Poaamezna številka 1 Din mesečno, če se sprejema list v upravi, naročnina 4 Din, na dom in po polti dostavljen list 5 Dtn. - Celoletna naročnina je 50 Din, polletna 25 Din četrtletna 13 Din. Cene inse-ratom po dogovoru
PO/SE T>E£JSKI
SLOVENEC
Uredništvo: Kopi tarjeva ul. št. b lil Telefon št 2050 in
29%
List izha-
la vsak ponedeljek
Uprava; Kopitarjeva ulica štev 6 Poštni ček. račun Ljubljana 15.179 Telelon »tcv »92
Ob i4 letnici kronanja papeža Pija XI.
Mirovno poslanstvo
Veličastna slovesnost v Unionu - Ljubljana se je mikov odzvala v velikem številu
papeštva
klicu katoliških akade-
Ljubljana, 16. februarja.
Danes je ves širni katoliški svet praznoval štirinajsto obletnico, odkar je bil v večnem mestu Rimu kronan s papeško tiuro sedanji sv. oče Pij XI. Dostojno in veličastno obenem se je temu praznovanju pridružila v imenu vernega slovenskega katoliškega ljudstva tudi Ljubljana. Slovesnost je organizirala skupno z dijaškimi Marijanskimi kongregacijami Akademska zveza, predstavnica slovenskega katoliškega visokošoistva.
Kakor ob vseli verskih manifestacijah je bila tudi tokrat velika unionska dvorana nabito polna. Med občinstvom so Bili na častnem mestu prevzv. škof ljubljanski dr. Gregorij Rozman, ki je bil ob svojem prihodu toplo pozdravljen. dalje ban dr. Marko Natlačen, župan ljubljanski dr. Jure A d 1 e š i č, prorektor dr. Matija S 1 a v i č, zastopniki višjega klera in redov ter zlasti mnogo katoliškega ra/umništ\a. Najčastncjša pa je bila udeležba s strani mladine, tako akademske kakor srednješolske. Na odru, ki je bil okusno in za to priložnost primerno opremljen, so stali na obeh straneh praporščaki in praporščnkinje vseh ljubljanskih Marijinih kongregacij s prapori. Z leve in desne strani pa sta viseli z galerije dve veliki bclo-rumeni zastavi.
Svečan molk je legel na dvorano, ko je stopil na oder zbor ljubljanskih bogoslovcev in uitoniral pod vodstvom prefekta g Snoja mogočno kantato »Tu es Petrus«. Po nekaj stavkih te prepričujoče skladbe se je dvorane že dojelo tisto globoko religiozno nn«trojenje. ki ga človek navadno občuti le v hiši božji. Ko so izzveneli zadnji akordi, je stopil pred občinstvo predsednik Akademske zveze g. Lnavec, ki je otvoril proslavo, pozdravil odličnike, in spregovoril:
»Današnja proslava naj bo izrfz nnse otro-Ske vdanosti papežu Piju XI. Kristusovemu namestniku in .Petrovemu nasledniku, poglavarju one Cerkve, kateri je Kristus izreči! svoj nauk. da ga čuva in razširja med vsemi narodi. Naj bo hvaležen spomin na ono veliko poslanstvo, ki so ga ]>oglavarji katoliške Cerkve vršili v zgodovini m ki ga vrše tudi še danes, — poslanstvo mini in ljubezni. Danes manifestira jmo svojo vero v Kristusov nauk in vero, dn bo po tem nauku prišlo svetu odrešenje iz današnje strašne zmede.«
Slavnostni govor
kjer pravi: »Prošnja za mir je naša vsakdanja molitev k dobremu Bogu, k tistemu Bogu, ki je tolikokrat dejal: Pax vobis, kjerkoli se je prikazal. Svoj mir vam dam, mir, ki ga svet dati ne more. Mi prosimo Boga. naj nam prihrani vojsko, ker že ob misli nanjo vztrepetnmo Posebno ob misli nn napadalno vojno. Mi ne moremo verovnti v krivično vojsko . Čeprav bi tudi potreba po ekspanziji gnala kal. narod v vojno, tudi tu želimo, dn bi sc vse težave odstranjevale na drug način in to gotovo ni nemogoče. Potreba jki ekspanziji je sicer lahko dejstvo, s katerim je treba računati, ne pa še pravica do vojne. Do obrambe svojih meja pa ima vsak na rod pravico, toda le do gotove meje samoobrambe ...«
Nam katolikom so take besede še posebno
£omcmbnc. V papeštvu gledamo božjo ustanovo, i jo jc postavil Kristus, da vodi njegovo Cerkev vse do konca sveta. Brez papeštva katoliške Cerkve ni. Zato se zaganjajo nasprotniki predvsem v tn temelj Cerkve, vedoč, da bi se zrtišiln vsn, če bi se zrušil tn temelj. Arhimedova stalim, nespremenljiva in za vse večne čase utrjena točka, ki jo je iskal, naj bo za nns katoličane v verskem, duhovnem m moralnem pogledu: neporušna Petrova skala. Zato ob 14-letnici kronnnjn papeža Pija XI. Slovenci prisegamo neomajno zvestobo papežu in obljubljamo, da hočemo slediti njegovim navodilom
po njegovem geslu: Mir Kristusov v kraljestvu Kristusovem!
Po govoru, ki jc doživel topel aplavz in je globoko odjeknil v srcih vseh zbranih, jc vsa dvorana na glas molila angeljsko češčenje.
Sledil je nabožen prizor »Ti si Peter, skala«, ki so ga podali člani in člunice akademskih in srednješolskih kongregacij. Prizot, ki simbolično ponazoruje pomemben zgodovinski trenutek ko je bilo ustanovljeno božje name«tništvo na zemlji, ko ie Kristus-Bog izročil Petru in njegovim naslednikom vso duhovn' oblast na zemlji. Prizor jc zgrajen na znamenitih besedah: »Ti si Peter, skala, in na to skalo bom zidal svojo Cerkev in |>eklcnska vrat, jc ne bodo premagala. In kar boš zavezal na zemlji, bo zavezano tudi v nebesih In kar boš razvezal na zemlji, bo razvezano tudi v nebesih«. Ob teh besedah se vrste recitacije in ,lialog' bogati globokih verskih misli in prepleteni s cerkvenimi dogmami o jiajieški oblasti. Igralci in igralke so se resno potrudili in so bili glasovno na višku. Zlasti je bila odlična kreacija Petra g. Marjana Rogerja. ki je pri/or tudi režiral Prizor jc napravil nn vse občinstvo globok in nejiozabcn vtis.
Na koncu je vsa dvorana stoje zapela himno »Povsod Boga« in tako najlepše zaključila krasno slavje.
Usmilite se naših bolnikov
Velika manifestacija za razširitev ljubljanske bolnišnice
Sledil je slavnostni govor akademika gosp. Verbica o mirovnem poslanstvu papeštva. Govor je bil globoko zasnovan in retorično izvrstno podan. V naslednjem glevne mi<di:
Ko je nastopil po končani svetovni moriji svoj pontifikat Pij XI., si je izbral za geslo svojega dela: Mir Kristnsov v kraljestvu Kristusovem. V teh krotkih besedah je žc pokazal vsemu svetu smer in pot, po kateri naj hodi. da doseže trden in trajen mir Bolj kakor kdajkoli poprej gledajo narodi željno v Rim. da hi jim prišla odtod beseda proti vojni, beseda za mir! Saj danes lahko govorimo o pravi demonski vojni pobesnelosti, h kateri hujsknjo neizmerni pohlep, nacionalni fanatizem in * ozadjn vsega tega interesi vojne industrije. Zdaj, ko divja po vsem svetu katastrofalnn kriza, so evropske države v enem samem letu izdale za vo jne kredite 150 milijard dinarjev. V trenutku, ko ln nehala ta vojna blaznost, bi bila vsn kriza odpravljena.
Vzrok tej vojni blaznosti pn je, da smo izgubili krščansko občestveno pojmovanje. Zgubili smo se v svojem egoizmn, da ne vidimo več, kje so meje, kaj jc pravica. V Ženevi smo si nstvarili Zvezo narodov, ki naj bi dajala vsem narodom brez razlike pravico, pa ji nismo znali dati pravega temelja, ker nismo našli v njej mesta za Kristnsa. Danes so državnikom vse bliže framasonsko-bol jševiške fraze o kolektiv ni varnosti, o ravnotežju med narodi.
Cerkev ve, dn je vsaka vojska strašna nesreča. Sv. oče Pij XI. pravi: »Saj je mir nujen pogoj za mirno dmžabno življenje in tndi za blagor in rešenje dnš. že ob sami misli na vojsko vztrepetnmo.^ Pojmovanju Cerkve je vojna tnjn, kajti njena pot je pot mirn ln to za vso. ki ji slede. Benedikt XV. je nekoč dejal: »Ravnotežje v svetu ter srečen In siguren mir med narodi sloni mnogo bolj na spoštovanju tujih pravic in tujega dostojanstva, kot pa nn množici vojnkov in strahotnem pnsn trdnjav.?, ln Pij XI.: »Nikoli ne smemo pozabiti, da nnj-boljše jamstvo miru ni gozd bajonetov, ampak medsebojno zaupanje in prijateljstvo.- Tok mir pa se nc da doseči, kakor pravi sv oče v božičnem nagovoru 1930, samo z materijalnimi sredstvi tehnike, temveč je potrebna zanj duhovna preorijentacija, sanacija duš, ki |iriznava duha nad materijo. Ko bodo vsi ljudje prežeti pravega notranjega miru, bodo prestale sovražnosti med posamezniki, med socialnimi razredi in med narodi in jiofeni bo izginil tudi napačni nacionalizem, ki ne pomeni nič dit gega kakor sovraštvo in zavist.	_
Cerkev in papeži pa so tudi snnti aktivno delali za mir. Imena Pij X- Benedikt XV. iu Pij XI bodo \ zgodovini stremljenja po miru neizbrisna. O Benediktu XV. jc nn londonski konferenci zaklical neki brezverec: Imenujte mi moža, ki bi več storil za mir. kakor je
storil papež!«	.
Izrazita je papeževa nnsel o mini. ki jo je izrazil v mesecu avgustu bolniškim strežnicam.
Ljubljana. 16. februarja.
Razmere v ljubljanski bolnišnici so jiostale že take, da kriče do neba. >Slovenec je že več. let nazaj opozarjal javnost na neznosno stanje v ljubljanski bolnišnici, sedaj pa se je zganila Se širša javnost, tako, da je zahteva za razširjenje sedanje bolnišnice oziroma za zgradbo nove bolnišnice v resnici postala zahteva splošne slovenske javnosti. Akademska mladina je že lani načela akcijo, da vzbudi zanimanje javnosti za razmere v splošni bolnišnici, vzporedno pa so tudi druge organizacije pričele s podobnimi gibanji. Današnji ustanovni občni zbor >Akcije za razširitev ljubljanske bolnišnice« pomenja strnitev vseh teh gibanj.
Ustanovni občni zbor, ki se je. spremenil v pravo manifestacijsko zborovunje, je bil ob 10 do-jioldne v dvorani Delavsko zbornice. Poleg sklicateljev se ga je udeležilo veliko število zastopnikov oblasti, strokovnih društev, korjioracij, akademske mladine in drugega občinstva, tako, da je bila dvorana polna. O. bana dr. Natlačena je zastopal inšpektor dr. Avramovič, knezoškofa dr. Rozmana stolni vikar Košinerlj, mestnega župana dr. Adlešiča fizik dr. Rus, univerzo in rektorja dekan dr. Šerko, Zbornico za TOI g. Ivan Baho-vec, Delavsko zbornico predsednik Sedcj, Zdravniško zbornico predsednik dr. Meršol, zdravniško društvo dr. Matko, dalje so bile zastopane Jugoslovanska strokovna zveza po ministru n. r. Go-stinčarju ter drugih, Strokovna komisija, OUZD po ravnatelju dr. Bohinjcu, Društvo za pobijanje raka po dr. Zalokarju, Protijetična liga, razne žensko organizacije itd.
Ustanovni občni zbor je otvoril in vodil dr. A. Košir, ki je očtral neznosne razmere v bolnišnici ter razložil, zakaj je potrebna javna akcija za razširitev bolnišnice, povdarjajoč, da je potrebna prav podpora najširšega občinstva za to akcijo. Gibanje akademske mladine se je strnilo z gibanjem drugih organizacij, tako da je nastala enotna akcija.
V imenu zdravniške zbornice je govoril predsednik dr. Meršol, naglašajoč, da je ravno zdrav-
bolnišnica. Tem izvajanjem se je pridružil v imenu Slov. zdravniškega društva ludi dr. Matko.
V imenu Strokovne komisije in železničarjev j« govoril Jurij-Stanko. Naglašal je veliko krivico, ki se godi Sloveniji. Železničarji imajo že zdrav-
________l^&Jllsife
Prizor iz ljubljanske bolnišnice.
stveni fond približno 2 milijona dinarjev, toda iz tega denarja si ne morejo v Sloveniji osnovali prepotrebnih zdravstvenih ustanov. Zahteval je, naj država da Sloveniji vsaj 50% tistega, kar ji je dolžna dati.
