174 ■ Proteus 85/4 • December 2022 175Novo odkritje fosilnih rovov alpskega svizca v Podhomu pri Bledu in pregled dosedanjih najdb • PaleontologijaPaleontologija • Novo odkritje fosilnih rovov alpskega svizca v Podhomu pri Bledu
Novo odkritje fosilnih rovov alpskega 
svizca v Podhomu pri Bledu in pregled 
dosedanjih najdb 
Pavel Jamnik, Matija Križnar 
Spomladi leta 2022 je bil na območju Ga-
brce v Podhomu pri Bledu narejen delni 
izkop za novogradnjo. Izkop so vkopali v 
dokaj strmo pobočje pleistocenske terase 
na nadmorski višini 571 metrov. Terasa, ki 
se izravna na višini 608 metrov, je ostanek 
pleistocenskih nasipov, ki so se odlagali 
v pozni ledeni dobi, v obdobju würma. V 
tem času je tukaj z zahoda od Bohinja proti 
Bledu drsel Bohinjski ledenik, katerega krak 
je segal tudi proti Gorjam. Območje vko-
pa za novogradnjo leži skoraj v dnu danes 
suhe odtočne struge, ki je bila verjetno ena 
izmed smeri odtoka vode ob umikanju le-
denika konec zadnje poledenitve. Ledeniška 
voda je ob odtoku vrezala strugo oziroma 
manjšo sotesko med starejšo izravnavo na 
na nadmorski višini 608 metrov in skalnim 
osamelcem Radolco (521 metrov nadmorske 
višine), ki je bil v neki starejši fazi akumu-
lacije v celoti prekrit z nanosi (glej lidarski 
posnetek). Na starejša zasipanja in sedimen- tacijo ob občasnih zaporah odtokov in po-sledičnih ojezeritvah predela Gabrce danes 
spominjata le še močvirnati predel nekaj sto 
metrov jugovzhodno od najdišča rovov in le-
po vidna plastovitost prečnega prereza vko-
pa, v katerem se izmenjujejo plasti različno 
zrnatih klastičnih sedimentov (peskov), od-
loženih v mirni ali stoječi vodi, s plastmi 
različno debelih prodnikov. Sredi teh plasti 
smo med prehodom glinene plasti v prodno 
plast opazili skoraj pravilno okroglo luknjo. 
Po natančnem pregledu odkrite luknje rova 
- ta sega v pobočje še vsaj en meter, nato 
pa spremeni smer - smo na podlagi podob-
nih odkritij (Cimerman, 1966; Pavšič, 2005; 
Križnar, 2008) posumili, da so luknje fosil-
ni rovi alpskega svizca (Marmota marmota), 
ki so se do danes ohranili v sedimentih iz 
zadnje ledene dobe. Poleg rova smo na dveh 
mestih v plastovite sedimente gline, peskov 
in proda opazili izkopani lepo zaokroženi 
kotanji, zasuti s prstjo (humusom). Skoraj 
Bližnji posnetek ohranjenega rova ledenodobnega alpskega svizca, ki je bil izkopan delno v prodnati, delno v peščeni 
podlagi. Premer luknje je približno petnajst centimetrov. Foto: Matija Križnar. 
Pogled na izkop v pobočje terase na območju Gabrce pri Podhomu: a – ohranjeni del svižčevega rova, b - gnezda 
oziroma razširitve rovov. Foto: Pavel Jamnik. 
Shematski prikaz svižčevih bivališč (v prerezu) s sistemom rovov in bivalnih prostorov. Povzeto po: Vidic, 1994. 
174 ■ Proteus 85/4 • December 2022 175Novo odkritje fosilnih rovov alpskega svizca v Podhomu pri Bledu in pregled dosedanjih najdb • PaleontologijaPaleontologija • Novo odkritje fosilnih rovov alpskega svizca v Podhomu pri Bledu
Novo odkritje fosilnih rovov alpskega 
svizca v Podhomu pri Bledu in pregled 
dosedanjih najdb 
Pavel Jamnik, Matija Križnar 
Spomladi leta 2022 je bil na območju Ga-
brce v Podhomu pri Bledu narejen delni 
izkop za novogradnjo. Izkop so vkopali v 
dokaj strmo pobočje pleistocenske terase 
na nadmorski višini 571 metrov. Terasa, ki 
se izravna na višini 608 metrov, je ostanek 
pleistocenskih nasipov, ki so se odlagali 
v pozni ledeni dobi, v obdobju würma. V 
tem času je tukaj z zahoda od Bohinja proti 
Bledu drsel Bohinjski ledenik, katerega krak 
je segal tudi proti Gorjam. Območje vko-
pa za novogradnjo leži skoraj v dnu danes 
suhe odtočne struge, ki je bila verjetno ena 
izmed smeri odtoka vode ob umikanju le-
denika konec zadnje poledenitve. Ledeniška 
voda je ob odtoku vrezala strugo oziroma 
manjšo sotesko med starejšo izravnavo na 
na nadmorski višini 608 metrov in skalnim 
osamelcem Radolco (521 metrov nadmorske 
višine), ki je bil v neki starejši fazi akumu-
lacije v celoti prekrit z nanosi (glej lidarski 
posnetek). Na starejša zasipanja in sedimen- tacijo ob občasnih zaporah odtokov in po-sledičnih ojezeritvah predela Gabrce danes 
spominjata le še močvirnati predel nekaj sto 
metrov jugovzhodno od najdišča rovov in le-
po vidna plastovitost prečnega prereza vko-
pa, v katerem se izmenjujejo plasti različno 
zrnatih klastičnih sedimentov (peskov), od-
loženih v mirni ali stoječi vodi, s plastmi 
različno debelih prodnikov. Sredi teh plasti 
smo med prehodom glinene plasti v prodno 
plast opazili skoraj pravilno okroglo luknjo. 
Po natančnem pregledu odkrite luknje rova 
- ta sega v pobočje še vsaj en meter, nato 
pa spremeni smer - smo na podlagi podob-
nih odkritij (Cimerman, 1966; Pavšič, 2005; 
Križnar, 2008) posumili, da so luknje fosil-
ni rovi alpskega svizca (Marmota marmota), 
ki so se do danes ohranili v sedimentih iz 
zadnje ledene dobe. Poleg rova smo na dveh 
mestih v plastovite sedimente gline, peskov 
in proda opazili izkopani lepo zaokroženi 
kotanji, zasuti s prstjo (humusom). Skoraj 
Bližnji posnetek ohranjenega rova ledenodobnega alpskega svizca, ki je bil izkopan delno v prodnati, delno v peščeni 
podlagi. Premer luknje je približno petnajst centimetrov. Foto: Matija Križnar. 
Pogled na izkop v pobočje terase na območju Gabrce pri Podhomu: a – ohranjeni del svižčevega rova, b - gnezda 
oziroma razširitve rovov. Foto: Pavel Jamnik. 
Shematski prikaz svižčevih bivališč (v prerezu) s sistemom rovov in bivalnih prostorov. Povzeto po: Vidic, 1994. 
