i : London 206.10—209.30, Pariz 116.37— 118.67, New York 4383.62—4443.62, Curih 995—1005, Milan 231.85—234.95, Amsterdam 2338.50—2376.50, Berlin 1770.12—1787.88,
Bruselj 748.50—760.50. T e č a j i n a svobodnem trgu: London 256.40—259.60, Pariz 144.83-147.43, New York 5457.80-
5517.80, Curih 1237.17—1247.17, Amsterdam 2909.41, Bruselj 931.21-943.21.
Efekti. Zagreb. Drž. papirji: vojna škoda 458—462, 4 odst. agrarji 62 d., 4 odst. sev. agrarji 58.50—59.50,	6	odst.
begi. obv. 87—88.50, 6 odst dalm. agrarji 186.75 bi., 7 odst stab., pos. 100 d., 7 odst. inv. pos. 99.75—1000, 7 odst. Blair 92-94. 8 odst Blair 100.50—102. Delnice: Nar. banka 7500 d., PAB 210 d., Osijek 85-90.
Blagovna poroilla
Novosadska borza. Pšenica: baška in sremska 146—148, banatska 146—150. R ž : baška 135—137.50. Ječmen:	baški	in
sremski 147.50—450, jari 180—185. Oves: baški, sremski in slavonski 144—146. Koruza: baška 119—120. Fižol: baški in sremski beli 295—300.
Tat, hudodelec in nasilnik pred sodniki
Zaradi tatvin sta se morala zagovarjati pred okrožnim sodiščem v^ Mariboru 30-letni delavec Vincenc Lašič z Vinskega vrha pri Ormožu in 27-letni manjši posestnik Anton Kolarič iz Sv. Miklavža pri Ormožu. Tretjega, Jožefa Rizmana pa ni Mio k razpravi. Obtožnica je dolžila Lašiča in Rizmana, da sta kradla po Brebovniku, po Kajžerju, po Zasavcih in po Žerovincih kokoši, purane, pšenico itd. V sihrambe in hleve sta prišla vedno z Vetrihom. Po revirju krčevinskega lovskega zakupnika pa sta zasledovala divjačino. Oba obtožena sta tudi skupno premotila posestnikovega sina Ivana Zmazka, da jima je dal na škodo svojega očeta Ignaca staro lovsko puško. Lašičeva obtožba pa ni ostala samo pri tatvinah. Ko je bil nekoč v Velikem Brebovniiku prav pošteno razdivjan, s« je sporabft nad kraljevo sliko in se
obenem navduševal za nekega tujega vlastodržca. Marca letos pa je vkljub temu, da je telesno slaboten in majhen, postajal vedno nasilnejši. Tako je ob priliki nekega prebira v Velikem Brebovniku naperil lovsko karabinko proti Mariji Lahovi, naslednji dan pa je ogrožal s puško na Vinskem vrhu življenje Ivanu Hasa-ju. Kmalu zatem so ga aretirali. Sodišče ni niti pri njem niti pri Kolariču, ki je sprejemal nakradeno blago in ga pomagal jesti, našlo nobenih olajšilnih okoliščin, saj sta že oba sedela zaradi tatvin, ter je obsodilo Lašiča na 2 leti strogega zapora in na izgubo pravic za 3 leta. Kolariča pa na pol leta strogega zapora in na dve leti izgube častnih državljanskih pravic. Lašiča so po razsodbi znova odpeljali v zapore. Kolarič pa je preprosil sodnika, da mu je dovolil trimesečni od-Ior za nastopitev kazni.
Kultura
Turneja Žižkovega avantgardističnega gledališča
V	soboto je nastopila v razprodani dvorani naše Ljudske univerze gledališka skupina režiserja Fr. Ž i ž k a iz Ptuja, ki se mudi na turneji po obmejnih krajih, z neznanega starega francoskega avtorja burko »Jezični dohtar«*:, ki sta mu jo prevedla in prikrojila prof. Emil Smasek in gdč. Kristina Vrhovčeva. Ansambl, ki je nastopil, žal ni bil v celoti isti, ki je deloval'pod Žižkovim vodstvom preteklo sezono v ptujskem Mestnem gledališču, zato tudi predstava igralsko ni bila tako homogena, kakor bi sicer bila.
Delo, ki je napisano v stilu burk, kakršne so igrali sredi našega tisočletja potujoči komedijanti, je Žižek zrežiral v čisto adekvatnem stilu brez kulis in vseh ostalih rekvizitov. Postavil nam je na oder samo paravano z zastori, izza katerih so prihajali nastopajoči pred občinstvo. Stilno dosledne so bile tudi maske, obleke in geste. Burka je živahna in čeprav starinska, kaže vendar mnogo domislic, ki so še vedno učinkovite, kar velja zlasti še za vodilno misel: bistrino preprostega, nepokvarjenega ljudstva, predstavljenega v pastirju, ki pretenta celo jezičnega dohtarja, zmagovalca nad sleparskim in lažnivim trgovcem. Ker so spretno vpletene tudi naše narodne pesmi, prikladne burkasti vsebini, uspeh ne more izostati in občinstvo tudi prav nič ne pogreša kulis in odrskih rekvizitov. Pogrešali pa smo pomanjkanje pažnje na govorico igralcev. Gledališče je v veliki meri Umetnost govorice, zato mora biti prav tej posvečena prva pažnja. Mimo tega bi bilo treba obrusiti deklamatorično izgovarjanje verzov, kar je vse naloga režiserja. Ni namreč važen samo stil režije in inscenacija, važno je enako tudi vse ostalo, kar tvori gledališko umetnost.
Ansambl sam ni bil na enaki višini. Najbolj prepričevalno je bila odigrana vloga jezičnega dohtarja, v kateri je igra-iec res živel in izpričal svoj talent. Vloga ni lahka, je tudi fizično naporna in na njej sloni ves uspeh ostalih nastopajočih. Talentiranost sta z detajli izpričala tudi igra lec vloge trgovca in igralka vloge žene jezičnega dohtarja, dočim sta bila ponekod še šibkejša in nedodelana. Nekaj dobrih potez smo opazili tudi pri pastirju, dočim je bila vloga sodnika odigrana slabo,, površno in neprepričevalno.
Režiser Žižek je s tem znova izpričal svoja resna prizadevanja vztrajati pri izgrajevanju svoje igralske smeri in je bil tako sam in z igralci deležen umevajočega sprejema. Kar je pa na stvari nesimpatičnega, so ponavljajoče se programa-tične govorance, zamešane z zagrenjenim zabavljanjem na razne strani. G. Žižek si tudi tokrat »ni mogel kaj«, da ne bi pred predstavo govoril. Nam se pa hoče
govora in prepričevanja z deli! Dobra stvar bo vedno zmagala, nikoli pa ne bo zmagala nobena nova stvar brez težkih preizkušenj in ovir. Tako je bilo od vekomaj in bo do vekomaj. Ali pa je vračanje v preteklost igralstva zares edina pot do izhoda iz sedanje krize »oficiel-nega« gledališča, o tem še nismo tako trdno prepričani, da bi na to mogli priseči. Zdi se, da bo izhod prej sinteza dobrih strani preteklosti in sedanjosti. Razvoj stoletij gotovo ni bil zaman in današnji človek gotovo ni več človek sredine tisočletja.	-r.