V imenu ženskih organizacij je izjavila po|x>l-no solidarnost ga. Govekarjova.
Stolni vikar g. Kosmerlj je naglašal: >V imenu zadržanega g. knezoškofa obljubljam vso pomoč Cerkve. Ako kdo, potem Cerkev in duhovščina razumeta in imata skrb za bolnike, saj je ta skrb ena najbolj važnih točk Kristusovega pro-
grama. Kristus je rekel: Smili se mi množica! Cerkev bo novo akcijo za razširitev ljubljansko bolnišnice z vsemi svojimi močmi podpirala. — Kakor jirejšnje govore, je občinstvo tudi govor zastopnika g. škola tojilo in še bolj navdušeno sprejela na znanje.
Zastopnik Zbornice za TOI Ivan Bahovec je povdaril solidarnost gospodarstvenikov a to občo socialno zahtevo, naglašujoč pravico Slovenije do večje bolnišnice.
V	imenu |*oštnili uradnikov je izjavil solidarnost g. Kiimer, v imenu nižjih poštnih uslužbencev pa g. predsednik Penko. ki je povdarjal, du so zlasti nižji poštni uslužbenci izpostavljeni bo lezniin ter zalo v [Milni meri pričakujejo razširitev bolnišnice.
V	imenu OUZD in Protijetične lige je govoril dr. Bohinjec, ki je naglašal velike žrtve socialne ga zavarovanja za bolnišnice ter naloge Protijetične lige, povdarjajoč, da sla obe ustanovi živo za interesirani na razširitvi liolnišnice v interesu ljudskega zdravja.
Minister n. r. (Jostinfar je v imenu delavstva, organiziranega v .1SZ izjavil [Kipolno solidarnost ter željo delavskih slojev po nujno potrebni raz širitvi bolniSnice. V imenu Delavske zbornici se je tem zahtevam priključil predsednik Sedej. V imenu Zveze kulturnih društev je govoril zdravnik dr. Ahčin, v imenu lekarnarske zbornice lili. Leustek. dalje zastopnik Zveze kmetskih fantov in deklet. Posebno topel govor je imel predstavnik Katoliškega starešinstva dr. Oblak, ki je naglašal nujnost razširitve bolnišnice. P. dr. Roman Tominec je govoril kot redovnik ter podčrtal člo-večanstvo bolniške skrbi ler neznosnost sedanjih bolniških razmer. V imenu izveiiljubljanskih me dicincev je govoril g. Šalamun, v imenu ljubljanskih medicincev pa g. Znidarič. V polni meri s e je pridružil zahtevi |>o razširitvi ljubljanske bolnišnice zastopnik Zveze mladih intelektualcev v Mariboru g. Merz,. Predsednik dr. Košir je pre čital še razne simjiatijske izjave nekaterih organizacij kot društva Pravnik . Društva sodnikov itd.
Pri volitvuh je bil soglasno izvoljen naslednji odbor: predsednik dr. A. serko. podpredsednik dr. A. Košir, tajnik dr. Tavčar, blagajnik dr. 1!» ii«, dalje gg. Ravnilinr. Anica Lehar, Minkn <■» vekar, kanonik dr. Klinnr. dr. Bohinjec, prof. Ko tak, prof. Knblar ter delegata banske ujirave in mestne občine.
Sledile so slučajnosti, pri katerih so govorili akademik Ravnihar, prof. Kcrdo Kozak in drugi. Zavrniti pa moramo ob tej priliki trditev kulturnega delavca prof. Kozaka, ki očitno pomanjkljivo bere naše dnevno časojiisje, češ. da pri nas primanjkuje kritike in zanimanja javnosti za zadevo liolnišnice. Menimo, da je kljub trdemu tiskovnemu zakonu bil jirav »Slovenec«' jirvi, ki je dvignil glas o neznosnih razmerah v splošni bolnišnici.
Manifestacijski zbor je jx>tekel veličastno, ker se je na njem izkazala prav za prav volja vsega slovenskega naroda za razširitev bolnišnice.
Minister Janhovič v Osjeku
Vlada dr. Stojadinoviča trdna
a
Prizor iz ljubljanske bolnišnice.
niški stan tisti, ki najbolj uvidi in najbolj stremi za razširitev oziroma za gradnjo nove bolnišnice v Ljubljani, Izjavil je, da bo Zdravniška zbornica z vsemi svojimi močmi to akcijo vedno podpirala. V imenu Društva za pobijanje raka je govoril dr. Zalokar, opisujoč naloge, ki jih moramo Se zahtevati od bolnišnice.
Dekan dr. Serko je povdarjal, da je medicinska fakulteta najbolj zainteresirana na razširjenju bolniSnice. Ljubljana je vseučiliško mesto, njena univerza ima nepopolno medicinsko fakulteto, ki jo moramo izpopolniti. Iz lega in iz drugih razlogov je Liubliani niiino potrebna pojKilna kliniška
99
Osijek, 16. februarja. Danes predpoldne ob 9 30 jc bila v veliki dvorani kina Royal konferenca delegatov JRZ, ki ji je prisostvovalo več ko 300 odposlancev. Minister Gjuin Jankovic je imel na zbrane velik govor, v katerem je med drugim dejal:	. . ,
Tu v Slavoniji, kjer so Hrvati in Srbi tako pomešani, dn sega vas v vas da so hrvatske m srbske vasi tako med seboj prepletene, kakor šivi v lobanji, mora vladati popolno ravnotežje med vsemi nasprotujočimi si točkami, ki se kažejo v našem odličnem življenju.
jugoslovanska radikalna zajednica. zvesta jugoslovanskim načelom velikega Strossmayor-ja. želi vse svoje delovanje usmeriti v isti cilj, poslužujoč se edine možne poti prepričanja državljanov, da jc njen program dejansko za vse da je ta program isti za Hrvate in za Srbe, ker JRZ stoji nn stališču, dn ni dobro, česar kot dobroto ne občutijo enako Srbi in Hrvati. Vlada dr Milana Stojadinoviča ima to težko nalogo dn v dobi gospodarske krize spravlja narod k zavesti. Gospodarsko krizo bomo tem uspešneje odstranili, čc bomo združeni okoli konstruktivnega narodnega programa
Iti moramo počasi in po zdravi noti, da se ognemo kakršnihkoli pretresljnjev. Ne sinemo pozabiti, da je pot, ki drži k avtoritativnemu
režimu, krajša in da so poti, ki drže od avto ritativnega režima k demokratskemu, daljne in dn moramo biti na tej poti oprezni. Da bi med ljudstvo zanesli nezaupanje do vlade dr. Milanu Stojadinoviča, so sc združili na.iheterogenej^i politični elementi. Vsak mesec se pojavljaj" intrige in pamfleti in napovedujejo padec vlade dr. Milana Stojadinoviča in / njim odhod demo kracije. toda, brat je, jaz vam povi m, da m bila vlada dr. Stojadinoviča niti trenutek od svojega začetka v nevarnosti, da bi morala oditi in da nima razloga, da bi šla vse dotlej, dokler bo pošteno in pravilno delala v koris' državne in narodne politike.	, .» , , , , ■ ,
Govoril je nato o tem, kaj je vlada doslei storila in kaj bo še storila. Mi smo /e 5. maja bili v kriiz. In ko so bile volitve narodnih poslancev, se niso vršile po narodni volji, temveč po volji vlade Takrat jc bilo treba izvoliti najboljše a ne najslabše Ti so s svojim postopkom podobni klovnom v cirkusih. Ljudje gredo /daj v narodno skupščino, nc da slišijo pametno besedo, temveč, da se brezplačno smejejo. Toda v narodni skupščini obstoji lej>o število odličnih narodnih zastopnikov, in če opazujete to našo skupino, boste videli da se briga za to. da v čim hitrejšem tempu ureja vprašanja. Tedaj boste videli, da se vam bodo, če se naslonite na to skupino, izpolnile vse narodne želje.
Mirne volitve v Spamjt
Ogromna udeležba - Izidi še niso znani
Jubilej nadškofa dr. Bauerja
Madrid, 10. febr. c. Vlada je volitve izvedla jiopolnoiliii mirno in ves dan so bile vse španske radio-postaje na razpolago državnemu podtajniku v notranjem ministrstvu, ki se je tekom dneva osebno trikrat zglasil na mikrofonu in poročal, kako špansko ljudstvo voli.
Dopoldne ob 9 je državni podtajnik poročal, ; da so se volilne komisije vsepovsod v redu sestale. Edino v Santandcrju so levičarji preprečili, da bi volilni komisarji lahko začeli z delom in so lako volilne pisarne morale ostati zaprte. Volilci bodo tam v torek opravili svojo dolžnost. V Palmi >e je laniošnji guverner postavil na stran nasprot- , nikov vlade in je t>i 1 takoj brzojavno odstavljen in i na njegovo mesto imenovan nov guverner, ki je takoj začel poslovati in večini volišč omogočil delo.
Drugič je državni podtajnik govoril na mikrofonu ob 14 in je rekel, da povsod vlada red in mir. Edino v Madridu se je stepla mladina, ki je raznašala volilne letake. V vsej provinci, posebno na kmetih, pa je volilna udeležba ogromna. Prebivalci z gora prihajajo več kilometrov daleč, da lahko opravijo svojo volilno dolžnost. Policija je v Oviedu aretirala tri osebe, ki so hotele voliti s potvorjenimi listinami. V Sevilli so levičarji poskušali preprečiti volitve. V Alicante vlada popoln red in mir. Ves dan je padal nad vso Španijo lahen dež.
O izidih še niso ob uri. ko poročamo, prišle v javnost nobene vesti. Poročevalci trdijo, da prevladuje vtis o zmagovitem pohodu (lil Roblesa. *
Madrid, tfi. febr. r. Do opoldanskih ur so volitve povsod potekale mirno in ob zelo velikem
zanimanju volivcev. Nikjer še nI prišlo do resnejših spopadov. Pn dosedanjih izgledih sodeč je skoraj da gotovo, da bo dobila največ mandatov OF.DA, ki jo vodi Gil Robles.
Položaj v slarem parlamentu
V starem španskem parlamentu je bila sledeča razpredelba poslancev po strankah:
1.	Gil Rohlesova ljudska akcija 114, agrarna stranka 28, katalonska liga 24, monarhisti-trudicio-naiisti 20, monarhisti zvesti Alfonzu XVIII. 14, nacionalistični Baski 10, desničarski neodvisneži 14. Vse to je tvorilo desno krilo parlamenta in je danes na volišču združeno v protirevoluoionarni fronti.
2.	Lerrouxovi tadikali 72, radikali republikanske unije (radikali framasona Martineza Bar-rio) 20, konservativni republikanci pod vodstvom Maure 12, liberalni demokrati 10. To je v starem parlamentu tvorilo centrum in je na volitvah deloma vstopilo v centrmnsko skupino pod vodstvom vladnega predsednika Portele.
3.	Marksistični socialisti 50, katalonski regio-nalisti leve struje 20. levičarski republikanci pod vodstvom (ramazona Azane 9, neodvisni republikanci 21, komunisti 1. Vse te skupine so se na volišču združile pod imenom ljudske fronte in nastopijo pot komunistično-franinsonsko firmo revolucionarnih «truj.
Potemtakem so desničarske strapke razpolagale z okrog 234 sedeži, centrum s 84. revolucionarne pa s 121. Od zadnjih do sedanjih volitev ji? umrlo 17 poslancev. 17 jih je pa izgubilo mandat na podlagi obstoječih zakonov.
Zagreb, 16. febr b. Davi ob 8.Ml je bila svečana služba božja v zagrebški katedrali v proslavo obletnice Kronanju Pija XI. in ob priliki 80-letnice rojstva hrvatskega metropolitn nadškofu dr. Buuerja. Ob II je bila * največji dvorani. v zagrebškem Zboru svečanu akademija, ki je trujulu nad dve uri. Dvoruua je bila tako polna, du je moralo mnogo ljudi ostati zunaj. Bučuna se, da se je proslave uoe.ležilo nad HMHM) oseb. Svečanosti so prisi : tvovuli poleg jubilanta nadškof dr. Stepiuuc, belgrujski nadškof o. Rodič, djakovski škof dr Akšimovič, grškokatoiiš.ki škof dr. Njuradi, di Šalili Seje-vich, veliko število duhovništva zastopniki kulturnih društev, bili pa so navzočni tudi predsedniki 11SS. med n jimi dr \nte I rumbič, 1'er-nar in drugi. C eloten program slavnostne akademije je odlično uspel. Prof Peter Orgee je imel slavnosten govor, v katerem ie orisal vse delo nadškofa dr. Bauerja za hrvatski narod.
Končno so bile jubilantu prirejeni navdušene ovacije, enako tudi dr. Stepincu. Jubilant se je v prisrčnih besedah zahvalil hrvaškemu narodu zu njegovo zvestobo ter izrazil 'eljo, da bi ga Bog ohranil tudi v bodoče zvc.-itega katoliški Cerkvi.
