List 24. pi m m nn podarske Tečaj XXXII. y obrtniške in narodne Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tisk arci ci j emane za celo leto 4 gold, za pol leta 2. gold., za četrt leta 1 gold.; pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr. Ljubljani v sredo 17. junija 1874. O b s e g : Razstava v Varšavi. Razstava v Parizu. Žitnice v Genevi. Kranjske za občni zbor 6. maja 187.4. Nekoliko o sedanjem stanu v Evropi. Poročilo glavnega odbora kmetijske družbe O pridelovanji sladkorne pese. (Konec.) Gospodarska skušnja. Moj pès. (Dalje.) Mnogovrstne novice. Naši dopisi. Novičar. Gospodarske stvari. Žitnice v třenevi. Razstava v Varšavi. * Ces. kr. general-konzul v Varšavi je Avstrijskemu ministerstvu zunanjih oprav poročil, da bode od i5. do 20. septembra 1874. leta v Varšavi splošna kmetijska razstava. Ministerstvo kmetijstva in tudi to trgovstva priporočujeta, nadjaje se obilne vdeležbe, to razstavo, ker bode našemu domaćemu kmetijstvu in kmetijski obrtniji gotovo koristila. Zarad ponižanja vožnine na Avstrijskih železnicah bode ministerstvo vse potrebno storilo. Ker bode naše bralce zanimalo tudi kaj natančne- jega o tej razstavi zvedeti, podamo tukaj bistvene od-ločbe o nji: Vdeležiti se smejo razstavniki iz kraljestva Poljskega in cesarstva Ruskega, in tudi inostranci; ti nimajo pravice se potezati za premije delkov : Razvrstena bo razstava v 6 glavnih grup ali od- II. Poljedeljski, vrtni in gozdni pridelki. ive živali ) konji j goveda , ovce, v • V • presici III. Izdeiki kmetijske in gozdne obrtnije. VI. Kmetijske in poljedelske mašine (stroji) > psi ) m prip omočki, izdelki sodelavcev. orodje Crteži in modeli kmetiskin his in kmečkih po- slopij; nezgorljivo stavivo ali priprave za zidanje. Izgledno gospodarstvo in gospodarsko raćunstvo. kateri hočejo kaj razstaviti, morajo to nazna- Oni > 15. ju- niti v posebnih zato namenjenih formuiarih lija razstavnemu odboru v Varšavi, in na svoje stroške blagó tje poslati, in to v teh-ie obrokih : Stvari III. grupe ne prej ko 10 in ne pozneje ko dni grupe ne prej ko in ne pozneje ko j IV. > m in II. V. grupe ne prej ko 14 in ne pozneje ko 7 dni; crteže in V. grupi in stvari VI. grupe najpozneje mesec popise dni pred otvorenjem razstave, katero se bode septembra vršilo 15. Razstava v Parizu. Ministerstvoma kmetijstva in kupčijstva je e. kr. konzul v Genevi (Genfu) naznanil, da se v Genevi na-pravljajo žitnice in da bode to mesto glavno skladališče in tržišče za žito in moko za francosko Švico , Savojo in sosedno Francosko. Konzul bi rad zvedel adrese velikih žitnih trgovcev, mlinarjev in onih posestnikov, kateri se močno pečajo z žitom; in to zarad tega, da, bi jih mogel spominjati ugodnih okolišcin v Genfu za kupcijo z moko in žitom in tudi napraviti zalogo žita in moke za ogled ali poskušnjo. Kdor hoče od kon- naj se zula v Genevi (Genf) o tem kaj več zvedeti obrne pismeno do njega ali pa do trgovske in obrtnij-oke zbornice ali kmetijske družbe. Poročilo glavnega odbora kmetijske družbe Kranjske za obeni zbor 6. maja 1874. Ker ne samo družbenike Kranjske kmetijske družbe, temuc naše bralce sploh utegne zanimati to poročilo, naj „Novice" podadó občin3tvu. Glasi se tako ie : „Centralni odbor kot izvrševalni organ kmetijske 3 zad- ga družbe se je zopet na vso moČ prizadeval y sklep njega rednega občnega zbora od 29. januarija lanskega leta in tudi od onega časa družbi došla pisma in vlog katerih število je narastlo na 1920 številk, izvrševati točno in v smislu družbenih pravil 7 tem poročilu se od navedenih v centralnem odboru posvetovanih družbenih razprav samo tište povdarjajo, katere imajo splošno zanimivost. A. Kar se tiče sevanj 29. januarija 1873 sklepov občnega zbora od Po nasvetu gosp. R. Dolenc-a, sedanjega sklenilo : sadje- in vinorejske šole na Slapu, se je se pri 8ubvencijskem odboru nasvetuje, da se onih 120 vodje Naj gold, iz sadje- in vinorejske in vrtnarske subvencije, ki septembra Ministerstvo kmetijstva naznanja, da se bode 15. so se bili Vipavski občmi obljubili za zasajenje občin- ? v Parizu odprla razstava : koristnih. ske trtnice njih izdelkov > in s 5 žuželek izdelkov; d) škodljivih žuželek in pripomočkov za uni- morejo deliti trsi ploh vsi za enake trtnice namenjeni čenje teh škodljivcev. Natančneje o tej razstavi, katera bode trajala do 11. oktobra 1874. leta, poroeamo prihodnjič. orodja za podelovanje teh zneski nakionijo Slapški šoli, da se iz te velike trtnice po vseh vinskih vsakaterega plemena okrajih v deželi. Ta sklep se vendar do zdaj se ni izvršil, ker se ta šola še le v drugi polovici meseca septembra lanskega leta odprla, in se nasajenje načr-tane veče trtnice še ni moglo začeti. ----- 188 2. Sklep: naj se subvencijskemu odboru nasvetuje, da se za Vodiško in Bohiojsko okolico, kjer se posebno pridno pečajo s predivstvom, za vsako posebej oskrbi strojna trlica z železnimi valarji in z mahalom (mahav-nim kolesom) in pa otrepalna deska, — ta sklep se je izvršil, ker je namreč subvencijski odbor v seji 6. julija 1873 dovolil napraviti te stroje (mašine) iz strojne subvencije. Obema imenovanima občinama so se že meseca oktobra lanskega leta dali ti stroji; tudi se je med nje razdelilo več natisov družbenih naznanil zvezek I. 1870, kjer je natančno poduČenje o predivstvu po bel-giški metodi. Poleg tega so se obema gg. župnikoma Tomažu Kajdiž u v Vodicah in Janezu Mesarju v Bo-hinjski Bistrici, katera sta si za povzdigo predivstva pridobila veliko zasluženje, poslala pohvalna pisma. 3. Po predlogu gosp. viteza Gutmannsthal-a in po sklepu Novomeške podružnice , naj se namreč iz subvencije nakupljena živina ne prodaja po dražbi le na družbinem sedežu v Ljubljani, temuČ tudi pri podruž-nicab, katere se za to oglasijo in so porok za polovico kupne cene, se je to res tako vravnalo. Poleg treh dražeb na mestu v Ljubljani so bile namreč lansko leto take živinske dražbe pri podružnicah v Ratečah, v Novem mestu, v Radolici, v Bohinji in v Kranjski gori. Vsega skup je prišlo 148 goved, in sicer 87 Muricodol- skih in 61 Belanskih pravih plemenskih goved obojega spôla v roke naših živinorejcev. 