3l« Št«, *— 5, leto. Poštnina pavžalirana. Današnja Številka veli a K 3*-* ^«iw£alna za kraljevina SHS Mesečno 48 K. Letno f>7G K. Inozemstvo: Mesečno 6S K. Letno 816 K. Oglasi: enostolpna mm vrsta za enkrat 2 K, večkrat popust. M V Mubijani, sreda tetomarja 1922. JUGOSLA f ’«0 Vse"če'm, 'c/ Uredništvo: Woltova ulica 1/1. Telelon 3 za leto 1922 pa se «*uie, da bodo neposredni davki v «li 77 milijonov dinarjev. V SIo-ni,n 11 se ie v istem roku na neposred-n davkih nabralo leta 1919 17 milijo-|0nV’ let.a 1920 19 in leta 1921 59 mili-da ^ dit!ariev' Nadalje se je ugotovilo, ir p'ačuje Slovenija razmeroma manj ahdskega davka kakor drugi deli države. Tako se je plačevalo po 1.90 dinarjev od davčne glave, dočim se je v drugih pokrajinah države ta davek pobiral po tri do štiri dinarje na davčno glavo. Vlada misli, da naj finančni odbor takoj po končani razpravi o državnem proračunu začne delovati v finančnem ministrstvu in naj razmišlja o reorganizaciji tega ministrstva, kakor tudi o poenostavljenju vsega finančnega sistema. O tem predmetu se bo svojčas zahtevalo tudi mišljenje raznih delegatov. Sekcija je svoje delo skoraj popolnoma končala in se ima baviti edinole še z državnimi dohodki in s proračunom vrhovne državne uprave. — Jutri ob 9.30 dopoldne ima sejo plenum finančnega odbora. Na dnevnem redu je dvanajstina za mesec marec. Beograd, 7. febr. (Izv.) Peta sekcija finančnega odbora je imela danes sejo v ministrstvu za promet. Razpravljala je o proračunu tega resorta. Sekcija je ugotovila, da niti v proračunu niti v finančnem zakonu za leto 1922 ni postavke 100 milijonov dinarjev za nove poti, ki se že gradijo. Celokupna vsota za te poti in ceste, ki so že v delu, znaša okrog 153 milijonov dinarjev. Sekcija namerava zahtevati od finančnega ministrstva in od finančnega odbora, da najde kritje za to vsoto, ki je nemudoma potrebna. © sjpraras razdelitvi države. Zakonski načrt bo danes predložen. — najprej se bo RAZPRAVLJALO O SAMOUPRAVI IN OBČINSKI UPRAVI. Beograd, 6. februarja. (Izv.) Vee-, I Popoldne je imel zakonodajni od-sejo z dnevnim redom: Volitev • odbora za upravno razdelitev dr-,ave> za samoupravne oblasti in srez-0 samoupravo. V debato le poseg'o govornikov, ki so predlagali, naj izvoli ožji pododbor,, ki naj pripra-t vse gradivo za podrobno debato. Oslanca Lazič in Gjonovič sta predala, naj plenum takoj sam raz Pfavlja o predlogu in naj izdela načrt splošnem in v podrobnostih. Posla-ec dr. Holinjec je v imenu Jugos'.>-®nskega kluba izjavil, da odklanja ”®dni predlog, ker njegova stranka ne 8t°j> na stališču, ki ga zastopa vlada j>,ede upravne razdelitve in ker za-.Cva, da morajo ostati-pokrajine. Minister Trifkovič je pojasnjeval nekake točke in ugotovil, Ja ustava predvideva rok do 28. marca, do katerega 0 skupščina morala sprejeti ta zakon, aradi tega priporoča, da se čiir prej , °nča ta zadeva, in je predlagal, da se izvoli ožji odbor. Zakonodajni rdbor le nato z večino glasov sprejel predlog vlade, da se izvoli ožji odbor. V ta ožji odbor je bilo izvoljenih enajst poslancev in so v njem zastopane vse stranke. Novoizvoljeni pododbor za upravno razdelitev države je imel danes dopoldne svojo prvo sejo, na kateri je razpravljal o zakonskem predlogu glede upravne razdelitve države v oblasti. Poslanec Kristan je izjavil, da je po njegovem mnenju nujno, da se zadeva čitnprej reši. Elaborat pododbora naj dobi v razpravo finančni odbor, da ga potem čimprej pretresa skupščina, ker bi drugače vlada ta zakon udejstvila z naredbo. Izvoljeni so bili nato trije poročevalci, in sicer Ljuba Jovanovič ga upravno razdelitev, Kosta Timotijevič za samoupravo in Milan Simonovič za občinsko upravo. Poslanec Ljuba Jovanovič je izjavil, da bo mogel poročati o zakonskem načrtu glede upravne razdelitve države že na jutrišnji seji. Sklenilo se je, da se najprej razpravlja o samoupravi in o občinski upravi, nato pa šele o upravni razdelitvi države. Bolgari mobiliziralo gsreSS Grilci. Atene, 7. febr. (Izv.) Kakor poročajo grški listi, je Bolgarska začela fjjobilizirati več razredov topništva in hh pošilja na tracijsko mejo. Grška vla-da je zaradi tega vložila protest v Somi- Pod orožje se pozivajo tudi rezer- visti iz Macedonije in.Tracije. Sploh se na Bolgarskem opaža sumljivo kreta-nje bolgarskih komitašev in kemalistov, ki pripravljajo napade na železniške proge in mostove v Traciji. Posledice spiteliae stavke v Bedim. Berlin, 7. februarja. (Izv.) Mest.) ei'lin js zelo trpelo vsled .splošne stavke. Vsled pomanjkanja vode je v olnicah več oseb umrlo. Zaradi neza-ostnega uvoza moke je mnog^o pekov Blorala ustaviti obrat, vsled česar je “astalo pomanjkanje kruha. Mnogo bfti je moralo prenehati z delom, ker niso imeli na razpolago gonilne sil f. Železniško ravnateljstvo je stavkajočim železničarjem zagrozilo, da jih odpusti iz službe, ako Jo jutri ne nastopijo službe. Berlinski magistrat zahteva od stavkujočih, da se povrnejo na svoja mesta do danes ob dveh popoldne, sicer jih bo takoj odpustil. SEJA ODBORA ZA POSLOVNIK NARODNE SKUPŠČINE. . ^-■°£rad, 7. febr. (Izv.) Snoči je imel cdhor za poslovnik narodne skup-* inG. Razpravljali so o pričakovani cjciti v narodni skupščini. Predlagalo le* llai o proračunu za čanprej konča. Trajati sme DrnrnCmU dva m"seca- Proti t:mu '!°su so nastopili zemljoradnilci in ’ ’ naI £c odredi, ako se določi b i , * n':'pravc 0 Proračunu, da tra-.a 0 tcm Predmetu najmanj 90 >CJ. Posianec dr. Edo Lukinič je predlagal glede plače predsedniku narodne »mpsc.ne, da bodi maka, kakor jo pre-ema m!r.-strski predsednik. O t j točki r* b.:o debate, Ker je minister Trif’ ovlč »reaiagal, naj se v tem pogledu doseže ‘Porazuni z vlado. LLOYD GEORGE ODSTOPI? Berlin, 7. febr. (Izv.) Kakor poročajo listi iz Pariza, javlja londonski dopisnik lista »Tcmps«, da namerava angleški ministrski predsednik Lloyd George odstop'ti. * PAPEŽ PIJ XI. Rim, 7. februarja. (Izv.) Papež Pij XI. je potrdil kardinala Gasparri^a v njegovem svojstvu kot državni tajnik. potrdil je tudi prelate, ki jih je imenoval pokojni papež Benedikt XV. in ki so tvorili papežki dvor. Danes b enajstih dopoldne je papež Pij XI. šel v Sikt. kap. Pred njim so korakali kar: dinali, papežki dvor in garde. V tej kapeli so se kardinali tretjič poklonili novemu papežu, ki je nato podelil blagoslov in se potem povrnil v svoje so bane. POBEGLI ATENTATORJI NA KRALJA NA DUNAJU. Beograd, 7. februarja. (Iz.) Ministrstvo za notranje zadeve je dobilo od dunajske policije obvestilo, da sta skozi Dunaj potovala atentatorja na kralja Aleksandra Mladen Marinkovič in Joža Juhasz, ki potujeta iz Madžarske kot dozdevna ruska ujetnika. Denar in potne liste 'jima je na Dunaju preskrbel član boljševiške misije dr. Brovskij. CELOKUPNI DRŽAVNI DOLG. Beograd, 7. febr. (Izv.) Celokupni dolg naše države znaša 2.382,275.466 frankov. Na vojnem dolgu imamo plačati Franciji in Angliji 936 milijonov frankov, Ameriki pa 72 milijonov frankov. SUBVENCI.A ZA GLEDALIŠČA. Beograd, 6. februarja. (Izv.) K , predsedniku narodne skupščine dr. Ribarju je prišla danes dopoldne de-putacija gledaliških igralcev in ga je prosila, naj dela na to, da se gleda'i-ščem ne zmanjšajo subvencijo, ker bi bila to katastrofa, ne samo za eksistenco igralcev, ampak za gledališko umetnost. ZEMLJORADNIKI IN RADIČEVCI. Beograd, 7. februarja. (Izv.) »Tribuna« javlja, da se je dosegel sporazum med zemljoradniki in Radičevci. Pri prihodnjih volitvah nameravajo oboji postaviti skupno kandidatno listo. Na Hrvatskem naj bi kandidirali radniki, v Južni Srbiji pa Fa-dičevci. (To vest je treba vsekakor sprejeti z vso rezervo.) PROTESTNA SKUPŠČINA JAVNIH NAMEŠČENCEV. Zagreb, 7. febr. (Izv.) Zveza javnih nameščencev sklicuje za jutri popoldne skupščino javnih nameščencev z dnevnim redom: protest vladi, ker še ni izplačala obetanega poviška prejemkov javnih nameščencev. OMEJITEV PROMETA. Dunaj, 7. febr. (Izv.) Ker postaja pomanjkanje premoga v Nemčiji vsak dan občutnejše, se je pokazala potreba, da se morajo ukiniti še nadaljnje železniške zveze med Avstrijo in Bavarsko in od Bavarske dalje. Med drugimi vlaki prenehajo od danes dalje tudi dnevni brzovlaki Salzburg-Beljak-Podrožčica-Jescnice, ki sp dosedaj vzdrževali zvezo med Monakovim preko Jesenic na eno- stran proti Trstu, na drugo stran pa proti Zagrebu in Beogradu. ODPUSTI DELAVSTVA NA ČEŠKEM. Praga, 7. febr. (Izv.) Kakor poroča »Sozialdemokrat« iz Usti na Labi, je bilo včeraj v Schichtovih tvornicah odpuščenih 1500, v obeh tvornicah za steklo pa 800 delavcev. Praga, 7. febr. (Izv.) Razen steklarne v Ustju je tudi sladkorna tvornica v Schoenpriesenu odpustila delavce radi pomanjkanja premoga. SESTAVA NOVEGA KABINETA V ITALIJI. Rim, 6. febr. (Izv.) Predsednik italijanske narodne skupščine De Nicola je bil poverjen, da sestavi novi kabinet. De Nicola se je že začel pogajati s por sameznimi italijanskimi strankami. So-cijalni demokrati so obljubili, da ga bodo dobrohotno podpirali. madžarska skupščina. Budimpešta, 6. febr. (Izv.) Madžarski ministrski predsednik grof Betlilen je danes izjavil v parlamentarnem odseku za volilno pravico, da madžarska vlada ni pripravljena, podaljšati zasedanje narodne skupščine. Ako opozicija ne bo obstruirala, bo čas, ki je še na razpolago in ako se seje same podaljšajo, popolnoma zadostoval, da se sprejme načrt volilnega zakona. Ako bi se sprejetje volilnega zakona zavleklo, bi se nova narodna skupščina nikakor ne mogla več sestati do določenega roka, t. j. najpozneje do konca junija 1922. IZ TURŠKO-GRŠKE FRONTE. Pariz, 6. febr. (Izv.) Kakor poroča agencija Havas iz Angore, je narodna skupščina privolila v to, da se podaljša pooblastilo, ki je bilo podeljeno Musta-fa Kemal paši in ki poteče meseca februarja t. 1. Dalje se poroča tudi, da dela angorska vlada velike vojaške priprave na zahodni fronti. At:ne, 7. febr. (Izv.) Po uradnem poročilu od 4. t. m. vlada na vsej fronti mir. Bojno delovanje je moralo prenehati zaradi velikega snega, ki je nenadoma zapadel. Na nekaterih mestih je snega do 1 meter visoko. Žalostna kon&atacila. / V treh letih skupnega življenja v eni državi se razmerje med Slovenci Hrvati in Srbi ne samo ni poglobilo, ampak se je navzlic različnim zunanjim prepleskavam občutno ojiladilo. To občuti danes vsak, čeprav tega ne izreče. To je do gotove meje razumljivo samoobsebi, kajti vse sanje, ki so se porodile ob ujedinjenju, se niso mogle uresničiti in je zato moralo priti do majhne reakcije, ki pa ni v nobenem razmerju s sedanjim razpoloženjem, ki poraja misli o amputacijah in reparacijah. Za to so globlji vzrold in teli je mnogo, Poglejmo samo enega. Skoro odveč je povedati ponovno, da more biti ujedinjenje res pravo samo tedaj, če imajo vsi, ki se ujedinijo eden o drugem dobro mnenje in spoštovanje pred njim. To je v začetku tudi bilo tako! Zalibog, samo v začetku. Gotovi ljudje pri Slovencih in Hrvatih — Srbi so častna izjema — niso mogli zatajiti v sebi svoje suženjske narave, niso mogli prenašati, da bi bili enakovredni, hoteli so ostati hlapci — četudi hlapci v irakih. Če bi razodeval to svojo notranjost brez ozira na lastno korist in povedali, da ie to samo njihova notranjost, jih ne bi smela motiti pri njihovem poslu. Govorili pa so, da je ves narod tak — kajti samo od te trditve so pričakovali koristi. In postavili so se na piedestal in razkladali: »Ta narod obstoja Iz robskih duš, ki hrepene po svojih nekdanjih zatiralcih. Vse, kar je ustvaril ta narod v stoletjih, je plod robskega duha in ta narod ne bo vreden ničesar vse do časa, da vrže s sebe vso svojo preteklost in se znebi svojega robskega jezika.