V Belgradu
Belgrad, 16 febr. m Ob prilik' 80-letnice
rojstva dr. Antona Bauerja so tudi v Belgradu priredili slavnostno akademijo v dvorani za katoliško cerkvijo v Krunski ulici Me;' raznimi pevskimi in glasbenimi točkami Ki so jih izvajali pevski zbor slovenskega Prosvetnega društva, mladinski pevski zbor g. Ulage in tam-buraški zbor s Čukarice, je imel - uvaostni govor o bogatem in Vsestranskem delu sivolasega jubilanta nadškofa dr. Bauerja za hrvatski narod in za jugoslovanske katolike konzultor i tukajšnje nudškofije dr Juretu:.
Trife stanovi, ki si hočejo izboljšati položaj
Shod JRZ V Nišu poH*«čw« govor min, dr. Kreha
Niš, 16. febr. Danes se je tu vršila uspela bano-vinska konferenca Jugoslovanske radikalne zajed-nice. Na njej so izvolili banovinski odbor stranke. Poleg delegatov krajevnih in okrajnih organizacij -o se konference udeležili tudi zastopniki poslanskega kluba in ministri gg. Dragiša Cvetkovič, Do-brivoie Stošovič, Setkija Behtnen in dr. Miha Krek.
Konferenco je otvoril dopoldne minister za socialno politiko g. Cvetkovič. eMd drugim je izvajal:	„ . .. -i I
Dolžnost nam je pozdraviti g. dr. Stojadinovica in člana izvršilnega odbora dr. Antona Korošca, : dr. Mehmeda Spaho (vsi prisotni viharno vzklikajo omembi imen) in jim izjaviti, da jim bomo sle- | dili na tej poti, prepričani, da je to edina pot, ki vodi do sreče naroda in ureditve naše države. ,
Za njim je govoril prosvetni minister g. Stošovič. Izvajal je med drugim:
Bratje in prijatelji! Borimo se ne samo /a obnovo političnega življenja v naši državi, borimo se za obnovo naših gospodarskih, finančnih in kulturnih razmer, ki so takisto v zelo težkih okoliščinah. Hotel bi vas prepričati, da imamo danes na upravi države preizkušene može, ljudi vredne zaupanja. ljudi, ki bodo edini, če sploh kdo v naši ! državi našli načina, kako se bomo rešili iz teh težkih razmer.
Nato je govoril minister brez portfelja dr. M;ha Krek. Vsi navzočni so navdušeno zaklicali: Živeli Slovenci!
Dr. Miha Krek je v uvodnih besedah zboro-valce prosil, naj mu najprej dovolijo, da jih pozdravi v imenu vseli tovarišev v skupni stranki s severne meje naše države. Nato je nadaljeval: Čeprav so Slovenri prostorno tako daleč, po srcu in misli so oni danes tukaj i vami (vzklikanje: Živeli Slovenri!). Prinašam vam pozdrave izpod Triglava od vseh naših Slovencev. Posebna dolžnost pa mi je. da vas pozdravim v imenu predsednika hanovinske organizacije JRZ v dravski banovini g. notranjega ministra dr. Antona Korošca. (Živijo Korošec! so burno vzkikali navzočni.) Moji dragi tovariši so povdarjali, da smo
Pri ljudeh višje starosti, ki trpe ua nerednem čiščenju, nudi pogosto naravna
FranzOosefova
grenka voda, zaužita skozi osem dni dnevno po 3—4 kozarce, zaželjeno odprtje in s tem trajno polajšanje. Zahtevajte povsod Franz-Josei-ovo vodo.
Ogl. rog. S. br. a04?4l35._
Badoglio javlja veliko zmago pri Mahali
Pariz, 16. febr. A A. Havas poroča iz Makale: Maršal Badoglio je izjavil: Po ogorčenih bojih okoli Aradama južno od Makale so italijanske vojske izvojevale veliko zmago. Računati je, da so abesinske čete, ki so se udeležile teh bojev pod za-povedništvom rasa Mulugete, dosegle številčno sia-iije 80.000 mož. Od teh je po leh bojih več ko 30.000 mož v polnem razsulu, abesinske ;zgubt mrtvili in ranjenih pa presegajo 20.000. Italijani so zavzeli Šelikot in Abimago in so zavladali nad vso afgon-sko ravnico. Italijanske izgube znašajo okoli 400 mrtvih in okoli 500 ranjenih. Po tej italijanski zmagi bodo čete rasa Kase in rasa Sejuma prisiljene k čim hitrejšemu umiku, ker jih bodo drugače Italijani odrezali od ostalih abesinskih čet.
mi v Sloveniji prvi izvršili organizacijo stranke. Hočem vam povedati razlog. zakaj smo hitele da čimprej dov ršimo to delo. Ob času. ko se je v srbskih krajih govorilo o naših Slovencih, posebno n naših pristaših, dn smo mi neki Nejugnsln-vani, nekaki protidržavni elementi (izmed na-vzočnih se čujejo Klasovi: To je pogrešilo!), biti so Io časi. ko se je g. dr. Korošec nahajal na prisilnem dopustu v Vrnjački banji in na livarn. Zalo vam hočem povdarili. da smo mi resnični Jugoslovani, da ljubimo Io državo, da ima Jugoslavija v nas Slovencih, posebno v naii organizaciji najposlcncjse. najzveslejše in najbolj požrtvovalne čuvarje severne meje. (Mnogi delegati so vstali s svojih sedežev in burno manifestirali za dr. Korošca in dr. Kreka.) Mi smo ob vsaki pri liki delali na državnem in političnem polju za Jugoslavijo in podpirali vsako pošteno skupno del«, kjerkoli smo našli iskrene in dobre sodelavec. In ker smo našli v voditeljih JRZ iskrene prijatelje, ki so hoteli in hočejo iskreno in prisrčno. smo sc jim takoj s polnim srcem izročili.«
Ob konen so ministru dr Kreku priredili dolgotrajne ovacije. nakar je bil soglasno izvoljen /a predsednika bnnovinske |lt/. za morav-sko banovino minister za socialno politiko in narodno zdravje Dragiša Cvetkovič Nato je bila banovinska konferenca zaključena.
Novi člani sanitetnega sveta
Belgrad, 16. febr. m. Z uknzom kraljevskih namestnikov so imenovani na novo člnni glavnega sanitetnega sveta. Med njimi je tudi Slovenec dr. Matej Justin, sanitetni polkovnik v p. v St. Vidu. Za izrednega člana glavnega sanitetnega sveta je nadalje imenovan Vekoslav Rigler, višji meslni veterinarski svetnik pri mestnem načelstvu v Ljubljani. Za člana namestnika v svetu je med drugimi imenovali dr. Matija Ambrollf, profesor me-dicinske fakultete v Belgradu.
Ostale vesti
Belgrad, 16. februarju. Danes ob 10 dopoldne je bila letnu skupščina avtomobilskega kluba kraljevine Jugoslavije, sekcije Belgrad pod najvišjo zaščito kraljice Marije in pod okriljem kneza-namestnika Pavla. Skupščino je otvoril predsednik belgrujske sekcije bivši minister Velizar Jankovič.
Pariz. 16. febr. c. Današjc manifestacije levičarjev so potekle v redu in miru. Nikjer ni prišlo do večjih protimanifestacij in je vse poteklo tako, kakor |e predvidela policija.
Pri takozvanem Okencu? na šmarni gori se je hudo ponesrečil Verbič Viktor, mizar iz Guncelj. V mruku sc je spotaknil v korenino in tako nesrečno zadel ob skalo, dn so iru morali prenesti nezavestnega do restuvracije »Sava«, od tam pu so ga prepeljali v ljubljansko bolnišnico, kjer pa se do seda j še ni zavedel.
Belgrad. 16 .febr m 26 aprila bo tukaj izredni občni zibor vseh prostovoljcev
Varšava, 16. febr. AA. Pat poroča, da bo zunanji minister Beck na vabilo belgijske vlade te dni uradno obiskal Bruselj. Dan tega obiska še ni določen.
KOROŠCI
Umrla je Marija Kobentar iz znane narodne rodbine v Št. Jakobu v Rožu. Blago pokojnico spremimo k večnemu počitku danes v ponedeljek ob pol 15 iz mrtvašnice na Vidovdavski cesti. Osrednji odbor kluba koroških Slovencev v Ljubljani
Ljubljana, 16. febr.
Ne mine v Ljubljani nedelja, da se ne bi vršilo eno ali več stanovskih zborovanj, na katerih redno pride do izraza velika stiska slovenskih ljudi. Poročevalec, ki obiskuje ta zborovanja, ima priložnost videti skoraj |x>vsod isto sliko: fiovsod težave, povsod revščina, jx>vsod pritožbe, zAhteve, resolucije in marsikje tudi — trpko razočaranje.
Danes je bilo v Ljubljani spet več takih zborovanj. DojKildne ob 10 so se zbrali na meščanski šoli v Beethovnovi ulici
brezposelni prof. kandidati
Sami mladi ljudje, ki so uspešno dokončali to ali ono skupino na filozofski fakulteti, pa sedaj čakajo. n'kateri že več let, da pridejo do dela in kruha, so člani Društva brezjioselnih profesorskih kandidatov, ki obstoja že eno leto in si je nadelo nalogo lajšati težak gmotni |>oložaj svojih članov in zastopati njih pravice in interese. Zborovanje je vodil g. Lovše. ki ie najprej prečital |iozdravno brzojavko prosvetnemu ministru ler pismi banu dr. M. Natlačenu in referentu v prosvetnem ministrstvu prof. Leskovšku. Nato je orisal delo društva v prvi poslovni dobi. Društvo išče vsaj zasilnega izhoda iz težkega položaja mladih brezposelnih inteligen-tov. Pri tem ga podpira Profesorsko društvo. Društvo je |tošiljalo vloge, resolucije in deputacije na merodajna mesta, vendar ie najlepši svoj uspeh doseglo s popravnim tečajem lansko poletje. Sedaj pa je organiziralo pripravljalni tečaj. Na obeh tecaiih |xiučujejo brezposelni prof. kandidati. Toplo je pozdravil zborovalce delegat. Profesorskega društva prof. Vr,7za7. Tajniško poročilo gdč. Perkove ie pokazalo, da je društvo tudi interno mnogo delalo in se trudilo, čeprav so se morale seje vršiti večinoma nod milim nebom. Tudi blagainiško poročilo g. Juga je bilo še dokaj razveseljivo.
Pri volitvah je bil soglasno izvoljen nov odbor s predsednikom g. Jugom na čelu, nato pa je bila sprejeta resolucija, ki v 6 točkah našteva temeljne zahteve brezposelnih profesorskih kandidatov. Zanimivo je, da je resolucija skoraj identična z ono, ki je bila sprejela pred enim letoin na ustanovnem občnem zboru drutva. Z drugimi besedami se to pravi, da lanska na merodajnih mestih ni prav nič zalegla...
Želez, upokojenci veliki reveži
Ob 2 popoldne so pa zborovali v prostornem salonu restavracije »Lev. na GosposvetsKi cesti železniški ujjokojenci, organizirani v Društvu železniških upokojencev v dravski banovini. Zborovanje teh hlapcev Jernejev je izzvenelo že skoraj v trpko resignacijo, pomešano že skoraj z obešenjaškim humorjem. Saj je skoraj vse zastonj, karkoli ukrene organizacija za svoje člane. Nekje si morda nekaj priboriš, da na drugi strani še več izgubiš in si potem še večji revež.
Zborovanje je vodil predsednik Šalamun, ki je v svojem predsedniškem poročilu orisal obupen jdo-ložaj žel. upokojencev, iz katerega se zdi, da skoraj ni izhoda. Našteval je naporna prizadevanja organizacije, da bi se doseglo kakšno zboljšnje, toda ravno v tem poslovnem letu je doletel železniške upokojence skupno z vsemi drugimi upokojenci in
državnimi uslužbenci najhujši udarec — redukcija
pokojnin.
Zborovanje je pozdravil nato g. Kiš iz Zagreba, predsednik Zveze društev žel. upokojencev.
Iz tajniškega poročila je v številkah razvidno ogromno delo, ki ga je organizacija opravila za svoje člane. Članstva je 630. Na društvo je prišlo 565, odposlanih pa je bilo raznih pisem in vlog 1047. Pritožb in prošenj je bilo odposlanih 145, spomenic v raznih zadevah 40, osebnih posredovanj na raznih mestih je bilo 470 itd.
Na koncu poročil se je vnela živahna debata, v katero je [»segel tudi navzočni narodni poslanec dr. Riko Fuchs, ki je v dolgem govoru našteval svoje in svojih tovarišev napore za izboljšanje položaja železniških upokojencev in sploh drž. urad-ništva. Vendar se zaradi tega ni zgodilo prav nič novega in boljšega.