4. Da bi bilo mogoče napraviti stavbeni kapital za zidanje kmetijskega muzeja in oziroma strojnice, se je bilo sklenilo, osnovati loterijo obstoječo iz dobičkov • kmetijskih, gozdarskih in sploh gospodarskih priprav. Ta loterija se je za letošnje leto imela napraviti v Ljubljani, ako mogoče, v zvezi s kako občno kmetijsko ali gozdarsko razstavo, in njeno izvršenje se je bilo izro-čilo centralnemu odboru. Priprave za to so se odlašale po eni strani zavoljo neugodnih Časov, in ker je Du-najska svetovna razstava trajala do meseca novembra lanskega leta, po drugi strani pa zato, ker je přetečeno leto 1873 filharmonična družba imela enako loterijo za zidanje pevskega in godbinega poslopja, in se je zdelo potrebno, počakati njenega izida, da bi se iz tega moglo sklepati, kaj bi bilo pričakovati od loterije kmetijske družbe. 5. Gledé nerednosti na Ljubljanskem živinskem sejmišči, katero je grajal gosp. dr. Ahačič, se je odbor vsled sklepa občnega zbora obrnil za odpravljanje teh napak do sl. mestnega magistrata , kateri mu je z dopisom 11. februarija 1873 št. 1705 zagotovil, da se bo marljivo skrbelo za natančno vredenje sejmišČa in za-dostno število nadglednikov. 6. Kakor je gosp. grof Barbo razodel željo in se je tudi sklenilo, naj se namreč pri vis. c. k. finančnem ministerstvu izprosi dovoljenje, na Kranjskem sejati tobak za poskušnjo, se je 5. februarija 1872. leta štev. 171 potrebna prošnja oddala, vsled katere je c. k. vodstvo za tobakarnice z dopisom 19. februarija 1873, št. 2402, centralni odbor opomnilo, naj mu naznani, na kolikih in v katerih krajih, po katerih osebah, na katerem zemljišči ali s kolikimi rastlinami se nameravajo take poskušnje, tobak sejati. Po povabilu do podružnic, naj prosio tega dovoljenja, se je samo gosp. grof Barbo iz Rakovnika oglasil in tudi od c. k. vodstva za tobak dobil dovoljenje, pri svoji grajsčini v Rakovníku na prostoru 40 Q sežnjev in pri posestvu v Radelsteinu na 20 □ sežnjih poskusiti tobak sejati, in bil je z vspehom prav zadovoljen. (Dal. prih.) 0 pridelovanji sladkorne pese. (Po Činkelnovem ,,navodu".) (Konec.) Ruvanje pese. Navadno se začne sredi kimovca (septembra) pesa ruvati. Popřej se tega delà ni lotiti, ker pesa naj več sladkorja zredi velicega srpana (avgusta) in v začetku kimovca meseca. Najboljše se ruje z loparji, kateri morajo biti že-lezni, ter vsi podobni navadnim žitarskim loparjem, tedaj ne smejo na konci biti jezičasti. Izruvano peso naj otroci snažijo prsti, in těsno pri koži naj jej z nožem odrezavajo perje. Perje je dobro za živino. Tudi ne škoduje, ako ga pustiš na njivi, da se podorje in takisto zemlji precej vrne nekoliko izgubljene moči. Po Kranjskem je slaba navada, peso, dokler še raste, obirati, da se perje živini daje. Veče nespameti je ni od te; kajti nobena reč pese bolj ne ustavlja, kakor če se jej perje obere. Premodri stvarnik ni no-bene reči vstvaril, ne vedé zakaj, vse ima svoje velike in važne vzroke. Vsi umni gospodarji, kateri sadé peso, povsod ostro skrbé in pazijo, da se jej ne vzame za-vetje, katero ima od narave. Ce izkopane pese ne moreš precej z njive domu vzeti, pa Če se je bati mraza, spravi jo na kupe, ki so zdolaj na štiri vogle narejeni in zgoraj špicasti, pa jo nekoliko palcev na debelo pokrij s prstjo , in tako se ti lepo ohrani čez vso zimo. Kopica ne sme biti na tleh nad 5 črevljev široka, ne nad 4 čevlje visoka, a dolga naj bode, kolikor hoče. Pesa se večkrat vname, ako je kopica predolga in preširoka. Kedar pesa ostane vso zimo na kupu, treba je večkrat pogledati, Če morda ni začela kje gajiti. Ako je bila mokra letina, posebno rada gnjije. Sovražniki pese in njenega semena. Sladko pesno seme radi jedó ali objedajo nekaki mali črviči, ki imajo veliko nog; nekatero letino, če je vřeme za-nje, jih je mnogo v zemlji. Včasí jedó peso tudi črvi navadnega hrošča (kebra) ; ti so še celó velicega travna (maja), rožnika (junija) nevarni koreninam. Tudi nekak rjav Črv, ves podoben tistemu, ki se na-haja v moki, rad jé seme. Da se pride tem sovražnikom v okom, kolikor je mogoče, ne smeš nikoli semena hraniti, kedar ga sadiš, da potlej ni treba toliko dosajati; izpod 5 do 8 zrn naj nikdar ne pride v eno jamico. To je na eden oral (1600 štirj. sežnjev) po 12 do 15 funtov. StroŠki. Po Kranjskem se navadno plačuje delavcu po 30 do 40 krajcarjev na dan. Po tej ceni pri de za kopanje ali oranje, za poravnavanje prsti ali za vlako z brano, za valjenje z valom, za prekrižavanje z grabljami , za sajenje , za drugo valjenje z valom , za okopavanje in snaženje na en oral po 24 do 26 gold, stroškov. Pridelki. Kdor pesi streže, kakor smo mu tukaj razložili, tak je pridela, če je kolikaj letina, na enem orali (na 1600 štirjaških sežnjih) po 300 do 400 centov. Nekatera leta se je pridela tudi vec, ali to je samo vcasi, pa malokdaj. K sklepu. Zdaj še opominjamo, da mi kupujemo cent pesnege pridelka, kakor je že, po 50 do 55 krajcarjev; po taki ceni se nikjer pod našim cesarjem ne plačuje. Kakor je bilo že v vvodu rečeno, nam je samo do tega, da bi se 189 kmetovalci pese poprijeli, in da bi jo saditi vsaj posku- seboj nekega roparja, ki je nevařen vsem; ta ropar tudi pri šati začeli. Kedar se to zgodi, potem se pesa nas povsod vdomači , kajti že po prvih poskušnjah se mora preveriti vsak umen kmetovalec, da tudi v naj- boljši letini nobena druga poljščina ne obrodi toliko či- je Prus. On preži v svojem severnem kotu vedno pripravljen za skok bodi-si proti kateri koli državi, da bi kaj odtrgai, kakor je odtrgal Francoski lep kos mesa y stega dobicka , kakor tudi prodajal samo po namreč Alzacijo in Lotarinško. Toda vsakemu pa ko bi njene korenine roparju se je bati, da bi ne přišel poškodovani nena- doma nad njega in mu ne iztrgal ropa iz krempljev pesa , 35 do 45 krajcarjev cent, kakor LU U1 uuajai oaiuv jjv kjks uv^ ivi uj vuiju t vviit^ ivuiyui uv;iíjm aíuva J o aaj v* uv i-un ^wi lu ai uni jJlju V^ ima ceno po Ogerskem in Českem. Tudi bode videi, ga dobro