Spori
Jugoslovanski finale v Bruslju
Naša mušketirja Punčec in Mitič sta si osvojila prva mesta na turnirju Racing kluba v Bruslju. Punčec je v finalu pre magal Mitiča s 6 :4, 7:5, v semifinalu pa je Mitič premagal Maneva s 6:4, 6:0, Punčec pa Lesueurja s 6:3, 7:5. V finalu gospodov v dvoje sta Punčec in Mitič odpravila par Fiscber-Manev s 6:0, 6:3.
k Hrvatska drama na Slovaškem. Bratislavsko slovaško gledališče je sprejelo v repertoar prihodnje sezone Vojnovičev »Ekvinokcij«i:.
k. Smrt hrvat. pisatelja. Pretekli teden je umrl v Zagrebu 1. 1877. v Dubrovniku rojeni hrvatski pisatelj, črtičar in kritik dr. Mate Sisičar. Bil je sodelavec raznih časopisov in revij, njegove izbrane povesti je pa izdala Matica Hrvatska. Po poklicu je bil notar.
k Zagrebška drama v Srbiji. Prihodnji teden bo gostovala zagrebška drama v Nišu in nato v Skoplju. To bo prvo gostovanje hrvatske drame v teh dveh mestih.
k Jubilej slikarja Murata. Dalmatinski slikar Marko Murat slavi v kratkem 75 letnico življenja in 50-letnico umetniškega dela. Murat je bil rojen v Dubrovniku, akademijo je pa študiral v Monako-vem, kjer je bil tovariš naših slovenskih impresionistov. Pozneje je postal profesor v Beogradu.
k. Dvajsetletnico židovskega gledališča v Moskvi so te dni proslavili na slovesen način. Gledališče je državno, dočim je kot zasebna ustanova obstaja že prej. Gledališče je imelo v tem času 38 premier in uprizarjalo pretežno dela židovskih avtorjev.
k. Thomas Mann v svetovni literaturi.
Med literati, ki so se umaknili pred tretjo Nemčijo v zamejstvo, je tudi pisatelj Thomas Mann, ki je bival nekaj časa v Švici, sedaj pa živi stalno v Ameriki. Njegova dela, ki so bila že prej znana v svetovni literaturi, se sedaj še bolj prevajajo. Vsako novo delo izide istočasno v nemškem originalu in angleškem prevodu. Mimo tega se prevajajo Mannove novejše knjige tudi v francoščino in nekatere druge jezike. V Moskvi izhajajo sedaj v ruskem prevodu vsa njegova dosedanja dela. Izšlo je že šest zvezkov prevodov, in v najnovejšem so mimo drame »Florenca« še »Študija o gledališču«, »Ghamisso*, »Spemgler«, »Kozmopolitizem« itd.
Da. lo le grapelniit 1 Na pol sladko -- na pol kislo f Ravno tak kot grapelniit bonbon 305 s erto.
RAPIDOVA TEKMA Z GAK PRELOŽENA
Mariborski Rapid in graški GAK sta prijateljsko tekmo, ki bi se morala odigrati v nedeljo v Mariboru, sporazumno preložila na kasnejši termin.
Litija: SK Litija—S K Moste 4 :1 (3:0). 1 Proizvaja: UNION, Zagreb
Nov mariborski rekord v metu kladiva
GUJZNIK (SK ŽELEZNIČAR) JE POSTAVIL NOV MARIBORSKI REKORD Z 41.96 m.
V Varaždinu je bila otvoritev tekališča Varaždinskega športnega društva na igrišču VŠK z mednarodnim meetingom, na
katerem je startalo 10 domačinov, 20 bu« dimpeštanskih atletov, več zastopnikov zagrebških klubov ter dva člana mariborskega SK Železničarja.
Na tem meetingu je atlet SK Železničarja
Gujznik dosegel drugo mesto v metu kladiva z 41.96 m, kar pomeni nov mariborski rekord v tej disciplini. Prvi je bil Gojič (HAŠK) s 43.60 m. V metu krogb je zmagal Zagrebčan Novakovič (Maraton) s 13.38 m, Hlade (Železničar) pa je zasedel tretjo mesto z metom preko 12 m
PRVENSTVO REZERVNIH MOŠTEV
V	nedeljo dopoldne ob 9. se bo odigrala na Rapidovem igrišču zadnja in odločilna nogometna tekma za naslov mariborskega prvaka rezervnih moštev med SK Rapidom in SK Železničarjem. Na tablici voai Rapid z 1 točko pred SK Železničarjem, tako da mu zadošča remis, dočim si mora Železničar v dosego naslova prvaka osvojiti obe točki. Tablica je trenutno takšna:
Rapid	5	5	0	0	27: 3	10
Železničar	5	4	0	1	18: 7	9
Maribor	6	2	0	4	20:15	4
Slavi ja	6	0	0	6	4 :44	0
ZAGREBŠKI BOKSARJI V NEMČIJO
Jutri bo odpotovala v Nemčijo zagrebška amaterska boksarska reprezentanca, ki bo nastopila 23. junija v Monakovera, 24. p^a v Augsburgu proti tamošnjima mestnima reprezentancama.
KOMISARIAT V MADŽARSKEM NOGOMETU
Ker avtonomna madžarska nogometna zveza ni izvršila postavljenih ji nalog, je vlada odločila, da se avtonomija zveze ukine ter se postavi na čelo madžarskega nogometnega pokreta komisar, za katerega je bil določen dr. Godofalvy. Ravno tako so izgubili avtonomijo madžarski sodniki. Vprašanje je, ali pomeni ta ukrep samo prehoden suspenz ali že končno veljavno odločitev.
s V klubskem (eniškem turnirju SK Ul rije je Banko v semifinalu gospodov premagal Luckmanna s 6:1, 6:3, v finalu pa Dacarja s 6:3, 6:2. V finalu damskega singla je premagala Turenžkova Dacarjevo s 6 :3, 6:3, v finalu gospodov v dvoje pa je par Bleiweis-Banko porazil par Dacar-Luckmann s 6:1, 8:6.
s SK Olimp iz Celia bo gostoval v nedeljo v prijateljski tekmi v Čakovcu proti SK Gradjanskemu.
s Budimpešta je v tekmi pri umetni razsvetljavi premagala mestno reprezentanco Bruslja s 4:0 (2:0).
s Juniorji ISSK Maribora bodo v nedeljo nastopili v prvi tekmi podzvezinega fin ate proti SK Celju v Celju.
s Ceško-moravski protektorat bo o s ta« v pogledu olimpijskih iger samostojen, kakor so izjavili merodajni nemški športni funkcionarji. Na podlagi te izjave so dobili Cehi že zastopnika v MOO.
s V španskem nogometnem tekmovanju za pokal generala Franca sta se plasirala v finale kluba Sevilla in Rasing Ferol.
s Nov stadion bodo zgradili v Londonu Angleži z ozirom na to, da jim je bila poverjena prireditev XIII. Olimpiade. V njem bo prostora za 163.000 gledalcev, 119 tisoč mest bo zavarovanih pred dežjem, pred vhodom v stadion pa bo prostor za parkiranje 10.000 avtomobilov.
s O naših teniških igralcih so si francoski športni kritiki edini, da so v jasnem nazadovanju. Nekateri pravijo celo, da so naši mušketirji že dali vse iz sebe ter nimamo od njih ničesar več pričakovati. Letošnje francosko prvenstvo je bilo eno izmed najslabših po kvaliteti udeležencev, pa še tu so naši igralci podlegli. Po zadnjih doseženih uspehih se torej ne smerna nadati, da nam bodo priredili v evropskem finalu z Nemčijo veselo presenečenje.