Ginljivo je bilo. ko se ie dvignil 75 let stari železniški invalid in opisoval svoj obupni jx>ložaj: »... štiristo dinarjev dobim tja proti sredini meseca, sto dinarjev dam za kvartir, z ostalimi 300 morava z ženo gledati, kaj bova ves mesec dajala v lonec. Povejte, |irosim vas, kako naj s tem živim? Na Prevaljah je bilo pri tisti strašni nesreči, ko je bilo 6 mrtvih, in tedaj je tudi mene zadelo. Vlak me je vlekel 260 metrov daleč jx> progi. In potem je prišla neka ženska ter me potejjnila s proge. Raje naj bi me pustila poginiti...!' Tako nekako je govoril starček-invalid in vsi prisotni so občutili vso grozoto njegove izpovedi...
Tudi drugi, ki so govorili, so razgrinjali vso revščino in obup, ki tare železniške upokojence in njihove družine.
Na koncu so zborovalci še za eno leto poverili vodstvo društva staremu odboru s predsednikom Šalamunom na čelu.
Zborovanje trafikantov
Danes ob četrt na 5 pojx>ldne so imeli trafikanti v salonu hotela Lloyd zborovanje svojega združenja, ki obsega vse trafikante Slovenije. Delegati iz B"lgrnda, Zagreba in Maribora so se opravičili. Občnemu zboru je predsedoval delegat z Jesenic g. Miklavfič. Sprejeta je bila udanoatna brzojavka kralju ter jiozdravni brzojavki finančnemu ministru Leticj in direktorju monopol, uprave Markoviču.
Glavno poslovno poročilo je podal predsednik sekcije g. Beline, ki je omenjal pravilnik o prodaji monopolnih predmetov. Ta pravilnik ne odgovarja zahtevam in težnjam slovenskih trafikantov, vendar pa so trafikantje v južnih krajih države z njim kolikor toliko zadovoljni, ker so bile razmere tam še slabše kakor pri nas. Trafikanti so danes sklenili, da zavzamejo končno slališče do novega pravilnika šele tedaj, ko izide v slovenščini, nakar bo pooblaščeni odbor napravil |>o-trelme urgence. Odhor je skušal tudi dvigniti |iro-vizijo pri prodaji vžigalic, kar se mu pa ni |>o-srečilo. Zborovalci so grajali jiojav umazane konkurence, t. j. da trafikanti sami donašajo odjemalcem blago, in fiodobne pojave.
Soglasno je bil izvoljen naslednji odbor, ki se bo sam konstituiral: Beline, Preša, Marjana Novak, Jernej Novak, Franja Pezdir, Trebušak, lioli, Ku-šar, Klander, Sever, Belak, Cepljak. Po volitvah je občni zbor obravnaval še nekatere slučajnosti.
Po mariborskih dvoranah
DOLGO ŽIVLJENJSKO POT .rt: VČERAJ DOKONČALA PREDOBRA GOSPA,
MATI IN TAŠČA
EVGENIJA VAVKEN
POŠTARICA, VDOVA SKLADATELJA, NADUčITELJA, POS. IN ŽUPANA
K VEČNEMU POKOJU JO BOMO SPREMILI 18. SVEČANA OB 9 DOPOLDNE V CERKLJAH PRI KRANJU.
CERKLJE, DNE 17. SVEČANA 1936.
EV GEN VAVKEN, ANA PETRIČNIK IN DRUŽINE N DEMŠARJEVA, ROŽIČEVA, ROŠNIKOVA, LAPAJNEJEVA.
Zbor mariborskih avtomobilistov ]
Maribor, 16. febr. |
Danes dopoldne so pri Orlu zborovali člani | tukajšnje sekcije Avtomobilskega kluba. Občni zbor i je vodil predsednik Ferdo Pinter, ki je podal obširno poročilo o delovanju sekcije v preteklem letu. Omenil je zlasti razveseljivo dejstvo, da se je lani ukinila taksa na motorna vozila, povdaril pa je, da bi bilo potrebno ukiniti tudi banovinsko trošarino ua pneumatiko in občinske takse. Avtoklub je storil korake, da bi se uredilo [»obiranje občinske takse tako da se plačuje od vozila Din 500 in ne več 1 Din od kilograma. V prihodnjem letu je tudi pričakovati, da se bodo uredile državne ceste, predvsem Maribor-državna meja. Na fiobiido mariborskega kluba se je ukinila taksa na inozemska vozila v višini Din 10 dnevno, pod jiogojem, da lastniki vozil ostanejo v državi nad 60 dni. Nato je klubov tajnik ravnatelj Sertič fiodal tajniško poročilo. Klub ima 92 rednih članov, 68 članov Kola avtomobilistov in 2 člana Kola motociklistov. Kar-netov je bilo izdanih 13, triptikov 252, mednarodnih šoferskih izkaznic pa 296. Blagajniško poročilo je podal dr. Marin. Proračun dohodkov in izdatkov se je določil na 87.187 Din. Mesto odstopivših članov sta bila izvoljena v odbor dr. Miroslav Ploj in poslanec Josip Betiko, v nadzorni odbor pa Josip Huter Josip Rosenberg in dr. Gorišek. V šnortni komisiji so Karel Pmreli, ing. Fridau, dr. Pfriemer, dr. Marin in Miloš Oset.
Zborovanje okoliškega trgovstva
Danes popoldne ob 14 se ie pričelo v veliki dvorani Orla« zborovanje Združenja trgovcev Ma-ribor-okolica. Navzoča sta bila tudi predsednik zbornice za TOI Ivan Jelačin in fainik dr. Pless. Občni zbor je vodil trgovec Josip Kostanjšek od Sv. Martina j>ri Vurbergti. Z današnjim občnim zborom je stopilo društvo v jubilejno 50. leto svo- j jega obstoja. Poleg tega pa je praznoval predsednik ! Kostanjšek 10 letnico nepretrganega načelovanja j ter 15 letnico delovanja kot odbornik združenja. -S tem je dosegel rekord med vsemi dosedanjimi načelniki .V znak priznanja so mu izročili člani lei*) diplomo. V obširnem poročilu je predsednik Kostanjšek podal sliko delovanja uprave, dalje delo v Trgovski nadaljevalni ^oli. orisal krizo podeželskega trgovstva. ki mu škodnieio zlasti šušmarstvo, krošnjarstvo in uavki. Blagajniško porociio izkazuje
104.480 Din prejemkov in 94.427 Din izdatkov Novi proračun predvideva 69.000 Din dohodkov in izdatkov. Tajniško poročilo navaja, da šteje združenje 326 članov, razdeljenih na 32 različnih strok, 105 pomočnikov in 44 vajencev. Lani se je prijavilo 19 novih članov, odjavilo se jih je 21, uradno pa je bilo izbrisanih 30. Pri volitvah je bil zopet iz-voljen dosedanji odbor.
Velik uspeh bolgarske umetnosti v Ljubljani
Ljubljana, 16. februarja.
Med slovenskim in bolgarskim narodom je bilo le malo umetnostnih in kulturnih stikov, zlasti pa naše širše občinstvo ni niti slutilo, kako bogato umetnost že ima nam sorodni bolgarski narod. Razstava bolgarske grafike, ki je bila danes dojioldne otvorjena v Jakopičevem paviljonu, pomenja za Slovence pravo in ugodno jireseneče-nje. Otvoritev razstave je bila ob 11 dopoldne. Poleg številnega občinstva so prisostvovali v imenu bana inšpektor dr. Ouštin, v imenu župana dr. Mole, v imenu divizionarja |>olkovnik Pogačnik, za Narodno galerijo tajnik dr. Cankar in nprav-nik Zonnan. V imenu Jug.-bolg. lige je otvoril razstavo g. Raslo Pustosleinšek, nato pa je akademski slikar Vavpotič podal izčrpen pregled razvoja bolgarske umetnosti.
Razstava obsega srednji del in desno stran Jakopičevega paviljona. Razstavlja skupina bolgarskih umetnikov >novi hudožniick (novi umetniki), to je skupina, ki se da primerjati z zagrebško »Zemljo« ali z mlajšimi slovenskimi grafiki. Razstavljajo: Bajramov, Ganev, Georgijev, Karšov-ski, Netkova, Nenov, Sorokin, Stajikov, Stamenov, Venev in Žendov. Priznati moramo, da so razstavljena dela odlična ter najbrž, tudi skrbno izbrana za to razstavo. Vendar pa moramo dati j>o umetniški rutini ter izdelanosti izraza prednost Stajikovu, ki se nam je |iredstavil kot izredno močna osebnost, jio originalnosti in sodobnem poseganju v tek dogajanja in življenja pa bi zaslužil prvo mesto med svojimi tovariši Zendov. Obiskovalci, ki bodo te dni šli v Jakopičev paviljon, pa se svojega obiska jirav golovo ne bodo kesali. Več ho o razstavi poročal redni ^.Slovenec«.
Kraljevo, 16. febr. m. Zu danes je sklicala tukajšnju gospodarska organizacija ve'ik shod, ki se ga je udeležil tudi gradben, minister dr. Murko Kožulj.
IV. zimshp.sportna olimpijado
Velik uspeh Jugoslavije na 5O km
Naš odlični maratonski smučar Jeseničan Smolej drugi najboljši Srednjeevropejec • Ogorčeno borbo severnjakov so izvo-jevali v svojo korist Švedi, hi so zasedli prva štiri mesta
Garmisch-Partenkirchen, 15. febr.
na 9. je Čeh Musil, na desetem pa n«l Smolej, ki je prevozil vso progo v času 3i4yi40. Žemva je 20., Knap 21., Senčar pa 31
Proga
je peljala iz stadiona, kjer je bil start in cilj, Na zapadni strani stadiona je bil izhod, na vzhodni pa je bil povratek. Prvih 7 km se je strmo dvigala, kjer je bilo 300 m višinske razlike. V naslednjih 3 km jc strmo padala po zelo težkem terenu za 200 m. Ta del je bil terensko najtežji. Od 13. km se je zopet dvigala, vendar ne tako strmo, ker je
Na športnem polju Jugoslavija še ni dosegla takega uspeha, kakršen je bil današnji v smuškem teku na 50 km. Naš odlični maratonski smučarski tekač Jeseničan Smolej je v najtežji mednarodni tekmi in v najhujši borbi s severnimi narodi Švedi, Norvežani in Finci dosegel uspeh, ki ne dela časti samo naši državi in našemu športu, ampak bi se ž njim lahko postavljali veliki narodi.
S tem uspehom se je Jugoslavija, oziroma njen zastopnik v najtežji smučarski tekmi, v teku na 50 km, ki ga nazivajo tudi smučarski maraton, vrinil med prvo destorico naiboljših smučarjev sveta, ki jo tvorijo 4 Švedi, 3 Finci, t Norvežan, 1 Čehoslovak in naš Smolej. Kakšen uspeh je to za naš mladi šport in prav posebno za naš smučarski šport, more presoditi le oni, ki dobro pozna smučarske sposobnosti severnih narodov, in le oni, ki je prisostvoval gigantski borbi, ki se je vršila danes na tleh Ga-Pa, kjer se odigravajo največje zimskošportne tekme, kar jih pozna zgodovina zimskih olimpijskih iger. In v tej borbi se je odlično plasiral naš vrli Jeseničan, ki je prestal danes največjo preizkušnjo v svojem športnem ndejstvovanju. Za najboljšim Švedom Viklundom. ki je danes zmagal s časom 3:30:11, ie zaostal samo za dobrih 17 minut, kar je pri razdalji 50 km in pa če upoštevamo zlasti dejstvo, da so bili Švedi nedosegljivi, prav neznatna diferenca. Švedom ni mogel nihče blizu in so zasedli vsa prva štiri mesta. Šele na petem mestu je Finec Karppinen, nato je edini Norvežan Tuft med prvo desetorico, sledita še dva Finca, nakar pride na devetem mestu kot najboljši Srednjeevropejec Čeh Musil in kot drugi najboljši Srednjeevropejec pa naš Smolej.
Slovani najboljši
Srednfeevrone}ci
Jugoslovani in Čehoslovaki so najboljši srednjeevropski tekači na 50 km, kar se je danes izkazalo. Naš Smolej je pustil za seboj Italijane, Nemce, Poljake, Estonce. Za nami so pa še izven-evropejski narodi kakor Amerikanci, Japonci in še cela vrsta Srednjeevropejcev in celo severnjakov. Žemva se je plasiral na 20., Knap na 21., Senčar pa na 31. mesto s časi 3:59:13, 3:59:17 in 4:20:20.
15 narodov s 45 tekmovalci
Za tek se je prijavilo 15 narodov s 45 tekmovalci. Na startu se jih je javilo samo 37, katere je začel spuščati starter na progo ob 8 zjutraj z eno-minutnim presledkom. Ob 8.02 je odrinil s starta kot prvi Čehoslovak Svatoš, eno minuto za njim Šved Wikstrom, kot tretji je šel Italijan Scalet, kot četrti pa naš Smolej s startno številko 6. Nato so sledili razni narodi, dokler ni prišel na vrsto zopet naš tekmovalec in sicer Knap kot 14. s startno številko 17, Žemva kol 23. s startno številko 28 in Senčar kot 32. s startno številko 39.
' Kako so prihajali na km 13?