176 ■ Proteus 85/4 • December 2022 177Paleontologija • Novo odkritje fosilnih rovov alpskega svizca v Podhomu pri Bledu Novo odkritje fosilnih rovov alpskega svizca v Podhomu pri Bledu in pregled dosedanjih najdb • Paleontologija
zagotovo lahko na podlagi velikosti teh ko-
tanj prepoznamo gnezda oziroma ležišča. 
Nekoliko manj verjetno je, da so to razširje-
na stičišča rovov, ki so del razvejenega siste-
ma bivališča svizcev ali celo stranišča. 
Razširjena vkopa sta za razliko od ostanka 
rova (glej sliko najdišča, označena sta z b) 
zapolnjena z humusom, kar pomeni, da sta 
bila v času, ko so bili rovi še delujoči, lahko 
v neposrednem stiku s površjem. Morda sta 
bila lahko tudi tako imenovana zakloniščna 
rova, saj se nahajata povsem blizu nekdanje-
ga površja, strmega pobočja terase, za razli-
ko od okroglega rova, ki ga je strojni vkop 
za novogradnjo razkril skoraj deset metrov 
globoko v pobočju terase. 
Na žalost pa je prav strojni vkop verjetno 
preprečil, da bi ob izvajanju del morda našli 
tudi fosilne skeletne ostanke svizcev. Zaradi 
objektivnih okoliščin je bil izkop opravljen 
le delno, zato upamo, da bo ob morebitnem 
nadaljevanju del mogoče spremljati izko-
pavanje in morda najti tudi kakšen svižčev 
kostni ostanek. Novo najdišče bivališč lede-
nodobnega alpskega svizca na tem območju 
je pomembno predvsem zato, ker je v okolici 
znanih že šest najdišč fosilnih svižčevih ko-
stnih ostankov. 
Že leta 1930 so v Podhomu ob kopanju v 
pobočje na nasprotni, severovzhodni Vint-
garski strani iste terase ob znameniti, le 480 
metrov zračne črte oddaljeni Belarjevi vili 
našli večje število kostnih ostankov svizca. 
Kosti je našel oziroma prepoznal kot pa-
leontološko gradivo Rajko Gradnik, šolski 
upravitelj z Bleda. Najdbe je prevzel dr. 
Fran Šuklje, takratni direktor geološkega 
zavoda v Beogradu, in jih odnesel v Beo-
grad. Leta 1934 jih je paleontolog Ivan Ra-
kovec od Šukljeta pridobil nazaj v Slovenijo 
in jih strokovno obdelal. V svoji objavi na-
vaja, da so jih našli delavci v plasti peska in 
mivke, kosti pa so bile še v rovih, »ki so jih 
izdelali bržkone svizci sami«. Rakovec je iz 
Podhoma raziskal štiri lobanje, pet spodnjih 
čeljustnic, dva glodača iz zgornje čeljustnice, 
sedem vretenc, eno križnico, štiri kolčnice, 
pet fragmentov reber, štiri nadlahtnice, dve 
podlahtnici, eno koželjnico, tri stegnenice, 
eno mečnico, pet piščali, eno petnico in 
dve dlančni kosti. Presodil je, da ostanki 
pripadajo najmanj petim osebkom dveh sta-
rostnih generacij (Rakovec, 1935: 245–292). 
Do danes so se ohranili skoraj vsi ti kostni 
ostanki, ki jih hrani Prirodoslovni muzej 
Slovenije. Ivan Rakovec je v objavi analizi-
ral razliko med alpskim svizcem (Marmota 
marmota) in stepskim svizcem ali bobakom 
(Marmota bobak) in za podhomske najdbe 
ugotovil, da nedvomno pripadajo alpskemu 
svizcu. 
Leta 1933 so delavci ob izdelavi kleti v ta-
kratni Ulčarjevi vili v Zagoricah pri Bledu v 
plasteh peska in proda dva do tri metre glo-
boko pod površjem naleteli na kostne ostan-
ke svizcev. Nekaj kosti so zadržali in jih je 
dobil v obdelavo Ivan Rakovec, nekaj pa so 
jih zakopali nazaj. Ohranile so se lobanja, 
dve spodnji čeljustnici, po ena nadlahtnica 
in lopatica (Rakovec, 1935: 249; Rakovec, 
1949: 161). 
Tudi za najdbe iz Zagorice Rakovec ugo-
tavlja, da so bile odkrite na mestu, kjer so 
svizci kopali svoja bivališča, in niso bile na 
mestu najdbe naplavljene. Ohranjene kosti 
pripadajo enemu osebku ter nedvomno pri-
padajo alpskemu svizcu in ne bobaku (Ra-
kovec, 1935: 268, 262). 
V Prirodoslovnem muzeju Slovenije shranjeni kostni ostanki svizcev z najdišča v Podhomu pri Bledu. Dolžina lobanje 
(desno spodaj) je 85 milimetrov. Foto: Matija Križnar. 
Lidarski posnetek okolice Bleda z označenimi najdišči svižčevih ostankov, opisanimi v besedilu. Vir: www.gis.arso.gov.
si/atlasokolja. 
176 ■ Proteus 85/4 • December 2022 177Paleontologija • Novo odkritje fosilnih rovov alpskega svizca v Podhomu pri Bledu Novo odkritje fosilnih rovov alpskega svizca v Podhomu pri Bledu in pregled dosedanjih najdb • Paleontologija
zagotovo lahko na podlagi velikosti teh ko-
tanj prepoznamo gnezda oziroma ležišča. 
Nekoliko manj verjetno je, da so to razširje-
na stičišča rovov, ki so del razvejenega siste-
ma bivališča svizcev ali celo stranišča. 
Razširjena vkopa sta za razliko od ostanka 
rova (glej sliko najdišča, označena sta z b) 
zapolnjena z humusom, kar pomeni, da sta 
bila v času, ko so bili rovi še delujoči, lahko 
v neposrednem stiku s površjem. Morda sta 
bila lahko tudi tako imenovana zakloniščna 
rova, saj se nahajata povsem blizu nekdanje-
ga površja, strmega pobočja terase, za razli-
ko od okroglega rova, ki ga je strojni vkop 
za novogradnjo razkril skoraj deset metrov 
globoko v pobočju terase. 
Na žalost pa je prav strojni vkop verjetno 
preprečil, da bi ob izvajanju del morda našli 
tudi fosilne skeletne ostanke svizcev. Zaradi 
objektivnih okoliščin je bil izkop opravljen 
le delno, zato upamo, da bo ob morebitnem 
nadaljevanju del mogoče spremljati izko-
pavanje in morda najti tudi kakšen svižčev 
kostni ostanek. Novo najdišče bivališč lede-
nodobnega alpskega svizca na tem območju 
je pomembno predvsem zato, ker je v okolici 
znanih že šest najdišč fosilnih svižčevih ko-
stnih ostankov. 
Že leta 1930 so v Podhomu ob kopanju v 
pobočje na nasprotni, severovzhodni Vint-
garski strani iste terase ob znameniti, le 480 
metrov zračne črte oddaljeni Belarjevi vili 
našli večje število kostnih ostankov svizca. 
Kosti je našel oziroma prepoznal kot pa-
leontološko gradivo Rajko Gradnik, šolski 
upravitelj z Bleda. Najdbe je prevzel dr. 