Drakonska kazen. Ob priliki katastrofalnega poraza dunajske Admire z 0:9 proti Scnalke 04 v Berlinu je dunajski srednji krilec Klacl dobesedno knock-outi-ral nasprotnika Szepana. Nemški športni vodja von Tschammer und Osten, ki jo bil sam navzoč, ga je na licu mesta kaznoval z doživljenjsko izključitvijo iz vseh telesno-vzgojnih organizacij, njegov klub pa je dobil strogi ukor in zabrano igranja do konca junija radi pomanjkljive vzgoje svojih igralcev.
Šah
š šahovska sekcija UJNZB v Mariboru je včeraj odigrala junijski brzopotezni turnir. na katerem je dosegel prvo mesto Kukovec z 9 točkami, sledijo Mišura 7 in pol, Marvin Ante 7, Lukeš jun. in Peče 6 itd.
E. S. BRUCE:
48
pMŠmiultova sktiuMst
»Da, da, prav ona. Ali niste videli, kako se je Clinton kar pognal proti njej in dobil od nje klofuto?« je vprašal Beeke.
»Da.«
»Očitno sta se srečala v pretekli noči in dekle ga je blagovolilo pozabiti. Po tem srečanju je pa šel Clinton k njej.«
»Kako veste to?«
»Ker je prvič v Mallow-Datchettu, pa mi je vedel natanko povedati, kje je cesta v Colesford. Dekle namreč stanuje tam,« je razložil Beeke. »Zdi se mi, da je precej zapletena v vso to zgodbo. Z njo se bova danes še ukvarjala.«
Spet je Eustace pognal avto in po Bee-keovi želji je zavil proti Carringtonovi graščini. Ko sta obstala pred njo, je naročil nadzornik pomočniku, naj ga počaka. ■
»Mislil sem, da pojdeva k Pageu,« je dejal Eustace. »Zakaj ste prišli spet sem? Ali ne bi bilo bolje, da bi vas spremil v graščino?«
»Zakaj?«
»Če bil imel Carrington iznenada spet krizo. Se vrat bi vam utegnil prerezati, zlasti če bi ga hoteli aretirati.«
»Kaj naj bi hotel?«
»če bi ga hoteli aretirati,« je ponovil Eustace.
»Kadar vas poslušam, Eustace, moram pogosto misliti na kip v Ezopovi basni. Lepa glava, a brez možganov,« je grenko dejal Beeke. »Carringtonu moram vendar povedati, zakaj ni Piperja domov!«
Vtaknil je kapitanov ključ v velika vrata, potem pa je izginil v parku.
TRINAJSTO POGLAVJE.
JIH Glenlsterjeva dobi obisk.
Gospod Carrington je hodil po parku in ogledoval rože, ki so bile v najlepšem cvetju. Takrat je zagledal Beekea.
Presenečeno ga je pogledal in obstal.
»Niste mislili, da me boste danes še videli, kaj?« se je posmejal nadzornik.
»Kje je Piper?«
»Vidite, to vaše vprašanje me spravlja v veliko zadrego, gospod Carrington,« je odvrnil Beeke. »Da boste videli, zakaj kapitana ni, vam moram povedati nekaj, kar se je zgodilo v Mallow-Datchettu, pa se mi zdi, da takih reči ne marate slišati.«
»Ne govorite neumnosti,« ga je ostro
prekinil Carrington. »Vedeti hočem, kaj se je primerilo Piperju. Ne verjemite vsem govoricam o meni, ki jih širijo neumni ljudje. Zakaj ni Piperja?«
»Neroden je bil, pa se je spotaknil, ko je zapuščal policijsko stražnico,« je odvrnil Beeke, pa ni nič zardel. »Prevrnil se je po stopnicah. Ubogi starec! Ko smo ga pobrali, smo mislili, da si je zlomil nogo.«
»Moj Bog! Piper z zlomljeno nogo!« je ves obupan vzkliknil Carrington. »Kaj naj zdaj storim? Saj si brez njega ne bi mogel pomagati!«
»Trenutek, gospod« mu je segel Beeke v besedo*. »Nisem rekel, da si je res zlomil nogo. Dejal sem samo, da smo vsi tako mislili. Potem je zdravnik ugotovil, da si je samo kito nategnil. Svetoval mu je, naj takoj leže, in na policiji 9mo mu pripravili posteljo,« — vsaj ta del Bee-keove zgodbe je bil resničen — »in upam, da bo jutri zjutraj že lahko prišel domov. No, privedel vam ga bom. Dal mi je ključ in me prosil, naj vas obvestim, kaj se mu je primerilo.«
»Hvala, gospod Beeke,« je odvrnil Carrington, ki je vse verjel. »Nedvomno bi bil zelo vznemirjen, če Piperja ne bi bilo. Ali ste prepričani, da ga bom jutri že videl?«
»Obljubljam vam,« je odvrnil Beeke. »Če se bo dobro odpočil, mu bodo tudi bolečine popustile. Veste, saj ni maral
ostati na policiji in ga je moral zdravnik dolgo pregovarjati. Ne vznemirjajte se! Jutri vam bo skuhal zajtrk.«
»Prav lepa hvala, gospod Beeke!«
*
Rufus Carrington je začudeno gledal za detektivom. Potem ie krenil za njim ta zaklenil velika vrata.
Eustace je sprejel svojega šefa z vidnim olajšanjem.
»Zadovoljen sem, da ste se tako hitro vrnili,« je dejal. »Kaj pa je bilo?«
»NK posebnega. Gospodarju sem povedal, da se je Piper malo polomil.«
»Lažnivec stari I« ie vzkliknil Eustace ta se posmejal. »Pa ste očitali Clintonu, da je lagal! Kaj bo rekel Carrington, ko bo jutri zvedel, da ste ga vodili za nos?«
»Videli bomo,« je odvrnil Beeke. »Zdaj me pa peljite v Datchett-Tovvers. Malo bom moral pogledati Pageovo stanovanje. Ta zadeva je nekaj vražjega, Eustace. Ne vem, kdaj se bova utegnila nekoliko odpočiti.«
»Zdi se mi, da je moja teorija, ki sem vam jo prej povedal, prava,« je spet začel Eustace. »Saj ni mogoče verjeti, da bi pameten človek razmetal kup tisočakov in si zgradil zid samo zaradi tega. ker je prisegel, da ne pojde več med ljudi, če je to res, mora biti nor! Pa njegovo pohištvo. Še nekaj. Beeke. Nisem vedel, da se tako dobro razumete na staro pohištvo.«
Zanimivosti
Spanec mu je rešil življenje...