« Tako so govorili ti Slovenci in tudi nekateri Hrvati o svojem narodu. Šli so tako daleč, da so blatili svoj narod po beograjskih listih, samo da bi bil njih glas tem bolj gotovo uslišan. In ker niso dosegli drugod nobenega uspeha, se lahko ponašajo, da so ga vsaj na tem polju. Srbi so v začetku cenili Slovence, kajti poznali so jih po ljudeh, ki sO oznanjevali slovensko ime s ponosom in brez misli na lastno korist. Sedaj pa so prišli krivi preroki, ki so rekli, da je vse to laž in mislili, da je edini cilj: da je bogato poplačana lastna nemoč, ki kaže jezik izza varnega zavetja tujega plašča. Ko so videli Srbi, da je takih ljudi med nami in so ti ljudje dopovedovali, da so oni najboljše, kar premoremo: kdo naj se še čudi, če so začeli tam onostran Save zmajevati z glavami, češ: čemu nam bodo? In to je bilo najvažnejše med opravili, Id so ga opravljali državotvorni elementi med nami in kateremu so se posvečali po lastni izpovedi z največjim samozatajevanjem. In pri tem opravilu so res imeli uspeh. Kulijev nikjer posebno ne spoštujejo, to ie vedel že pokojni Koseski, in da so na jugu tako reagirali, kot so, je samo dobro znamenje za bodočnost. Kajti kuliji pri nas že izginjajo. Veliki nemiri 2000 VSTAŠEV NAPADLO POLICIJSKO POSLOPJE. London, 7. febr. (Izv.) Uradno se poroča: Brzojavka iz Gorakhpura javlja, da je v mestu Chaurichaura v provinci Gorakhpur severovzhodne Indije 2000 vstašev napadlo policijsko poslopje. Pri tem napadu sta bila ubita dva policijska nadzornika in 15 policijskih agentov. Vstaši so zažgali policijsko poslopje, v katerem so zgoreli vsi ubiti policisti. Na strani vstašev sta mendd bili ubiti dve osebi, cela vrsta pa jih jft ranjenih. Položaj je zelo resen. Sovjetska Rusija na robu prebada. Varšava, 7. febr. (Izv.) Iz Moskve poročajo: Sovjetski delegati na gospodarski konferenci v Genovi so dobili nalog, da kategorično odklonijo plačevanje predvojnih dolgov. Ta sklep utemeljuje boljševiška vlada s tem, da je zapadni imperijalizem spravil sovjetsko Rusijo na rob propada. Moskva, 7. febr. (Izv.) V Begevskem Volosku v kusneškem okrožju gladuje nad 80 % prebivalstva. Ljudje se hra-. nijo z mrhovino. Vsak dan umre okoli 15 ljudi. V hjinskern okrožju strada skoro vse prebivalstvo. V posameznih vaseh umre vsak dan 20 do 50 ljudi. Iz vasi Slavkino v bugačevskem okrožju (gubernija Samara) se uradno poroča, da je gladujoče ljudstvo pojedlo mrliča. SNEŽNI METEŽ. Zagreb, 7. febr. (Izv.) V noči od nedelje na pondeljek in ves včerajšnji dan je v Zagrebu in okolici snežilo. Zapadlo je toliko snega, da je nastala občutna ovira v prometu. Zagrebške ulice in trgi so polne snega, kar tvori veliko oviro za pocestni promet. Vlaki so imeli včeraj in danes ogromno zamudo. Sinočnji beograjski vlak je imel zamudo treh ur. Nastal je tudi snežni metež in vihar, vsled česar trpijo brzojavne in telefonske zveze, ki so ponekod pretrgane. Po poročilih, ki jih je prejelo ravnateljstvo državnih železnic v Zagrebu, je na nekaterih progah promet ustavljen zaradi velikega snega. Zaradi tega je železniško ravnateljstvo odredilo, da se do nadaljnjega ustavi tovorni in osebni promet na progah Ogulin—Ba-kar in Ogulin—Gospič. Vsled tega je ustavljen začasno tudi poštni promet na teh progah. ZAMENJAVA PET DINARSKIH NOVČANIC. Beograd, 7. februarja. (Tz.) Po odredbi generalnega inšpektorata finančnega ministrstva morajo vse državne blagajnice in vsi poštni uradi sprejemati novčanice državne izdaje po pet dinarjev ali dvajset kron do vštevši 5. maja 1922. Sprejete novčanice se ne bodo dajale več v promet. PROMET Z DEVIZAMI. Beograd, 7. februarja. (Izv.) Po r.aredbi generalnega inšpektorata finančnega ministrstva se Člen 3 pravilnika o reguliranju prometa-z devizami in valutami v nobenem primeru ne more nanašati na potovanje v obmej- nem prometu, kakor tudi ne na one osebe, ki prestopajo meie v inozemstvo za kratko potovanje in za kratek rok. Ti potniki smejo jemati seboj do največ 3000 dinarjev in ne do 3000 frankov. Te osebe smejo v obmejnem prometu imeti namesto 3000 dinarjev tudi odgovarjajočo vrednost v novča-nicah one države, v katero potujejo. VPRAŠANJE SEVERNOIRSKE MEJE. London, 7. febr. (Izv.) Irski kabinet je poslal angleškemu ministrskemu predsedniku Lloydu Georgeu pismo, v katerem izjavlja, da ne bo pristal na nobeno izpremembo severnoirske meje, kakor ie bila določena v zakonih iz I. 1920, razen, ako bi se to zgodilo po obojestranskem sporazumu. BORZNA POROČILA. Zagreb, 7. febr. Devize: Berlin 149 do 151, Bukarešta 0—240, Milan 142(1 do 1435, London 1314—1318, Paftž 2570—2577, Praga 570—577, Švica 5S00—5950, Dunaj 3.70—3.85, Budimpešta 47—47.50, New York (ček) 30(1 do 301. Valute: Dolarji 299,50-300.5(1, avstrijske krone 4—4.50, carski rublji 22—23, francoski franki 2525—2550, na-polcondori 1100—0, marke 152—,160) leji 233—235. Beograd, 7. febr. Dolarji 74, marlfe 38.25, leji 59, levi 48, napoleondori 675, Devize: London 327, Pariz 535, Ženeva 1480, Praga 174, Dunaj 0.S9, Berlin 37.60. Milan 353, Budimpešta 11.45. Curih, 7. febr. Berlin 2.525, Ncw York 511, London 22.16, Pariz 43.20, Milan 24.20, Praga 9.625, Zagreb 1.63; Varšava 0.16, Dunaj 0.17, avstrijske krone 0.08. Izbrisan madež. Trst, 2. februarja. Italijansko časopisje se je silno raz* veselilo poteka občinskih volitev v Postojni. 1 am ni zmagala »Slovenska narodna stranka«, temveč neka »uradniška lista«, ki je po mnenju italijanskih listov — Italijanom naklonjena. Veselili so se, da je »Slovenska nar. stranka« propadla in da je Slovencem odklenkalo za vedno v najvažnejšem kraju, v slovenski metropoli Julijske krajine. Resnično, vsi smo bili uverjeni, da Je tam zares prodrla stranka, ki hoče sužnjiti Italijanom in sram nas je bilo, kljub temu, da smo bili uverjeni, da je mogoče kaj takega le z nasilnostjo in sleparstvom. Sram nas je bilo In upali smo na tihem, da se madež izbriše vsaj pri prihodnjih občinskih volitvah, za katere se bo treba nekoliko bolj pripraviti. Naravnost presenetila pa nas je Izjava občinskega sveta v Postojni, ki odločno zavrača vsa sumničenja ter odkrito in brez strahu priznava, da so vsi izvoljeni občinski svetmki zavedni slovenski možje, ki se niso prodali nikomur in ki tudi nočejo hlančcvatl nikomur, temveč hočejo ostati zvesti sinovi svojemu narodu. Izjava se glasi takole: Izjava. Naši nasprotniki hočejo z Izidom Občinskih volitev kovati kapital. Narodni nasprotniki razglašajo, da so s svojimi glasovi pobili slovenski nacijo-nalizem in slovensko delegacijo v državnem parlamentu s tem, da je naš državni poslanec gospod Lavrenčič ostal v manjšini. Temu nasproti Izjavljamo svečano in odločno sledeče: 1. Spor med obema strujama občin-»kih volilcev je temeljil samo na go-ipo^arskih razlikah (mesto - vasi), 2. Ugotavljamo, da sta imeli o^e Itru.ii veliko večino skupmh kandidatov in da je b;lo od 20 izvoljenih 10 »kupnih, 6—7 iz večine, —5 iz manj-line ter da so od 711 veljavnih gkasov dobili skupni fp5—*V5it večmski 434— 468 in manjšinski 253—273 gb^nv. V nikakem slučaju torei n>o odločevali laški vrbici s ICO—140 glasovi. 3. Člani ene kakor druge stmje, rtasti pa izvoljeni osčtns1i svetniki, so enako narodno za.vedni Slovenc! ter se v stvari nič, v taktiki pa le malo razlikujejo. 4. Neodgovorni, kratkovidni 'n Inh-iromlšljeni Utidje na eni in drugi strani In struji hviskam enega proti drugemu ler škodnjcio skupni stvari ve!e a'i nevede. Te hujskarHe od ene, d rime ali tretje strani zavračamo najodločneje. Zlasti zavračamo napade od bivšega občinskega komisarja gospoda Josipa Dovgana, katerega poznamo kot poltenega slovenskega norodne^a moža, Je*eh:čnega, čistih rok in (Sstcga srca, ljubečega le pravico in pravičnost brez j »žira na desno ali levo. I 5. Izvid občinskih vobtev n!