Najhitreje je prevozil ta del proge Šved Vik-lund, ki je rabil 52 minut 27 sek. Kot drugi je bil njegov rojak Englund, ki je prevozil 13 km v času 53 minut 5 sek. Tretji je bil Finec Karppinen, ki je rabil 53 minul 16 sek. Četrti je bil zopet Šved in sicer Bergstroem s časom 53:38. Najboljši Norvežan Tuft se je na tej progi plasiral šele na peto mesto s časom 53:42. Naš Smolej se je s časom 56 minut 45 sekund vrinil na 15. mesto. Drugi naš najboljši tekač do tu sem je bil Žemva, ki je rabil za 13 km 59 minut, 2 sekundi. Knap ie prevozil v času 1:00:43, Senčar pa v času 1:03:51. Dalje bodi omenjeno, da se v službenem obvestilu, ki smo ga sprejeli na stadionu, označili našega Smoleja za Japonca. Najboljši češki tekmovalec Mihalek pa si je zlomil že pri prvih kilometrih smučke in je odstopil od nadaljnjega tekmovanja.
Pri 24 hm
Pri kontroli pri km 24 je bil še vedno v vodstvu Šved Viklund s časom 1:52:05. Na drugem mestu je njegov rojak Englund s časom 1:54:25, na tretjem istotako Šved in sicer Wikstrom s časom 1:56:08. Za njim je zadnji Šved Bergstroem s časom 1:56:48, na petem je Norvežan Tuft s časom 1:57:45, na šestem pa Finec Karppinen v času 1:58:05. V drugem delu proge so torej na čelu vsi Švedi, ki sigurno vodijo. Finca Karppi-nena so krepko stisnili ter ga porinili nazaj na šesto mesto, dočim je Norvežan Tuft obdržal isto mesto.
Naš Smolej je zboljšal svojo pozicijo ter je v tem delu prišel s 15. na 14. mesto. 24 km je
Proti trdi stolici,
Sirom in katarju v črevih je dobro sredstvo naravna
FranzOosefova
grenka voda, če se jemlie večkrat na dan.
Beg. po min. Hoe. pol. in n«r. «lr. 8-br. 16488, S. V. ».
prevozil v času 2:03:35. Žemva je kot drugi Jugo- .	. .	.
Slovan rabil za isto progo 2:08:10, Knap je bil P°"°vno P'' '7. km napravila 300 m vzpona. In tretji s časom 2:09:45, in Senčar četrti s časom	km |e dosegla višino nad 1100 m. Od tu dal|e
2:22:13.
Tretja kontrola pri km 39
Do tu je prišel prvi zopet Šved Viklund v času 2:41:00, drugi je še vedno Englund s časom 2:45:00, kot tretja sta oba ostala Šveda Wikstrom in Bergstroem s časom 2:46:00, Smolej je pa na tem delu proge še bolj napredoval. S 14, mesta je prišel kar na 10. mesto te je rabil za 39 km 2 uri 57 minut. Žemva je prišel na kontrolo v času 3:04:00, Knap pa v času 3:05:00. Do tu sem je nas poročevalce pripeljal avto, da smo mogli opazovati prve tekmovalce, ki so pasirali to kontrolo. Kmalu se je pojavil tudi naš Smolej burno pozdravljen od mnogoštevilnega občinstva.
In na ciiiu ?
Šved Viklund je še vedno obdržal na-kok in prišel kot prvi na cilj v času 3:30:11. Drugo, tretje in četrto mesto so zasedli ostali Švedi Vvikstrom Englund in Bergstroem Nato sledi Finec Karppinen, kot šesti je prišel Norvežan Tuft, sedmo ir. osmo mesto sta zasedla Finca Heikkinen in Niemi,
je potekala po lepem svetu z malenkostnimi vzponi in pretežnim padcem vse do cilja. Opremljena je bila s 7 rešilnimi in okrepčevalnirai ter 9 telefonskimi postajami. Višinske razlike je imela proga 400 metrov.
Kaj pravi Smolej
Proga je bila v začetku trda, ker je bil sneg deloma zmrzenjen radi vroiega sonca podnevi in radi hladne noči. Srednji del proge pa je bil izvrsten, ker je bil pršič. Zadnji del pa je bil slab, kajti postalo je južno vreme in sneg se je jel oprijemati smučk in to tem bolj, čim bolj se je bližal stadionu. Proga — tako pravi Smolej dalje — je bila precej težka, na progi se mu je pa odtrgala še krpljica na palici, tako da je moral vzeti drugo palico.
Ko je prišel Smolej na cilj, je doživel velik | aplavz, posebno od jugoslovanske kolonije, ki se 1 je najbolj veselila njegovega uspeha. Čestitke od • seh strani, oblegali so ga Nemci in drugi, ki so ia prosili za avtograme. Dalje bi bilo omenili, da ie prišel Smolej izredno čil na cilj, kakor morda noben drug tekmovalec.	1. K-er.
Zadnji dan olimpijskih tekem
Ga-Pa. 16. febr. Danes je bil i> Injt dan IV. olimpijskih iger v Ga-Pn. Skoraj vsak dan nam je prinesel nov rekord ali celo v"č zadnji dan pu nam je prinesel prav svojevrsten rekord: z vsemi mogočimi vozili in občil« jc prispelo v Ga-Pa toliko ljudstva, kakor ga doslej ni mogla zbrati nohenu športna pr n ditev ,'sku-kanje na veliki skakalnici je giedalo nad IfiO.OOO I j u d i.
Vnaprej je bilo jasno, da boto Norvežani obdržali primat, ki jim nesporno pristoja v smučarskem skakanju Vedno kjer nastopa mojster vseh mojstrov Birger Ktiurf, je vnuprej zapisano prvo mesto njemu Iii 'uko jc bilo tudi danes. S svojimi skoki je Birger K u u d gledalce naravnost frapiral. S prvim »sokom je dosegel daljavo 75 metrov, z drugim 74 in pol. Zu nus, ki smo že precej navajen lovorik o 100-meterskih skokih to niti m tako huda daljava. Z ozirom na olimpijsko skakalnico, na kateri je skakanje zelo težki, pa je to že uspeli, ki je pripomogel Birgerju duudi, polep njegovega odličnega in nenndkril jivejro stilu na prvo mesto. Komisija mu je prisodila 212 točk. Daljše skoke kakor Ruud ic dosegel njegov najresneiši tekmec švod E t i k s ■< n Obakrat je skočil "b metrov. Vcn.lai pa n egova drža ni bila taka in sodniki so mu p.isodili drugo mesto. Zanimiva je bila razdelitev točk. kakor so jih zapisali sodniki Pri prvem skoku je dobil Birger Ruud 18.18 in 19.50 točk. dočim so Eriksonu vsi trije sodniki prisodili po 18.50 točk. Pri drugem skoku je dobil Ruud 19.5, 19 in 19.5 točk, Erikson pa 18, 19 in 18 točk.
Na tretjem in nadaljnjih mesti! slede
3. Norvežan Andersen (74. 7") 22«9: i. Norvežan Alberg (75.5. 72) 226 točk; i. Foljak Ma-rusarz (73, 75.5) 226 točk: 6 Fuiec NValoneii (73.5, 67) 219.4 točk.
SLOVENCI
so zasedb sledeča mesta 58 Pribovštk (59, 55) 175.9; 40. Nov.šak (54, 5H.5) 174 tečk: 41. Palme (51. 55), 168.9 točk; 42 Jakopič (52 55) 156.1 točk.
Uspehi naših tekmovalcev v rkokih niso bili taki. knkor v teku. Tu je morda opaziti stilni
napredek naših tekačev pred skalači, kar je t Jež, Oršič. najbrž dober znak in dobro spričevalo trener- | Mirna: Iv
narodnosti, ki ji je posamezni zmagovalec pripadal, med tem pa so razdeljevali kolajne. S tem je bila svečanost zaključena.
Kdo je dobil kolajne.
Po službeni tabeli, ki se vodi med časnikarji, so posamezne narodnosti dosegle sledeče uspehe:
1.	Norveška: 7 zlatih, 5 srebrnih, 3 bronaste kolajne.
2.	Nemčija: 3 zlale kolajne.
3.	švedska: 2 zlati kolajni.
Nato pa j io eno kolajno: Finska. Švica. Avstrija, Anglija in Amerika.
Od 28 sodelujočih narodnosti je samo enajstim uspelo, da so zasedli eno izmed prvih treh mest in so dobila kolajne, 17 pa jih je ostalo brez nagrad, med njimi Jugoslavija. Japonska, Italija in mnoge druge države, ki so športno zelo napredne.
V ponedeljek novinarska tekma v smuku Od Jugoslovanov tekmuje -Slovenčevr športni urednik L Kermavner.
— Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj no prazen želodec kozarec naravne »Eranz losef grenčice«.
Nedeljski
Primor'e (rez.) i Svoboda 9:0
/Zanimanje občinstva za igro n; bilo veliko, kajti vse je čakalo prvega srečanja Ilirije in Primorja v letošnji sezoni. Nov način tekmovati ia za državno prvenstvo bo namreč pod-zvezne prvenstvene tekme napruvil mnogo zanimivejše. Na igrišču je bilo okoli 900 ljudi.
Primorje: Hinja 1:0
Ob 15.20 sta se sodniku Jokšlču po svojih kapetanih predstavili sledeči moštvi:
Primorje: Logar Hassl, Jug AL, Šinkovec, Kukanju. Boncelj Janežič, Pupo. Bertoncelj.
Lrubliansha kronika
Okriig Afrike ju naslov predavanju, ka(ere|.a bo ponovil g. prof dr Ivan Ivnifle v torek zvečer ob 8 v verandiii dvorani hotela l'nion. Ogromna udeležba in veliko zanimanje za Afriko Ki je zaradi italijansko abesinske vojne vzbudila pozornost vse Evrope, silita Prosvetno zvezo, dn |>onovi lo lepo predavanje, ki je opremljeno ■/ nad HO lepimi skioptičnimi slikami Vsi oni. ki niso nu-jli dobiti vstopnic in ki so bili zadržani naj »i pravočasno oskrbijo sedeže, kateri so na razpolago v pred-piodaji pri Prosvetni zvezi, Miklošičeva cesta 7. Cena: sedeži 3 Din, stojišča 2 Din, dijaška stojišča 1 Din.
Poročila sta se včeraj v cerkvi sv. Petra v Ljubljani g. Alojzij Pestotnik, policijski stražnik, in gdč. / 'ojzija Perdan. hčerka posestnika in čevljarskega mojstra z Vidovdanske ceste. Mlademu paru želimo obilo srečel
Predavanje Akademske zveze. Akad zveza ima drevi ob 8 v beli dvorani Uniona predavanje: Bodočnost katoliške kulture. Predava prof. Jakob Šolar. Vljudno vabljeni predvsem g. starešine u) člani.
lUariborski drobiž
Papeževa proslava v Muribo, u. V včera jšnjem »Slovencu« smo poroi ali o veličastni pro-slavi 14. obletnice kronanja sv. očeta Pija XI., ki je bila združena s proslavo spominu 1050-letnice sinrti sv. Metoda. Svečana akademija je bila v uuionski dvorani in je bili' dogodek zase. Še veličastnejša pa je bila današnju icrkvena proslava. Slomškov trg ji imel d^ne» slavnostno lice radi številnih državnih in pupeških zastav, ki so vihrale s škofovskega in kapiteljskega dvorca ter s stolnega župnišča. Ob pol tO je bil slovesen vhod prevzv. kne/oikofa v stolnico, nakar je sledila slavnostna pridiga ki jo je imel stolni knnonik Janežič. Ob 10 je bila pon-tifikulna sv maša, ki jo je opravil lavantinski vladika. Sv. maši so prisostvovali predstavniki tukajšnjih korporacij in društev ter odposlanci katoliških organizacij z zastavami.
Akademska kongregaeija ima v ponedeljek 17. t. ni. ob 20 sestanek v fračiškanski kapeli.
liuska Matica v Mariboru je priredila v kn-zinski dvorani ruski večer, ki ic odlično uspel. Nastopil je tudi pevski zbor >jadiaua< ter domača umetniku, celist prof šcdlbauer in klavirski virtnoz prof. dr klasinc
Rezultat sokolskih tekem, ki so se vršile na Pohorju v smuku za prvenstvo Sokola kraljevine Jugoslavije, je. ilva težko pohabljeno, ki so ju z zlomljenimi nogami morali prepeljati v mariborsko bolnišnico, ter več drugače poškodovanih radi padcev. 1'rogu zn smuk je bila trasirunu tako, da je več dobrih smučarjev / Gorenjskega in Ljubljane zaradi nevarnosti odstopilo.
Smrt pri delu. Viher Brutovž iz Klešnice pri Sv. Miklavžu in viničar Mihael Koser sta podirala drevje. Podžugana oukev pa je nuditi v nepredvideno stran ter >e vej«« ie oplazilo Viherju močno po glavi Takoj je omedlel ter so ga prenesli domov. Zdravnik, ki «o gn poklicali, ni mogel pomagali. k"i ji imel Viher ruz.bito lobanjo. Naslednjega lin ic imr'
nogomet

■m
m
■i H

\ : ' ■ "	'vi:.\ '■;
.--v -	-
Ponesrečeni smučar.