V življenju pomorcev se neredkokrat poigrava usoda na tragikomičen način z ljudmi
Mornarsko življenje je polno romantike. Na valovih morja preži kakor v globokih rudnikih ali v letalih stalno nevarnost, toda večina mornarjev se. bi znova vrnila na morje, če bi jih hoteli za vselej prikleniti na puste kraje kopne zemlje.
Tako je bilo tudi življenje pomorskega kadeta Henrika von DUrerja prepleteno z nenavadnimi dogodivščinami. Mož je bil velik prijatelj spanca in vselej je prišel na delo prepozno. Postaven in močan mornar je seveda tudi prespal uro izpita in ko so njegovi tovariši že bili rešeni vseh skrbi, je prihitel Dtirer pred strogo izpitno komisijo šele ob 11. dopoldne. Imel je srečo, vse je šlo gladko mimo njegovih zaspanih oči in. gospodarji »Severnonemškega Lloyda« so ga namestili kod drugega krmilarja na krasni, novi peterojarbolni jadrnici »Richard Rickmers«, ki je bila pravkar namenjena na dolgo pot v vzhodnoindijske vode.
Prišel je dan slovesa. Jadrnica je naložila tovor, zbrana je bila vsa posadka — razen DUrerja. Mož je trdno spal doma. Ladja je dvignila sidro in ko je bila že daleč od pristanišča, je prihitel zaspani kadet na obalo, žalosten je zrl za lepo ladjo in blagroval tovariše, ki jih je ponesla v širni, orientski svet.
Minili so tedni, meseci. O peterojar-bolniku ni bilo nobenega sledu. Odkar je jadrnica odplula iz Rangoona, niso slišali več o njej. Dokler niso našli blizu Bornea ostanke brodolomcev, nekaj razbitin in desko z napisom »Richard Rickmers«. Morje je v orkanski noči vrglo posadko, 42 mož na morsko dno. Kadeta posadko, 42 moč na morsko dno. Kadeta DUrerja je spanec rešil smrti . . .
Mesec kasneje je stopical DUrer v elegantni uniformi z zlatjmi ameriškimi na-šivki po severnonemškem pristanišču. Prijateljem, ki se niso mogli načuditi njegovi nagli karieri, je dejal:
— Zaneslo me je nekega jutra v čakalnico »Lloyda«. Tam je bilo že polno ljudi in ker sem videl, da ne bom tako kmalu na vrsti, sem sedel v kot in zaspal. Menim, da sem tako smrčal do srede po-poldneva. Tedaj me je zbudil neki častnik, me godrnjaje povabil s seboj, porinil v prostorno sobo in odšel.
Bil sem v direktorjevi pisarni. Mož ie sedel v širokem naslanjaču in venomer godrnjal, zabavljal čez zanemarjenost častnikov ter strahovito klel. Ni me videl In ko sem stopil bliže, se je začuden zadrl:
— Kako pridete vi semkaj? Kdo ste, kaj hočete? Kje je naš službeni .častnik?
Povedal sem mu, da stojim že dalje časa tu, da me je privedel njihov človek in da je potem* odšel.
— Pa kaj vraga hočete? Delim tu lekr cije' celo večnost, pred menoj pa stoji tuj človek. Govorite, kaj je z vami?
Pomoli^ sem mu listine in svojo prošnjo za službo. Povedal sem mu, da sem bil že določen za njihovo ladjo, ki je v Indiji žalostno končala in se priporočil.
Mož je preletel listine, nekaj časa pomišljal, nato pa dejal:
— Nastavljeni ste. Pojdite na »Elbo«, naš parnik v pristanu in oddajte službujočemu častniku tole pismo. Mnogo sreče! .. .
Letel sem, kar se je dalo na parnik.
častnik, bil je tisti, ki me je porinil v direktorjevo pisarno, je prebledel, ko je pre čital pismo.
—	Vraga, spodrinili ste me. Vi ostanete tu, jaz pa moram k staremu ...
Tako je spanec spravil našega kadeta v življenje . . .
Decembra 1895. je zapustila »Elba« Antvverpen in plula proti Kanalu. Na višini Dovra je ob 2. zjutraj zadela v angleški tovorni premogovni parnik »Chra-tie« in se jela potapljati. Dežurno službo je imel to noč kadet Dtirer. Kakor običajno se ga je spet loteval spanec in da
bi ga nihče ne motil, je legel na ležalni stol na zgornjem krovu, blizu dimnika. Močan sunek ga je vrgel s stola, takoj je uganil položaj, da se bo ladja potopila. Sklical je mornarje, spustili so rešilne čolne, toda preden so se sploh vsi potniki skobacali iz kabin, se je ladja potopila. Od več sto ljudi se je rešilo le 32 mož. Kadeta DUrerja je spet rešil spanec, če bi legel kje doli v kabini, kdo ve, če bi ga še večji sunek vrgel iz postelje . . .
Ladja je ležala na morskem dnu in vsi poizkusi dvigniti jo na površje, so bili zaman. Potapljači,* ki So se spustili v glo-
Redno plačujte naročnino, sicer Vam ugas-nepravica zavarovanja „Večernikovih“ naročnikov na
10.000 din
bino, so pripovedovali o groznih prizorih, ki jih nudijo mrtva strašila okrog pogreznjene jadrnice, šele ko so razpisali zelo visoke nagrade, so privlekli potapljači nekatera trupla na dan in jih pokopali.
Tajna vesoljstva: sonce bo eksplodiralo!...
Zvezdoslovci so postavili teorijo eksploziji zvezd in trde, da je vsaka zvezda podvržena času, ko se najkasneje v pol milijardi let približa njen čas. V tej fazi »novae« se zvezda razleti, na nebu se pojavijo' na prej povsem praznem prošto-nove zvezde, švedski astronom Lonn-quist je sestavil posebno tabelo, s številkami podkrepljeno znanstveno domnevo, po kateri je izračunal, da je bilo tudi naše sonce že prešlo to nevarno dobo.
Geologi in paleontologi trde, da sonce
v zadnji milijardi let gotovo ni eksplodiralo. Torej! Računajoč, da se zvezda v teku pol milijarde let razpoči, je morda našemu soncu odmerjeno daljše življenje. Neznani prebivali v vesoljstvu, če jih je kje kaj, bodo tedaj morali še dolgo čakati, da bodo videli tak utrinek našega son-oa, kot smo ga vajeni videti mi v jasnih nočeh.
Lonnquist je mnenja, da naše sonce ne bo ušlo usodi ostalih zvezd. Ta trenutek bo prišel po milijon letih, torej ima člo-
Satansko maščevanje Ijubosumneža
V	Los Angelesu je sprožila veliko senzacijo aretacija zdravnika, kirurga dr. Browna. Pred leti je bil mladi doktor nepoznan mož. Po nasvetu staršev se je poročil z bogato sorodnico, ki je imela to napako, da ji je »krasil« obraz izredno ve lik nos in dolga ušesa. Toda denar premaga vse ovire, mož je z ženinim premoženjem postal slaven zdravnik. Odprl je ambulanco za polepšanje obraza in prihajale so klientke iz boljših, bogatih družin.