našeškal in mu morebiti kaj vplenil. Pruska da pesi slabo vřeme manje škoduje ; kakor kateremu ima slabo vest, dobro se zaveda sile in krivice koli druzemu poljskemu sadu, in daje dobiček od nje je storiia Francoski; slaba vest jo toraj tišči vselej zagotovljen. ki bojí se Ako ta ali oni kmetovalec, kateri pese, morda želi kako reč še bolje ter natanko zvedeti J «»"»11» 1WUVWUUÍ j »vol jV/ Lvyi IAJ UOVJ , Uu jl DV> res Francije in zavoljo tega skuša vse, kar bi moglo se misii poprijeti Francijo motiti v mislih na maŠčevanje ; prosimo ga, naj se naravnost nam obrne. Tudi vselej lahko vsak sam pogleda , ixciiw AJJ1 o J. lau^uoac i u^uujmu ucaci jc . ,,JLiav peso delamo na svoji kmetiji pri Ljubljani in na Gro- srečnega se čutim, da zamorem biti Pruski poslanec M 1 ^ ^v CJ <> ■ M Mnv»nAolri it n r\ n 1» I i i U n I i o rl mu rwii ! U ^ ^ J « ! * kako mi s to politiko se popolnoma sklanjajo besede, katere je govoril Pruski poslanec, ko je izročil predsedniku Francoske republike svoje pooblastilo. Rekel je: „Prav supljem pri Smariji. pri Francoski republik i", ali z drugimi besedami: Najboljše seme prodajamo za ta kup, kolikor imamo „Nam Prusom je veliko Ijubši, da je Francoska re pusami stroškov z njim (po 30 krajcarjev funt), samo da blik a, nego da bi bila monarhija." Te besede so se nam po ti ej mora pridelana pesa dajati po tej ceni • i • kakor smo jo zgorej imenovan. porok, da blike y se Bismark bolj boji monarhije, kakor repu-ker računi tako-le: „Ďokler imajo Francozi re- dobro tej priliki opominjamo, da prodajamo posebno publikansko vlado, se bodo stranke med seboj priČkale m pulil ft y toraj ne bodo mogli Francozi misliti na ma- seme sladkornega korenja. Korenje, kakoršno se prideluje po Kranjskem y ni dobro. Preverj smo y da bode že po prvi izkušnj ščevanje. Ce pa dobijo kralja, potem se utegnejo pomiriti stranke in Francozi se lotijo nas." utegne se motiti. Fran- Tako misli Bismark y prihodnjič zmerom naše seme sejal vsak kmetovalec cozi Korenj iz ašega semena je zeló prijetno in dobro naj imajo kakoršno koli vlado, se bodo gotovo maščevali. Kdor prebira obravnave narodne skup- za prikuho, pa tudi za živinsko pico je dosti redilnej ščine, ce tudi e površno y bo y ker boljšega plemena. Mi kupujemo zmerom korenje ge ^o grcj isti srd do Pruske in da ne more dolgo več trajati vedel, da gojé vse stranke da iz našega semena, ko nam bi ga kdo še toliko pripe-ljal, in plačujemo ga skoraj še enkrat dražje, kakor tukajšnje navadno korenje, ki ni za našo rabo. ne več z besedami y kazal. z orozjem po- Boj med Francosko in Prusko je toraj gotov in Bismarkova bistroumnost se ta pot moti. Razloček ta Gospodarska skušnja. da bo boj, ako ga prična kralj est AV fcl* y U U MVJ y MUV gi« fJJL iVli« U i C* A J V-/ O L V VJ y IQ â IIJ krvav, manj divji ; ako pa se vzdigne zoper Prusko publika, potem utegnemo doživeti strahovitosti in er ni meč * Kako Žizke, Žitne crve pokoncatVi Na žitnicah se v akopičenem žitu radi Nasuto žito se mora ali žitni črvi zarejajo e prašno najprej premetati, in če razuzdanosti, kakoršne so se godile povsod y zprašiti. Potem se vzamejo frišni kalm enega vodje, enega poglavarja, marveč suče slep in divj sovraštvo. Da bodo B voj publi rem, se po dolgem na delà razrežejo, 3 palcev dolgo, in od vseh straní v žitne kupe porinejo tako. da kanci ali monarhisti, dobili družnikov za vojsko zoper Pruse, o tem pri današnjem stanu ni dvomiti, kajti duh ves kup prešine kratkem začnejo žižki kup Pruskega orla kremplj se zdé vsi Evropi nevarni. puščati, iz žitnice lesti in poginejo. Drugi dan se žito iz nova premeće in kořeni v kup potaknejo. Ce ali na se Kdor ne bo hotel ali si ne bo upal združiti se s Fran cozi y bo prisiljen potegniti s Prusi y ali kořeni duh pozgubijo , se vzamejo ali novi, stare polovice sopet po dolgem prerežejo in potaknej orozjem enaka \ tra 111 e t oj ski y ki bo v tem slučaj pa varovati z tudi To ravnanj se tako dolg ponavlja, da vsi žitnico Pruska država zapu8té. Kakor je letni čas, se to v krajšem času ali drugi državi po vsi pravici pa tudi taka, da se je vsaki bati y daljsem Času doseže. Ce pa se v kupu zaostala aleg kajti politika njena je politik izleze, se ta na ravno tak način preganj yy Gosp tt v se o leta 1700) dokler je mogoČna par ska; nedavno bila pohlevna deželica; potem je postala kraljestvo in pomnožila se z delom kraljestva Poljskega. Pozneje Politične stvari. mogočnejšo od 1866.) DJ in ponižala Avstrij jo iz y nemške je razrušila tudi nemško zvezo y ces y yy Nekoliko o sedanjem stanu Evropi. sem t" Kar je bila Francosko-pruska vojska končana ali Nemčij rekla : „Evrop tem pa ni še zadovolj Nemčij y y y to sem a y ali : yy Ci prej zdaj to rada bi namreč Vsa Evropa j'e Je Država s takimi roparskimi načeli marveč, kar je po sklepu miru boj orožja prenehal, stan v Evropi jako nenaraven; crni oblaki vojske gfe- je pač med drugimi Evropskimi državami to se ve da kar siaii v JCjvrupi ja&u ueuaraveii ; uriji uuia&i vujoi^c gic- j-»«^ uj^« jjriv^oaiim ui/,avami ja- dajo vedno iz za gorá, treba je le majhnega krivca, da streb med kuretino ali volk med ovcami ; če je ropar jih zapodí iz zakotja, in bojna nevihta zabuči po Ev- v vasi, so povsod vrata zaprta in orožje pripravlj ropi. Ze je slišati sèm ter tjè zaduhel grom, ki se in nihče si ne upa mirno zaspati. Zato pa Pruska tudi zlasti po časnikih razlega, in nekako zibanje enako ti- nikdar ne miruje, marveč povsod podžiga in podpihuj stemu ogenj y ki naznanja da ima kmalu kak vulkan metati da potem v pio zmesnjavi za se kaj Leta iz sebe. tuje*} vic* iLua Xv ULI C4> i LA aurv y umwu "jviwv* ^ * - ~ * w - j ^ . -, ^v J * fw " —■ ~ Pri vsem tem leži nad Evropskimi de- 1866 je podkurila na Laškem, in ko je doli gorelo, na- _ m m m .m A m _ m m želami neka čudna, zadušljiva soparica in na kraju padla Avstrij o na severu in vjela za se lep Evropske celote, na Španjskem res razsaja krvav boj. Potem je vtikala se v Spanjske homatij* m Stan v Evropi je toraj popolnoma nenaraven in to po konci f y katerim pravila vzela dve