česnr D« snremeni na izvidu volitev v parlament, pri katerih so vsi voldei glasovali za slovensko listo, zato tudi za rro-jpoda poslanca Josipa Lavrenčiča. Tej naši parlamentarni delegaciji izrekamo v imenu Postotncev neomaiano In neomeieno zaupanje. Posebno velja to za našega soebčana gospoda poslanca Josipa Lavrenčiča, katerega s tem uljudno naorošamo, da naj deluje le nadalje za blagor naroda in občine. Občinski svet v Poštnini, dre 28. januarja 1922. [Slede podpisi vseh obč. svetovalcev.) Predležečo izjavo je izvoljena dc-putacija izrečila gospodu poslancu Josipu Lavrenčiču s primernim nago- vorom in odgovorom. Nato je on poslal na občinski svet v Postojni dopis z dne 29. jan. 1922 pod it. 1845, kateri se glasi tako-le: Čislani tovariši! Vaša možata izjava od včeraj, ki Izvira iz srca vpoštevajočega politični položaj našega naroda, mc je neizmerno vzradostlla. Izid ravno dokončanih občinskih volitev so izrabljali naši politični nasprotniki v svojo svrho, da blatijo zastopnike našega naroda, med katere tudi jaz spadam. Odgovor ste jim dali tak, kakršnega zaslužijo, podali ste pa s tem tudi pojasnilo domačim klevetnikom to in onstran meje, razjasnili ste š to Izjavo vsestransko naš položaj. Cast Vam! Strinjam se popolnoma s prvimi štirimi točkami Vaše izjave v vsakem oziru, peto točko pa vzamem v svojem in v imenu svojih slovenskih tovarišev v rimskem parlamentu hvaležno na znanje. Z ozirom na to, da moram vršiti svoje poslanske dolžnosti in bom tedaj mnogo časa od doma odsoten, ne morem svojega mesta v občinsl-em svetu tako izpolnjevati, kakor bi bila moja dolžnost. Zastran tega odlagam ta poverjeni mi mandat, obljubljam pa, da bom vse svoje skromne moči posvetil v prospeh naše občine in mile mi Postojne. Zato Vam hočem biti v vsakem oziru na razpolago. , Zvesti svojim načelom, zvesti svojemu narodu hočemo delovati v bratski slogi za občni blagor. Bog Vas živi! Postojna, 29. januarja 1922. Z bratskim pozdravom Jos. Lavrenčič, posl. v parlamentu s. r. Ta izjava postojnskega občinskega sveta nas je razveselila in moralno dvignila, Italijanom pa, ki so razbob-na!i v svet, da je v Postojni zmagala »njihova« stranka, je prinesla veliko blamažo. Radovedni smo, kaj bodo sedaj pisali, kako sc opravičevali. Jem bodo bruhali na zavedno Postojno 'n zlivali gnojnico nanjo. Pošiljali bodo tja fašiste zažigat in streljat s prepričanjem, da če zdaj ne, postane pa vsaj po prihodnjih občinskih volitvah Postojna italijansko mesto. — Ne, ljubi sosedje! Tako r"glo pa vendar ne gre, kakor ste mislili! Diference, ki ostojajo med angleško in francosko politiko, se ne tičejo le Nemčije in reparacij, podmornikuv in podobnih evropskih vprašanj, marveč segajo tudi na druga področja vnanje poiitike. Ponovno smo že opozarjali na nesporazum! jen je v orijent-ski politiki, ne ie ker so sama po sebi važna, marveč posebno, ker se tičejo onega ozemlja, ki bo v bodočnosti v s'ovnnskh in posebej jugoslovanski politiki igralo važno vlogo. V čem si nasprotujeta angleško in francosko stališče v orijentskem vprašanju, ki stopa ravno sedaj znova v aklualno stanje, je že dovolj znano. Francija je obljubila angorski vladi v pogodbi, ki jo je sklenila ^ njo v poletju, da bo podpirala njene težnje po vrnitvi Smirne in i'racije. in Francija res ' odpira turške zahteve, da ji vrne C j.i Smirno in pa da ji ostane Tracija tja do dolenje Marice in ta z Adrijanopoljem vred in pa z morskimi ožinami. Kak namen ima pri tem Francija, ni povsem jasno, gotovo je le, da hoče ostati v kar najboljših zvezali z angorsko vlado, da si hoče ohraniti prijateljstvo z muslimani, katerim je mnogo do tega, da je sultanova prcstolica v Carigradu po suhem in po morju zavarovana. Značlno je, da podpira turške zahteve tudi sovjetska Rusija, ki ima z angorsko vlado tudi formalno tozadevno pogodbo. Opozarjamo na to so-glašanje francoske in sovjetske vnanje politike s pristavkom, da bi carska Rusija v podobnem primeru prav gotovo zastopala isto stališče, ako bi ne bila dovolj močna, da uveljavi svoje zahteve do ožin. Nasprotno pa vztraja Anglija na tem, da ostanejo Turčiji v Traciji, na ožinah in pri Smirni v glavnem one meje, ki jih je določila svoj čas pariška konferenca. Njene koncesije »e ustavijo na predlogu, da se niaritimno najvažnejše sporno ozemlje — inter-nacijonalizira. Tak načrt odgovarja najbolj angleškim koristim, kajti stara izkušnja je, da ima pri internacijdnali-ziranju važnih pomorskih točk glavno besedo in korist — Anglija. Iz istega sebičnega razloga podpira Anglija Gr-čijo, dobro vedoč, da mora ta kot izrazita, a mala pomorska drž a/a ostati trajno odvisna od angleške dobi A v’o-lje. , . . V Na rešitvi orijentskega vprašanja smo interesirani tudi mi Jugoslovani. Ko sklepamo vojaško zvezo z Grčijo, nam ne more biti vseeno, koliko nevarnosti preti tej državi od Turčije in koliko more Angora absorbirati njeno ntoč. Dalje je posebno važna posest Trači je; ako se vrne vanjo Turčija, postane s tem znova političen čmitelj na Balkanu, kar nam ne more biti všeč. Po drugi strani pa je današnja posestna razdelitev primorja od Soluna do Cataldie ustvarila trajno nevzdržno stanje, ker zapira ozek pas gr-škeg-a ozemlja dohod do Egejskega morja tako Jugoslaviji kakor Bolgariji. Najprimernejša, najbolj /miselna razrešitev orijentskega vprašanja bi bila ta, da se raztegne Jugoslavija do Soluna, Bolgarska do Egejske obale od Kavale do Dedeagača, a morske ožine s Carigradom naj dobi Rusija. Kajti Carigrad in ožine predstavljajo vrata v Crno morje, torej v Rusijo in sodijo tedaj nji; kot zveza med Balkanom in Malo Azijo se je itak \ poslednji dobi najbolj razvila črta od Soluna v Smirno. Carigrad v ruki posesti bi pomenil najkrepkejšo zvezo med Rusi in južnimi Slovani, dočim bi n. pr. mala Bolgarija to milijonsko mesto komaj obvladala. Danes govoriti o ruskem Carigradu so seveda le — sentimentalne fantazije. Toda pride čas — kdo dvomi o njem — ko bo mogla Rusija zopet misliti na realizacijo svojih življenskih zahtev, in tedaj aranžma, o katerem smo govorili, ne bo utopija. S tega vidika smo motrili zadevo in s tega 'i-dika bomo najbolj pozdravljali ono rešitev, ki bo nosila čimbolj — provizoričen značaj. Saj moramo kot prozi-zorij smatrati ves položaj vs® dotlej, dokler se srednje in vzhodnoevropski svet znova ne okrepi. Poiifičns vesti. X Proti protidržavnim elementom. Upit poslanca Bradncrja na pre lsed-nika Ministrskega sveta. Iz zanesljive strani sem izvedel, da je bil te dni sprejet v avdijenci pri Nj. -Veličanstvu Kralju Alesandru veleposestnik Alfred VVindischgrStj iz Slovenije Nadalje čujem, da je bil sprejet imenovani trdi od gg. ministrov za rude in šume in za agrarno reformo in da je zahtevni, da se ukine sekvestur.i nad imetjem njegovega brata Hugo Win-dischgrijtza na Planini pri Rakeku, oz. da se, ako se sekvestura ne bi mogla ukiniti, zamenja vsaj tamkajšnji so-kvester g. Ristič. Meni se zdi »kor* nemogoče, da bi vlada ne bila obveščena o postopanju g. Hugo Win* dischgratza, kateri je za časa razgra ničevanja med našo državo hi Itahio vplival na italijanske oblasti s p<-scb-no vlogo, katere iriginalna slika je v naši posesti, da se v interesu nacijuna1-ne stvari čim več njegovega zemljišča odmeri Italiji. Nadalje st* mi zdi nemogoče, da bi vlada ne vedela, da ima g. Hugo VVindischgratz v svoji shižni vse polno protidržavnih clcmeno«, ki stojijo stalno v stiku na eni strani z italijanskimi fašisti, na drugi strani na z Habsburžani in da je med njimi celo osebni kurir cxkralja Karola dr. Smola, Tudi bi bilo povsem nerazumljivo, da bi vlada ne vedela, da je b'l g : Bigo Windjschgratz v spremstvu Karola, ko je došel prvič na Madžarsko in da se Karlov avto še vedno nahaja na WindischgT&tzovom veleposestvu na Planini, katerega je hoiel odpeljati gori imenovani kurir, ko se ie Karol v drugič pojavil na Madžarskem, a je to preprečil sekvester g. Ristič, tako da je Karlov avto še vedno v naši posesti. Poudarjam, da brata Alfred m Hugo Windischgratz delata skupno proti interesom naše države in da iz sprejema prvega pri Nj. Veličanstvu Kralju in pri ministrstvih da sklepati, da išče Alfred Windischgratz, ktieii se je komaj eksponiral kakor njegov brat Hugo, zaščite od strani naše države, da bi se lažje v kalnem ribarilo. Pripominjam, da je istega kopita njihov stric, ki živi kot Karlov eksponent na Čeboslovaškem, kjer je bil za časa Karlovega povratka tudi nekaj časa zaprt, in da se je v čehoslovaški narodni skupščini stavil predlog, da se morajo stroški za mobilizacijo proti Madžarski pokriti iz Windischg'r:it :-ovega imetja, katero se mora v ta minem konfiscirati. Moje mnenje ja, da bi tudj mi drugače ne smeli postou.iti z \Vindischgr5tzovimi in da tisti m postopal pravilno, ki je izposloval, da je bil člhn te 'protidržavne družine sprejet od samega Nj. Veličanstva JC ral ja. Zato si dovoljujem prositi gospoda predsednika ministrskega save-ta, da mi izvoli nujno odgovoriti; t. Je li vladi znano, kako se ponaša družina V/irdiscbgratz proti današnji naši državi? Da ima zveze z exkraljont Karlom in s italijanskimi oblastmi in fašisti in da je uplivala na razmejitev med našo državo in Italijo v našo škodo? 2. Kako je mogel biti Alncd Windischgratz kijun temu spreiet na dvoru in v kakšen namen? V znositi poslovnika prosim za ustmen dogovor v narodni skupščini. Časopisni glasovi. »Slovenec« prinaša članek tir. Alfreda Sarka »Nikar«!, kjer člankar^ odločno nastopa proti odoravi humanističnih gimnazij. Ustanovite realk in realnih realk, kolikor se vam jih ljubi, pustita nam pa vsaj teh nar gimnazij, ki jih imamo! Vsepovsod se diferencira, vsepovsod se ustanavljajo snecnal-ne Sole, vsepovsod klije bu:no duševno življenje. pri nas se pa davi še ono edino dobro, kar smo prinesli iz rebstva, se uničuje in nivelira navzdol! Nikar! »jutro* pravi o novem papežu, da papeža tokrat ni sprejel Rim kot zastopnika katoliškega sveta, temveč kot prestolica italijanskega kraljestva. Po propasti habsburške monarhiie se je pomaknila centrala klerikalne politike v Italijo. Fanatik cerkvene polit'ko v novi Benediktovi smeri t=- to hoče biti očividno Pii XI. »Nami« priporoča delavstvu zavednost in če noče iugosiov. delavstvo zaostati in zamuditi čas, tedaj se mora resno lotiti svoje prave naloge, ki mo Jo narekulel* razmere v državi. Organizirati se, politično se izobraziti, napraviti se sposobno, da pr** vzame in izvrši veliko nalogo, ki mu i» V človeški družbi namenjena. »Slovenski Narod« pravi o novem papežu, da je z izvolitvijo zmagala v Vatikanu italijanska nacionalistična misel. M* Slovenci nimamo nobenega povoda, da bi pretakali solze, ker je vatikanska pelitika krenila docela v italijanske vode, nasprotno: čimbolj bo ta politika nosila izrazito italijansko obiležje, tem preje uvidijo slo* vanslti narodi, da njih verski spas ni v Rf* mu. Sele takrat bodo Slovani v istini svobodni — duševno in telesno! »Novi čas« pravi o novem papežu, je na glasu kot učenjak, zgodovinar, ki je ket duhovnik in cerkveni knez podpiral so-cijalno stremljenje katoličanov, org nizira-niii v krščanskih ljudskih organizacijah. ■■ HI.II..—IM! Mi—■■■mm w—■■■!