Fran Šuklje, takratni direktor geološkega 
zavoda v Beogradu, in jih odnesel v Beo-
grad. Leta 1934 jih je paleontolog Ivan Ra-
kovec od Šukljeta pridobil nazaj v Slovenijo 
in jih strokovno obdelal. V svoji objavi na-
vaja, da so jih našli delavci v plasti peska in 
mivke, kosti pa so bile še v rovih, »ki so jih 
izdelali bržkone svizci sami«. Rakovec je iz 
Podhoma raziskal štiri lobanje, pet spodnjih 
čeljustnic, dva glodača iz zgornje čeljustnice, 
sedem vretenc, eno križnico, štiri kolčnice, 
pet fragmentov reber, štiri nadlahtnice, dve 
podlahtnici, eno koželjnico, tri stegnenice, 
eno mečnico, pet piščali, eno petnico in 
dve dlančni kosti. Presodil je, da ostanki 
pripadajo najmanj petim osebkom dveh sta-
rostnih generacij (Rakovec, 1935: 245–292). 
Do danes so se ohranili skoraj vsi ti kostni 
ostanki, ki jih hrani Prirodoslovni muzej 
Slovenije. Ivan Rakovec je v objavi analizi-
ral razliko med alpskim svizcem (Marmota 
marmota) in stepskim svizcem ali bobakom 
(Marmota bobak) in za podhomske najdbe 
ugotovil, da nedvomno pripadajo alpskemu 
svizcu. 
Leta 1933 so delavci ob izdelavi kleti v ta-
kratni Ulčarjevi vili v Zagoricah pri Bledu v 
plasteh peska in proda dva do tri metre glo-
boko pod površjem naleteli na kostne ostan-
ke svizcev. Nekaj kosti so zadržali in jih je 
dobil v obdelavo Ivan Rakovec, nekaj pa so 
jih zakopali nazaj. Ohranile so se lobanja, 
dve spodnji čeljustnici, po ena nadlahtnica 
in lopatica (Rakovec, 1935: 249; Rakovec, 
1949: 161). 
Tudi za najdbe iz Zagorice Rakovec ugo-
tavlja, da so bile odkrite na mestu, kjer so 
svizci kopali svoja bivališča, in niso bile na 
mestu najdbe naplavljene. Ohranjene kosti 
pripadajo enemu osebku ter nedvomno pri-
padajo alpskemu svizcu in ne bobaku (Ra-
kovec, 1935: 268, 262). 
V Prirodoslovnem muzeju Slovenije shranjeni kostni ostanki svizcev z najdišča v Podhomu pri Bledu. Dolžina lobanje 
(desno spodaj) je 85 milimetrov. Foto: Matija Križnar. 
Lidarski posnetek okolice Bleda z označenimi najdišči svižčevih ostankov, opisanimi v besedilu. Vir: www.gis.arso.gov.
si/atlasokolja. 
178 ■ Proteus 85/4 • December 2022 179Paleontologija • Novo odkritje fosilnih rovov alpskega svizca v Podhomu pri Bledu Novo odkritje fosilnih rovov alpskega svizca v Podhomu pri Bledu in pregled dosedanjih najdb • Paleontologija
Naslednje najdišče kostnih ostankov svizca 
se je pojavilo leta 1958 ob izvedbi izkopa na 
območju Dolgega Brda ob objektu takratne 
Gozdne uprave na Bledu. Ob izkopu je bilo 
uničenih več rovov z brlogi oziroma ležišč 
ter večina kosti. Takrat so uspeli ohraniti le 
dve celi in eno odlomljeno in poškodovano 
lobanjo, pet spodnjih čeljustnic, tri nadlah-
tnice ter še nekaj drugih kosti. Pripadale naj 
bi štirim osebkom oziroma dvema odrasli-
ma in dvema mladičema. Ležišče s kostmi 
je bilo dva metra in pol pod površjem v pla-
steh proda, peska in gline, nad katerimi sta 
bila odložena morena in humus (Rakovec, 
1961: 353, 355). 
V Rakovčevem pregledu razvoja kvartarne 
sesalske favne so kot najdišče kostnih ostan-
kov alpskega svizca navedene tudi Zgornje 
Gorje. Razen pogojne umestitve v čas »po-
zne glacialne poledenitve« (Rakovec, 1973: 
242, 253) se o najdišču ni ohranil noben 
podatek, prav tako ne natančno mesto najdb 
oziroma kje so te shranjene. 
V letih od 1965 do 1968 je bilo ob vasi 
Poljšica pri Gorjah pod markantnim skal-
nim previsom, imenovanim Poljšiška ozi-
roma Poglejska cerkev, izvedeno arheološko 
izkopavanje. 
Previs je le 1,4 kilometra zračne črte odda-
ljen od novo odkritih rovov na Gabrci. Pod 
previsom je bilo odkrito arheološko (kame-
nodobno) in paleontološko najdišče, ki je 
časovno umeščeno v čas ob zaključevanju 
zadnje ledene dobe in pripada gravettienski 
kamenodobni kulturi (Brodar, 1995: 16). 
Kulturna plast je bila odkrita ob zadnji ste-
ni previsa, v plasti, ki je bila odložena nad 
nižje ležečo moreno. Poleg redkih kostnih 
ostankov hrčka, bobra, volka, divje svinje, 
severnega jelena, orjaškega jelena, gamsa, 
kozoroga in bizona je bilo odkritih največ 
ostankov alpskega svizca. Skupno je bilo iz-
kopanih šestinosemdeset določljivih kostnih 
ostankov, ki pripadajo najmanj enajstim 
osebkom različnih starosti (Pohar, 1991: 
320). 
Zadnje najdišče, v katerem so ohranjeni 
fosilni kostni ostanki alpskega svizca, je v 
Zasipu pri Bledu. Žal o natančnem mestu 
in okoliščinah odkritja ni natančnejših po-
datkov. V Prirodoslovnem muzeju Slovenije 
sta pod inventarno številko 1700 shranjeni 
lobanja in spodnja čeljustnica. 
Najdbi je priložen listek s pripisom »24. 6. 
1986, alpski svizec Zasip pri Bledu (najdena so 
bila tri okostja, vendar so zakopana in zabeto-
nirana na prvotnem mestu)«. Ker je vas Zasip 
umeščena pod pobočje Homa, pod vasjo pa 
si sledi več terasastih izravnav, ki so vse na-
stale kot posledica odtoka ob umiku zadnje-
ga ledenika, skoraj ne more biti dvoma, da 
so najdeni svižčevi ostanki podobne starosti 
kot pred tem opisani. To potrjujeta tudi vi-
dez in stopnja fosilnosti ohranjene lobanje 
in čeljusti. 
Časovna umestitev svižčevih ostankov in 
sledi blejske okolice 
Plasti mivke, peskov in prodov, v katerih 
so bili v Podhomu in Zagoricah pri Bledu 
najdeni svižčevi rovi in kosti, je Rakovec na 
podlagi takratnega razumevanja kronologije 
Lobanji ledenodobnih alpskih svizcev z najdišča Dolgo Brdo pri Bledu. Dolžina zgornje lobanje je 83 milimetrov. 
Zbirka Prirodoslovnega muzeja Slovenije. Foto: Matija Križnar.
Pogled na skalni previs Poljšiška ali Poglejska cerkev, kjer so odkopali več ostankov alpskih svizcev. Foto: Matija 
Križnar.