lepi deželi zarad tega, ker so si vse države sveste, da imajo med Zdaj se jej sline cedé še po kakem lepem kosu Av 5« ti ï 190 strije in če bi se ji posrećilo tudi tej odtrgati, kar bi je mati obrnila do rada imela, potem bi Pruski ore! res lahko ošabno bilo nadjati kake mene, zadnjega kričal: „Evropa je moja." In to bi gotovo tudi rekel, se mi je storila...." pomočí, če bi od katerega se je odpustil krivico, katera ; kajti v Evropi je ni bolj absolutistične vlade od Pru Utrujen omolkne tujec, jaz si ga ne upam motiti v ske cesar Viljem je samovoljen vladar in Bismark o molcanju z nobeno besedo in čakam ) da se sam svobodnosti se pičice slišati noče. Tudi je Pruska prva, in zopet pricne: ojači Ta povest mi je strla srce, ob enem pa zbudila pové Mati mi ki je začela preganjati katoliške škofe in s tem pričela javno boj zoper katoliško cerkev; Pruska vlada hoče strašen srd do zapeljivca moje Leonore. toraj vladati v vsem samovoljno in ne trpi nobenega njegovo imé, katero mi je bilo pa popolnoma neznano, druzega vladarja zraven sebe. Iz vsega, kar smo rekli, se toraj lahko vidi, da je stan v Evropi nenaraven, da ne more toraj dolgo biti sem čuti! tako in da bo prej ali pozneje kje pocilo. Na katero stran bo stopila v takem sluČaji m m Leonori sem, se vé da, vse odpustil, za kar me je njeno oko hvaležno pogledalo ; govoriti ni bila v stanu in jaz ; kar sem ga da gré imel koncu ž njo. Pustivši tam denarja Avstrija , o tem , mi- prišel , se obrnem, pri sebi, in y slimo, ni dvoma ; na strani ? Pruski gotovo ni mesto. njeno vse stiskalo prsi pre m vrata in obljubivši, da bom zopet da bi přišel na zrak, ker tù mi je skup, da y bi se bil kmalu zadušil, od- skoz nje v sobo šine pes y ta-le ob enem pa se Čuje iz postelje zaduhljiv krik in Zabavno berilo« pes, mati zaupije: 77 77 Moj pès. Smešnica, spisal J. Aléšovec. (Dalje.) 77 mano Tu je zapeljivec, nesramnež skozi y to je njegov pes !"" Kakor strela šinem jaz skozi vrata, katera se za zapró y in vidim pred sabo po tamnih stopnicab bežati člověka, za katerem se poženem kakor jastreb. A spodtaknem se in padem po zopet vstati, čutim, da mi je noga zlomljena. stopnicah, in ko hočem veliko y> - iiV^VU T UVCiWIj VV4VI iXJ. j VIM» JXi A J w «A V LU il VUW« Ci ▼ VJ11UV Mati uboga me pelje v oddaljene ulice in tam silo se privlečem po stopnicah do izbe nazaj, v kateri v těsno, temno izbo, ter pokaže na posteljo v kotu mo krotnega stanovanja. a Je se pes y ker so se bila vrata za njim zaprla. yy 77 Tam storila Je > ,, saj se pokori, aa se «^w*. icumau, ucium«. v Jaz stopim k ležišču komaj postelji podobnému čini pritisnila še srčna. prašam po Leonori in poglejte jo! Ne očitajte da se Bogu smili."" y kar po . . - . P°" katerega je bila šla mati, se y> nora, to je močjo svojega hlapca vrnem domu, kjer sem ležal več tednov v velikih bo-leČinah, deloma v nezavednosti Ko y ker Je telesni bole- in kaj zagledam? Leonoro ne, to ni bila več Leo- bila senca 7 marveč koščišče njeno Ko zvem, aa je mi da Je moč, zopet misliti y je nek gospod zadnje dni skrbel za-njo že pokopana ; in y ki J° Je da bil zagleda, se obrne trudno in megleno oko njeno od mene prej poznal; ob enem se mi pa tudi naznani, da sem proč in koščena roka se vzdigne, a pade onemogla jaz ob vse, ker je vse moje premoženje prišlo med tem nazaj. Kaj sem čutil jaz pri tem, to popisati mi pri- v konkurs. Iz milosti so še skrbeli upniki moji za-me, zanesite. Dovolj naj vam bo, da vam povem v krat- dokler sem bil bolan ko sem vstal kem njeno del po materi." kratko, a čudno zgodovino, katero sem zve- berač in to sem danes še tudi y y sem bil zdrav, a ker mmam nika- koršnega veselja do življenja. Edina želja moja je še, yy Ko se je bližala najina svatba, se je Leonora se- dobiti onega zapeljivca v pesti, ki je kriv moje nesreće znanila z nekim mladim gospodom, kateri jo je s slad- ia prezgodnje smrti Leonore. Zato kimi besedami in s bogastvo in rekel, da je tem, da je kazal v vsem neizmerno grof, tako preslepil, da mu Je se živim m iscem onega zapeljivca; tedaj se vam ne bo čudno zdelo, da sem se lotil vas ko sem zagledal pesa —o'—~ * ~ •~ o'vv"-w i*-----t—7 — — " j ~ ocui ou lUMi v cio , au o^i-u ùa^itucu pesa , katerega sem yerjela, kar jej je pravil, da jo namreč neizmerno ljubi si bil takrat tako dobro zapomnil, da bi ga poznal iz in jo bo v zakon vzel. IV in pa zapeljiva njegova med stotero drugih. unanjost je premotilo Leonoro, v se bolj pa njeno mater 7 y da je zadnja přivolila v to, da so vsi skup na tako tihoma iz mesta zginili, nekaj tudi zarad tega se mene bali. bila Pripovedovalec neha in si obriše čelo. Mene je y ker so tič Je bil oni 77 grof kmalo se je pokazalo, kakega perja njegova povest vse drugo; iščem í y nekega dne namreč jo je popihal y zapustivši Leonoro in njeno mater v revščini moti, kajti Leonora se mu je bila vdala. Brez v sra-znan- tako giníla, da sem bil pozabil na toraj besedi, s katerimi bi se zahvalil tujcu, a ta „Zdaj mi je upanje, najti zapeljivca, potrto, kajti edina stvar, na kateri bi ga bil spoznal, je ta pès me prehiti rekoč: stva, brez pomočí v tujem mestu, kaj jima je bilo početi? V tej zadregi jima ponudi nek Člověk pomoč s tem, da obljubi govoriti za Leonoro, katera je lepe postave, da jo sprejme vodja nekega gledišča med igralke. zdaj je ta pèâ y in vas. a „Moj po naključji, kakor sem vam 77 Vaša osoda mi gre res jaz pomagal, če bi vse svoje premoženje pravil/ c rečem srcu in rad bi vam vedel s čem. Ali ste morda Pravite, da ste prišli ob Dasiravno nerada, je vendar Leonora v sili sprejela to si skoro ponuditi vam denarne pomoci 1 1 a 1 i • . 