Da bi se iznebil vsakdanje bližine svoje grde žene, se je dr. Brovvn odločil, da tudi njo operira. Operacija mu je sijajho uspela, prej grda soproga je postala krasotica s pravilnim, rahlo zapognjenim nosom in prikupnimi ušesi, nalik morskim, školjkam ... Ko se je dr. Brown s svojo srečno ženico pokazal v družbi, ljudje niso mogli verjeti, da ima poleg sebe res prejšnjo, grdo tovarišico.
Zdravnikova-slava je rasla, denar se je kopičil. Ali — tudi spak se je naselil v hiši srečnikov. Prej grda dama, zdaj lepotna gospa Brown, je bila deležna mnogih vabil na družbene prireditve. Vanjo se je bil tudi mož, ki jo je prej vzel le zaradi denarja, strastno zaljubil. Postal je ljubosumen na mnoge »prijatelje«, ki so se sukali okrog privlačne gospe in skoval je grdo maščevanje.
Nekega dne se je prebudila Brownova na operacijski mizi. Začutila je bolečino na obvezanem licu. Glasno je kriknila, prihitela je služinčad in ko so gospo odvezali, se jim je nudil grozen prizor. Ljubosumni mož je bil ženo narkotiziral, jo odnesel na operacijsko mizo, ji grdo iznakazil obraz, tako da- je nesrečna žena postala pravo strašilo s skrivljenimi ust-mi, enim polzaprtim in drugim široko odprtim očesom ... .
Kmeta sta pretepla in živega spekla
V	spremstvu nočne orožniške patrulje so privedli v Livno Gojka in Milana Jarče viča iz vasi Ravno Bugojno. Obtožena sta bila strašeega, zverinskega zločina, ki si ga more izmisliti le blaznež.
Kmet Lazar čevap je svojega konja večkrat popasel na travniku Gojka in Milana Jarčeviča. Ko je nekoč spet prišel s konjem, sta planila brata Jarčeviča iz skrivališča in ujela Lazarja. Jela sta ga neusmiljeno pretepati, zlomila sta mu 21 reber, odtrgala ledvice in jetra. Ponorela brata sta nato zakurila ogenj in ko je imel nesrečni Lazar še znake življenja, sta ga vrgla v plamene in pekla. Lazar je v groznih mukah zgorel. Krvoločna kmeta sta pa pobegnila. Orožniki so ju iz-
taknili, zdaj bosta počakala za zidovi zasluženega plačila.
veštvo še dovolj časa, da misli na strupene pline in nadaljuje izume klanja. Kadar bo napočila zadnja ura sonca, bo postal vir naš. življenja naenkr. 17.000-krat bolj vroč. Temperatura bo naraščala kvečjemu teden dni, naša zemlja bo zgorela v 24 urah. Za zemljane strašen dogodek bo izginil v vesoljstvu povsem neopaženo, eksplozija, konec sonca bo pomenil za vsemir komaj toliko, kolikor velja drobna mravlja v primeri z velikanskim globusom naše zemlje.,
GROZNO DEJANJE BLAZNICE
V	osrednji bolnišnici v Bukarešti se je dogodil grozen primer Na opazovalnici je bila že dalj časa 30!etna Rosita Silvestru. Pred dnevi se je vtihotapila gospa v kuhinjo, kjer je izmaknila oster nož. Z njim je odrezala dve in polletni hčerki neke strežajke glavo ter jo vso krvavo položila na posteljo. Okrog postelje je prižgala svečke. Ko so prihiteli strežniki, se jim je nudil strahoten prizor;blazne žene, ki so jo hitro spravili na varno.
ISTOČASNA SMRT TROJČKOV
V	Italiji se je primeril nenavaden slučaj: Bratje Bartini so biii rojeni istega dne. Zdaj sta dva hkrati umrla v Rimu, a tretji isti čas v Milanu. Vse življenje so si bili bratje po lastnostih, veselju irt bolesti enaki. Prvi je umrl na posledicah avtomobilske nesreče, drugi uro kasneje zaradi srčne kapi. Zvečer istega dne je zadela kap trčtjega brata v Milapu. Umrli so istega dne, drug za drugim.
Smučarske tekme na Zugspitze so bile preteklo nedeljo ob zelo dobrih snežnih razmerah. Zmago sta si v slalomu delila prvak Nemčije Rudi Cranz in svetovni prvak Jennewein v času 1 :28.
Kaj pravi madžarski Metuzalem
V	Pečuju živi 1131etni starec, ki se je že pod Košutom boril za svobodo naroda proti Avstriji. Družina Pinterjev, ki ji pripada stari Janoš, je sploh zanimiva zaradi dolgotrajnega življenja njenih članov. Janošev ded je umrl v starosti 135 let, njegovega očeta je pobrala kolera v 85 letu.
Kljub 113 letom je Janoš še zelo krepak dedec in ko so ga vprašali, kakšen recept za dolgo življenje pa pozna, da se tako
Južna Amerika v ognju, dimu in pepelu
Južna Amerika od Ecuadorja do Ognje ne zemlje preživlja dneve strahote in groze. Cel niz ognjenikov v. nad 600 km dolgem gorskem hrbtu Andov se je zbudil in jel bruhati lavo in pepel. Središče ognje-niške dejavnosti je v Chileu in Ecuadorju. Pepel zanaša veter daleč naokrog, v notranjost celine in na morje, stebri ognje nih zubljev švigajo ponoči visoko pod nebo in dajejo prirodi veličastno grozotno sliko.
Ljudje beže z rodne grude, ker se boje še večjih krčev zemeljske notranjosti. Zemlja bobni pod nogami, mala jezera se-vznemirjajo kakor viharno, morje. Zrak je tako prenasičen žveplenih spojin, da je
daleč od ognjenikov težko dihati. Zelenje razjedajo zadušljivi plini, letala, ki so se skušala približati ognjeniškemu področju, so se morala zaradi gostih oblakov dima vrniti.
Pred vsakim izbruhom več tisoč metrov visokih vulkanov se stresa zemlja daleč naokrog; edina rešitev ljudem je, da pobegnejo pred pobesnelim elementom. Južnemu delu se je pridružil zdaj še krajni, del Severne Amerike, na Aljaski kakpr Aleutskih otokih se odpirajo nova ognjeuiška žrela. Zdi se, kakor da se je zdramil ves orjaški hrbet nekdanjega dviga in gubanja zahodnega dela treh Amerik, ko je zrasla ta celina v impo-
zantno višino iz morskega dna in se zagozdila v brezdanji globočini Tihega oceana..