—wi—0^ Gospodarstvo. Ing. Sadar: ni mm (Nadaljevanje.) Tilcveški okraj: Ta okraj je najin-tenzivnejši, posebno južno od Demir-kapije. Tu je kraj smokev, kalanjk (vrsta breskev), bombaža in vinogradov, vzgojenih po južnem načinu. Neobdelane zemlje 262.000 ha, obdelane 40.000 ha. Okraj je slabo naseljen, slabo obdelan in sicer vsled emigracij« mohamedanskih rodbin vsled sovražil« propagande. Prikladen je posebno za poljedelstvo, ki je v obljudenih krajih zelo (relativno) napredno z dvema ’ct-nima posestvama: prideluje se v prvi vrsti pšenica, potem pa ječmen, ri, oves, koruza in trgovske rastlin«: mak, duhan in bombaž. Zadnji je dobre kvalitete, duhan pa malo zaostaja za finim turškim v vzhodni Macedo-niji in Traciji. Živine ze: 17.750 velike, 6i.doo male, prve torej sorazmerno veliko. Za obdelovanje služijo voli, manj bivoli. Govedo je nizke rasti, slično po-limskemu; konj je malo, za transport se rabijo osli in mezgi. Ovc je več Kot koz, a važen je tudi ribolov v Doj-ranskem jezeru, Sadjarstvo ni tako zastopano, čeprav so kraji (dojranski in dževdželij-ski) bogati sljiv, črešenj, kuten, smokev in kalanjk (vrsta breskev). V severnem delu je precej važno vinogradništvo, grozdje se bere za vino; v južnem delu se pa bere kot namizno grozdje, znano »strumiško« (okoli Strumice in Vahndova) grozdje, ki je dvovrstno: črni in beli »drcnak«, a važno vsled trajnosti in sposobnosti Za transport; pred vojno si je bilo osvojilo inozemstvo tja do Berlina. Vino se pa prodaja in pije kot »tikvežko«. Dževdželija in Dojran sta središči sviloreje, ki je jako razvita; dobro or-gnnizovana je trgovina s kokoni in uvedeno je moderno pridobivanje svi-loprejkinega semena pod potrebno državno kontrolo. Za hrano sviloprejki je zasajeno mnogo murv, ki se vzgajajo v nizki obliki ob železnici in okoli vasi od Demirkapije pa do Dževdželij# in okoli Bogdanca, kjer se z velikim uspehom goji tudi bombaž. Tip kmetijske produkcije je torej poljedeljski, vinogradniški in sviiar-ski. K tem pride še kultura južnega sadja: smokev, kaiink in verjetno je, da bi okoli Bogdana uspeli tudi poskusi z zasajenjem oljk, ker tu najdemo sledove podivjanih oljk; tu in okoli Valondovp pa zasad limon in pomaranč na odprtem polju. Vinogradništvo kaže isto sliko kod drugod. Uničila ga je filoksera; misli in mora se osnovati državni matičnjak v centrumu vinogradništva, v Kavadarju. Svilarstvo je treba favorizirati, odgajati murve, nenaseljene kraje, ki nudijo toliko prš-rodno bogastvo, pa naseliti, d? se naravne sile zemlje poljedelsko koristp« nosno eksploatirajo. Januarski koncerti. Kljub vsemu razpoloženju proti ljublanski glasbeni kritiki, ki baje vse veličine in vrednote podira in sanj i o popolnosti, na katero bodo mogli Slovenci seie preko dolgotrajnih razvojnih stopenj, se danes more reči, da je ravno občinstvo tisto, ki dejansko nivelira ' se osebnosti in trude, in Ja je kritika ona, ki kaže na možnosti Ijub-ijapskega koncertnega življenja, ako bj |« v naši sredini organiziralo umetniško produkcijo na zdravih temeljih in »ko bi se po drugi strani umetniki, ki pri nas ■ nastopajo in ki so našega rodu, pojmovan svoje umetniško delo v zmislu avmhriuuvega napredovanja. V naši javnosti dejansko danes še ne obstoja /.avest, da fm.tnto ut< et-aike, ki so v neki meri dovršeni. Iz rsch strani sc oglašajo proti kritiki jldsovi, ki ju zaničujejo, ker baje pri ilnvenskili umetnikih ne up. sicva »razvoja« in takih stvari. In vendar je kritika o naših koncertih povsem po-tilivnega prepričanju in povdarja, da imamo umetnike, dasi 110 vedno brez gotovih hib, vendar »nadrazvoj.ie« vrednosti. To dejstvo, ki je vsekakor zanimivo, ker izpreobrača neko pii nas it dolgo gojeno prepričanje o razvojnem stadiju in primitivni višini slo-vzuske glasbene umetnosti, se nam vidi prav posebno prikladno, da pov-darituo, koliko možnosti resničnega umetniškega življenja in glasbene kulture bi mogli biti deležni v Ljubljani in v Sloveniji sploh, ako bi se enkrat konečuo ustanovila respa družba ljudi, ki bi vzela organizacijo koncertne propagande slovenske glasbene kulture v roke. Imamo veliko število umetnikov na vseh poljih solistovsko m kompozitorične glasbe. In vendar kako uborne so naše koncertne dv-.rai t, le vsake k vat ve čujemo enega ali Iru-gega. Tudi pri nas imamo ljudi, ki pričakuje mrzlično vsako novo skladbo naših skladateljev. Kako ni se obnesli intimni večeri naših sloveli škili skladateljev, kjer bi posamezno ali skupno nastopali in prcdnašali svoje na novejše umetnine. Pri nasili umetnikih in, v naših koncertrtih dvoranah ni vse za nič, ni vsp »razvamo«. Imamo tudi dovršene ustvarjajoče m prcdnašajoče ivprce samostojnega glasbenega življenja. Samo razkropljeni so na vse vetrove. Saj ni potrebno, da jih naštejemo vse po vrsti, v kolikor so v domovini, na nasi operi, kjer jih duši nesposobnost, javno nerazumevanje,' medrcbcpia nestrpnost in nedružnost. Kaj da navedemo vse umetnike, ki se klatijo po tujini, mesto da bi delovali v nisi sredjm hi »e oplajali s pobudami pristnega slo Venskega svetal Take misli se porodevajo, ko prisostvujemo našim koncertom, recimo, da navedemo poimenično, ravnokar preteklim januarskim konceitom klavirskih virtuozov Trostovih, velikemu simfoničnemu nastopu orkestra Dravske divizijske oblasti z neumornim idealistom dr. Čerinom na čem in končno kvartetu Zika. To ni30 več smelosti deletantizma, marveč pojavi resn č-nih umetnikov, ki nastopajo in ustvarjajo na temelju prirojene umetniške natore. Beseda umetnik, ki je v desetletjih pred vojno značila najvišie dostojanstvo človeškega bitja, se j* sicer po vojni zlorabljala za marsikatero naduto domišljavost m sebično Voliu do javnega uspeha. Vei lar ni daleč čas, ko bo njena vrednost t. inovo vzpostavljena in meri'o najvišjega človeškega prizadcvaja. Taka vrednost se je posivela nn klavirskem koncertu, ki sta ga priredila Clnire in Anton Trosi Pri obeh, posebno pa pri zadnjem smo mogili doživeti isto merilo, ki je vsaj drnes poslednja lastnost reu ene umetniške prirode, in kateri pravimo ritmična in harmoničnomeiodična konstrukcija prednašane umetnine ako že merimo umetnine po melodični sladkosti, ali pa po barmamčni pestr. sti, kar je vse skupaj nekaj površno za etega. Ravno izvirnost pri ritmičri in splošni dinamični rekonstrukciji posamezne skladbe je za nas glavna stran Antona Trosta, ki ga dela na Dunaju, r tem središču dceentne glasbei e kulture, tako priljubljenega in ^ oštevanega. Kaj bi se spuščali v podrobnost! in ha-vajali konkretne vrline tehnike, uma-mike in posebnosti predtmanja, ki bi sicer mogla biti zanimiva duše.*lovna karakteristika Trostove umetniške duše. Povdarjamo samo njegovo t.ajgio-bokejšp zmožnost, ki jo je pokazal pri Bach-Busonovi Chaconni. Dasi tehn. izvrstna, je bila njegova soproga v interpretativni konstrukciji dokaj sla-bejša in medla. Zato si je tudi izbrala Saint-Saensov koncert y g-molu, ki je bil ljubka skladba francoskega romantičnega esprita. Značilno je za vAiike umetnike, da zmmejo izpremeniti koncertno dvorano, v svetišče, kjer legne preko prisluškujočih duš čar tajinstve-nosti in mistične zamaknjenosti. Takšen ie bil ta večer. Dr. Čerinov koncert je poglobil utise, ki smo jih prejeli od poslednjega simfoničnega koncerta Dravske divizijske muzike. Neutrudljiv pri vežba-nju, vztrajajoč v udanosti pri orkestralni glasbi, iskren v namerah s sIj-venko orkestralno kulturo, ki jo od svoje slrnni hoče pospeševati, je mogel biti vesel tega drugega nastopa. Oso-bito se mu je posrečila Dvorakova Opoldnevnica in pa Adamičeva Suita za orkester, dasi se je videlo, da se moža boriti s tehničnimi ncdosuihc *vo* jega orkestra in da bi z drugimi in boljšimi silami mogel ustvariti še večje glasbene misli. Javnost se ne aa*1 veda, koljko truda in ljubezni je treba tako od strani dirigenta, kakor tudi od strani izvajočih članov, da se pritedi za Ljubljano simfonični koncert s programom, ki vsebuje imena Mozarta, R. Straussa, Dvoraka, Glazunova, Glinke in kopčtio tudi Adamiča. Kajti Adamičeva Suita predpostavlja velik in rutiniran orkester, da zamore sledili sestavljenemu duševnemu dogodeva-njn, na katerem sloni njegova skladba. Po našem mnenju je skladba kompo" zitorično šibka, ker ni izvirna in je v melodičnem in harmoničnem oziru precej pobarvana z rusko narodno pesmijo. Vidi se n3m, da je prej v svojih »Nočnih pesmih« in v poslednjih zborskih skladbah, recimo v »Cuj nas zemlja« pokazal pot, ki odgovarja odkritosrčnosti, skladnosti m doslednosti z zvočnim svetom njegove slovenske nature. Tudi tu ne maramo opisovati svojih občutkov, ki so v gotovi meri procesi, ki gredo vzporedno z časovnim odigravanjein umetnine. Boljše je, da smo pokazali na objektivno kulturno vrednost dr. Čerinovega pri* zadevanja in njegovih sodelavcev. (Dalje sledi) Stev. 31. Dnevne vesti. *“• Ja upravno razdelitev pokrajin V nHh°nC..aiiVm odboru ie bil Izvoljen pod- ti nnmfil i" ,m°ra V 12 dneh lzdela- i poročilo o zakonskem predlogu glede ad- odhnr,ra n.e ^azde,itve države. Predsednik D r o f e n i k C V !iU| i3 J,Vanov;i^ ta>nik pa P°sl-urotenik. V odboru je tudi poslanec Kristan. i i naP°ved dohodninskega dav- ku Je podaljšan do konca t. m. vvhTZ (jru'dčarji se vendar odpravijo? vkljub zagovoru vojnega ministra se ruske . obmejne čete najbrž odpravijo. Na predlog ^ .''PPPvoc™ odboru, naj se obmejne straže iziocijo iz pristojnosti vojnega ministrstva ier se podredijo finančnemu ministrstvu, je odgovoril finančni minister, da se lahko obmejne straže sploh opuste, ker v splošnem niso več potrebne. — Zcmljoradniki za Radiča. »Tribuna. POroCa. da se je med zcmljoradniki in Ra- fprpm°i i'a. . doscgel sP°razum, po ka- terem bodete obe stranki pri prihodnjih volitvah postavili skupno kandidatno listo. ~ Nuši carinski dohodki. V prvih 20 Bar„,"'C??aJanuaria so imele naše carinarnice dohodkov 49,680.999 Din. nri Z,P.°.Hni u,ra(li smejo zopet sprejemati ntr* a * od strank petdinurske novča- dn 9oi izt*aie> Sprejemali jih bodo le uo zO. julija. avn~ ^a se Prošnje radi carine prostega Ta7nui “ga ne zadržujejo brezpolrebno. »triii i minislrslvo za trgovino in indu-earIH’ moraio stranke svoje prošnje za vati ^ Prosil uvoz blaga pravilno koleko-Bron'10 h’? Priložiti bodisi v originalu ali ter 1 .ra("un ~ fakturo naročenega blaga, stranP piSano *aks0 za uverenje. Naj bi Drin vJaKale Predmetne prošnje, predno J-očin, R®**U.atev, oziroma še prej nego na-i2.i i blago, kajti ministarstvo mora pred tifrJ°kiUvere.nia iskati Podatke, ako se do-šl»i b,agp izdeluje v državi in ne sme re-Prošnje, dokler ne dobi teh podatkov. dun Ti • mctjnarodni nadaljevalni tečaj na $a , medicinski lakulteti. Glasom dopi- (np^^rjiskeg3 zastopstva priredi dunajska lehr n. fakulteta v času Od 13. do 25. ta.