»Dva dni že visim' Hvala Bogu, da ste končno prišli! Povejte mi no, kako so naši fantje v Gar-niisch-Partcnkirchenu skakali?«
jbrž ju Kuizmi.
K skakanju samemu bi bilo še pripomniti, da je od sobote na nedeljo jug razni« ličal sneg Po drugem skoku je bilo že tako neugodno, du so tretji skok opustili. Saj |>a tudi splošna slika doseženih rezultatov kaže, la ie bila daljina skokov le povprečna Najdaljši skok dneva je znašal 76 metrov, dočim tc zrn no, la je postavil Birger Ruud svoj.as nn tc' -kakalnici rekord 88 metrov. Nast«>pilo je danes vsega skupuj 48 skakačev. — Eden je pri skoku poškodoval, zato je tekme zaključilo le 47 skakačev.
NAŠI V INNSBRUCK
Ga-Pa, 16. febr. Danes zjutraj so odpotovali v Innsbruck na Fis-tekme Praček, Cop in Stopar, dočim je Heitn v Ga-Pa. Odločitev Zveze glede Heima se nam ne zdi najbolj posrečena, ker je ta odločitev očividno posledica smole, ki jo je imel Heim pri smuku. Saj celo inozemski listi naglašajo, da je bila to hiba organizacije, ker so bile ovire preblizu proge. Vprašanje je, ali je pametno izločiti najboljšega alpskega tekmovalca iz tako važne tekme, kakor je v Innsbrucku.
Ga-Pa, 16. febr. Nič manjše zanimanje nego za skoke je vladalo za končni izid liockev-tekem. Odločilna je bila tekma AnglijaiAnierika, ki uaj bi odločila, kdo bo zasedel prvo mesto. Angleži so ves čas igrali tako, da Amerikancem sploh niso pustili pred svoja vrata. Zavedali so se, da jim prvo mesto izjiodleti, čim dobijo samo en gol. Tako je potekla tekma celo |x> treh podaljških neodločeno, kar je pomenilo, da je Anglija dobila naslov olimpijskega prvaka v hockeyu. Danes po|>oldtie je bila še tekma meti Ameriko in Kanado. Tekma pa ni bila zanimiva in sta kazali obe moštvi skorajda neko užaljenost, ker se morata boriti le za drugo in tretje mesto. Zmagala je Kanada 1:0 in s tein zasedla drugo mesto. Končna tablica se torej glasi:
Anglija	3,2,1,0 7:1	5	(1)
Kanada	3,2,0,1 0:2	4	(2)
Amerika	3,1,1,1 2:1	3	(3)
Češka	3,0,0,3	0:314	0	(6)
Zaključek IV olimpijskih iger
Ga-Pn, 16. febr. Popoldne je bil nn olimpijskem stadionu svečan zaključek IV. olimpijskih iger. V stadion so prikorakala moštva vseh sodelujočih narodov.
Pred častno tribuno pa so stopali zmagovalci v posameznih disciplinah. V sredo je vedno stopil zmagovalec, na desno stran tekmovalec, ki je za-sedej drugo, na levo stran pa tekmovalec, ki je zasedel tretje mesto. Ob straneh pa so se postavili zastavonoše. Državni tajnik organizacijskega odbora je nato dejal: Pozor! Olimpijska proslava zmagovalcev!« Godba je zaigrala državno himno
ožič, Brgiez. Žitnik. Unterreiter, Sočan, l.ali II. Slapar, Lah L, Pikič, Grintal,
••"S- .	.	„,	•• r-
Obe moštvi sta torej nastopili v svoji ofi-cijelni Irgini postavi. Kot smo že večkrat poudarjali, se moštvu Primorja pozna dveletna igra v ligah in jc njegov sislem ig>e '.elo nevaren. Edini gol dneva je sicer rezultiral iz enajstmetrovke, vendar je bil napad Primorja pred ilirijanskim svetiščem zelo opasen. Primorje je igralo s hitrimi prenosi po krilih Dober je bil Bertoncelj v sredi, dočim sta zvezi zlasti Pupo precej odpovedali. Zbdevoljila je min Krilska vrsta, najboljši del moštva pn je bila ožja obramba s llasslom in Legat |em. Zlasti golmun je rešil precej kočljivih situacij.
Ilirija nas je z ozirom na prejšnjo nedeljsko tekmo ugodno presenetila. Dala je prav lepo tehnično igro. lepo povezano in ji zlasti najiad izvedel par izredno lepili |>o<ez Najboljša v napadu sta bila Grintal in Pikič. V krilski vrsti je bil najuspešnejši Sočan. ki je vi- ča>- držal zvezo z napadom in moral delal' za dva, kajti Lah II. je bil kot krilo ves čas preveč defenziven. V obrambi je podal najbolišo igro Žitnik. dočim je Brgiez precej izgubil na svoji nekdanji formi. Prav dober je bil tudi vratar Rožič, ki sicer ni imel toliko priHke pokazati svoje sposobnosti kot njegov vis-a-vi*. Na golu ga ne zadene nobena krivda
Sodil je g. Jokšič iti je skušal biti čiin bolj objektiven, vendar pu igre ni mogel obdržati v svojih rokah. Več' njegovih odločitev nam je bilo popolnoma nerazumljivih /last; ona radi faula. zagrešenega očitno v dirjon^kem kazenskem prostoru, odredil protiudare. nr 16 m na črti. Dal se je preveč vplivali od občinstva Prišli smo tako duleč, dn že ni več mogoče, da hi sodil domače tekme domač sodnik. Lahko rečemo, dn je edino energično potezo v vsej igri pokazal s tem, da je tekmo predčasno zaključil.
Kratek potek igre: Prvi polča« jr potekel v popolnoma izenačeni igri obeh moštev. Kot že rečeno, je ilirijanski napad smiselnejše napn-dal in je tudi več streljal Igra je valovila iz poljn v polje brez izrazite premoči enega nli drugega moštva. V deseti minuti hiter in nevaren napad Primorja, ki ga no«i Jež; ilirska ga vzame v škarje, sodnik žvižga enajstmetrovko. ki jo Bertoncelj sigurno realizira z lepim strelom v levi ogel ilirskega svetišča Ilirija hoče izenačiti, vendar ožja obramba Ptimorja, zlasti Hassl in Logar, tega no dopustita l.ognr imn ponovno priliko, da se izkaže.
V drugem polčasu se nam jc nudila popol-noma ista slika, edinu razlikti je bila v tem. da je igra poštnin mnogo o»trejšn tei na gotove trenutke popolnoma prekoračila im je športne fairnesc. Zastonj je sodnik ponovno o|>ominjnl lanežiča vsled grdih izpadov zastonj jr prisojal kazenske udurce proti enemu in drugemu
moštvu. In tako je moralo uriti to. kur je j>ri-šln. Sodniku je igra vedno bolj uhajala iz rok. Da igri ni bil kos in dn inu je manjkala potrebna avtoriteta, se je tiokazalo v 20. minuti. Žogo jc vodil proti ilirski mu golu Bertoncelj; v kazenskem prostoru mu je z grobim faulom Žitnik onemogočil strel Sodnik /v žgu ponovno enajstmetrovko, obenem e tudi Žitnike izključi. Nastale «.o debate mesto igre. ireukunji sem in tja. Sodnik je poklical uniformirano železno rezervo in tekmo predčasno zaključil. Moštvi sta odšli v kabine; ob vhodu v kabino pa je nekdo iz občinstva udaril primorjaiiskegu igralca Juga. da je ves okrvavljen padi I nn tla Železna rezerva je nnpruviln red in h koncu sta pri jahala na konjih še dva itiožnika. ki *tn nogometno tekmo dokončno zakliučila.
I o je kronika današnje nogometne tekme in to v začetku nogometne sezone K |e ji krivda? Ali na sodniku, ali nn posameznih igralcih, nli pn nn prenapetem občinstvu, ali -mrdi riba pri glavi? To se izprtišujemo in čakamo, kako po zadevo rešila zelenil miza. Nogomet jr borbena igra. o prvenstvenih tekmali tudi upravičeno ostra, vendar ni torišče zn nešportne izgrede.
Eno pa je gotovo, resni gletlalci bodo temu obrnili hrbet
Železničar: Raoid 4:4
Maribor, 16. februarja.
Danes se je vršila v Mariboru ob precejšnjem zanimanju občinstva tekma med gornjima kluboma. Igra je bila dokaj živahna z ene in druge strani ter izid popolnoma odgovarja njenemu poteku. Pri žrebu je dobil R. začetni udarec, verdar pa je prvi njegov napad odbil vratar. V 9. minuti je izrabil Baiimel zmedo pred vrati ter poslal žogo v mrežo: 1:0 za Rapid. Takoj nato je rešil Herman z lepo robinzonado sugren gol. Delna premoč K., ker je bil teren mehak, se kratka kombinacija Ž. ni obnesla. V 20. minuti prcigra Klobasa obrambo Ž. ter zviša na 2:0 za K. Na krasen predložek Baiimela Verbnik ostro strelja, vendar Herman zopet lepo brani. Obramba Ž. je precej nesigurna Počasi je pričel napad Ž. koristnejše igrati in Turku se je v 32. minuti posrečilo zboljšati rezultat na 2:1 za Rapid, ki je lakoi nato zamudil dve lepi priliki, ki sta ostali neizrabljeni, Polčas.
Železničar prične z ostrim napadom. V 5. min. diktira sodnik preostro kazen llmetrovko radi skoka Košema proti R„ ki jo Pavlin z bombo pretvori v gol: 2:2. Moštvo R. jc nekoliko potrto, medtem ko Ž, vedno bolj pritiskajo. V 9. minuti Lado sijajno centrira, Pavlin prevzame volej in že je žoga v mreži Rapida: 3:2 za 1. V riposlu Rapida zadrži Herman. Oba branilca Ž. nista na mestu. Verbnik dobi lep predložek, predribla halfa in branilca ter poleg neaktivnega Hermana pripelje v gol v 15. minuti. 3:3. Hiter in premišljen napad Ž. zaključi Pavlin z. lepim strelom v mrežo: 4:3 za Ž. V 30. minuti zabije Verbnik zadnji gol. 4:4. R. z zadnjimi silami poskuša zvišati rezultat, toda brez uspeha. Sodil je g. Ramovž.
ŽSK Hermes:SK Celie 7:0
Celje, 16. februarja.
Danes popoldne se je v Celju otvorila nogometna sezona za podzvezno prvenstvo. V prvem polčasu so bili Celjani nekoliko v piemoči, pa so Ljubljančani kmalu prešli v vodstvo. Gostje so igrali s kril in je desno krilo oddalo pet golov. Celjani so bili požrtvovalni, toda na rezultat niso mogli vplivati. Sodnik je bil pristranski in slab in je publika vdrla na igrišče. Sodil je g. Čamernik iz Ljubljane. Ljudi okoli 300.
Od Soče čeg Žilo
Ljubljanskemu dopisniku celovških
„Freie Stimmen" v album
Nedavno je izšel v »Koroškem Slovencu članek, v katerem ae primerja položaj Nemcev v Jugoslaviji z onim koroških Slovencev Ta članek je s svojimi resničnimi ugotovitvami lako razburil gospodo okoli znanega nemškonacionalnega lista rFreie Stimmen«. <tn so začutili potrebo, odgovoriti nanj v tonu in s trditvami, kakršnih smo pri omenjenem listu že vajeni. Zaradi tega bi na članek sploh ne odgovarjali, <la ni v nJem trditve, dabi bila vsaka objektivna primerjala položaja obeh manjših za Slovence in njihovo stališče porama. Razen tega je članek zanimiv tudi zaradi tega. ker je datiran: Laibach. (i. Jtinner«, kar kaže. da ima celovški list svoje informatorje i med ljubljanskimi Nemci, ki se kažejo pri nas lojalne državljane ozir. gosto ...	.
Navedeni članek celovškega lista se omejuje skoro zgolj na primerjavo razmer v Sloveniji z razmerami na Koroškem in predvsem ugotavlja, da nemška manjšina pri nas sploh nima nemških hoI in da bi se »ne šole, ki jih »Koroški Slovenec« imenuje nemške, smele v najboljšem slučaju nazi-vati dvojezične, kjer se v njih predmeti tkzv. nacionalne skupine poučujejo v državnem jeziku (namreč zgodovina, zemljepis in državni jezik).
Dalje ugotavlja članek, da je vsega skupaj v Sloveniji samo II učiteljev Nemcev na teh »tkzv. nemških šolah«, vsi drugi pa da so Slovenci, ki da »strašno slabo« obvladajo nemščino. — Temu nasproti pa imajo koroški Slovenci prav povsod dvojezične šole. smejo poljubno ustanavljati zasebne šole in vzdržujejo v svojih prosvetnih društvih celo jezikovne tečaje.