178 ■ Proteus 85/4 • December 2022 179Paleontologija • Novo odkritje fosilnih rovov alpskega svizca v Podhomu pri Bledu Novo odkritje fosilnih rovov alpskega svizca v Podhomu pri Bledu in pregled dosedanjih najdb • Paleontologija
Naslednje najdišče kostnih ostankov svizca 
se je pojavilo leta 1958 ob izvedbi izkopa na 
območju Dolgega Brda ob objektu takratne 
Gozdne uprave na Bledu. Ob izkopu je bilo 
uničenih več rovov z brlogi oziroma ležišč 
ter večina kosti. Takrat so uspeli ohraniti le 
dve celi in eno odlomljeno in poškodovano 
lobanjo, pet spodnjih čeljustnic, tri nadlah-
tnice ter še nekaj drugih kosti. Pripadale naj 
bi štirim osebkom oziroma dvema odrasli-
ma in dvema mladičema. Ležišče s kostmi 
je bilo dva metra in pol pod površjem v pla-
steh proda, peska in gline, nad katerimi sta 
bila odložena morena in humus (Rakovec, 
1961: 353, 355). 
V Rakovčevem pregledu razvoja kvartarne 
sesalske favne so kot najdišče kostnih ostan-
kov alpskega svizca navedene tudi Zgornje 
Gorje. Razen pogojne umestitve v čas »po-
zne glacialne poledenitve« (Rakovec, 1973: 
242, 253) se o najdišču ni ohranil noben 
podatek, prav tako ne natančno mesto najdb 
oziroma kje so te shranjene. 
V letih od 1965 do 1968 je bilo ob vasi 
Poljšica pri Gorjah pod markantnim skal-
nim previsom, imenovanim Poljšiška ozi-
roma Poglejska cerkev, izvedeno arheološko 
izkopavanje. 
Previs je le 1,4 kilometra zračne črte odda-
ljen od novo odkritih rovov na Gabrci. Pod 
previsom je bilo odkrito arheološko (kame-
nodobno) in paleontološko najdišče, ki je 
časovno umeščeno v čas ob zaključevanju 
zadnje ledene dobe in pripada gravettienski 
kamenodobni kulturi (Brodar, 1995: 16). 
Kulturna plast je bila odkrita ob zadnji ste-
ni previsa, v plasti, ki je bila odložena nad 
nižje ležečo moreno. Poleg redkih kostnih 
ostankov hrčka, bobra, volka, divje svinje, 
severnega jelena, orjaškega jelena, gamsa, 
kozoroga in bizona je bilo odkritih največ 
ostankov alpskega svizca. Skupno je bilo iz-
kopanih šestinosemdeset določljivih kostnih 
ostankov, ki pripadajo najmanj enajstim 
osebkom različnih starosti (Pohar, 1991: 
320). 
Zadnje najdišče, v katerem so ohranjeni 
fosilni kostni ostanki alpskega svizca, je v 
Zasipu pri Bledu. Žal o natančnem mestu 
in okoliščinah odkritja ni natančnejših po-
datkov. V Prirodoslovnem muzeju Slovenije 
sta pod inventarno številko 1700 shranjeni 
lobanja in spodnja čeljustnica. 
Najdbi je priložen listek s pripisom »24. 6. 
1986, alpski svizec Zasip pri Bledu (najdena so 
bila tri okostja, vendar so zakopana in zabeto-
nirana na prvotnem mestu)«. Ker je vas Zasip 
umeščena pod pobočje Homa, pod vasjo pa 
si sledi več terasastih izravnav, ki so vse na-
stale kot posledica odtoka ob umiku zadnje-
ga ledenika, skoraj ne more biti dvoma, da 
so najdeni svižčevi ostanki podobne starosti 
kot pred tem opisani. To potrjujeta tudi vi-
dez in stopnja fosilnosti ohranjene lobanje 
in čeljusti. 
Časovna umestitev svižčevih ostankov in 
sledi blejske okolice 
Plasti mivke, peskov in prodov, v katerih 
so bili v Podhomu in Zagoricah pri Bledu 
najdeni svižčevi rovi in kosti, je Rakovec na 
podlagi takratnega razumevanja kronologije 
Lobanji ledenodobnih alpskih svizcev z najdišča Dolgo Brdo pri Bledu. Dolžina zgornje lobanje je 83 milimetrov. 
Zbirka Prirodoslovnega muzeja Slovenije. Foto: Matija Križnar.
Pogled na skalni previs Poljšiška ali Poglejska cerkev, kjer so odkopali več ostankov alpskih svizcev. Foto: Matija 
Križnar.
180 ■ Proteus 85/4 • December 2022 181Paleontologija • Novo odkritje fosilnih rovov alpskega svizca v Podhomu pri Bledu Novo odkritje fosilnih rovov alpskega svizca v Podhomu pri Bledu in pregled dosedanjih najdb • Paleontologija
zadnje ledene dobe časovno umestil na pre-
hod iz toplega obdobja (interglaciala) riss-
-würm, torej v zadnjo würmsko ledeno dobo 
in predvsem v začetek würmske poledenitve. 
Ker časovno umestitev izpelje zgolj iz pre-
pričanja, da mivke in peski sodijo že v me-
dledeno dobo in v začetek würma, saj ležijo 
pod moreno, morena pa naj bi bila odložena 
ob zadnji würmski poledenitvi, o starosti 
najdenih kosti zapiše: »V našem slučaju bi se 
potemtakem nahajalo izhodišče rovov približno 
na meji med interglacialnimi plastmi in würm-
sko talno moreno.« (Rakovec, 1935: 245–292.) 
Na podlagi današnjega razumevanja razvoja 
zadnje poledenitve z več vmesnimi občutno 
hladnejšimi (stadiali) in toplejšimi obdobji 
(interstadiali), ki so vsaka posebej »zapusti-
la« sledi v obliki sedimentacije in/ali erozije 
na tem območju, je jasno, da plasti peskov 
in mivk pod zadnjo odloženo moreno ne 
morejo biti toliko stare, kot je predvideval 
Rakovec. Večina razgaljenih plasti tako na 
novem najdišču rovov v Gabrcah kot plasti, 
ki jih je opisoval Rakovec ob Belarjevi vi-
li, lahko pripadajo le zadnji würmski ledeni 
dobi. Podobno je z vrhnjimi plastmi glin, 
peskov in lečami proda v okolici Zagorice 
pri Bledu, v katerih so našli svižčeve kosti. 