«* 1522 V. mednarodni nadaljevalni 4am POd naslovom »Krankheiten der Ver-r^k| j r tl a ne.. Vsi predavatelji so se od- to, hPPorariu, tako da imajo udeležniki Uo fezijski prispevek plačati samo vpisni-ta’„.?ra znaša za Jugoslovane 5000 K, Inter inozemstvo 10.000 K. O tem se !tne ?senti opozore, da čimpreje priobčijo fom 'n nasl°v kakor morebitne želje z ozi-Mp, na stanovnnje uredništvu lista »Wiener p. "‘Zinische VVochenschrift«, Wlen IX. u zellangasse 22. Zdravnikom, ki se na-Va„.avai° udeležiti tega tečaja, se bo vpoto-anje olajšalo. cl Odobrene šolske knjige. Pokrajin-.p “Prava le odobrila dr. Sturmovo rancosko vadnico I. ‘letnik« In \Vestrovo (Soj« nsko ci,anko za f- razred srednjih „ — Obrtna banka v Ljubljani je usta- hiJi v h-iufPmeru podružnico v Zemljičevi »a T* Petil odpravljeni? Prva sekcija finančnega odbora je sklenila, naj se edpra* rJP ysi redi. Veljavna naj ostanejo samo oiikovanja, ki so bila podeljena za časa »Ojske. B ~~ Nova ind ust rilska podjetja v Zagre-Jugoslovanska podružnica veletvrdke 2vacuum Oil Companv« v Zagrebu zgra-Sajmištu 4 nadstropno palačo za 24 mi Ionov kron. — Te dni je pričela dclo-va« v Zagrebu tovarna za fino čokolado. p r~ Za dekana evangeljskih občin v fekmnrju je izvoljen g. Štefan Kovač, pro-•®stantovski pastor v Prekmurju. Železniški promet Osilek—Budimpešta se otvori dne 25. t. m. preko Pečuja. — Volitve v okrajni šolski svet v Ribji«. V Ribnici so se 4. t. m. vršile volitve J okrajni šolski svet v Kočevju. Oddanih pasov je bilo 48. Od teh je dobil kandidat Fr. Grebenc iz Dolnjih Lazov 42 Basov. . ~ Nova samostojna madžarska stran- v Novem Sadu. Pred kratkim je bila v Rovem Sadu ustanovljena samostojna madžarska stranka, ki bo Imela politično nacionalni in klerikalni značaj. Madžari v No-’em Sadu so sprejeli ustanovitev te stranic z velikimi simpatijami. -r- Crol Karolyi v Novem Sadu. Te dni £ 'e mudil grof Karolyl v Novem Sadu. »m se’ da *° v zvezi s prodajo njegovih gozdov ob rumunski meji, kateri edini *° mu še ostali od konfiskacije. — 60 let črlcostavec. V tiskarni »Tipografija« v Zagreba je obhajal te dni Sloneč Tomo Bavec 60 letnico dela. Leta >862 je vstopil kot vajenec v Eggerjevo Mskarno v Ljubljani. Jubilar je 75 let star, S še zdrav in čil. — Španska bolezen na Dunaju silno Sesala. V enem tednu je bilo prijavljenih »738 novih slučajev. Zadnjo soboto je bilo had 100 pogrebov. — General De\vet, znan iz burško-an-Sleške vojske, je umrl v Bloemfontainu 69 star. Po vojni je bil predsednik Trans-valske republike. — Mesne cene na Sušaku. Teletina se prodaja po 28 In 36 K, govedina po 24, 32 111 40 K, slanina in salo po 72 K. V Sarajevu, je bil aretiran 21 letni Poštni asistent Slovenec Slavko Š„ ki je kot Poštnega urada v Olovu poneveril »5.000 K. Aretirani se izgovarja, da ni mo-fe' s svojo nizko plačo izhajati, posebno, e* le še podpiral svojega starega očeta. — Zvišana skočnina za žrebce. S 1. jnareem t. I. bo plačevati za vse državne m privatne žrebce po 25 Din. takse. Skočna se mora plačati prvikrat, nadaljni sko- (največ pet) so brezplačni. -— Tihotapci cekinov aretirani. V oko-v kr,a le, obmejna straža aretirala od-ka cm, ' Potočnika in njegovega sva-a Nivlja Rumpica, ko sta hotela z avto-,ii, °.m “tihotapiti v Italijo 12 in pol kg e , 'rancosklli cekinov. Vrednost zlata se nl na ^ milijone naših kron. V fCT Vesi lahki Slovenci se organiziralo. > ,!'iodbecku na Vestfalskem se je usta-2V. ? ^vpza katoliških slovenskih društev. ezi Jc pristopilo že 15 društev. 0». ,. terarij. Sava Gjnrič, kmet iz ImT 'T se le vrnl1 lz Amerike. V Osi-od J.0 sc5c! z neznanim mladeničem, Sknnni .CKa„le kup,l.5ai za 100 dinarjev. ma nri iS vi a.v Kns*'inn in tam sta se ji-ma pridružiia še dva mladeniča. Gjurič se dvor Tam P''™" m potem te, n‘a kolo-nlca s tsn i i°p,a/n' da mu ie 'ZKinlla list-da 1p rtlt Plar,i in 40nn tonami. Misleč, Cli-I nn ? izgubil, je šel na policijo. Poli- pa ie ugotovila, da je Gjurič padel v thel-, I? ztogiasninia žeparjema, katerih "nega Imajo že na varnem. ^cr draginja rase od dne do dne, V*.l i ““munikanje gotovine čedalje večje. . »akdo hiti, da sl nakuol ooucbno, gospo« dinje se zalagajo z mastjo, moko na drobno i. dr., trgovci pa z raznim blagom na debelo. In za vse Je treba takoj gotovine, denarja. Vsi denarni zavodi — tudi veliki In močni — so vsled tega v denarni stiski, In če bodo vložniki dvigali denar, bodo zavodi odpovedovali kredite trgovcem In podjetnikom, kar bo povzročalo še večjo draginjo In stisko. Nespametno ie torej shranjevati in stiskati denar doma. Kdor je tako srečen, da ima prihranke, naj Jih ne skriva doma, temveč naj jih naloži v kak denarni zavod. S tem pripomore kolikor toliko splošnosti In sebi. LltibSjang. = Krajevna organizacija NSS za poljanski okraj ima dne 8. t. m. ob 7. uri zvečer v svojem lokalu. Streliška ulica št. 24, važen sestanek, na katerega se vabijo vsi somišljeniki poljanskega okraja. Pridite sigurno, ker se bodo obravnavale jako nujne in važne zadeve! = Čestitka pokrajinskega namestnika Iv. Hribarja školu. Včeraj ob pol 12. uri dopoldne je posetil ljubljanskega škofa kr. namestnik Iv. Hribar ter mu čestital k Izvolitvi novega papeža. = Udruženje gledaliških igralcev, mestni odbor Ljubljana, sklical je v nedeljo 5. febr. t. 1. v opernem gledališču protestni sestanek. Po nad enrurni ostri in stvarni debati, katere se je udeležilo mnogo članov, predlagala se je in soglasno sprejela sledeča resolucija: Članstvo Udruženja gledaliških igralcev v Ljubljani, zbrano na sestanku dne 5. febr. 1922 najodločneje protestira proti nameri zmanjšanja budgeta Narodnemu gledališču v Ljubljani. 1. Zavedajoč se svojih dolžnosti apeliramo na vse merodaine faktorje, kulturne in politične organizacije ter vso slovensko javnost, da store vse potrebno, da se ta namera prepreči. ker bi bil vsled tega obstoj in napredek slovenske gledališke umetnosti resno ogrožen. 2. Da se nemudoma izvedeta odloka 600.001-21 in 80.000-22 ministrstva prosvete o regulaciji doklad članstvu Narodnega gledališča. 3. Članstvo Narodnega gledališča v Ljubljani nikakor noče in ne more trpeti pomanjkanja in bede, povzročene vsled slabega gospodarstva uprave Narodnega gledališča v Ljubljani. =* Diskusijski večer Marija Kogoja. Jutri v četrtek priredi komponist Marij Kogoj v veliki dvorani Mestnega doma diskusijski večer, na katerem bo bral svoje aforizme o umetnosti. V drugem delu se otvori splošen pomenek o umetniških vprašanjih. Vstopnina 2 Din., sedeži 3 Din. =* Zlata poroka. Pretečeno nedeljo sta obhajala zlato poroko nadkurjač južne železnice v pokoju Miha Mihelčič in njegova žena Marija. = Trgovska zagata. Na trgovskem sodišču je vložila tvrdka Grobelnik prošnjo za poravnalno postopanje. => Novo kinematografsko podjetje. V tivolskem drevoredu je stavba kinematografskih nameščencev dovršena. S predstavami bodo začeli koncem februarja. — Iz učiteljskih krogov. Nepoznani »volilni odbor«, ki seveda nima nikake pravice do tega podpisa, slepi po svojih letakih brez označbe »Tiskarne«, ki jih je tiskala, volilce v učiteljskih vrstah in skuša z lepo donečimi besedami. Iz katerih pa prav nerodno štrli gola diktatura vrhovnih »10.000«, doseči uspeha pri volitvah in spraviti kandidate svoje liste v mestni šolski svet. 2e to naj da misliti »vol. odboru«, da je od 53 udeležnikov 3. febr. na sestanku dvignilo roke za »enotno listo« samo 27 volilcev! — Čudno; ali res nima članstvo ljubi j. uč. društva roč več pravice in zmožnosti voliti po svojeit. prevdarku, da mora »Elita« vselej in povsod dajati dobre nauke o stanovski dolžnosti in kazanju discipline? — Volilcil Otresite se upliva istih, ki na vodilnih mestih niso in ne bodo zastopali vaših Interesov, ampak »delijo milosti« svojim volil-cem in ki odrivajo od pravic vse one, ki se jim upajo povedati prav noženirano v obraz, da njihovo delovanje ni plodonosno celokupnosti, ampak le posameznikom. — Cernu naj bodo voljeni zastopniki, ki ne bi smeli nastopati samostojno, ampak so vedno pod vplivom in pritiskom »Elite« in posebno še, ako čaka kak zastopnik na čas svojp event. namestitve v taki ali taki lastnosti in je odvisen od naklonjenosti »višjih tovarišev v organizaciji«. Pustite volilcem prosto voljo — brez varuških nasvetov, ukazov in strašil, pa tudi brez kontrole, ki ste jo vpeljali v najnovejši dobi, — In prepričal se bo lahko »volilni odbor«, da si bo učiteljstvo zbralo in tudi izvolilo tako Izvrstne in v vsakem oziru nepristranske zastopnike v mestnem šolskem svetu in tudi v druge korporacije, kakor si jih bo želelo samo, ne oziraje se na to, a'i bi bil ^volilni odbor« ž njimi zadovoljen ali ne. — ln volile!, ki mislijo s svojimi možgani in imajo svojo voljo, kaj lahko pokažejo »volilnemu odboru« raVno 8. febr. 1922 s praznimi glasovnicami ali kako drugače, da se ne strinjajo s kandidati, ki jih je nastavilo 27 domenjeno dvignjenih rok izmed 251 volilcev. — In kdo bi zacelil to ranjeno disciplino? , = Plesni venček pevskega zbora Glasbene Matice se vrši v soboto 11. t m. v prostorih Filharmoničnega društva, nakar še enkrat opozarjamo. Vstopnice se dobivajo V predprodaji v arhivu Glasbene Matice, Vegova ulica 7 od 5. do 7. ure zvečer in na večer venčka pri bJagajnL Odbor. Maribor. Petdesetletnica. Danes praznuje' v Mariboru petdesetletnico svojega rojstva znani novinar Franjo Pirc, ki že skozi desetletja deluje z vso vnemo na iurnali-stičnem polju. — Čestitamo! Naše gledališče Ima zopet »krizo«. Naše gledališče vegetira od danes do jutrt. Poleg notranjih nesoglasij med igralskim osobjem, prihajajo še vedno krize od zunaj. Vprašanje gledališkega upravitelja se že rešuje nad eno leto. Za novo leto je bilo že bogzna kolikokrat obljubljeno, da se zgodi definitivna odločitev. Danes smo v februarju, a o upravitelju ni duha he sluha. Včasih se je vsaj še pisalo o tem in so imeli razni reflektanti za to mesto in njihovi prijatelji cele polemike o važnosti in nalogah gledališča. Sedaj pa še notic ni. Ali so zopet kake tajne sile na delu? Ravnokar se Je pa zvedelo, da je obstoj našega gledališča resno ogrožen. V Beogradu so bili obljubili, da bodo zvišali subvencijo od 1.200.000 K na 2 milijona. Obljubiti in dati ie pa tudi za Beograd preveč. Zato se je podpora za naše