V nadaljnjem napada članek ludi nase uradno statistiko manjšinskega šolstva v Sloveniji, češ. da izkazuje več nemških šol odn razredov, kot jih t resnici je. Po jugoslovanskem šolskem zakonu bi imelo po mnenju pisca še 11 krajev na Sp. Štajerskem in 14 krajev na Kočevskem pravico do nemških razredov. Imenoma navaja Celje. Ptuj in <»listanj. Da v teh krajih ni nemških razredov, vidi pisec vzrok v »krivičnem postopanju jugoslovanskih šolskih oblasti«, ki se ne ozirajo na voljo staršev, ampak »same določajo narodno pripadnost otrok zgolj |io tem, aii zveni njih rodbinsko iine nemško ali slovensko (članek ne pravi »je« .ampak »zveni« slovensko) in vse otroke s slovensko -zvenečimi« imeni pošljejo enostavno v slovenske šole. Na ta način da se minimalno število otrok za manjšinske razrede ne doseže in končno morajo -e uradno priznani Nemci obiskovati slovensko -.»In. Temu nasproti pa -odločuje na Koroškem edinole svobodna izjava o narodni pripadnosti in pa volja starš-vc. Tam da nikomur ne pride na misel, prištevati Slovence z »nemškimi« (tu ne reče nemško zvenečimi«) priimki za Nemce (navaja unenonia Grafenauerja, Einspielerja, Ehrlicha, Zvvitterja, Fellacherja itd.).
Končno pravi pisec, »ila uživajo koroški Slovenci popolno svobodo glede ustanavljanja dru--tev. Nemcem t Jugoslaviji pa razpuščajo edinice Kaltnrbunda«. za zaključek pa združi pisec svoje klaverno stokanje in zabavljanje v sentimentalen vzdih, da žive Slovenci na Koroškem v pravcatem raju.
Na nesramnosti .nakopičene v tem članku, odgovarjamo na kratko sledeče:
Nesramnost je, primerjati proslulo koroško utrakvistično« šolo z manjšinskimi šolami za Nemce v Sloveniji. Nemški otrok, čeprav se dva ali tri predmete uči v slovenščini, po dokončani Soli vseeno obvlada svoj matcrni jezik ludi v pismu, slovenski otrok na Koroškem pa sliši samo v prvem razredu v prvih mesecih nekaj besedi v domačem narečju (kar pa nikakor ni namen jiouka, ampak le sredstvo, ki naj učitelju olajša sporazumevanje z učenci), v nadaljnjih letih pa ne čuje iz. ust učitelja drugega o svoji materinščini kot lo, da je »biiurisrh und srhieoh«.
Nesramnost je primerjati učiteljstvo na nemških manjšinskih šolah pri nas r. onim na Koroškem. Pisec sam priznava, da je na nemških šolali \ Sloveniji 11 učiteljev Nemcev. Zakaj ne pove, koliko je na utrakvističnih šolah na Koroškem — Slovencev. Da ne pride v zadrego, mu (lovemo mi: Niti enega, ki bi se čutil Slo v ene a. Nad polovico je rojenih Nemcev, ki slovensko sploh ne razumejo, ostili pa so renegati. od katerih jih večina ne zna drugega kot domače narečje. ki so se ga naučili od svoje slovenske matere. na katero sedaj pljujejo Saj relo profesor slovenščine na cetovšk. učiteljišču dr. K o s r h i e r predava svojim dijakom, da je Einspieler »Mohorjeva družba iirindov« (Mohorjevo družbo ustanovil). Ha pa zavednih slovenskih učiteljev na Koroškem ni. je vzrok pač ta. da zavednega Slovenca na učiteljišče sploh no sprejmejo. Pa tudi glede znanja nemščine naj se pisec potolaži. Toliko pismene nemščine naši učitelji že še znajo kot nji-
hovi kočevarski učenci, katerim je pri vstopu v šolo pismena nemščina j>rav tako tuja kol pismena slovenščina (ali se piscu ne zdi čudno, da mi Ko-čevcev ne imenujemo >ZwischenschichU ali pa »Zwischenvolk«?).
Laž je trditev, da odločujejo pri uas šolske oblasti o narodni pripadnosti učencev zgolj po tem, kako zveni njihovo ime. Ali piscu ni znano, da žive na Sp. Štajerskem razni Rakusehi, Skober-neti, \Vesenscheggi, Kokosehineggi, Golli, Filll-pitschi. Woschnaggi itd. itd., ki jih vse jugoslovanske oblasti všlevši šolske priznavajo za naj-odličnejše predstavnike nemštva v Sloveniji in katerih otroci smejo neovirano obiskovati nemške razrede, dasi imajo pristna slovenska imena? To so pač ljudje, ki so sicer slovenskega pokoljenja, a so že skozi več rodov nemško vzgojeni, govore med seboj nemški in so tudi že krvno jx>mešani z Nemci. Njim pač nihče ne ho odrekal nemške narodnosti, saj bi jo j>otenitakem morali odreči tudi avstrijskem kancelarju Schuschniggu, čigar pra-ded je bil Slovenec — Naše oblasti preprečujejo zgolj fabrikacijo narodnih odpadnikov ki je prej na Štajerskem bujno cvetela in ki še vedno cvete na Koroškem Res hi sicer marsikak zaslepljenec ali kdo, ki je odvisen od nemškega kapitala, pošiljal svoje otroke v nemške šole, dasi morda niti sam nemški ne zna in govori v rodbini izključno slovenski. Toda ludi do teh sinov ima naš narod kot celota pravico in se jim nikdar ne ho odrekel, kakor tudi ne tkzv. nemško mislečim Slovencem na Koroškem. — Če pravih Nemcev ni. kajpada tudi ne more biti otvorjena nemška šola in morajo tudi nemški otroci v slovensko šolo. Sicer pa morajo ponekod na Kočevskem, kjer so Slovenci v enaki manjšini, tudi slovenski otroci v nemško šolo. kjer se jim utegne relo zgoditi, da jih slovenski učitelj poučuje t nemščini.
Res je bilo nekaj nemških razredov zaradi |>o-manjkanja nemških učencev ukinjenih. Neskladnost med uradno statistiko in »resničnim stanjem' izvira zgolj odtod, da ima pisec v rokah kako sta- j rejšo statistiko. Naše oblasti ne varajo javnosti na tak način kot koroške, katere vodijo relo vrsto : nemških šol pod označbo » Utranuislisrhe« (na pr. Vrba. Bistrica v Rožu, Sveče itd.).
Zahteva pn novih nemških razredih v Slove- i uiji je naravnost smešna. Saj bi |K>tem imeli na pr. j na Kočevskem več nemških šol kakor pred vojno. | To bi se menda Se Kočevcem zdelo malo preveč ! manjšinske »zaščite«. Kar se pa tiče nemških raz- I redov v gori navedenih krajih na Štajerskem, naj zadostuje ugotovitev, da je hil nemški razred v | Celju ukinjen samo zaradi tega, ker je neka znana | nemška rodbina vzela svoje otroke iz tega razroda in jih poslala v slovenskega. S tem je bilo mini- i malnor število nemških otrok jtorušeno.
Skrajno neresna ie primerjava društvenega udejstTovanja tu in onstran Karavank. Na Koroškem je bilo v zadnjem času prepovedanih nešteto prireditev, v Kotmarivasi so frčala nn Slovence gnila jajca, v Dobrti vasi pa je bila neka gospodič-na napadena z udarcem s steklenico v glavo, da bi bila kmalu ob vid. Pri nas |>a je bil pred krat-
Primorske vesti
Regulacija Trsta
Nova tržaška mestna uprava pod vodstvom žu-pana Šaloma je leta 1934 sklenila regulacijo rnesla ier je do dane« v leni oziru že velika izvršila, tako da danes Trst, gledan s lako zvanega Corsa, izgleda čisto drugače. Podrli so velik del umazanega in nezdravega starega inesla, tako da imamo sedaj s Corsa naravnost diven pogled na grič, na katerem stojita ka|>ucinska cerkev, grad in starodavna bazilika sv. Justa: na griču samem pa zeleni lep in velik park della Rimeinbranza, dočim se nn Corsu samem dvigajo veličastne palače. Na seji mestnega sveta 17. t. m. so sklenili, da bodo podrli še več hiš starega mesta, obenem pa uredili trg ulella Unitai med morjem in občinsko palačo lako. da Ik> popolnoma osvobojen vsakega avto-prometa ler ho služil samo promeniranju. Seveda bo v lo svrho treba jiodaljšali vplačevanje 5 milijonskega posojila, najetega pri >Cassa di Risparieo. na 15 let od t. januarja lf)3t> dalje.
Šolska statistika Julijske Benečiie
Prosvetno ministrstvo je izdalo statistiko, ki se tiče šol iu šolarjev v Julijski Benečiji Vseh šolarjev je bilo vj>isanih na ljudskih šolah 127.731, od katerih je 05.430 moškega in 02.301 ženskega spola. Ker pozimi precej šolarjev ne poseča šole, je treba nastaviti povprečno število ljudske šole obiskujoči h otrok na 120.000. Prebivalstvo julijskih provinc, od katerih julijska provinca, kar se tiče šolstva, spada pod najvišjo šolsko upravo v Benetkah, šteje 050.000 duš, izvzemši videmsko provinco. Videmska provinca sama šteje 7G0.CC0 duš iu se v njej nahaja 50.000 ljudskih šolarjev. Italijansko časopisje Primorja (slovenskega sploh ni, kakor znano), ki ima svojo najvišjo učno upravo v Trstu, zahteva, naj bi se postavila pod tržaško šolsko upravo tudi videmska pokrajina. Razlogi so jasni, namreč centralistični. Tako bi vseh |>et julijskih provinc tvorilo, kakor pravijo fašistični listi, • eno samo močno trdnjavo na vzhodni meji domovine" in bi se ntoglo italijansko učiteljstvo iz Vidma prestavljati na slovansko Primorje, da jx»s-peši in poglobi njegovo poitalijančevanje
Obletnico sprave s Cerkvijo, oziroma lateran-skih pogodb so praznovali v Trstu 11. t. m. s tem, da so razobesili zastave in zvečer mesto razsvetlili. Šole so bile proste pouka.
V Afriki je umrl Leopold Podgornik iz Čepo-vana, ki je bil odšel tjakaj kot delavec s prvim transportom septembra lanskega leta. Umrl je na pljučnici.
Slovenca Razpeta iz Idrije in Galeja iz Cerknega hvalijo listi, ker sla s svojo smrtjo v vrstah črnih srajc v Afriki »dokazala. da se sine Italija zanašati tudi na zvestobo svojih novih državljanov.« (Tako »Popolo di Trieste od 12. I. m.) Oba sta bila navdušena fašista.
Goriški nadškof monsr. Margotti in prefekt Ci-ampani sta ob priliki obletnice konkordata izmenjala prisrčni pismi. V svojem pismu želi nadškof, naj bi »Italija kmalu triumfirala nad vsemi za-prekami in zmagovito diktirala svetu sladko postavo miru in ljubezni nn jiodlagi resnice in pravice.'
Stoletnico rojstva Jožefa Siniro, ki je spesnil ^nano tržaško iredentistično himno siv. Justa, so praznovali te dni slovesno v Trstu.
Hud vihar je divjal te dni na Jadranu. Ob-
kim ustanovljen in ludi že oblastveno odobren	'	enem je sneg pobelil tudi istrsko nižavo pri Pulju.
Kulturbund« v Slovenjem Gradcu.	j	Parnik »Stampalia« kakor tudi parnik »Bacich«, ki
Sedaj pa povejte, gos|>od pisec članka v »Froio	i	sta doma na Reki, sta pristala v Pulju z veliko za-
Stimmen«. kdo živi v raju in za koga je In pri-	mudo. Zadnje imenovani parnik v Pulju siploh
inerjava — »niedersrhmetternd'!	i	ne pristaja, ampak se je moral topet zateči v pri-
Bačc, rojstni kraj župnika Franceta Treiberja, V ozadju Golica.
stanišče zaradi hudega viharja, ki bi bil tako povzročil nesrečo. Seveda je po vsem Primorju bila huda burja, najhujša v Trshi in v Vipavski dolini, kjer je dosegla hitrost 60 km.
Padel je v bitku pri Aksumu infanterist F.rnest Fajdiga, doma iz Vrsarja (Orsera) v Istri.
18 stopinj pod ničlo je kazal pred dnevi toplomer v Trbižu. Zdaj se je dvignil na 13 stopinj. V Vidmu so imeli 6 stopinj pod ničlo, toda v slovenski Benečiji so imeli tudi 8, 0 in 10 stopinj mraza. L. 1028 pa je bil mraz veliko hujši in je na primer v Trbižu dosegel celih 30 stopinj pod ničlo.
Bliskoviti vlak. kakor imenujejo v Italiji vlake, ki tečejo po železniških tračnicah z električuim motorjem, in pti posebne avtomotorske vlake z enim samim razredom ter s hitrostjo IGO km na uro, hočejo vpeljati tudi na progi Trst—Opatija—Reka, kar bi seveda zelo pospešilo tujski promet v opa-tijskem letovišču Zaenkrat taki vlaki niso vpeljani niti šo na progi Turin—Milan—Benetke—Trst in se stvar nahaja, kar se tiče reške obali, še v stanju samega proučevanja.