Rakovec je leta 1935 nekoliko poenostavlje-
no predvideval, da mesto odkritja ostankov 
svižčevih rovov v glinenih in prodnatih pla-
steh avtomatično pomeni, da so rovi nasta-
li hkrati z odložitvijo teh plasti (Rakovec, 
1935: 268). Danes razumemo, da so te pla-
sti morale biti že dolgo odložene in utrjene, 
le tako so svizci v njih sploh lahko izdelo-
vali sisteme rovov. Na podlagi anatomskih 
lastnosti odkritih kosti, ki jih je Rakovec 
opazil na podhomskih svizcih, jih je leta 
1949 opredelil kot geološko najstarejše od-
krite svizčeve ostanke v Sloveniji in jih pri-
pisal celo prvotni vrsti Marmota primigenia 
(Rakovec, 1949: 161). V kasnejših objavah 
posredno tudi podhomske ostanke ne ume-
šča več med najstarejše, saj zapiše: »Kolikor 
je doslej znano, se pojavijo svizci na naših tleh 
v riško-würmskem interglacialu. Iz te dobe jih 
poznamo za sedaj samo iz Betalovega spod-
mola […]. Najdbe iz ostalih najdišč spadajo 
v würmsko dobo in deloma že v postglacial.« 
(Rakovec, 1961: 360.) V pregledu najdišč 
»kvartarne sesalske favne« pa za najdbe ko-
stnih ostankov alpskega svizca, med katere 
umešča tudi najdbe iz Podhoma, Zagorice 
in Zgornjih Gorij, zapiše: »Alpski svizci so se 
šele v mlajši würmski glacialni dobi tako raz-
množili, da so prevladali nad vsemi vrstami 
takratne sesalske favne in se obdržali do konca 
pleistocenske dobe, če ne še nekoliko dalj.« (Ra-
kovec, 1973: 252.) Kostne ostanke iz vseh 
treh najdišč tako pogojno umesti v čas »po-
zne glacialne dobe« (Rakovec 173: 251-253).
Starost kostnih ostankov z Dolgega Brda 
pri Bledu je Rakovec poskušal ugotavljati 
na podlagi mesta brloga v sedimentacijskem 
sosledju. Zapiše: »Globina brloga na Dolgem 
Brdu govori slej ko prej za to, da so morali 
svizci izkopati svoje rove v morenski materi-
al, […]. Ko so tega predrli, so naleteli na manj 
odporen material, v katerem so izdelali svoj br-
log. Svizčevi ostanki z Dolgega Brda izvirajo 
potemtakem iz zadnjega (würmskega) glaciala. 
Glede na to, da se je moral ledenik umakniti z 
blejskega kota vsaj za toliko, da so imeli svizci 
dostop do tamkajšnjih moren […], moremo re-
či, da izvirajo okostja svizcev z Dolgega Brda 
šele iz časa stadijev umika.« (Rakovec, 1961: 
359.) Kasneje v pregledu razvoja »kvartarne 
sesalske favne« kostne ostanke z Dolgega Br-
da umesti v »würm ali pozno glacialno dobo« 
(Rakovec, 1973: 247). Prvotne Rakovčeve 
teze, da bi bili kostni ostanki iz Podhoma, 
Zagorice in Dolgega Brda lahko celo iz časa 
med zadnjo in predzadnjo poledenitvijo, to-
rej iz medledene dobe riss-würm, je seveda 
treba presojati v kontekstu časa, ko so bile 
zapisane. Zato je tudi sam v zadnjih omem-
bah teh najdišč časovno umestitev prema-
knil v čas »pozne glacialne dobe«, kar danes 
razumemo kot čas zadnje pleistocenske po-
ledenitve. 
Glede časovne umestitve svižčevih ostan-
kov na območju Podhoma je nova spoznanja 
prineslo arheološko izkopavanje v skalnem 
Edina ohranjena ostanka alpskega svizca z najdišča Zasip pri Bledu. Dolžina zgornje lobanje je 92 milimetrov. Zbirka 
Prirodoslovnega muzeja Slovenije. Foto: Matija Križnar.
180 ■ Proteus 85/4 • December 2022 181Paleontologija • Novo odkritje fosilnih rovov alpskega svizca v Podhomu pri Bledu Novo odkritje fosilnih rovov alpskega svizca v Podhomu pri Bledu in pregled dosedanjih najdb • Paleontologija
zadnje ledene dobe časovno umestil na pre-
hod iz toplega obdobja (interglaciala) riss-
-würm, torej v zadnjo würmsko ledeno dobo 
in predvsem v začetek würmske poledenitve. 
Ker časovno umestitev izpelje zgolj iz pre-
pričanja, da mivke in peski sodijo že v me-
dledeno dobo in v začetek würma, saj ležijo 
pod moreno, morena pa naj bi bila odložena 
ob zadnji würmski poledenitvi, o starosti 
najdenih kosti zapiše: »V našem slučaju bi se 
potemtakem nahajalo izhodišče rovov približno 
na meji med interglacialnimi plastmi in würm-
sko talno moreno.« (Rakovec, 1935: 245–292.) 
Na podlagi današnjega razumevanja razvoja 
zadnje poledenitve z več vmesnimi občutno 
hladnejšimi (stadiali) in toplejšimi obdobji 
(interstadiali), ki so vsaka posebej »zapusti-
la« sledi v obliki sedimentacije in/ali erozije 
na tem območju, je jasno, da plasti peskov 
in mivk pod zadnjo odloženo moreno ne 
morejo biti toliko stare, kot je predvideval 
Rakovec. Večina razgaljenih plasti tako na 
novem najdišču rovov v Gabrcah kot plasti, 
ki jih je opisoval Rakovec ob Belarjevi vi-
li, lahko pripadajo le zadnji würmski ledeni 
dobi. Podobno je z vrhnjimi plastmi glin, 
peskov in lečami proda v okolici Zagorice 
pri Bledu, v katerih so našli svižčeve kosti. 
Rakovec je leta 1935 nekoliko poenostavlje-
no predvideval, da mesto odkritja ostankov 
svižčevih rovov v glinenih in prodnatih pla-
steh avtomatično pomeni, da so rovi nasta-
li hkrati z odložitvijo teh plasti (Rakovec, 
1935: 268). Danes razumemo, da so te pla-
sti morale biti že dolgo odložene in utrjene, 
le tako so svizci v njih sploh lahko izdelo-
vali sisteme rovov. Na podlagi anatomskih 
lastnosti odkritih kosti, ki jih je Rakovec 
opazil na podhomskih svizcih, jih je leta 
1949 opredelil kot geološko najstarejše od-
krite svizčeve ostanke v Sloveniji in jih pri-
pisal celo prvotni vrsti Marmota primigenia 
(Rakovec, 1949: 161). V kasnejših objavah 
posredno tudi podhomske ostanke ne ume-
šča več med najstarejše, saj zapiše: »Kolikor 
je doslej znano, se pojavijo svizci na naših tleh 
v riško-würmskem interglacialu. Iz te dobe jih 
poznamo za sedaj samo iz Betalovega spod-
mola […]. Najdbe iz ostalih najdišč spadajo 
v würmsko dobo in deloma že v postglacial.« 
(Rakovec, 1961: 360.) V pregledu najdišč 
»kvartarne sesalske favne« pa za najdbe ko-
stnih ostankov alpskega svizca, med katere 
umešča tudi najdbe iz Podhoma, Zagorice 
in Zgornjih Gorij, zapiše: »Alpski svizci so se 
šele v mlajši würmski glacialni dobi tako raz-
množili, da so prevladali nad vsemi vrstami 
takratne sesalske favne in se obdržali do konca 
pleistocenske dobe, če ne še nekoliko dalj.« (Ra-
kovec, 1973: 252.) Kostne ostanke iz vseh 
treh najdišč tako pogojno umesti v čas »po-
zne glacialne dobe« (Rakovec 173: 251-253).