1 V « ft • « i « » _ I» pa ne upam tudi imam ponudbo. Glediščina tla pa so polzka, zapeljivih pri- malo pri sebi. ložnosti mnogo; U tudi Leonora, vedno obdana od občudo- vajočih dvorilcev, je zadušila v sebi kmalu vse premi-slike in postala taka, kakoršno sem bil jaz v mestu videi. Nenadna moja prikazen pri gledaliških vratih jo je takrat nekoliko stresla, a to bi bila morda tudi še pozabila, ko bi bila ostala zdrava. Toda nekega večera temi besedami mu pomolim par gol- dinarjev, katere sem bil sabo vzel. „Sicer bi se sramoval, kaj vzeti" , pravi tujec in stegne svojo roko po denarju, ,,a zdaj ne potrebujem zá-se, potrebujem denarja le zarad tega, da se maščujem. Zato vam hvala lepa iz ust nesrecneža, ki ne živi za se, timveč živí le zato, da kaznuje člověka, kateremu Člo- se je v gledišči zeló prehladila, dobila pljučnico in po veška pravica ne more kaj. Zavoljo tega vas zagotovim, tej jetiko. Mati je prodala ves sreberni in zlati kinč, da sem vam iz srca hvaležen. Naj vas osoda varuje % m « A« « tav .ti « « i* A • A ' l# nesreće katerega je bila dobila od častilcev svojih, in ko je viděla, da za njeno hčer ni več zdravila , je sklenila vrniti se ž njo domu , kjer je imela se nekoliko žlaht- izpred očí. nikov. Zadnji denar je vzela pot, žlahtniki pa so jo trdosrčno zapodili od sebe in tako brez vse pomoci se kakoršna je zadela mene! Zdravi!" S temi "besedami odide tujec in mi zgine kmalo (Dal. prih.) 191 Mnogovrstne novice, * v neki državi severne Amerike, kjer je 40.000 žensk vec ko moških, je napravilo čez tisoc žensk peticijo , naj bi se moskim dovolilo jemati v zakon po Vendar ima ta peti- razen tiatega zneska se ve da ki Tudi se ekaj ga prihranil pri procesiji na sv. rešnjega Telesa dan (8 gold. ! !) druzega zanimivega sem citai v našem y tri, štiri ženske in še več. dve cija v sebi nek stavek, ki sam na sebi že stori izpe-ljavo te peticije nemogočo. Ženske namreč zahtevajo, da bi se dovolilo moškemu jemati po več žensk v zakon dale „city"-listu. Prihodnjo nedeljo (14. t. m.) ima „počastiti" naše mesto Tržaško iilodramatično društvo „Talia" in bodo tukaj velike reči v glediš wwvAu bucvc»j »vuav/ ivvj * ^icuiov/i, pri Cattarini-u stilnici), z eno besedo — velika laška pobratimij še celó iz Karmina pride gori meščanska banda. (go * potem ) ako bi vse druge žene y svoje pri voljenje k temu 7 da ki jih bodo tudi oni naši ze ima 7 si vzame še eno. Ce v 80 Ali Sl ovenci zraven, ki so o Binkoštih in ki Amerikanke take, kakor naše ženske, se ni nikdar na- djati možu, da bi si vzame še eno. prva y druga ; tretja itd. přivolila, da mislij Furlanij laško-slovenski bratovski zvezi napivali, menda v kratkem slovensk (?) izlet napraviti v y ne vem Mene lahko mi přinesli to pisale novico, ali je Tudi tega ne povedó listi, ki so med ženskami, katere so pod- erjamete puščajo take veselice vkljub 23 R. stopinjam voščine v kateri zdaj pišem, peticijo, le bi ena sama o m o ž e n a. me mrzlega, kakor tegnila spraviti iz enakodušj led. Edina reč, ki nas * ljubeznjivi oče „magnificus y je ta, če bi res ii a u ' uao »j uuvtiuji t i \j ,, lu u^muuuo , l\ 12. dne t. m. je v Gradcu umri v 72. letu svoje znanja, Tržaške goste uradno sprejel kakor „Isonzo" na- liki mest y rojen v d starosti nemški pesnik Vincencij Cuzner Skofji Loki na Kranjskem. Skonca seje bil namenil poznamo studirati, pa ker mu stariši niso bili premožni, je moral lotiti se kupČijstva, s katerim si je v kratkem pridobil y Kolikor dosedaj gospod županov takt (!) V r o č i n o ni nemogoče, kar „Is." pi imamo tako hudo, da malo katero leto o tem času tako (+ 25° do 27° R. v toliko premoženja, da je mogel živeti brez skrbí svoji ali bati se senci) Poli je se zmirom lep y pesniški žili. Priobčil je po raznih neměkih časnikih mnogo prav ličnih pesmi, tudi je dal več zbirk takih pesmi na oymu, všeč. suse. (sOrici na Vidov dan. s (.Petstoletnica mesta svitlo ki so bile nemškemu občinstvu prav Ljubljanskega.) Drage „Novice"! Nisem Vam sicer dopisnik, pa se vendar nadjam, da ne boste odrekle ma- Naši dopisi. lega prostorčeka mojim vrsticam , posebno ker veljajo slavi vašega rojstnega mesta Ljubljane. Pol meseca šeHÉH' Gorici 12. jun Tudi to diši po napredku. Kar smo pred leti gledé nekega trgovca slišali poro-čati z Dunaja, posnema se že v glavnem provincijal-nem mestu Gorici: — truplo umorjenčevo se oddá na pošti, da bi se sled za morilcem zgubil! Dne 13. t. m. je přineslo na tukajšnjo pošto blizo 161etno dekle škatlo, češ, da je notri frišno sadje. Osebi, ki je škatlo oddala, je (izmišljeno) imé Valpurga^Spiegl iz Se-žane (?). Adresa (nemška) je bila: „Čestiti opatinji v , pa bo pet sto let, kar je postala bela Ljubljana glavno mesto Kranjske dežele, namreč 4. julija 1374. **) Ali bi ne bilo primerno, ko bi se ta zgodo- vinsko znameniti dan bolj slovesno obhajali, če že ne po deželi, pa saj v Ljubljani? Morebiti da katero Ljubljanskih društev to reč bolj na tanko pretehta. Najbolje, se ljana postala tudi glavno Gradcu." Cez dni je vrnila Graška pošta škatlo nazaj v Gorico, z opombo, da je ne more oddati zarad ve, da bi bilo, ko bi za vezilo 5001etnice Ljub- mesto zedinjene Slovenije, kar je pa za zdaj prazna želja? Kaj pravite na to? Bollioja. (Gorenskim Čebelarjem.) Večkrat sem že premisljeval in se prepričal, da bi našim Gorenskim čebelarjem koristilo ko nenatančne adrese, ker je v Gradcu več nunskih sarno-stanov. En dan po vrnitvi je ležala škatla med drugo robo na dotičnem kraji. Ker se je čuden smrad po sobi v« •! sini bi prihajal začeli so uradniki premišljevati in iskati bi se vsako leto enega prvih dni meseca avgusta napravil v Lescah sejm za čebele; posebno dobro bi bilo pa to za naše Bohinjske in do-po s oi lirske čebelarje. Znano mi je, da se samo iz Bohinja od kod vsako leto najmanj 20 voz, to je, blizo 800 panjev čebel in so našli da prihaja iz omenjene škatle. Skatlo tedaj uradno odpečatijo in odprejo, in kaj naj- dejo? gnjilo! • I • J nm pred ajdovo pašo prodá zeló toliko, ce ne vec y pa Novorojeno dete (mošk. spola) že mocno Nadaljna preiskava je prepuščena okrožni sod-Hudobijo ali cinizem tega otrokomora kaže zlasti tudi ta okolnost, da se je truplo odposlalo na skoraj Jesenic gotovo tudi iz doline, to je iz Koroške Bele ~ " Vse y , Dovjega, Kranjske gore, te čebele, in tudi kar jih Blejci v Kranj na sejm voziti, ker bliže Podkorena itd. prodajo, se nobenega morajo pa sej ma za adreso nunske prednice. samostan v Gradcu poslano sprejel čebele nimamo. Do Kranja se pa iz