Na Rogatinu sta se fionesrečila alpinec Grandi in graničar Sanita. Bila sla dodeljena oddelku na mali vojašnici . pod Bogatinom na višini 1300 m. Dne 8. t m. sta spodrsnila po plošči ledu in padla kakšnih 20 m globoko v nek žleb ter bila takoj mrtva. Pokopali so ju v Tolminu.
Dolžniki v Sloveniji se organizirajo
Ljubljana, 16. februarja.
Težke gospodarske razmere so privedle do tega, da so se začeli dolžniki v vsej državi organizirati in zahtevajo primerne ukrepe v svoje varstvo. Tudi v Ljubljani obstoja že dalj časa pripravljalni odbor za ustanovitev Društva dolžnikov in je bila danes sklicana zopet seja, katere so se udeležili številni interesenti iz vse Slovenije. Poročilo o dosedanjih uspehih akcij in izgledih je podal g. dr. Anton S a g a d i n. Obrazložil je, da je glavni namen snujočega se društva delati na to, da se s povečanjem obtoka bankovcev zniža previsoka notranja kupna moč našega denarja, dokler ne dosežemo povišanja cen predvsem kmetijskim proizvodom ter nepremičninam (posestvom, hišam in zemlji) na prejšnjo višino, na kateri so nastali dolgovi, nakar bodo dolžniki zopet mogli odplačevati svoje dolgove in obresti za nje. Če se pa to ne da izvesti, zahtevajo odpis dolgov v razmerju padca. Dokler pa se eno ali drugo ne izvede, zahteva društvo takojinjo ustavitev vseh eksekucij in prisilnih dražb.
Na skupščini so govorili številni govorniki, zlasti z našega podeželja, ki so slikali težavni položaj, posebno gospodarskih krogov, pa tudi drugih stanov, ki vsi zahtevajo konstruktivne ukrepe.
Na zborovanju je bilo sklenjeno sklicati ustanovni občni zbor društva, če bodo med tem pravila potrjena, za 1. marec 1936. Če pravila ne bodo potrjena, pa bo vseeno za ta dan sklican velik manifestacijski zbor dolžnikov iz vse Slovenije.
K javnemu koncertu ljubljanske radiolonske postaje
II. sinfonični koncer! ljubljanske radiofonske poslnje, ki sc bo vršil v ponedeljek zvečer v fil-harmonični dvoroni, obcla biti zoper enkrat večer uživanja resne sinfonične umetnosti. V lei nadi nas utrjuje po eni strani zanos mladega dirigenta Draga Sijanca, ki je svoje dirigentske sposobnpsJj pred javnostjo že močno vzpostavil in ki iihL >t?5> izživel ponovno Judi na lem koncerlu. Po drugi strani pa nam krepi nedo v resničen umetniški užitek tudi obetani spored konccrfa.
Umetnine, ki jih bomo culi. imajo različne izrazne oblike. Handlov Conccrto grosso v g-mo-lu jc oblika 17. stol., ki jo jc rodilo renesančna reformacija s svojo lipično monodiio. Naziv sam pa pomenja prav za prav svojevrstno finfonično zasedbo v smislu soli — tutti, kjer st stoje nasproti solistični instrumenti (2 violini, violoncello in čembalo), tkzv. concertino in pa godolni orkester in ccmbali, conccrto v ožjem smislu. — Rachov konccrt v d-molu je podobna tvorba, le da jc v njej razmerje enega solislčne.ga instrumenta Iklaviccmbal) in godalnega instrumenta. Ta čudovta skladba bo imela v izvedbi šc svojo posebno mikavnost, ker bo podana dosledno iz leipziške tradicijc, kjer jc žarišče Bachove umetnosti (klavir bo igral mladi pianist Gallatia, ki jc delo naštudiral pri slavnem leipziškem klavirskem pedagogu Teiehmiillerjul Maydnova sinfonija ima kristalno sonatno obliko, ki jo jc prav Havdn vzpostavil in izdelal. Sinfonija ima naziv lovska (La chasse), po tipičnih lovskih fanfarah. Izvajana bo v prozorni orkestralni zasedbi Haydnove dobe. Mihcvčcva ouvertura pa ie umetnina, zloženo kot uvodna muzikalna tvorba k operi »Vilno dete« (Feenkind), ki je bila prvi izvedena že na Dunaju v Leopoldstadlcr-Theater. Ouverlura je močan dokaz skladateljeve tvornosti po svoji izrazni sili in po dosledni zgraienosti.
Tako bo koncer! res doživetje visoke umetniške stopnje in pričakujemo, da bo naše glasbeno občinstvo v polni meri obiskalo to prireditev, ob kateri bo moglo utešiti svoje želje no visoki sinfonični umetnosti.
Spomini župnika
Franca Treiberja
MF.STNI KAPLAN V CF.I.OVCU
(t. 8. 1888 do 15. 0. 1804.)
(Nadaljevanje.)
Na mesto Gregorja Einspielerja. mestnega ka-j^lana pri Sv. 11ju. stari glavni župniji v Celovcu, ki je posta! župnik v Podkloštru. sem prišel jaz za mestnega kaplana v Celovor. Pomanjkanje duhovnikov v krški škofiji jc bilo tako veliko, da sem jaz, ko so poprej morali kaplani do 10 let služili na kmetih, preden so prišli v glavno mesto Celovec, jireskočil 10 let in po dveletnem službovanju na deželi že prišel v Celovo-. Tu sem deloval « let. od 1. 8. 1888 do 15. 9. 18<*4. '/.e takrat je mestna župnija sv. Ilja štela okrog 10JHI0 duš, bilo je veliko opravkov posebno v župnijskem uradu !n y šolah; |»a sem se tukaj veliko naučil za svoj duhovniški poklic. Za narodno udejstvovanje se mi jc odprlo čedalje večje polje delovanja. Ravno lakral se je gibanje za ravnopravnost koroških Slovencev |>osebno razmahnilo.
I^otn 1890 ee je ustanovilo kal. polil, in gosjsv
d
je. nemške rogove, obregnil se je nad slovensko zastavo, ki je bila lam razobešena. Ustanovila se je v Celovcu ,kakor tudi v mnogih drugih krajih na Koroškem posojilnica in je imela svoj prvi uradni prostor v hiši celovških kanonikov. V posojilnici sem imel veliko posla, moral sem urado-
vati, hoditi v zemljiško knjigo po informacije, pisariti zau|)iiikotn na kmetih in poizvedovati o gmotnem stanju pros;lcev za jiosojila. Kakor drugod se je tudi v Celovcu ustanovila podružnica sv. Cirila in Metoda, tudi v bližnji celovški okolici v Medgorjah in Kotmarivasi so sc podružnice ustanovile. Bilo je torej veliko novih narodnih organizacij, ki so živahno delovale, ampak govornikov in narodnih delavcev je bilo zelo malo. Poleg a. V. Legata, faktorja Mohorjeve tiskarne, sva morala urednik Mira Filip Haderlap in jaz vedno na shodih kot govornika nastopiti. Kmetje iz okolice so v četrtkih, ko se vrši v Celovcu tedenski sejem, prišli v Celovec in prosili: Pridite, v nedeljo imamo shod.« Moral sem iti ali sem imel čas ali ne. sicer bi na shodu govornikov nc bilo. G. Legat je tiil zelo zaslužen slovenski rodoljub, (i. Filij> Haderlap je bil zelo veren mož in polju-den govornik, tudi jo zelo poljudno naš Mir urejeval. ampak se ni dalje izobraževal, ostal je vedno na istem stališču; kvarljivo je bilo, da je bil velik alkoholist. Po smrti msgr. Andreja Einspielerja januarja 1888 je moral njegov nečak in mestni kaplan v Celovcu Gregor Einspieler prevzeli lastništvo Mira in njegovo upravo. Tudi je bil izvoljen mesto rajnega strica za deželnega poslan-ca. Ko se je kot župnik v Podklošter preselil, je meni izročil upravo »Miras, kar mi jo nalagalo mnogo dela in skrbi. Posebno hudo jo bilo. kadar so bile volitve, ko sem moral, dasi sem bil že vsestransko zaposlen še iti na agitacijo. Celo v Blalo-grad (Moosburg) som prišel povodom neke volitve. Tam je bil žup. g. Rainer. doma v ŠkoflSab, zelo moder gospod. Rekel mi je, da lukaj na skrajni severni narodni meji v javnosti ne sme delali, samo na tihem, sicer bi se vso |>okvarilo. In res, udeležil se je volitve, bilo je treba 4 volilne može
voliti. Posrečilo se mu je spraviti enega zavednega Slovenca, čečovnika po imenu, kot volilnega moža »skoz-., ki je pri glavnih volitvah volil s slovensko stranko. Pri volitvi volilnih mož v deželni zbor leta 1890 v Podkloštru, kjer je bil g. Gregor Einspieler, je prišlo do spopada med Slovenci in nemškutarji in pri tej priliki je bil en nemškular zaboden in je umrl. Nemški listi so zagnali silen truSč, [»osebno Allgemeine Zeitung« v Beljaku, katerih urednik je bil neki Foresti — Slovenci so imenovali ta list »Beljaška Urša« — je napadla g. žup. Gregorja Einspielerja, češ, on je moralni povzročitelj uboja. G. Einspieler je seveda moral ta list tožiti ,vršila so je obravnava pred porotniki. Tudi jaz sem bil kot priča zaslišan. Toda nasprotniki so v svoji brezvestnosti dokazali: Ker so Slovenci v Podkloštru pri volitvi peli znane pesmi kitico »črna zemlja naj pogrezne tega. kdor odpada«, so nasprotniki razlagali tako, da je ». župnik rekel: .naj poginejo nemški psi-:. Izid te obravnave je bil pravi justični umor. Urednik be-Ijaskoga časnika jc tiil oproščen in g. župnik je moral velike pravdne slroške plačati. Ali slovenski koroški duhovniki in Se nekateri lajiki nismo g. župnika Einspielerja pustili na cediiu, velikodušno smo darovali velike vsote in vsi pravdni stroški so se pokrili. G. Einspieler je kljub temu zmagal pri volitvi v Velikovcu za poslanca v deželni zlKir. Narodno gibanje koroških Slovencev je čedalje bolj naraščalo, posebno zaradi velikih narodnih slavnosti v dvorani kal. rokodelskih pomočnikov v Celovcu; najsijajnejša pa je bila slav-nost v proslavo papeža Leona XII!., ki se je vršila v največji celovški dvorani v Masselgarten v Št. Vidskem predmestju v Celovcu. Slavnostni govornik g. prof. dr. Medved iz Maribora je ljudi naravnost hipnotiziral. 7.ena znanega slovenskega
rodoljuba Ureta, župana v Št. Martnu pri Celovcu, je vzkliknila: »srečna mati, ki ima takega sina«. Krasno je pri tej priliki pela kamniška -»Lira«. Zaradi tega so se Nemci čedalje bolj razburjali in posebno mene so napadale cejovške »Freie Stimmen«. Pisale so: »\Vo die Treiberei vom Pfarrhof-platze aus betrieben wird.« Tudi družabno življenje je postalo čedalje bolj neprijetno. V svrho razvedrila sem zahajal v dom kat. rokodelskih pomočnikov, kjer so ee ob večerih shajali nemški mestni duhovniki in maloštevilni nemški kat. la-iiki. Pa narodno razburjenje in nestrpnost je zajelo tudi te kroge. Rekli šo mi: >Was wollt ibr Kiirntner Slovvenen?* Ker sem bil že več let v Celovcu in mi je postalo zaradi opisanih razmer življenje v Celovcu čedalje bolj neprijetno, sem prosil za razne župnije. Pa nisem uspel, deloma, ker so bili soprosilci starejši od meno, ali zaradi nasprotstva koroške deželne vlade. Tako sem prosil za župnijo Kapi a ob Dravi, moj soprosilec je bil g. Ogriz, moj sosole,-., ki je pa že bil župnik, jaz pa še vedno kaplan. Ordinarijat v Celovcu je mene predlagal »primo loco«. Pa kljub temu me je deželni predsednik Schmidt-Zabierow iz pol. vzrokov, ker sem bil naroden borec, zavrgel. Moral je seveda svojo odklonilno stališče pri ministrstvu za uk in bogočastje utemeljevati. Jaz sem se obrnil do poslanca kanonika Kluna. Tn je res interveniral pri ministrftvu, pa je bilo že prepozno, ker je minister že potrdil g. Ogriza. Leta 1894 pa je g. Anton Kesnar, kanonik in predmestni župnik v št. Rtiperlu pri Velikovcu, dobil župnijo Prevalje. Prosil sem takoj za izpraznjeni velikovški kano-nikat in ga tudi dobil. Sredi septembra IS94 sem nastopil predmestno župnijo Št. Rupert pri Velikovcu.	(Dalje prihodnjič.)
TMc« Jugoslovan*« tiskarna. Zaitopaik: K_ Cmt.