gledališče nl zvišala, ampak znižala za 400.000 K. Med tem, ko ima Ljubljana 4 milijone podpore za gledališči, naj naše vegetira t 800.000 K! Kam pa mislijo gospodje, kateri odločujejo o tem! Kje je Maribor in kje je Ljubljana? Saj nismo nevoščljivi Ljubljani za tisto podporo, navajamo samo za primer, kako se zapostavlja na merodajnih mestih Maribor, oziroma naše gledališče, kljub temu, da ima naše gledališče na meji poleg svoje kulturne, še skoro važnejšo narodno zadačo. Vsega tega se ne vidi, ali neče videti tam, kjer bi se moralo. Ali je potem čuda, če naše gledališče vedno bolj hira? Ali ni potein razumljivo, če so primorani naši Igralci nastopati v kavarnah in posvečati svoje moči in prosti čas ne za procvit gledališča, ampak boju za gmotni obstoj lastne osebe. V takih razmerah nl čuda, če se prlnijo gostilne in kavarne, gledališče pa zeva praznote. Naše gledališče ubijajo od zgoraj moralno In gmotno. In ako ga nočejo popolnoma ubiti, je zadnji čas, da se izpremeni kurz v gmotnem in moralnem oziru. Zupan Predan v Marnbergu je dal nekega dne zapreti vodovod tako, da je bil ves trg brez vode. To pa je storil samo zato, da je imela tovarna njegovega najnovejšega prijatelja in »dobrotnika« Wren-tschurja dovolj vode. Kdo bi si kdaj mis'il, da si bosta šla kedaj tako na roko slovenski župan in znani Wrcntschur, ki Slovenca ni mogel nikdar trpeti! Kako pridejo tr-žani do tega, da morajo biti cel dan brez vode g. VVrentschurju na ljubo? Cene so poskočile v zadnjih treh tednih za 50 do 100 in več procentov vsemu blagu, zlasti pa živilom. Najbolj so pri tem prizadeti javni nameščenci. V svet so raztrobili iz Beograda zvišanje draginjskih doklad, cene so šle kvišku in nastavljenci čakajo in čakajo, kedaj pride obljubljeni povišek ter životarijo od danes do jutri, ker morajo izhajati s tistimi dohodki, kakor so izhajali pred letom, ko so bile ce;.e več nego za polovico nižje od današnjih. Koliko časa še pojde tako naprej, ne ve nikdo. Na noben način pa javnim nastavljencem in delavstvu ni mogoče vzdržati dolgo več tega boja. Kaj pride potem, si lahko misli vsak sam. Nabavljalna zadruga javnih nameščencev kaže te dni jasno sliko bede javnih nameščencev. Od ranega jutra pozno v noč se gnetejo in nastavljajo, kakor med vojno, da pridejo na vrsto. To traja pa samo prvo tretjino meseca, ko dobijo prvega plačo. Potem je pa dovolj prostora, ko ni več penez. S premogom naloženi vagoni na Teznem niso več varni pred tatovi. Zgodile so se tatvine v večjem obsegu. Baje kradejo tatovj profesijonisti, da potem premog prodajajo in ž njim verižljo. V Studencih bi se naj občinski odbor, oziroma njegov cestni odsek, tudi pozimi malo več brigal za ceste, ne pa samo za požarno brambo. Te dni, ko je nastopilo južno vreme, je bil prehod po nekaterih mestih nemogoč. Ljudje so se zgražali nad to brezbrižnostjo. In vendar bi se dalo to prav lahko odstraniti. Samo odtok napraviti v sneg z lopato, pa bi bilo. En sam delavec bi to delo lahko napravil en dan. A če se nihče ne briga, se tudi nihče ne loti. Tiste, že tolikrat omenjene stopnice pri Dravski sesalki še vedno čakajo delavca »juga«. Pa so rekli, kako bode vse vzorno, kadar pridejo na krmilo gospodje, ki vladajo sedaj! Prijet vlomilec. Policija je prijela 28-letnega, v Galicijo pristojnega Ludovika M. Duhaniuka, ki se je že delj časa klatil po naši državi in je pred kratkim v Pakracu med 12. in 2. popoldne vlomil skozi vežna vrata v neko trgovino z zlatnino ter s plenom, vrednim okrog 200.000 krcn, pobegnil. Vztrajnemu poizvedovanju varnostnih oblasti in orožništva se le sedaj posrečilo, da so našli tatu. Duhaniuk je imel precejšen del ukradenega blaga skritega v Celju, sled pa je kazala tudi v Maribor, kjer je imel svoje zavetišče pri nekem kovaču K, Ta mu je shranjeval ukradene predmete in ga oskrboval tudi z raznim vlomilnim orodjem. Oba uzmoviška družabnika sta bila izročena sodišču. Kemični tečaj ljudske univerze. Jutri v sredo večer se prične kemični tečaj liudske univerze v fizikalni dvorani državne realke. Ker so trgovski vajenci v nadaljevalni šoli doslej pred početkom pouka vedno razgrajali in delali celo škodo na šolskem inventarju, je trgovski gremij določil, da se bodo šolski prostori odslej odpirali šele pet minut pred početkom pouka. Občni zbor izobraževalnega društva zasebnih nameščencev. Dne 10. t. m. ob po! 8. uri zvečer se vrši v Oambrinovi dvorani tretji redni občni zbor izobraževalnega društva zasebnih nameščencev. Podaljšanje policijske ure za kavarne. Mariborski kavarnarji so se obrnili po včerajšnjem obrtniškem shodu na ministra n. r. dr. Kukovca s prošnjo, da bi jim izposloval podaljšanje policijske ure z ozirom na to, da je Maribor obmejno mesto in ima Živahen tujski promet. Minister dr. Kukovec je obljubil svojo podporo v tem pogledu. Gledališka premijera. V sredo zvečer se vrši v mariborskem gledališču premijera po Mllčinskem dramatizirane povesti Tolstega »Kjer ljubezen tam Bog« in z godbo in petjem skladatelja Emila Adamiča prirejene roparske pravljice Milčinskega »Vol-k tišina«. Celi e. Šolskim ogledom za Celje-okollco Je bil v zadnji seji okrajnega šolskega sveta celjskega imenovan g. dr. Juro Hrašovec, odvetnik in župan v Celju. Občni zbor »Olepševalnega društva« v Ce//u, kateri bi se imel vršiti sinoči v to-rek 7. t. se je moral iz raznih vzrokov preložiti za teden dni in se vrši šele prihodnji torek, dne 14. t. m. ob isti uri in v istih prostorih, kakor je že bilo objavljeno. Prijavni urad policijskega oddelka v Celju išče sledeče osebe, katere se naj zglasijo pri tem uradu: Zužej Jožef, ki ima brata Franca v Nemčiji: Peroslnv Malovrh, ki ima znance na Jesenicah: Kurda Josip, ki ie v trgovski zvezi s tvrdko »Sjedinjene tvornice stakla« v Zagrebu; Leopoldina bvetina, vdova notarja, R. Girin. Umrl le v Smarjeti pri Celju posestnik nC k\otnik v 74- le,u starosti. Policijska kronika. Zaprli so trgovskesa pomočnika Antona Jaoelja pri tvrdki Konig, ker je isti tvrdki pekrade! raznega galanterijskega blaga v vrednosti 823 dinarjev. — Zasebnega uradnika Franca Zabukov-šeka so zaprli zaradi raznih večjih in manjših tatvin raznega blaga in večje vsote denarja. — Amalijo Gabršček iz Ostrožnega so diali pod ključ, ker je lani v poletju na glaziji našla zlato brošo ter je ni oddala, ampak jo skušala prodati. Nazadnje pa jo je nekje zastavila. t — Paj Alojzij iz Sv. Jerneja pri Konjicah je bil aretiran radi nevarne grožale- Plul. Šport in turistika. O stanovanjski oblasti. Po svoji zaprisegi je g. župan Lozinšek poveril posle stanovanjske oblasti mestnega magistrata prejšnjemu predsedniku, sedanjemu podžupanu g. Blažeku. Prepričali smo se, da ie pod njegovim 'vodstvom uradovala stanovanjska oblast nepristransko In brez protežiranja. Seveda je razumljivo, .da se tudi pod njegovim vodstvom ni moglo ustreči vsem prosilcem, ker je stanovanj pač premalo. Opažamo pa, da se marsikatera stranka, kateri se vsled pomanjkanja stanovanj ne more ustreči, obrača naravnost na gospoda župana Lozinška in to v prvi vrsti stranke, ki po stanovanjski naredbi sploh nimajo m bene pravice do stanovanja, kakor na pr. nemško-avstrijski državljani itd. In ravno te protežira župan gospod Lozinšek, ki se je, kar moramo na žalost konstatirati, celo Izrazil, »naj se gre v gotovih slučajih preko stanovanjske naredbe, da se s tem ustreže od njega protežiranim strankam«. Tozadevni dokazi oziroma imena so na razpolago. Ker se hoče gospod podžupan Blažek držati strogo predpisov stanovanjske naredbe. se čuje, da bo vsled ncsporazumljenia z županom Lozinškom odstopil predsedniško mesto njemu samemu. S tem bo dana le-temu najlepša prilika protežirati ljudi, ki so mu pri srcu. Ako se to uresniči, potem upamo, da bodo vsaj gg. prisedn kl stanovanjske komisije ostali nepristranski in pravični, spoštovali zakon in ravnali tudi v slučaju kakega poskusa terorja od strani župana tako, kot jim to narekuie prisega, ki so jo položili v roke predstavljene jim oblasti. Ssssresl sodišia. Včeraj dopoldne, po poldevetlh, se je začelo nadaljevanje obravnave radi dolarske afere. Zaslišano je bilo mnogo prič, poštnih uradnikov, višjih in nižjih, ki vsi skupaj niso povedali drugega, kot da se je v resnici tuintam na pošti v ekspediciji, kjer so bili uslužbeni obdolženi, popil kak liter vina, da je ta ali oni obtoženec v resnici prišel tuintam malce skrokan v urad, da so bili pa sicer dobri in vesoli fantje, tudi ne slabi delavci. Zanimiva je bila v tem oziru izjava ravnatelja Kurenta, ki Je lepo mirno po očetovsko popisal svoje bivše podrejene, vse po zasluženju in o nobenem ni mogel povedati kot človeku kaj slabega. Državnemu pravdniku se je menda to zdelo malo odveč in zato je stavil vprašanje: »Ker ste tako lepo popisali obtožence. o nobenem ne veste ničesar slabega, kaj veste pa o Deteli?