Bohinja in tudi Denimo* da bi* bil kateri lz Doline v eni noči privoziti ne more ; zarad tega so ) i • ^ 1 • • li« |i vi 1 99 • + • v 1 I kakošni bi bili Bohinjski in dolinski čebelarji primorani, svoje čebele Přetekli ponedeljek 8. t. m. utegnili biti nadsledki?! In adresa se je gotovo s pre-mislikom tako naredila, po noči sta se sprla nek mizar Jož. Rusijan in Jož. Podgrivec; Rusijan je Podgrivec-u nož v vrat zasadil da je skoro na mestu obležal. Nesli so ga v bolniŠnico po dve noči voziti, preden jih v Kranj pripeljejo. jim pa prizadeva ne samo velikih stroškov To ampak y m y pogubi se tudi več ali manj čebel. Čebelarji morajo namreč s svojimi čebelami en dan nekje blizo Radolice ali Mošenj stati in čebele na pašo spustiti. Znano je do sedaj ne vem še , ali je že umri. Rusijana so koj zaprli. — V „Isonzo"-u, organu naših sedanjih mestnih gospodarjev, nahajamo nadroben nacrt mnogih potrebnih naprav in olepšav z razkazom dotičnih stroškov vred. da v toplem poletnem Času veliko čebel tudi na pa, večer domu ne pride, ampak na cvetlicah prenoČuje ; eč jih zunaj ostane, če jih kaka ploha ali nevihta ~ ko jih se Med novimi, res potrebnimi napravami so : nov vodotok y kopel y novo pokopališče, nova duhovnišnica pred s tolno cerkvijo, mnogo novih ulic, ki bi se imele predreti skoz hiše v zlajšanje občevanja i. dr. Po liberalcih pomla- podnevi na paši vjame. Te čebele se drugi dan solnce ogreje, zopet nazaj tje vrnejo, od kodar so prej-šnji dan na pašo izletele; ker pa vozove, na katerih so bile naložene, že prejšnji večer naprej odpeljajo, se vse pogubé. — Sejm za čebele v Lescah bi pa tudi Blej- Gorico jeno starešinstvo , v katerem nosijo zvonec letos izvo ljeni „Isonzo"-vci, hoče prejšnje „nezmožne" klerikalce osramotiti s tem , da mnogotero od njih izmišljenih na- „gimnastično. prav reči a boste zastopali društvi „filodramatično" in Pis. izvrši (??). Ker so pa stroški za vse omenjene ogromni, nameravajo neki zajeti denar na posodo 15 let pozneje, 15. junija 1389 pride Srbska pod Turski jarem 102 skim čebelarjem kořistil in to posebno takim , kateri pašnikov zaprt. Ta prepoved nam namerava v soseski bolj po malém čebelarijo. Res je sicer, da se na priliko Bistriški zapreti paše 1944 oralov, v Srednji vasi 390 iz Bleda, Březnice, Begunj itd. v eni noči v Kranj * ~....... ' ' pride y y ^^^b j • . . * pa se mora že dobro voziti ; res je pa tudi, da oralov, v Blejski občini 1345 in Gorjanski 1136 piuc^ p« » Vv UJU1» ÍJV uuuiv T \jumi , j. v^w j v/ j^/c. tuux , kxc* K j C UUUiU O V U J U í»\ V le malokateri tako po velikem čebelari, da bi mogel ako pri tem ostane bomo svojo živino pásli, kako jo bomo preredili y kacih 10 20 in sam cel voz čebel prodati Kranj voziti, pa tudi iz Blejskega kraja ni vredno zato so vsi mali čebelarji, in ravno tacih je največ, primorani, svoje Čebele prekupcom prodajati, kateri jih p y panjev v memo, kakošno velj y res ne vemo; še manj pa y razu- ij db c. že leta 1868., v kateri nam je odloČ pa , o v. » v*c«r, uuuttvi "IW^JVJ ^iiviot»«ju. "" j-"* T ûoûuomuvaujcui Û.U3U V , v i^čV tCXi LI Silit; LU U pV Naše mirno mesto je ta dogodba, se vé da pravi ne. u prav — Nesrečni dr. Žvegel, ki je več let ob pamet , zadnji čas pa na Dunaj v norišnico prepeljan bil zato, ker je okoli-šČini nevařen postal, je ondi pred nekimi meseci umri. zeló zbegala. ; bil in v očetovi hiši v Gorjah prebival jih /) pridobil v Studenca blizo Ljubljane 15. junija. (Le pitajte Tukajšnji i srangar P. si je s pridnostjo toliko da je kupil majhno posestvo s po- Gorenskega là." maja. — Včeraj je po naših pla- slopjem vred; katero je zoper ogenj zavaroval za 200 letih ninah padel sneg, in vlak, ki je přišel iz Trbiža y kmetje, ki ga so gold. Te dni pa mu je to poslopje pogorelo, zažgal je je pripeljal na strehab vozov seboj. Naši že svojo živino bili odgnali v planine na pašo , so šli živel na stroške drugih. Ko ga je sodnija přijela in zopet po njo in jo prignali zvečer nazaj. Sploh takega prašala, zakaj je zažgal, je rekel ^ „Zato, da pridem na njegov lastni brat, malo vreden člověk živel na stroške drugih. ki je naj raj si mraza, kakor nimo. Je letos ; junija meseca, ze dolgo ne pom Grad Kaj bo z letino, če ne bo gorkote! pusto se držé tujci y ki 90 • V 1 • pnsli ze v toplice kjer bom z vsem preskrbljen. Delati sem se že Posebno odvadil, se mi tudi ne ljubi. Prositi pa je preneamno ker ljudje nič prida ne dajo." Le pitajte hudodelnike na in morejo zdaj le v zimski obleki izpod strehe, taka, jih bo letos kaj malo Bled Če bo P° ječab y y saj jih bo Čedalje več , ako se bo tako nam. Gorenskega 16. jun Povsod, kamor se pride lepo ž njimi ravnalo. Palica in stradanje poboljša take ljudi, druzega nič. Ljubljane. (Iz seje dražbe kmetijske 14. dne t. m.) pritožbo zoper obrtnijsko družbo ali prav za prav zoper vpričo c. kr. vladinega zastopnika gosp. svetovalca vi- v Blejski okolici ali v Bohinji, se ne sliši druzega, kot Seitner-ja, njenega višega gozdarja. Po tožbah y pre teza Rotha pod predsedstvom gosp. barona Wurzbacba iskavah in kaznih, ki se nam zavoljo gozdov in paš- Prebral se je ukaz ministerstva za kmetijstvo od nikov celo leto ne pretrgajo, tako da je skoraj vsak maja t teden velik del moških vsake vasi v Radolici, je zadnje sledeče podp 5356 y s katerim se dovolij in akažej dni imenovani gozdnar po Bledu in Bohinji dal oklicati gold y za vino- in sadj boljšanje reje goveje živine 7000 îrejo in za vrtnarstvo 800 gold., prepoved, po kateri nam je veči del naših planinskih za povzdigo predivstva 300 gld Ob enem pa naznanja 193 ministerstvo, da hranuje za Kranjsko še več zneskov splezal na govorniškega vranca in mnogo otrobov vezal za razne namene in da bode te takrat družbi izročilo, o preteklem zborovanji na Dunaji in v Pešti. Neiz-kedar bode ona poročala, kako jih hoče porabiti. Ti merno je hvalii poslance svoje vere in delovanje držav-zneski so sledeči: 1500 gold, za zboljšanje kmetijstva nega zbora, kateri bi najbrže brez njega ne bil nič sploh, \j\j\j guiu* la ck uicvoiuu i u v/i uu jvy ca upa/jau y ua o w