Starost kostnih ostankov z Dolgega Brda 
pri Bledu je Rakovec poskušal ugotavljati 
na podlagi mesta brloga v sedimentacijskem 
sosledju. Zapiše: »Globina brloga na Dolgem 
Brdu govori slej ko prej za to, da so morali 
svizci izkopati svoje rove v morenski materi-
al, […]. Ko so tega predrli, so naleteli na manj 
odporen material, v katerem so izdelali svoj br-
log. Svizčevi ostanki z Dolgega Brda izvirajo 
potemtakem iz zadnjega (würmskega) glaciala. 
Glede na to, da se je moral ledenik umakniti z 
blejskega kota vsaj za toliko, da so imeli svizci 
dostop do tamkajšnjih moren […], moremo re-
či, da izvirajo okostja svizcev z Dolgega Brda 
šele iz časa stadijev umika.« (Rakovec, 1961: 
359.) Kasneje v pregledu razvoja »kvartarne 
sesalske favne« kostne ostanke z Dolgega Br-
da umesti v »würm ali pozno glacialno dobo« 
(Rakovec, 1973: 247). Prvotne Rakovčeve 
teze, da bi bili kostni ostanki iz Podhoma, 
Zagorice in Dolgega Brda lahko celo iz časa 
med zadnjo in predzadnjo poledenitvijo, to-
rej iz medledene dobe riss-würm, je seveda 
treba presojati v kontekstu časa, ko so bile 
zapisane. Zato je tudi sam v zadnjih omem-
bah teh najdišč časovno umestitev prema-
knil v čas »pozne glacialne dobe«, kar danes 
razumemo kot čas zadnje pleistocenske po-
ledenitve. 
Glede časovne umestitve svižčevih ostan-
kov na območju Podhoma je nova spoznanja 
prineslo arheološko izkopavanje v skalnem 
Edina ohranjena ostanka alpskega svizca z najdišča Zasip pri Bledu. Dolžina zgornje lobanje je 92 milimetrov. Zbirka 
Prirodoslovnega muzeja Slovenije. Foto: Matija Križnar.
182 ■ Proteus 85/4 • December 2022 183Paleontologija • Novo odkritje fosilnih rovov alpskega svizca v Podhomu pri Bledu Novo odkritje fosilnih rovov alpskega svizca v Podhomu pri Bledu in pregled dosedanjih najdb • Paleontologija
Pogovor s Stanetom Peterlinom - začetnikom poklicnega naravovarstva v Sloveniji • Pogovori
previsu Poljšiška ali Poglejska cerkev. Vida 
Pohar, ki je obdelala favno, zapiše: »Ker leži 
grušč s kulturno plastjo na moreni, lahko mirno 
trdimo, da so prebivali svizci, gamsi, kozorogi 
in druge živali v okolici previsa že po umiku 
zadnjega ledenika. Vendar je bilo podnebje toli-
ko hladno, da se visokogorski zastopniki še niso 
umaknili v gore. Tudi aridno je moralo biti, 
kar dokazuje prisotnost hrčka, stepskega bizo-
na in orjaškega jelena. […] Izsledki dosedanjih 
paleontoloških raziskav mezolitskih najdišč […] 
kažejo, da alpskega svizca v zgodnjem holoce-
nu vsaj v nižinskih predelih Slovenije ni bilo 
več. Ker tudi med holocensko favno visokogor-
skih najdišč Potočke zijalke in Mokriške jame 
ni zastopan, domnevam, da je konec pleistocena 
izumrl. […] Na podlagi vsega povedanega lah-
ko favno iz Poljšiške cerkve uvrstimo v konec 
poznega glaciala ali natančneje v umikalno 
fazo hladnega sunka mlašega dryasa.« (Pohar, 
1991: 330.) Če poskušamo opisno umestitev 
Vide Pohar prevesti še v časovni okvir, bi 
to okvirno pomenilo obdobje od približno 
12.600 let do 11.700 let pred sedanjostjo. 
Na podlagi pelodnih analiz, opravljenih v 
okolici Blejskega jezera, se je razkrilo, da 
je na tem območju v zadnjem poledenitve-
nem sunku zadnje ledene dobe, okoli 14.300 
let pred sedanjostjo, že zaznati pojav bora 
in breze. Okoli 13.800 let pred sedanjostjo 
se znatno povečata prisotnost peloda li-
pe, hrasta in bresta ter prisotnost breze in 
smreke, kar kaže na podnebno otoplitev. Z 
bližanjem mlajšega dryasa (od 12.600 do 
11.700 let pred sedanjostjo) pa prisotnost 
peloda dreves upade in se pojavijo zelišča, 
kar ponovno kaže na hladnejšo in bolj su-
ho podnebje (Andrič, 2011: 235). Pelodne 
analize torej pritrjujejo ocenam Vide Pahor, 
ki je najdišče s svizci iz Poljšiške cerkve na 
podlagi analize živalskih ostankov umestila 
v čas pojenjavanja hladnega obdobja mlaj-
šega dryasa, in Brodarja, ki je najdišče na 
podlagi arheoloških najdb umestil v isti čas 
(Brodar, 1995). 
Vseh sedem najdišč ostankov kostnih 
ostankov ali sledi njegovih bivališč (ro-
vi) na obravnavanem območju lahko glede 
na medsebojno bližino in enake prostorske 
okoliščine, ki jih kažejo mesta odkritij, pri-
pišemo podobnemu časovnemu obdobju. Na 
temelju številčnosti ostankov svizca na naj-
dišču Poljšiška cerkev in odkritja sledi ka-
menih orodij in drugih sledi ledenodobnih 
lovcev tudi na območju Fortune, Zasipa in 
Podhoma (Jamnik, 2018) morda lahko do-
mnevamo, da so bili svizci pomemben člen 
v prehranjevalni verigi takratnih ljudi. Gle-
de na številčnost odkritih svižčevih ostan-
kov na obravnavanem območju je mogoče 
domnevati, da je bila populacija svizcev v 
času tik pred koncem pleistocena (ledene 
dobe) na območju in v okolici Bleda zelo 
številčna. Koliko je na njeno izumrtje in 
umik svizcev, poleg podnebnih sprememb, 
prispeval tudi lov kamenodobnih ljudi, pa 
na podlagi podatkov, ki jih imamo, kljub 
vsemu ni mogoče zanesljivo presojati. Do-
mnevamo pa, da je imel na zmanjševanje in 
dokončno izginotje alpskega svizca delno 
vpliv tudi lov kamenodobnih ljudi. 
Literatura: 
Andrič, M., 2011: Poznoglacialna vegetacija v okolici 
Blejskega jezera in Gribelj (Bela krajina): primerjava v 
zadnjem stadialu poledenele in nepoledenele pokrajine. 
V: Toškan, B. (ur.),: Drobci ledenodobnega okolja. 
Ljubljana: Inštitut za arheologijo ZRC SAZU, 235-250. 
Brodar, M., 1995: Končni paleolitik iz Poljšiške cerkve 
pri Poljšici. Arheološki vestnik, 46: 9-24. 
Cimerman, F., 1966: Najdba svižčevih ostankov pri 
Črnem Vrhu nad Polhovim Gradcem. Proteus, 29: 58-59. 