« Detela je bil namreč dotični, potom katerega so se začele raznašati o ljubljanskih poštnih razmerah nensnovane govorice. Ravnatelj Kurent je dejal, da težko izpove, toda če se ga sili, pa mora povedati, da Detela ni ravno boljših eden. Vedno nerga, da ne more opravljati te službe, da ne more iti na ono mesto, da mora hoditi z ženo na trg, ker žena ne "Zna slovenski, da mora pestovati otroke in sličnih izgovorov ne-broj. Besede Je prav rad prevračal. Med drugimi pričami je nastopil tudi ravnatelj VVolf, ki si je s svojim širokim nastopom, gestami, karakteristično mimiko in lepimi premišljenimi besedami takoj pridobil isti ugled kot ga je imel, dokler se niso začele širiti vesti o pijančevanju v ekspediciji. Opoldne so prišle priče Iz Celja, iz banke, kjer naj bi bil Klampfer menjaval bankovce in bančni uradnik je Izpričal, da temu ni bilo tako, da do kakega menjavanja v tistem času ni prišlo in pokazalo se je že pri tej priči, da je zagovornlštvo včeraj pravilno konstatiralo, da Otrinova fabnlira. Otrinova je trdila, da ji je v Celju Klampfer izginil, danes pa je gostilničar Šuligoj Izpričal, da Je bilo nasprotno resnica. Zaslišana sta bila dalje Ancetinov brat in dr. B.. ki sta na pravo mero pripeljala govorice o novih oblekah in eleganci Ancetina. Razen tega Je podalo zaslišanje teh dveh prič tudi to, da je Ancetin že mogel delati tuintam kake tovariške krokarske izdatke, ker je zamenjal bogatemu Amerlkancu Za-krajščku — ki ga tudi nekateri iz zagovorniške klopi poznajo — dolarje, ki jih Je ta raje dajal svojemu krajanu, da jih je zamenjaval In pri tem profitiral diferenco, ob katero bi prišel Zakrajšček in ob katero bi bili prišli kupovalci dolarjev, če bi bil Zakrajšček dolarje menjal v banki in če bi bili obiskovalci Slonove kavarne dolarje kupovali v banki. Tudi na Bled se je vozil Ancetin, ampak tam je kot gost živel v hotelu žene dr. B. Iz pričevanja je dalje izkaialo, da je Ancetin odšel že z 14 letom v mornariško službo oziroma v šolo in da Je zaživel tudi strahovito eksplozijo na Iddjl »Viribus Uuicis«. Defiiirale so nadalje še razne pričo, ki so postavile Saka in Ra-potca v najboljšo luč in izkazalo se je, da je_ eleganca Rapotccva, ki naj bi služila za očitek, nekaj fantovi naturi prirojenega, da je soliden, točen, ponosen kakor Saka, ki je bil nekaterim zqto celo nesimpatičen, pri tem pa, da Je Rapotcc res malo vesel fant, kakor se spodobi. Tudi par čednih žensk, mladih punc, je pristopilo pred predsedniško mizo in so potrdile križe in težave mladostnih fantovskih dni. — Zvečer ob osmih se je obravnava prekinila. Danes začnejo pledoajcji državnega pravdnika in zagovornikov. Sokolstvo. Za zgradbo Sokolskega doma v Sp. Šiški so darovali po bratu Peter Porenta omizje Sokolov z dvema bratoma Čehoma pri Ciglerju 400 kron; brat Leben Franc 20 kron in brat predsednik Stepič na zabavnem večeru 400 kron. Iskrena hvala! Odbor. _________ Naročajte Jugoslavijo14! Sankaška tekma v Bohinju. V nedeljo, dne 5. februarja t. 1. se je vršila sankaška tekma za prvenstvo »Bohinja«, ki ie dobro izpadla, kljub jia novo zapadlemu snegu. Tekme se je udelžllo okrog štirideset tekmovalcev, Izmed katerih ie dobil prvo mesto pri senljorjih na 2000 m gospod ing. Leo Mencinger Iz Ljubljane, pri junliorjlh na 1000 m gospod Černe Josip Iz Ljubljane, pri damski tekmi na 1000 m gdč. Ma-rlclaz. Ida iz Bohinja, pri tekmi na dvosedežnih saneh gospod ing. Leo Mencinger z gospodom Černe Josipom oba iz Ljubljane. Drugo mesto so dobili: gospod Logar Janko. Boh. Bistrica pri senijorjih, gospod Glavič Stanko, Ljubljana pri Junijor-Jili, gdč. Logar Milka prDdamski tekmi in gospod Cop Josip z gospodom Bertoncelj Anton na dvosedežnih saneh, oba iz Bohinja. — Tekma za prvenstvo Jugoslavije se je preložila na 19. februarja, ker niso bili navzoči konkurenti Iz drugih pokrajin. Društvene vesti. Kolo iiigosl. sester ima svojo redno sejo v četrtek 9. t. m. ob 4. url pop. v društveni sobi. Vabi se k obilni udeležbi. Reprezentativni umetniški večer. V ponedeljek 13. t. m. ho ob 8. zvečer v veliki dvorani Mestnega doma lil. umetniški večer, na katerem bo nastopila pisateljica Štefanija Ravnikar s svojimi črticami in pesnik Tone Seliškar s svojimi elementarnimi pesnitvami. Pred recitacijo bo govoril pr nU< Podbevšek o današnjem mednarodnem stanju duha In o duhovni revoluciji. Ta umetniški večer bo dobrodošel občinstvu, ki se zanima za umetniški pokret pri nas. Vstopnice se bodo dobivale pri večerni blagajni. Vstopnina 2 Din., sedeži 3 Din. Dvorana bo toplo zakurjena. Osrednja Zveza javnih nameščencev In upokojencev ima nujno sejo širšega odbora v četrtek 9. t. m. ob en četrt na 9. V običajnem lokalu. Dnevni red: Sklep o zahtevah takojšnjega izplačila novih draginjskih doklad In volitev odsekov. Vsi! Predsedstvo. Odbor »Čitalnice v Gradcu« se je konstituiral zn leto 1922 sledeče: predsednik dr. Vekoslav Vršič: odborniki: Mulanovič, Kranič, Seršen. Homan, Ferlan, Slavica dr. Vršičeva. Kukman ml. in Bajc. Drama: Sreda 8. febr. Vražja ženska. Red D. Četrtek 9. febr. Hamlet. Izven. Petek 10. febr. Vražja ženska. Red B. Sobota 11. febr. Prekrasne Sabinke. A. Nedelja 12. febr. Popoldne ob 3. ud. Revizor. Izven. Nedelja 12. febr. Zvečer ob 8. url. Hamlet. Izven. Pondeljek 13. febr. Prekrasne Sabinko, Red C. Torek 14. febr. Zaprto. Opera: Sreda 8. febr. Evangeljnlk. Red E. Četrtek 9. febr. Trubadur. Red B. Petek 10. febr. Zaprto. Sobota 11. febr. Cavallerfa rusticana. Plesna legendica. Red E. Nedelja 12. febr. Popoldne ob 3. ud. Labodje jezero. Izven. Pondeljek 13. febr. Zam-to. Torek 14. febr. Cavallerla rusticana. Plesna legendica. Red D. Na slnfonlčnem koncertu orkestralnega društva Glasbene Matico v ponedeljek 11 t, m. se izvajajo sledeče skladbe: L BI« nlčki Stanislav: Uvertura za veliki orkester k Vojnovičevi drami »Ekvinokcij«. — 2. Stik Josip: Meditacija na staročeškl koral »Sv. Vaclav« za godalni orkester op, 35. — 3. Krstič Peter J.: Rondo iz Suite za godalni orkester, allegro gitisto. — 4. Berlioz Hektor: Fantastična sinfonija za veliki orkester op. 14. v peti delih (Epi* zoda iz umetnikovega življenja): L Sanja« riie: strasti. — II. Ples. III. Na deželi. «•> IV. Pot na morišče. — V. Ples čarqvnic. -* V orkestru sodeluje 82 godbenikov (člani orkestralnega društva in orkester kr. narodnega gledališča pomnožen z nekaterimi godci dravske divizije.) — Predprodaja vstonnic v pisarni Glasbene Matice (Gosposka ulica I. nadstropje) od srede 8. t m. dalje. Pokrajina. Stična. Na Svečnico je tukajšnja šolska mladina s pomočjo odraslih diletantov in diletantinj vprlzorila Igro: »Hanice pot v nebesa«, katero je spisal Gerbard Hauptman. Igra, petje, deklamacije, govori ia godba so splošno ugajali. Vsled splošna želje občinstva se je veselica v nedeljo 5. t. m. v društveni sobani ponovila z enako lepim uspehom. — Gmotni dohodek je izdaten. Za lep uspeh vso čast ln hvalo učiteljstvu za trud pri poučevanju, a posebno zahvalo zasluži gospod naučitelj Karl Gorišek, ki je neumorno učil mladino, vodil igro in vso predstavo, ki nam je jako ugajala. To je pač dokaz, da naše učiteljstvo marljivo deluje na kulturnem polju tudi izven šole ter s tem kaže narodu pravo pot do omike In napredka. Upamo še več tnkjh veselic v bodoče, ki bodo zna-čile, da napredujemo v duhu časa in boljši bodočnosti. Vremensko poročilo. Ljubljana, dne’7. februarja 1922. K ral 1 Ura Tlak rraka 1 Temi naka C | Veter 1 Oblafnost 0-10 I Padavine mm Ljubljana 1 7 | 738 0 90 SCV. V7.il sneg | 3-8 14 737 0 7 8 n •i | 21 1 738i 82 n obl. 1 Zagreb 7 766 8 90 jug. vzh. sneg 190 Beograd 7 7663 9-0 sev. zap. n 50 Dunaj 7 769 5 100 n | — Innsbruck 7 770-6 110 zapad obl. _ Praha 7 — — — — — Opomba: V Ljubljani barometer nestanoviten, temperatura nižja. prispevkov za spominsko ploščo pisatelju S Franu Masliu - Podiimbarslienm. Po 2800 K Zbirka Miško Rcicher, zadr. revizor, Ljubljana. « 2100 « Ciril Pirc, župan, Kranj. « 1774 « Fr. Januš, posti!. Domžale. < 1050 « Dr. Val. Rožič, prot. Ljubljana. « 1000 « Dr. Fr. Ilešič, vseuč. profesor, Ljubljana in »Slovenska Ma- j tlca':. « 630 « Uredništvo »Jutra«, Ljubljana. « 500 < 'Piskov, zadruga, Ljubljana. « 400 « Dr. Gregor Žerjav, Ljubljana, — Fr. Gclob, Vič, — Zveza kuiturnili društev, Ljubl ana — Gregor Maselj, Sp. Loke, — Ivka Šcštan - Mikolič, Sevnica ob Savi. « 268 * A. Kopitar, Zgornje Loke, Bla- govica. « 300 * Jadranska banka, Ljubljana— Kreditna banka, Ljubljana. * 220 « Dr. O. Churain, Lukovica (zbirka). « 200 « Tončka Miklavčeva, Ljublja- na, — Jank i Rabne, Brdo, — Janez Maselj, Sp. Loke, — Obrtna banka, Ljubljana, — Jos. Jakopič, Ljubljana, — Dr. Vladimir Ravnihar, Ljubljana, — Fr. Pustotnik. Biago-vica. « 120 « Fr. Majdič, Vir, — Leon Tr- stenjak, Ljubljana. « 100 « Peter Majdič, Celje, — »So- šolec . Ljubljana, — ,Dr. O. 1 Churain, Lukovica, — Sim Ži-bert, Mi Odi in g, p. D., — Dr. J. Sajovic, Kočevje, — Dr. F. Lipovšek, Čakovec, — Lav. Fe-rin, Zagorje ob Savi, — Ti a-nilnica, Moravče. — Dr. J. Dimnik, Krško, — J. Toman, Moravče, -— Fr. Debevc, Ljubljana, — Dr. Fetticb-Frankheini. Ljubljana, — Slov. esk. banka, Ljubljana, — Fr. Levec, Dob, — Rud. Andrejka, Ljubljana,— I. Subelj, Kamnik. » 80 » Fr. Per, Ljubljana. — » 60 » Al. Kccelj, Ljubljana, — Fr. Kobler, Radovljica, — Dr. Janko šlebinger, Ljubljana. — » 50 » A. Slatner, Kamnik, — And. Maselj, Sp. Loke. — k 40 » Zdr. Novak, Metlika, — Ivan * Šmajdek, Krtina, — G. Vidic, Lukovica, J. Petrovec, Sarajevo, — Jak, Furlan, Šiška,— Fr. Lovšin, Vinica, — K. Hin-terlechncr, Poljčane, — Ijl. r. lj. šole v Mežici (Korotan) — E. Gangl, Ljubljana, — Jos. Lašič, Ormož, — Jur. Režek, Ljubljana, — Val. Kompare, Logatec, — Mih. I azar, Zagorje ob S., — Dr. Fr. Detela, Ljubljana, — Mir. Praprotnik, Homec, — Dr. R. Knrba, Kamnik, — Fr. Habjan, Krašnja, — Dr. M. Slavek, Ljubljana, — Iv. Grad, Baričevo. — • 35 » E. Petrovče, Gorica. » 20 » M. Rihtaršič, Lukovica, — J. Natek, Celje, — F. Gregorc, Ljubljana, — Iv. Steiner, Ljub-Jjana, — M. Hitti, Dob, — Tom. Petrovec, Jarše, — Jer. Grad, Dragomelj, — Jcs. Reich, Dob, — Fr. Kham, Ljubljana, — redb. Sesig, Ljublja- na, — Iv. Gorenc, — Fr. Gu-stl, — M. Vasbe, Del, — H. Paternost, Mengeš. — F. Ži-bert, Krašnja, — Frid. Kavčič, Sromlje, — Frornova stavnica, — J. Germ, Novo mesto, — J. Petrič, dijak, — Matko Kante, Kamnik, — M. Zupan, Cemšenik, — V. Štrukelj, Krašnja, — J. Cevc, Kamnik, K Tnuses* Brdo. — Fr. Tomšič, Pol Lev grad ec, — Iv. Velepec, Ljubljana. — 8 » B. Žargi, Ljubljana, — J. Škarja, Prevoje. — C » Fr. Berlec, Kandija. — 4 » M. Bajs, Dol, — J. Klemente, Nevlje. — Vsem darovalcem iskreno zahvalo iz- id- reka Odbor. Michčl Zevaco: »NOSTRADAMUS “ Mirta sc ,ie postavila k ruonutnen-talnenm vhodu, bogato ovešenemu z ■zastavami in banderci, ki je bil pripravljen za dvor in gospodo z dežele. Tu se je košatilo med dvojno vrsto halebardirjev* v paradni opravi vse tisto veiikolepje, s katerim so umeli francoski kralji pri vsaki priliki podčrtavati svoj sijaj. Za vojnikl še je gnetlo ljudstvo. ! Mirta je gledala na vse oči. Zdafci i pa je zavladala med množico tista osupla tišina, ki pomeni, da ie pri-kipelo strmenje na višek. Kaj se je biio zgodilo? Kralj, kraljici, princi in princese ter vsi najvišji velikaši so bili že prišli; ria borišče se je trla zdaj le še manj važna vlastelinska drobnjad. Kaj je bilo potemtakem? ... Vzrok ljudske osuplosti se je izražal v naivnih, polglasnih vzklikih, iz katerih pa je zvenela veščemu ušesu vsa lestvica pikre hudomušnosti. »Oho! Kdo so tl ljudje? — Hehe, mari ne vidite, da so kraljevski cunjarji? — Sveta Devica, kakšni gizdalini! — Daj, da jih vidim! — Njihovi rapirji tehtajo gotovo po deset funtov! — In brki — hoj, kakšni brki! — To so poslanci kraljice sabske! — Ura! Ura!...