rn^^ui o iv/iin« íy^^uxui giavai Ylt KDti Ui • JL1 tt 1 t tî li mora posebno na združbe ozirati, 1000 gold, za planin- je potem vzel kadilnico in mu primerno pokadil 600 gold, za mašine in orodje z opazko da se mogel storiti. Deželni glavar vitez dr. Kaltenegger UiViW J/V/OVUAIV/ UW CIV41 vtuvv/ AVVV/ gviVfti MM ^ímimih JV J/v/wvm »«V» JU.WVAJIAUIVV/ au mu ^/lAIUU&UV/ ^vrvauil^ drugl stvo in sirarske združbe, 1000 gold, za Ljubljansko pa so mu ploskali in tako so vsi veseli bili in jedli in vrtnarsko društvo, 400 gold, za plemenske imenike goved čistih plemen, 1000 gold, za nakup plemenskih pili. šila Dr. S chaffer ja je ta slava neki tako navdu-da misli zdaj res v državnem zboru nekaj poseb- " da ovac in prešicev, 1000 do 2000 gold, za vodnjake, 400 nega storiti. Čudni so res ti junaki, ki se zbirajo gold, za eebelorejo , 600 gold, za svilorejo , 900 gold, drug drugemu kadé! za dve ustanovi, namenjeni Kranjcema za to, da bi se » Beseda") na vrtu čitalnice Ljubljanske, katere mogla v kmetijski viši šoli učiti kmetijstva, 800 gold, preteklo nedeljo zavoljo slabega vremena ni bilo za statistiko o letini. Ker se vláni t I bo mnogim prošni- prihodnjo nedeljo 21. t. m. s programom, katerega smo kom ni moglo podpore dati za vodnjake, se sklene mi- že v zadnjem listu objavili. nÍ8terstvo brž prositi, naj nakaže 2000 gold, v ta na- men. Za panjove se je oglasilo 85 oseb in med temi izkaz o vspehu nabir za (Prošnja.) Ker želi podpisani odbor sestaviti 40 tudi za premije. Ker ima družba v ta namen pokritje deficita ,,dramatičnega društva", se obraća do vseh častitih domoljubov, katerim 93 gold. 16 kr., se ni mogla na vse ozirati; podelile so bile poslane nabiralne pôle, s prošnjo, da blago- so se pa premije po 10 gold. Žuet i MatiČic, Božič, Rekan, Hudovernik, Kušlan Suhadolnik, volijo nabrane novce in nabiralne pôle po- > Krnc in agarju v Ljubljani. Kambič. Ob enem se je pa sklenilo vsacemu prošnjiku gajniku podeliti po en panj, in večim čebelarjem tudi po dva. Dovoli se Matevžu Zvolšaku iz Drage, Andrejů Ma-lavašiču in Antonu Plešnarju prodati bike, katere so tično društvo" snujejo slati do konca tekočega tedna društvenemu bla (Pobirki iz Časnikov.) Odbor „dram, društva." Novo dobili v pospešbo živinoreje „Narodovci", (Dal. prih.) „narodno-poli- tako poroča v Narod". Namen tega društva je: razširjati „Národové" (Iz seje deželnega odbora 12. junija.) Deželni ideje z besedo in brošurami ter „Narodovo" omiko prej med ljudi spraviti, kakor pa je zdaj mogoče. To namreč zvemo iz „Laib. Zeitg.", katera radosti in veselja glavar vitez dr. Kaltenegger je poročal o sklepu 8. junija v Novem mestu zbraně komisije zastran razdelitve 30.000 gold, državne podpore za Dolence. Komjsija je poskakuje, ko to poroča; iz njene hvale je razvidno odločila, da 7000 gold, te podpore dobijo vasi Sentjer- da to društvo bo od konšt. društva nemčurskega raz- po tem, da bo imelo „narodno bar v an" nejske občine v Krškem okrajnem glavarstvu, 23.000 lično plajšc sicer pa bo popolnoma „Schwesterverein" gold, se je pa namenilo razdeliti po okrajnem glavarstvu Novomeškem, in sicer po občini: Mirna Peč 5000 konšt. društva, kakor pravi „Laib. Zeitg.", ki ob ■ ..Bru- gold. Prečna 850 gold., Št. Peter 9000 gold., šmihel- enem nabira ude za ta „Schwesterverein* (boljše Stopič 450 gold., Velika Loka 250 gold., Trebno 3300 derverein") med nemškutarsko stranko. Nam se tako Doberniče 1800 gold., Brusnice 2100 gold. Bela društvo zdi ravno tako malo nevarno za Slovence ka- cerkev 250 gold., skupaj 23.000 gold. Predstojništvom kor je konšt. društvo, kajti manjkalo mu bo udov; imenovanih občin se izročé dotične podpore, katere se glavni namen njegov je menda ta, da hočejo gospodje bodo potem po sklepu občinskih odborov med posa- dr. Razlag, dr. Z arnik, dr. Vošnjak imeti kak meznike razdelile. — Na donis Liublianskega masi- prostor, v katerem bodo zopet sami sebe slavili, ker strata zarad plačevanja 4000 gold, letne najemščine v zdaj nimajo pravega odra za to. Se manj se nam pa mestno blagajnico iz deželnega zaklada za šolske pro- zdi to društvo potrebno, kajti Slovenci imamo že dobro store realke v novem poslopji in za druge potrebščine tako društvo, namreč politično društvo „Slovenijo te šole je deželni odbor soglasno sklenil zanikavo od- nemškutarji pa, katerim se po vsem tem „Narodovci' > i govoriti z električno naglostjo bližajo, imajo svoje „konštituci-(Politično društvo „Slovenija") je imelo 11. dne jonalno društvo"; toliko prijazni bodo nemškutarji že, t. m. svoj mesečni shod; ker je bil obširni govor, da jim bodo pustili slovenski govoriti, kedar bodo po dr. Co ste o delovanji Ljubljanskega mestnega zastopa „klerikaleih" udrihali. Cemu toraj „Schwesterverein", jako zanimiv, ga prinesemo zarad pomanjkanja prostora posebno ker bote obe društvi v Ljubljani? — V Fran- k a/J v>ii x /i i r\ un nr ai / \ tt a tin «i^ ir 1 n rx w\ /i /\l /\ r? n vm « a Ir i an nn i Ir t< n n ( C i /a inn 1 v> n Ir tví I n h rn i prihodnjič. Tudi o razgovoru o rokodelskem delovanji coski Časnik >> Rep. je pisal nek mlad fant, ki se je v posilnih delalnicah in kaznovalnicah , katerega se je nekoliko francoski naučil, nekaj o Slovencih. Mi bi se vdeležilo mnogo obrtnikov, gg. : Regali, Trtnik, Pakič, za take dijaške poskuse v pisanji ne změnili, a vendar Škrbinec, Jančar poročamo prihodnjič kaj več. se nam prevec predrzno zdi, kar piše o dr. Razí agu. (Slovenska Matica.) Tajnik slovenske Matice Ta fant namreč trdi, „da je svet Slovence še le prosi uljudno vse tište Matičarje, kateri so spremenili spoznal in spoštovati jel po Razlagu!" No i kako ne- bivališče, da to naznaniti blagovolijo njemu ali svojemu kedar fant k pameti pride, bo že sprevidel poverjeniku ter tako preprečijo v prihodnjem imeniku umne in nespodobne so take besede. Vendar pa so zmešnjave, katere bi sicer bile neogibne. Tagblattu c in „Laibacherici" zeló všeč, zato jih oba (Porotne sodbe) so prenehale in se imajo začeti ponavljata. Mi radi privoščimo „mladičem" veselje nad „Tag- zopet 28. julija. Ta pot