Ognjeniške katastrofe so dandanes mnogo redkejše kot so bile nekdaj, ko je bila zemlja še vroča. Danes je na svetu v stalni akciji še okrog 500 vulkanov, za katere je dokazano, da so bili tudi v preteklosti aktivni. Največ ognjenikov pa je na obalah Tihega oceana., Od otočja Tonga na sever, k Japonski, pa ob vsej zahodnoameriški obali in v Oceaniji deluje 352 ognjenikov, dočim jih premore bazen Atlantskega oceana in njegove obale le 9,6. Evropa je v tem pogledu daleč bolj pomirjena kakor Amerika.
dobro drži, se je odrezal:
Vedno je treba mnogo in dobro jesti in paziti, da je alkoholna pijača res dobra. Privošči si vsega, kar ti srce poželh Ne odrekaj se vinu, ne ženskam, ne pesmi in tudi ne tabaku. Nikoli pa ne naprezaj preveč možgaq, ker to škodi največ, da se prezgodaj postaraš.
— Hudiča, čemu sva vzela baš fakirja za nosača? Na vsak kaktus, ki ga zagleda, se spak vsede in počiva...
Plemenito delo za
V Zg. Sv. Kungoti je higienski zavod iz Ljubljane priredil teden razstave in predavanj. Vse delo je vodila zaščitna sestra gdč. Zora Hera-kovič, ki je obiskovala tudi domove dojenčkov ter dajala materam primerne nasvete. Razstavo in film o škrla-tinki so si ogledali tudi otroci višjih razredov iz Sv. Križa, Sv. Jurja, Svetine in Sp. Sv. Kungote, pa tudi dekleta iz banovinske gospodinjske šole iz Svečine. Na Telovo je bila razstava zaključena s predavanjem in predvajanjem filma o dojenčku. Razred ljudske šole se je napolnil do zadnjega kotička. Po predvajanju je sestra razdelila siromašnim materam razno opremo za dojenčke. Ti darovi so bili podarjeni od ,,Društva prijateljev Slovenskih goric'katerim so naše uboge mamice od srca hvaležne. — Vsem, ki so omogočili to lepo uspelo in požrtvovalno delo, se najsrčneje zahvaljujemo, posebno še povsod priljubljeni sestri gdč. Herakovič, katere nesebično delo bo zanesljivo rodilo tisočeren sad! ♦
Higienska razstava v Marenbergu je
ZBOROVANJE CELJSKIH RIBIČEV
Občni zbor Ribarskega društva v Celju se je vršil te dni v gostilni Berger na Dečkovem trgu. Vodil je občni zbor g. dvorni sv. dr. Josip Kotnik. Udeležil se je občnega zbora tudi predsednik ZRD za Slovenijo žel. sv. A. Šuligoj. O povzdigi ribarstva in o izpopolnitvi društvene ribogojnice je
oročal društveni gospodar ravnat
o r k o. Društvo je letos dobilo stalen ribji trg. Nato je poročal, kako se je društvo borilo z industrijami zaradi onesnaženja vod, kar je povzročilo ribarstvu veliko škodo. Društvo šteje 130 članov. Za člana posvetovalnega odbora pri banski upravi je bil imenovan ravnatelj Zorko. Blagajniško poročilo je podal ravn. g. Turnšek. Pri slučajnostih se je razpravljalo o raznih zadevah, predvsem kako preprečiti onesnaženje vod.
GOSTOVANJE LJUBLJANSKE DRAME V SOBOTI.
V okviru prireditev »Prekmurskega tedna« je tudi gostovanje ljiibljanske drame. Nastopila bo v četrtek, 22. junija, ob pol 21. uri v Sokolskem domu z »Atentatom« W. O. Somina. Glavne vloge imata prvaka ljubljanske drame g. Levar in g. M. Danilova. Gostovanje organizira Meddruštveni odbor. Prepričani smo, da bo Sokolska dvorana popolnoma zasedena, saj je ta prireditev ena izmed najvažnejših kulturnih manifestacij »Prek murskega tedna« in se bo tudi pri tej priliki kot pri prvem oficielnem gostovanju ljubljanske drame manifestirala želja Sobote po slovenski kulturi in umetnosti. Pa ne samo Sobota, temveč tudi ostali kraji naj ne zamude redke prilike ter se udeleže predstave. Nočna zveza omogoča tudi obiskovalcem iz Ljutomera in sosednjih krajev številen obisk.
5 LET ŽELEZNIČARSKE GODBE PRAGERSKO
V soboto je poteklo 5 let, odkar je bila ustanovljena na Pragerskem železničarska godba. 1934. je g. Alfonz Skok na Pragerskem sklical ustanovni občni zbor. Zbora se je udeležilo lepo število železničarjev, kateri so se takoj prijeli dela. Za predsednika so si izvolili ustanovitelja g. Skoka, kateri je bil več let in to do svojega odhoda na novo službeno mesto. Kot kapelnika so izvolili dolgoletnega godbenika V i n k 1 e r Franca, kateri je godbenike naučil zelo mnogo, kar se je videlo na prireditvi.
DRVARJI NAŠLI OTROŠKO LOBANJO
V Velikem grabnu pod Črnim vrhom na Pohorju so našli drvarji pri podiranju drevja otroško lobanjo. Ker so drvarji vedeli, da je pred dobrim letom izginil v gozdu otrok kočarja Osonkarja iz Velikega Mislinja, so takoj odšli in obvestili Osonkarja. Tudi orožništvo je začelo preiskovati prostor, kjer so našli otroško lobanjo, da bi moglo razjasniti identiteto otroka in način smrti. V bližini so našli res ostanke obleke in otroškega trupelca, v katerem je spoznal kočar svojega sina, ki so ga po vsej priliki požrle divje tnačke. gramoma saharina.
slovenske matere
nad vse dobro uspela, kar je zasluga zaščitne sestre Angele Boskino ve. Razstavo je lepo uredila v Sokolskem domu in pri tem pokazala obilo prakse, ki si jo je pridobila v posvetovalnici za matere v Trbovljah. Predavanja s filmi so bila dobro obiskana in je bilo od večera do večera vedno več obiskovalcev. Pri sklepnem predavanju je bilo navzočih 216 ljudi. Kljub stalnim nalivom je zaščitna sestra prehodila ves obširni okoliš in obiskala predvsem hiše z dojenčki. Matere so ji bile za njene strokovne nasvete hvaležne in pokazale, da so dovzetne, kljub revščini, dobri prijateljski besedi. Razdelila je med najpotrebnejše matere precej perila za dojenčke, dar „Društva prijateljev Slovenskih goric4*. Nepričakovane obdaritve so bile silno vesele, saj tako lepih in koristnih stvari še njihovi ljubljenčki niso imeli na sebi. Razstava je bila v Marenbergu od 11. do 16. t. m., nato ie pa banovinski zdravnik poskrbel, cla je šla za 2 dni še na Remšnik.
B. T.
STRELA PREPLAŠILA VLOMILCE.
Iz Slavonskega Broda poročajo,*da so hoteli v Andrijevcih vlomiti v prostore »Našičke d. d.« vlomilci in odnesti iz blagajne 100.000 dan, ki so bili pripravljeni za izplačilo delavstvu. Znenada pa je strela prekinila električni tok, kar je vlomilce docela zmešalo, da so pustili denar in pobegnili.
»ROMANJE« PTUJSKE TISKARNE.