Jamnik, P., 2018: Najdbe kamenih orodij – skromnih 
sledi najstarejših prebivalcev Bleda in okolice. Razgledi 
muzejskega društva Bled, 10: 43-48. 
Križnar, M, 2008: Najdbe rovov pleistocenskih svizcev 
v Škofjeloškem in Polhograjskem hribovju. Loški 
razgledi, 55 (1): 13-20. 
Pavšič, J., 2005: Ostanki svižčevih rovov. Gea, 15 (1): 
45-46.
Pohar, V., 1991: Poznowürmska sesalska favna iz 
Poljšiške cerkve. Razprave IV. razreda SAZU, XXXII: 
316-337.
Rakovec, I., 1935: Diluvialni svizci južnovzhodnih Alp. 
Prirodoslovne razprave, 2 (5): 245-292. 
Rakovec, I., 1961: O novih svižčevih ostankih iz 
Slovenije. Razprave IV. razreda SAZU, 6: 353-365.
Rakovec, I., 1973: Razvoj kvartarne sesalske favne v 
Sloveniji. Arheološki vestnik, 24: 225-270. 
Šuklje, F., 1933: Iz prošlosti sisara. Priroda (Popularni 
časopis Hrvatskog prirodoslovnog društva), 23 (6): 177-
181. 
Vidic, J., 1994: Alpski svizec (Marmota marmota L. 
1758) v Triglavskem narodnem parku in drugod po 
Sloveniji. Razprave in raziskave, Triglavski narodni 
park TNP, 3: 21-23. 
Slovarček: 
Dryas. Zadnja tri (starejše, srednje in mlaj-
še) najhladnejša ledenodobna obdobja pred 
holocenom. 
Glacial. Hladne dobe (v vseh geoloških ob-
dobjih), v našem primeru pleistocenu. 
Interglacial. Tople, medledene dobe (obdo-
bja med poledenitvami, glaciali). 
R iss. R iška hladna doba, trajanje od 
347.000 do 128.000 let pred sedanjostjo, 
predzadnje obdobje po razvrstitvi za Alpe. 
Würm. Würmska hladna doba, trajanje od 
115.000 do 11.700 let pred sedanjostjo, za-
dnje obdobje po razvrstitvi za Alpe. 
Pogovor s Stanetom Peterlinom - 
začetnikom poklicnega naravovarstva v 
Sloveniji
Jana Vidic
Stane Peterlin. univ. dipl. biolog, je leta 
1961 v Referatu za varstvo prirode pri Za-
vodu za spomeniško varstvo Ljudske repu-
blike Slovenije kot po vrsti tretji poklicni 
naravovarstvenik začel svojo službeno pot. 
Zaključil jo je z upokojitvijo leta 2000 na 
Ministrstvu za okolje in prostor kot sveto-
valec vlade za področje ohranjanja narave. 
Je začetnik in snovalec doktrine poklicnega 
naravovarstvenega dela, naslednik botani-
čarke in naravovarstvenice dr. Angele Pi-
skernik, most med preteklo in sedanjo ge-
neracijo poklicnih naravovarstvenikov. Rodil 
se je pred 85 leti (13. 12. 1937). Bil je tudi 
urednik zbornika Varstvo narave (v letih od 
1963 do 1991) in revije Proteus (v letih od 
1995 do 2002) ter dejaven član Prirodoslov-
nega društva Slovenije. 
Spoštovani Stane, okolje in danosti v mla-
dosti nas običajno močno zaznamujejo; ne 
da bi se zavedali, nam utirijo življenje in 
odkažejo smer. Tebi so jo močno v bližino 
narave, najprej kot študentu biologije in 
nato kot poklicnemu naravovarstveniku. 
Kako se spominjaš svoje mladosti? Kje in 
kako si jo preživel?
Zrastel sem na vasi Velike Poljane pri Or-
tneku, za kar sem usodi neskončno hvale-
žen. Dano mi je bilo spoznati kmečko ži-
vljenje, biti del vaške skupnosti, biti tesno 
povezan z naravo, z rastjo in zorenjem pri-
delkov, neposredno zaznavati menjavanje 
letnih časov … Na bližnji Mali Gori, kjer 
so bile enkrat letno košene senožeti, sem se 
srečeval z orhidejami, za mene takrat skriv-
nostno majnico, mravlinjimi volkci, mo-
drasom, ki je več let živel na istem mestu, 
vevericami, srnami, divjimi prašiči, zajci in 
sledovi vseh teh živali. Tam sem prvič prav 
od blizu srečal tudi medveda, volka, še da-
nes vidim pred očmi njegov košat rep, ko 
je skočil tik pred naju s stricem, ko sva šla 
v gozd po drva, pa jazbeca, ki je tik pred 
182 ■ Proteus 85/4 • December 2022 183Paleontologija • Novo odkritje fosilnih rovov alpskega svizca v Podhomu pri Bledu Novo odkritje fosilnih rovov alpskega svizca v Podhomu pri Bledu in pregled dosedanjih najdb • Paleontologija
Pogovor s Stanetom Peterlinom - začetnikom poklicnega naravovarstva v Sloveniji • Pogovori
previsu Poljšiška ali Poglejska cerkev. Vida 
Pohar, ki je obdelala favno, zapiše: »Ker leži 
grušč s kulturno plastjo na moreni, lahko mirno 
trdimo, da so prebivali svizci, gamsi, kozorogi 
in druge živali v okolici previsa že po umiku 
zadnjega ledenika. Vendar je bilo podnebje toli-
ko hladno, da se visokogorski zastopniki še niso 
umaknili v gore. Tudi aridno je moralo biti, 
kar dokazuje prisotnost hrčka, stepskega bizo-
na in orjaškega jelena. […] Izsledki dosedanjih 
paleontoloških raziskav mezolitskih najdišč […] 
kažejo, da alpskega svizca v zgodnjem holoce-
nu vsaj v nižinskih predelih Slovenije ni bilo 
več. Ker tudi med holocensko favno visokogor-
skih najdišč Potočke zijalke in Mokriške jame 
ni zastopan, domnevam, da je konec pleistocena 
izumrl. […] Na podlagi vsega povedanega lah-
ko favno iz Poljšiške cerkve uvrstimo v konec 
poznega glaciala ali natančneje v umikalno 
fazo hladnega sunka mlašega dryasa.« (Pohar, 
1991: 330.) Če poskušamo opisno umestitev 
Vide Pohar prevesti še v časovni okvir, bi 
to okvirno pomenilo obdobje od približno 
12.600 let do 11.700 let pred sedanjostjo. 
Na podlagi pelodnih analiz, opravljenih v 
okolici Blejskega jezera, se je razkrilo, da 
je na tem območju v zadnjem poledenitve-
nem sunku zadnje ledene dobe, okoli 14.300 
let pred sedanjostjo, že zaznati pojav bora 
in breze. Okoli 13.800 let pred sedanjostjo 
se znatno povečata prisotnost peloda li-
pe, hrasta in bresta ter prisotnost breze in 
smreke, kar kaže na podnebno otoplitev. Z 
bližanjem mlajšega dryasa (od 12.600 do 
11.700 let pred sedanjostjo) pa prisotnost 
peloda dreves upade in se pojavijo zelišča, 
kar ponovno kaže na hladnejšo in bolj su-
ho podnebje (Andrič, 2011: 235). Pelodne 
analize torej pritrjujejo ocenam Vide Pahor, 
ki je najdišče s svizci iz Poljšiške cerkve na 
podlagi analize živalskih ostankov umestila 
v čas pojenjavanja hladnega obdobja mlaj-
šega dryasa, in Brodarja, ki je najdišče na 
podlagi arheoloških najdb umestil v isti čas 
(Brodar, 1995). 