ni bilo posebno zanimivih dr. Razlagom; naj ga le imajo, je že njihov! pravd A tim več jih bo pa v prihodnji tretji porotniški blatt" je naš článek o servilizmu tako zasklel 9 seziji g* J p. da skoro vsega přestavil in ga v sobotnem listu po (Oznanilo.) Ravnokar je razposlana okrožnica svojem prežvekal. Po svoji navadi se huduje nad „No- mil. knezoškofa, s katero velevajo, da naj se papeževa 281etnica 21. rožnika obhaj a po vseh duhovnijah s slo-vesno sv. mašo med izpostavljenjem presv. R. T. ob navadni uri in poslednjič z zahvalno pesmijo. (Ustavoverci Ljubljanski) so imeli preteklo soboto zopet mesečni shod, pri katerem je dr. S chaffer vicami" 9 a tega jim ne dokaže, da niso resnice pisale. zabavljanjem se pa niČ ne dokaže. Mi toraj ostanemo pri tem, da je v Avstriji zlasti „liberalna" stranka bolj servilna ali služna. naj Noviear iz domaćih in ptujih dežel. v oba zbora. Iz Dunaja. Liberalni listi ) zlasti „N. fr. Pr.", širneje spregovorili. Mi bomo o tej prevažni knjigi še ob- Tirolsko. Poslanec Pra to, duhovnik so se zdaj, ker nimajo druzega pisati, lotili denunci- z levičarji glasoval za verske postave i ki je pa ranja. Tako zahtevajo od vlade, da bi kaznovala kardinale Rauscherja, Sehwarzenberga in Tarnozky a da so se pregrešili zoper §. 16. verskih postav i Je i spoznavsi češ ker so da bodo papežů sporočili svojo vdanost in izrekli, u» ^u^v/ mui ,,i^arou", bu iz x novih postav le toliko držali, kolikor jim bo po kon- duhoven ne more biti svojo zmoto, to glasovanje preklical, ko mu je Triden-tinski škof vzel vse cerkvene oblasti. Ob enem se je tudi poslanstvu odpovedal. Ustavoverni listi, med njimi tudi „Narod", so iz tega delaii kapital, povdarjaje , da Radi bi videli to bi 7 in 7 kordatu mogoče. Taki so ti „liberalci". da bi bili vsi njihovi nasprotniki v verigah potem imenovali svobodo. Stremajerjevi groši se zopet ponujajo du-hovščini. Mislimo, da po dozdanjih skušnjah in današnjih razmerah se duhovni ne bodo pulili posebno za-nje Jega poslanec, ker obnašanja. No , vsak člověk ni prost gledé svo-ima vest, ali bi jo moral vsaj imeti; ta mu pové, kaj je prav, si bo duhoven ali c. k. uradnik ali kaj druzega. kaj ne, naj Ogerska. 17 Aug8. Allg. Ztg." je přinesla vest y y da jih tišti dobi, ki jih je ker vedó Kdo pa jih je vreden , to odloči glavar. y 71 vřede n.". c. kr. o kraj ni Glasovi, da se ministerstvo majé, se se niso polegli. Ce bi odstopilo to ministerstvo, bi bil to pač za Črvivo ustavoverno stranko hud udarec. Vojni minister Kuhn je o ds to pil in na njegovo mesto přišel general Ko lier, dozdaj deželni namestnik v Pragi. Tudi veliko drugih prememb se je zgodih) po deželnih namestnijah in pri armadi. da Avstrija in Rusija ste se v Petrogradu porazumili popolnem o vshodnem vprašanji. Vsled te pogodbe bi imela Bosnija in morda tudi Hercegovina Avstriji pripasti, Rusija pa dobi naše Rusine v Galiciji in Bolgare. Neverjetno to ni. Srbiji in Rumuniji bi bila s tem pot prekrižana. Ali bodo pa naši oholi Madjari znali toliko se premagati, da Bošnjake ne odvrnejo s svojo ošab-nostjo, dvomimo. Ruska. — Car ruski je bil pri svoji nazočnosti na Angleškem imenovan za častnega meščana Lon- , kjer ga je Ceska. in julija bodo nove volitve za de- donskega. Zdaj biva v toplicah v Emsu Saksonski kralj te dni obiskal. želni zbor Ceski. Voliti je narodu Ceskemu 84 poslancev namesto onih , ki so zgubili svoje mandate, ker niso hoteli vstopiti v deželni zbor. vovercev se kaže 7 „mladi" se zedinili, da bodo pri tej volitvi Listnica vrednistva. Gosp. dopisniku iz Trsta: Za veliko jezo usta- danes nam je bil Vas dopis prepozno došel, toraj smo ga morali >i stari Ul ker so il mladi" prevideli 7 da svojo roko ne zmagajo nikjer, in so toliko pošteni se nočej'o združiti z ustavoverci. in na da Kako lep izgled odložiti za drugi pot- Zadnji prošnji smo vstregli ia Vam poslali, „poste restante4' v Trst. 7 m v je to našim „mladim", ki rajši naredé kompromis z nemčurjem Zitiia cena da staroslovenec ni voljen! Slavni F. Palacký je izdal nemško knjigo z na- slovom : „Gedenkblátter, als Beitrag zur Zeitgeschichte (( y v Ljubljani 13. junija 1874. Vagán v novem denarii: paeniee domače 7 fl. 20 banaske ki ima jako važne stvari v sebi. tej knjigi opravi- 7 fl. 80. turšiee 5 fl. 50. soršice 4 fl. 20. rži 5 fl. 10. ječmena 3 fl. 90. prosa 3 fl. čuje vse svoje delovanje, pojasnuje nemško politiko na- 3 a. 20. — Krompir 3 fl. 40. sproti Slovanom in pravi, da so Čehi hodili tako dolgo__ v deželni in državni zbor, dokler so od nemške pošte nosti kaj upali; ko je pa to upanje po vodi splavalo so izostali. Brž ko se jim to upanje zopet dá — pa ajde 5 fl ovsa y Kursi na Dunaji 15. junija ne goljufivo upanje le na videz 7 bodo zopet vstopili 5% metaliki 69 Ů. 45 kr. Narodno posojilo 74 fl. 85 kr. Ažijo srebra 105 fl. 75. kr Napoleondori 8 fl. 93 kr. Á f / / HH »1 «r / / / 99 /V« / vic66 V Častiti naši naročniki, ki so naroceni bili le za prvo polovico letosnjega leta in tudi drugi prijatelji slovenskega naroda, ki dozdaj niso bili naroceni na „Novice" 7 naj hitijo z naročilom dobivajo poredoma brž prve liste julija meseca. ; da Obsirno polje 1 ki ga 77 Novice" dosledno obdelujejo že 31 let v gospodarskem. narod n e m duševnem in p olitičnem oziru, zmirom stojeće na, vrhuncu novih dogodeb a ne oškr- njene od crva novočasnega liberalizma, ki Slovence podlaga tujčevi peti, ostane jim nespremenjeno tudi vprihodnje. Vajene borbe za res nic 0 in pravico že od prvega leta svojega početka, borile se bodo vseskozi za blagor slovenskega naroda s protivniki svojega programa, bodo ali domaćem taboru. Pogum za to glasilo velike naj borbo v tuj em većine naroda daje jim živo prepričanje, da njihov program je našega Cena ostane ,,Novicamkakor je bila : za pol leta po pošti 2 gold. 40 kr., v tiskarnici prejemanim 2 gold. kr. za cetrt leta 77 71 30 kr. i 11 17 77 kaznicah. Najcenejše se naročnina Blaznikov i tiskarnici v Ljubljano pošilja po postnih na / reilniitvo. Odgovorni vrednik: AJojzi Majer. — Založnik : Jožef Rlaznikoti dědici v Ljubljani.