V Ptuju je samo ena tiskarna, a še ta se doslej ni mogla ustaliti na nobenem mestu. G. Lojze Šuler se je že drugič znašel s svojo tiskamo na oesti. Najprej se je vselili v Veliko vojašnico. Komaj je utegnil urediti prostore za tiskarno z velikimi stroški, je bil prisiljen se izseliti. Zdaj je našla njegova tiskarna streho pri g. Kossarju na Srbskem trgu. Ali tudi tu je dobila tiskarna odpoved tako rekoč skozi noč. Končno je g. Šuler prišel do spoznanja, da bo imel s svojo tiskarno sveti mir edinole pod lastno streho. Odločil se je, da postavi tiskarni odgovarjajoče poslopje na Ormoški cesti. Sprejemno pisarno pa bo imel na Tyr-ševem trgu. Gradnja je v naglem razvoju.
ŠMARJE TRKA.
Izmed vseh okrajev je nedvomno šmarski okraj najmanj znan in zaradi tega tudi najmanj upoštevan. Vsi drugi okraji so pravočasno skrbeli za to. da so jiih spoznali, medtem ko je bik) to v Šmarskem okraju prepuščeno le posameznikom in le za posamezne kraje. Da se vzame to delo tudi popolnoma sistematsko v roke, se bo ustanovilo v nedeljo, 25. junija, ob 8. v Šmarju v hotelu Habjan Tujskoprometno društvo* za širna rsko-rogaško-kozjanski okraj. Namen društva je seznaniti tuje kraje z lepotami, gospodarskimi in znanstvenimi zanimivostmi šmarskega okraja, vlagat' prošnje in staviti predloge za izboljšanje prometnih prilik v okraju ter prirejati propagandne in poučne izlete po okraju, vse pa v zvezi in s pomočjo drugih v Tujskoprometni žvezi v Mariboru včlanjenih društev.
DVA VLOMA V CELJU.
V trgovino Cidrih na Mariborski cesti poleg Sokolskega domtf so ponoči vlomili neznani storilci ter odnesli raznega blaga v vrednosti 11.000 din. — V viničarsko hišo celjskega trgovca Negra v Košnici so v soboto ponoči vlomili neznanci. S silo so odprli dvoje vrat, odnesli pa so samo eno sekiro. Izgleda, da je ta vlom v zvezi z napadom v noči na nedeljo pri Romovih na Polulah, ki. je, kakor kaže preiskava, bil vendarle kljub temu, da se je spočetka sumilo, da je bil napad izvršen iz maščevanja, čisto navaden roparski napad. Storilcev še niso izsledili.
o. Viničarski red pred banskim svetom. Banski svet dravske banovine se bo sestal 26. junija k izrednemu zasedanju, na katerem bo razpravljal o načrtu uredbe viničarskega reda.
o. Grahovo pri Cerknici. Tekma koscev, ki jo priredi Društvo kmetskih fantov in deklet Grabovo^ na Bločicah, bo
25. junija z začetkom ob pol 2. uri popoldne. Pozivamo vse kmetsko-mladin-ske pokretaše in prijatelje kmetske mladine, da ta dan skupno počastimo veliki praznik kmetskega dela!
n. Kongres učiteljstva meščanskih šol
bo letos v Nišu od 9. do 10. julija.
n. Novi uradni list. Oktobra bo začelo izdajati pravosodno ministrstvo »Službeni list ministarstva pravde«. V listu se bodo objavljali novi zakoni, uredbe, pojasnila, razpisi, osebne vesti, statistični podatki o delovanjr sodišč, o stanju kriminalitete itd.
n. Avtobus zgrmel v 30 metrov globok prepad. Pri Sv. Krki na cesti proti Velikemu Kleku so odpovedale na ostrem ovinku zavore napolnjenega potniškega avtobusa, ki je vozil proti Salzburgu. Avto je zdrvel v 30 m globok prepad, izpod njegovih ruševin pa so potegnili 10 mrtvih in nad 20 ranjenih.
n. Poplave tudi v Srbiji. Zaradi zadnjih nalivov se je Morava dvignila za tri metre nad normalo in preplavila cele pokrajine okoli sebe. Tako je pod vodo tudi celo Varvarinsko polje. Poplave so prizadejale kmetom precejšnjo škodo.
n. Granata ubila tri kovače. Bratje Ja-kučevičevi so našli v bližini Ohrida sta-
ro granato. Zanesli so jo v svojo kovačnico, da bi jo razbili in porabili za železo. Pri razbitju pa je granata, za katero so bili prepričani, da je prazna, eksplodirala in raznesla kovačnico. Dva brata je granata docela raztrgala, tretjega pa samo hudo ranila.
Sokolstvo
sokolski izlet v zagreb
V nedeljo bo v Zagrebu zlet Sokolske župe Zagreb, katerega se bo udeležila večja skupina Sokolov ter Sokolic iz mariborske župe Naša dolžnost je, da se oddolžimo zagrebškim Sokolom za njihovo udeležbo na našem župnem «.ietu 1937. Iz Maribora odpotujemo v neucljo, 25. junija ob 2.48 zjutraj ter se vračamo ob 17.50 iz Zagreba. Voznina stane tja in nazaj din 40.—, zletna značka ter legitimacija za znižano vožnjo din 10.—. Prijave sprejema župna pisarna. Znižana voznina velja od 23. do 27. junija. Zdravo!
* župna uprava! c Taborjenje sokolske dece iz župe Celje se prične 1. julija v Lokah pri Mozirju. — Članstvo in naraščaj prične gozdno šolo 21. junija. — Članstvo je vabljeno, da se udeleži v nedeljo 18. t. m. odkritja spomenika kralju Aleksandru v Trbovljah v krojih.
MALI OGLASI
CENE MALIM OOLASOMi V malib oglaslb stana vsaka beseda 60 Dar: najmanjša orlstoibina u te oglase le din 6.—. Dražbe orekllcl dopisovanja in ienllovanlskl oglasi din I.— no bosedl. Nalmanlfl znesek za te oglase le din 10.—. Debelo tiskane besede se računalo dvolno. Oglasni davek za enkratno oblavo znata din 2.—. Znesek za male oglase se olafinle takol Drl naroCIln oziroma ea le vposlatl v olsmu skuoal r naročilom ali oa oo ooštnl ooloinlcl na čekovni račun it. 11.409. Za vse olsmene odgovore glede mallb oglasov se mora orlloiltl znamka ca 3 din
Razno
VELIKO KOLIČINO
normalnih kos iz prvovrstnega jekla oo din 15.— in 20 — prodaja tvrdka Gustinčič. Ma ribor. Tattenbachova 14.