Vseh sedem najdišč ostankov kostnih 
ostankov ali sledi njegovih bivališč (ro-
vi) na obravnavanem območju lahko glede 
na medsebojno bližino in enake prostorske 
okoliščine, ki jih kažejo mesta odkritij, pri-
pišemo podobnemu časovnemu obdobju. Na 
temelju številčnosti ostankov svizca na naj-
dišču Poljšiška cerkev in odkritja sledi ka-
menih orodij in drugih sledi ledenodobnih 
lovcev tudi na območju Fortune, Zasipa in 
Podhoma (Jamnik, 2018) morda lahko do-
mnevamo, da so bili svizci pomemben člen 
v prehranjevalni verigi takratnih ljudi. Gle-
de na številčnost odkritih svižčevih ostan-
kov na obravnavanem območju je mogoče 
domnevati, da je bila populacija svizcev v 
času tik pred koncem pleistocena (ledene 
dobe) na območju in v okolici Bleda zelo 
številčna. Koliko je na njeno izumrtje in 
umik svizcev, poleg podnebnih sprememb, 
prispeval tudi lov kamenodobnih ljudi, pa 
na podlagi podatkov, ki jih imamo, kljub 
vsemu ni mogoče zanesljivo presojati. Do-
mnevamo pa, da je imel na zmanjševanje in 
dokončno izginotje alpskega svizca delno 
vpliv tudi lov kamenodobnih ljudi. 
Literatura: 
Andrič, M., 2011: Poznoglacialna vegetacija v okolici 
Blejskega jezera in Gribelj (Bela krajina): primerjava v 
zadnjem stadialu poledenele in nepoledenele pokrajine. 
V: Toškan, B. (ur.),: Drobci ledenodobnega okolja. 
Ljubljana: Inštitut za arheologijo ZRC SAZU, 235-250. 
Brodar, M., 1995: Končni paleolitik iz Poljšiške cerkve 
pri Poljšici. Arheološki vestnik, 46: 9-24. 
Cimerman, F., 1966: Najdba svižčevih ostankov pri 
Črnem Vrhu nad Polhovim Gradcem. Proteus, 29: 58-59. 
Jamnik, P., 2018: Najdbe kamenih orodij – skromnih 
sledi najstarejših prebivalcev Bleda in okolice. Razgledi 
muzejskega društva Bled, 10: 43-48. 
Križnar, M, 2008: Najdbe rovov pleistocenskih svizcev 
v Škofjeloškem in Polhograjskem hribovju. Loški 
razgledi, 55 (1): 13-20. 
Pavšič, J., 2005: Ostanki svižčevih rovov. Gea, 15 (1): 
45-46.
Pohar, V., 1991: Poznowürmska sesalska favna iz 
Poljšiške cerkve. Razprave IV. razreda SAZU, XXXII: 
316-337.
Rakovec, I., 1935: Diluvialni svizci južnovzhodnih Alp. 
Prirodoslovne razprave, 2 (5): 245-292. 
Rakovec, I., 1961: O novih svižčevih ostankih iz 
Slovenije. Razprave IV. razreda SAZU, 6: 353-365.
Rakovec, I., 1973: Razvoj kvartarne sesalske favne v 
Sloveniji. Arheološki vestnik, 24: 225-270. 
Šuklje, F., 1933: Iz prošlosti sisara. Priroda (Popularni 
časopis Hrvatskog prirodoslovnog društva), 23 (6): 177-
181. 
Vidic, J., 1994: Alpski svizec (Marmota marmota L. 
1758) v Triglavskem narodnem parku in drugod po 
Sloveniji. Razprave in raziskave, Triglavski narodni 
park TNP, 3: 21-23. 
Slovarček: 
Dryas. Zadnja tri (starejše, srednje in mlaj-
še) najhladnejša ledenodobna obdobja pred 
holocenom. 
Glacial. Hladne dobe (v vseh geoloških ob-
dobjih), v našem primeru pleistocenu. 
Interglacial. Tople, medledene dobe (obdo-
bja med poledenitvami, glaciali). 
R iss. R iška hladna doba, trajanje od 
347.000 do 128.000 let pred sedanjostjo, 
predzadnje obdobje po razvrstitvi za Alpe. 
Würm. Würmska hladna doba, trajanje od 
115.000 do 11.700 let pred sedanjostjo, za-
dnje obdobje po razvrstitvi za Alpe. 
Pogovor s Stanetom Peterlinom - 
začetnikom poklicnega naravovarstva v 
Sloveniji
Jana Vidic
Stane Peterlin. univ. dipl. biolog, je leta 
1961 v Referatu za varstvo prirode pri Za-
vodu za spomeniško varstvo Ljudske repu-
blike Slovenije kot po vrsti tretji poklicni 
naravovarstvenik začel svojo službeno pot. 
Zaključil jo je z upokojitvijo leta 2000 na 
Ministrstvu za okolje in prostor kot sveto-
valec vlade za področje ohranjanja narave. 
Je začetnik in snovalec doktrine poklicnega 
naravovarstvenega dela, naslednik botani-
čarke in naravovarstvenice dr. Angele Pi-
skernik, most med preteklo in sedanjo ge-
neracijo poklicnih naravovarstvenikov. Rodil 
se je pred 85 leti (13. 12. 1937). Bil je tudi 
urednik zbornika Varstvo narave (v letih od 
1963 do 1991) in revije Proteus (v letih od 
1995 do 2002) ter dejaven član Prirodoslov-
nega društva Slovenije. 
Spoštovani Stane, okolje in danosti v mla-
dosti nas običajno močno zaznamujejo; ne 
da bi se zavedali, nam utirijo življenje in 
odkažejo smer. Tebi so jo močno v bližino 
narave, najprej kot študentu biologije in 
nato kot poklicnemu naravovarstveniku. 
Kako se spominjaš svoje mladosti? Kje in 
kako si jo preživel?
Zrastel sem na vasi Velike Poljane pri Or-
tneku, za kar sem usodi neskončno hvale-
žen. Dano mi je bilo spoznati kmečko ži-
vljenje, biti del vaške skupnosti, biti tesno 
povezan z naravo, z rastjo in zorenjem pri-
delkov, neposredno zaznavati menjavanje 
letnih časov … Na bližnji Mali Gori, kjer 
so bile enkrat letno košene senožeti, sem se 
srečeval z orhidejami, za mene takrat skriv-
nostno majnico, mravlinjimi volkci, mo-
drasom, ki je več let živel na istem mestu, 
vevericami, srnami, divjimi prašiči, zajci in 
sledovi vseh teh živali. Tam sem prvič prav 
od blizu srečal tudi medveda, volka, še da-
nes vidim pred očmi njegov košat rep, ko 
je skočil tik pred naju s stricem, ko sva šla 
v gozd po drva, pa jazbeca, ki je tik pred