5411—1
DR. KOFFLER.IEV ZDRAVIL NI KRUH
Ta v inozemstvu znani kruh ie lahko prebavljiv, ne obleži v želodcu, ne povzroča nikakih napenjanj, temveč celo odlično učinkuje pri črevesni lenivosti. Ostane dolgo svež. zato tudi za turiste naj-pripravnejši kruh. Izdeluje in razpoSilja pekarna Rakuša, Koroška c. 24	3894—1
Zelo poceni prodam lepo JEDILNO SOBO'
>Novice«, Cankarieva ul. 14-1, desno.	5655—4
Stanovanje
RAZGLAS
Krajevni šolski odbor v Radvanju razpisuje oddajo sli karskih in pleskarskih del v notranjih šolskih prostorih v Radvanju v skrajšanem roku 14 dni. Pridržuje si pravico, oddati dela komurkoli, ne ozi raje se na najnižjega ponudnika. Dela se bodo oddala, če prav se ne vzglasi dovoljno število ponudnikov. Opis dela in potrebna pojasnila se do t»i brezplačno pri šolskemu upravitelju v Radvanju in je proračune istotam Dredložiti v zaprtih kuvertih do 12. ure dne 5. julija 1939. — Radvanje, dne 19. 6. 1939	5639—1
Sončno
TROSOBNO STANOVANJE
s kopalnico in vsem komfor- J*™«* lsce,	siuz&o	v
tom se odda s 1. julijem. — J	salonu. Nastop takoj
Vprašati stavbena nišama,!a,i P° dogovoru. Naslov v Vrtna ul. 12.	5623-5 “Pravi._________________ 5643—10
GOSTILNO ALI BIFE
vzamem v najem takoj ali poz neje. Pismene ponudbe na upravo pod »Točna Dlačnica« 5645—1
KOVČEGI potovalne torbice, nahrbtniki, velika izbira pri šterbal, Meljska 2 — Tre svobode 6.
5647—1
Posest
Krasne
STAVBENE PARCELE
poceni na prodal. Maribor. Tezno, Ptujska cesta 87. 5052-2
PRODAM HIŠO
v centru mesta, letni donos 36.000 din. Ponudbe na upravo pod »Maribor«. 5644—2
HIŠA S TOČILNICO
ugodno nfnrodaj. Ponudbe na upravo »Večerpika« pod »Hiša s točilnico«.	5649—2
Prodam____________
PRODAM
5 let staro kobilo z vozom in celo opremo. Pripravna tudi za jahanje. Naslov v upravi.
5635—4
POSTELJE
z vložkom in žimnicami nočna omarica, omara za obleke se poceni proda. Naslov v upravi	5637—4
Lepa kompletna
SPALNICA
in druge različne reči tudi pol spalnice po zelo ugodni ceni naprodaj. Koroščeva 2-1. desno, vrata 3.	5652—4
Sobo lile
STROGO
separirano sobo s komfortom išče stalni gospod. Ponudbe na »Večernik« pod »13-26« 5618—8
Službo aotoi
FRIZERKO
sprejmem takoj. Plača po dogovoru. Vladislav Rems. Alek sandrova 68, Pobrežie.
5658—9
Službo lite
BRIVSKI POMOČNIK
starejši, dober in soliden delavec. išče stalno službo v
2 SOBNO STANOVANJE
se odda v Mariboru, Kettejeva ulica. Vprašati pekarna Mulec. Studenci. 5641—5
Sobo odda
VELIKA. PRAZNA SOBA
se odda. Ruška c. 3-1, desno.
5636—7
Prana ali meblirana SOBA
se odda gospodični ali gospodu. NasJov v upravi. 5638—7
Krajevni šolski odbor Radvanje
OPREMLJENA SOBA
se odda tudi s hrano. Ipavčeva 9, Pobrežie pri Mariboru.
5640—7
2 SOBI
kakor tudi soba s štedilnikom se takoj oddajo. Glavni trg 4. trgovina.	5654—7
BOLJŠA GOSPODIČNA
dobi lepo stanovanje z dobro hrano pri mali družini. Bergman, Strossmajerjeva 9.
5656—7
Oddam
OPREMLJENO SOBO
s prostim vhodom. Kremplova 2-a (vhod iz Trdinove), Melje 5657—7
nogavice, svilene bluze
MAOIBCB ^ GLAVNI TOG
Zlato in srebro,
briljante, zastavljalne listke išče nujno za nakup
M. Ilgerjev sin,
Maribor. Gosposka ulica 15.
Za potovanje
IVAN KRAVOS
Maribor. Aleksandrova 13
38697-2278
Elegantne moške sandale lz močnega an-gleškoga platna s prožnimi podplati. Nogi nudijo udobnost in dovolj zraka.
45615-1166
Lahki ženski kopalni čeveljčki iz platna ■ prozirnim gumijastim podplatom* 8985-15176
45801-2204
Za lepe dneve najcenejši in najudobnejSi otroški čeveljčki z gumijastim podplatom. Otroški Din 12.- in Din 15.-, ženski Din 19., moški Din 25.-
9837-2208
Gospodu dobro pristojajo k novi obleki ti fini čevlji iz belega ali sivega platna.
8985*1517ti
Ukusno izrezani čeveljčki iz finega belega usnja z usnjenim podplati in nizko peto. Idealni za tople poletne dneve.
4581-1965
Otroški čeveljčki iz močnega angleškoga platna v beli barvi, z gumijastimi podplati. Otrokom za poletje.
8767-04680
Zelo udobna moška upogibljiva sandala iz mehkega usnja z usnjenim podplatom in peto.
84995-5187
Lahki čeveljčki izdelani lz finega rdečega diftina z niško peto.
40891-7068
Otroške sandale iz močnega platna s prožnim podplatom in zaponko.
«927-0743
Moderni čevlji gospodom za poletje. Izdelani so iz rjavega usnja, kombinirani s platnom z usnjenimi podplati.
5982-44800
Praktične otroške sandale lz usnja z močnimi usnjenimi podplati. Nemirnim otrokom za igranje ln sprehode.
60695-0010
Noge si boste najbolj odpočili v teh lahkih čevljih Iz finega angleškega platna v kombinaciji bele in rdeče barve.
3039-44674
Moški lahki nlyid čevlji z okvirom, Izdelani lz finega usnja z luknjicami ln usnjenim podplatom.
5981-44864
Pina otroška upogibljiva sandala s okraskom in zaponko. Pridnim otrokom za poletje.
3985-95154
Dovršeno lepi čeveljčki za poletje lz finega usnjav modro-beli kombinaciji z usnjenim podplatom in peto.
5961-18841
Divne otroške sandale iz finega belega usnja z močnim usnjenim podplati. So močne, a kljub temu zelo pocenL
»SELCE«|
Svoje otroke boste najbolj razveselili, ako jim za poletje kupite te srčkane nogavičke.
»JADRAN «
Praktične in močne nogavice gospodom za poletje. Ne rabijo podvez, ker imajo zgoraj vpleteno gumo, ki jih drži.
085-14114
Najnovejii model iz Mekslke! ženske sandale iz finega usnja, pletene v belo-modri ali rdeči kombinaciji. Za poletje ni elegantnejšlh niti lažjih čeveljčkov.
35915-01
Moderni fini čeveljčki iz rdečega bureta gobastim prožnim podplatom, obloženim gumo.
, . ,	■	,	AnniF	RIRMKAR	v	Mariboru	Tiska	Mariborska	tiskarna	d.	d.,	predstavnik STANKO DETELA * Mariboru. - Oglasi po ccnlku. - Rokopisi k
“ X	Maribor,	ulica	6.	-	Teleion	/redni**. Stev. 05^7 ta oprav. «.v. 28-67. - PoStnl Čekovni ra£„n 5,ev. 11. 409.