« 1 Ponosna in veličastna četvorica, ki je bila predmet teh vzklikov, se je napihovala tako mogočno, kakor bi se hotela vsak hip razpočiti. Priznati pa je treba, da so bili res sijajni, vsi štirje čisto novi, polni peres, trakov in našitkov. Zavcdaje se strmenja, ki so ga vzbujali, so se gizdavo zibali v gležnjih in z brez-primerno smelostjo vihali svoje ogromne brke. Tako so se pomikali dalje, pazeč na kretnje in hojo — zakaj nesrečneži so se bili res naučili hoditi! In vihari brke z levico! In upirati ] desno pest v bok! Znoj jih je oblival od upiranja, in vendar je ne bi bili pobesili za nič na svetu! »Pozor!« je govoril Trinqiie-maillc. »Na dvoru smo! Pozor, gospoda!« »Saj ni nikjer breproke!« je godrnjal Bouracan, ki se mu je gabilo hoditi po cesti. »Molči, makako!« ga je ošteva! Corpodibale. »Ali ga ne vidiš, kako nas popolo občuduje?« »Eh, Bog in begme,« se je norčeval Strapafar, »siromaka kralj in kraljica! Uspeh dneva je naš!« Tisti hip pa se je ustavil in vzkliknil: »Tako ti solnca — evo Mirte!... Kako se imaš, golobičica, tako ti majke? ...« Vsa četvorica se je zdrznila. Naglo so odrinili halebardirje in se iaslonili na leseno ograjo — vsi štirje v tajnem upanju, da nemara zvedo kaj o Beaureversu. Mirta je preplašeno razširila oči. Ljudstvo je hvalilo plemiče, ki so se vedli tako priljudno. Vse je sililo bliže ter nastavljalo ušesa. »Vi!« se je čudila Mirta. »Vi, tako oblečeni! In v kraljevem spremstvu!« »V kraljičinem!« je popravil Tringuemaille. »Da, ljuba moja, odkar smo sedeli pri .Beli svinji’, se je marsikaj izpremenilo. Takrat smo bili navadni vitezi, danes pa smo kraljičini plemiči.. .«, »Kraljičini!« je ponovila Mirta, ki ni mogla verjeti svojim lastnim ušesom. »V Louvru stanujemo!« se je oglasil Corpodibale. »V Louvru!... V Louvru!...« »Tam ka kor kraljica,« je skrom-•no pripomnil Strapafar. »Ja!« je potrdil Bouracan z dostojanstveno samozavestjo. Sledila so pojasnila. V kratkih besedah je zvedela Mirta srečo naše četverice. »Kam neki še pridejo ti obešenja-ki!« se je zdrznila sama pri sebi. Oni pa so — nič hudega misleč — odkritosrčno popisovali svoje razkošne večerje in svoje kneževsko stanovanje, dokler se niso ustavili vsi namah ob vprašanju: »A kaj je ž njim?...« 2 njim? Joj pomagaj! Ne Mirta ne klateži niso vedeli ničesar o Ro-yalu de Beaureversu. In tako so se razšli, seveda ne brez objemov in obljub čimprejšnjega svidenja. »Plemiška služba nas kliče,« je rekel Trinquemaille. *>V kraljevski lc-ži, Ecg in bsg-me!.. .<• Turnir se je začel. Zgodovinski dogodek sc je izvršil. Drama sc je odigrala točno po Nostradamovem zasnutku. Mirta ni videla tragičnega prizora. Predaleč je bila s srcem in z očmi, zakaj iskala je le Beaurevcr-sa in mislila edino nanj. Odšla bi .bila, da ni srečanje z nekdanjimi klateži zbudilo njene radovednosti. Zdajci pa se je vzdignilo na borišču glasno vpitje. Vse je kričalo in vpraševalo. Hrup se je izpremenil v zmešnjavo. Nato se je razneslo med ljudstvom zamolklo mrmranje: »Kralj je ranjen na smrt. — Umira.. .« (Dalje.) OTROŠKI VOZIČEK dr.hr« ohranjen se preda KI?, rova poirvi* ttica »Jugoslavijo« v Marir.oru. 33* ZEMLJIŠČE obstoječe od 8—10 oralov zemlje med Zl-danimmostom in Hrastnikom. Naslov v, upravi. 229 Kupi se: £ha * Sestri morilki in roparici. V malem francoskem mestecu Villefranche sur Clier se je zgodil zločin, ki se v analih kriminalistike odlikuje z redko brutalnostjo. Tam je bil pred kratkim časom najden v svoji hiši zadavlicn starček sedemdesetih let. Vsi njegovi prihranki, katere je po navadi francoskih kmetov hranil doma, so izginili. Prvi h ip sta bila osumljena dva mladeniča in sicer 21 letni najemnik, ki je stanoval zaeno s starčkom v hiši in imel pri sebi tudi svojo 17 letno ljubico in poterh neki hotelski sluga iz Toursa, ki je zopet živel v ljubavnem razmerju z devetnastletno sestro prve deklice. Ti mladi ljudje so pili tislo noč v neki krčmi, pozneje se jih je pa videlo bežati iz starčeve hiše. Policija je našla v dekličinih škirnjah več starčkovih stvari in znatno vsoto denarja, ter je z mladeničema vred aretirala tudi deklici kot sokrivki. Med tem sta pa deklici priznali, da sta mladeniča \ o-polnoma nedolžna pri tem zločinu in sta vse zakrivili onidve sami. Ko sta bila mladeniča v gostilni, sta šli deklici v starčevo hišo, ga vrgli na tla, zamašili mu robec v usta in ga hladnokrvno zadavili z neko vrvico. Nato sta pobrale denar in vse vrednejše stvari. Morilki sta izrecno lepi toda njiju roditelji so bili goljufi, alkpholiki in tatovi prve vrste. Proda se: ENONADSTROPNA HIŠA V CELJU, sredi mesta, cena 50.000 Dinarjev. Kupci nai pismeno ali ustmeno vprašajo pri L Kavčič, Celje gosposka ul. 6. 180 TESANI LES vseli obsegov, kakor late, okrogli les, deske po 13, 20, 25 min. itd. kupujemo vsako množino iz skladišč. Zadnje ponudbe naj se pošiljajo na naslov Braču Ivkov, Scta-par (Bačka). Službe: NEKAJ OPRAVE Pred Igriščem št. 1, I. nadstr. levo. 227 HLAPCA H KONJEM sprejmem. Prednost imajo oni, ki so že služili pri konjenici. Hrana v hiši. Ponudbe na J. Bonač, Ljubljana, Čopova uk 16. KNJIGOVODJA ki opravlja tudi blagajniške posle, samostojna moč, zmožen bilančnik, se išče za takojšnji nastop v večjem industrijskem podjetju v Ljubljani. Ponudbe pod" »Samostojen bilančnik« na upravo tega lista. 220 KNJIGOVODJO ali KNJIGOVODKINJO zmožna bilance ter vseh pisarniških del se« sprejme. Pismene ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja na upravo »Jugoslavije« pod »Dobra moč*. 216 STAVBNI DELOVODJA želi premeniti službo. Zmožen le voditi vodne zgradbe, zgradbe iz železobetona in visokih stavb. Vstop po dogovoru. Naslov v upravi. 212 ČEVLJARSKEGA POMOČNIKA sprejmem za boljša dela. Plača tedenska ali od kosa. Andrej Jamer, čovlj. mojster, Bohinjska Bistrica. 228 IŠČE SE mlad, neoženjen vrtnar, zmožen slovenskega in nemškega jezika. Plača po dogovoru; hrana in stanovanje v hiši. Naslov pri podružnici »Jugoslavije« v Mariboru. 231 GOSPODIČNA išče za popoldan službo v pisarni v Mariboru; vešča nemškega in slovenskega le* zika ter strojepisja. Ponudbe na podružnico »Jugoslavije« v Mariboru. 230 « VAJENEC s primerno šolsko naobrazbo se sprejme, fotografski atelje Kunc Franc, Ljubljana, VVolfova ulica 6. 225 Hasno: MESEČNA SOBA s posebnim vhodom se takoj zamenja za drugo. Ponudbe pod »Soba« poštno ležeče, Ljubljana 1. 226 KDO izmed 1 jubljančanov bi mi mogel oddati primeren lokal za nadrobno prodajo rezanih drv v sredini Ljubljane. Ponudbe pod naslov »Nadrobna prodaja« na upravo »Jugoslavije«. 223 Zenitne ponudbe: URADNIK lesne stroke se želi spoznati z gospodično ali vdovo v starosti do 40 let z večjim premoženjem. Naslov v upravi lista. 224 Ranih. Glavni zastop banke „SIavije" naznanja cenjemu občinstvu, Ha se nahaja pisarna od 1. februarja 1Q22 v SLOVENSKI ULICI it. 36 čez dvorišče I. nadstr. pri stranki Siranko ter se uraduje vsako sredo in soboto od 8. do 12. ure dopoldne. Podpisani se cenjenemu občinstvu priporoča, da se zavarujejo proti požaru, vlomski tatvini in življenju edino-le pri domačem zanesljivem tlovauukem zavodu. „ 1 Z odličnim spoštovanjem Ivan Veras. ■mBI V--V l na«nH ri n r-s STP«? 05 vo 'c moBErnsm mm&mm o za 8 do 10 litr. na minuto ! iII I5L d V |g al o (Krahmvinde) z dvorno prestavo. SRSl lili Ponudbe na upravništvo UUHUIMP Jugoslavije pod „Rudnik“. ŽSGE-t1Lmi-7EZ0UI-HiŠE-tfllE-iH0USTE.STB ttBE-11 OSTOSII= p PfiOSRŠSlii-liiiŠail »ICMŠK1HŽEHK7B BilCTlU«. Ej SC® sta fin J evlsf prosto vagon in večje množine v gozdu kupi J. Pogačnik, Ljubljana, Dalmatinova ulica I./I. Posredovalci se dobro plačajo. f ■ l a ■ S * ■ B S « KORANIT asbestni škriljevec, najboljše sredstvo sedanjosti zn pokrivanje streh in obloženje zidov. Tovarna v Karlovcu(Hrvatska) | glavno zastopstvo za Slovenijo: Prana Hočevar Moste p. Zirovnies, Gerenšsko- Stavbeniki, podjetniki, pokrivači in vsi, ki hočete imeti dobro pokrito streho, sigurno proti dežju, toči, snegu, požaru gj in viharju. Zahtevajte oferte. § i »■■■■BHBBHBBBBH8B»a»aBBBBBBBBBHana»BBB«SBIBBBBlIH«S Gaspodorslio Zveza, Ljubljana le preleSa Sčšavai© zastopstvo 80% kemično čiste kisove kisline od tvrdke S. H. Cmtmann, Belišče, za ccio Slovenijo izvz. Maribor in okolico. Sedanja cena K 95 — za kg, pri večjem odjemu znaten popust. € $ ©TZE313 G emn&B&i & tt © ® i NAPRODAJ! Pristno, od 5 Din. liter in naprej, prosto trošarine na Jesenicah. Ivan Poljšak, Jesenice, hotel Pošta. raverze 6 komadov po 8‘40 m 4 komade po 12 m Profil 28 cm nerabljene prodaja takoj. Poštni predal M, Ljubljana. J. Heicli, Ljubljana. Sprejemališče: Selenburgova ulica štev. 4. Podružnice: Maribor, Zagreb, Kočevje, Novo mesto. azglas Dne 8. februarja 1922. ob 10 uri zjutraj, vrši se na veleposestvu „Hotemež“ pri Radečah-Zidani most ustmena javna dražba sledečega le_a: 1) cirka 900—1000 plm3 hrastovega lesa na panju, 2) „ 300— 400 plm8 smrekovega lesa „ , 3) „ 370 plm3 borovih in nekaj smrekovih brzo*:- javnih drogov od 14—23 cm debeline nas tenkem koncu in z dolžino od 8—10 m (zimska sečnja 1921). 4) „219 plm3 borovih čokov in odrezkov do 4 m in čez 4 m dolžine (zimska sečnja 1921). 5) „ 97 plm3 jamskega lesa (zimska sečnja 1921), a) Zdražitelj ima takoj po končani dražbi vložiti pri upravi veleposestvo „Hotemež“ 10% izklicne cene kot varščino, katera ostane pri upravi do končnega spravila.; lesa iz gozda. b) Dražbeni in nadaljni plačilni pogoji so interesentom na razpolago pri upravi ..Hotemež." c) Uprava ni vezana svoj les najvišjemu ponudniku oddati, ampak si pridržuje pravico odobritve in odklonitve, Sazdna »prana Hatemež, dna I. februarja 19ZZ. mmim celo lefna dobava v letu 1922 se kupi vsako množino. Obvezne ponudbe do 18. februarja 1922 z navedbo dobavnega časa je poslati do 12. februarja 1922 na „Poštni predal 151“ gl. pošta Ljubljana. Prometni zanesi za premog i i n Ljubljani: prodaja iz slovenskih premogovnikov velenjski, šentjanški in trboveljski' premog vseli kakovosti v celili vagonih po originalnih cenah premogovnikov? zb domača upora KaKor tudi za indostFijslia podjetja ii pazpzčava: M ielii. is ul® Koks sr im in fiii min, Ms m la tiai r"8" Naslovi: PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG d. d. v Ljubljani, Nunska ulica štev. Glavni in odgovorni urednik Zorko fakin. Izdaja konzorcij dnevnika »Jugoslavija«, Tiska »Zvezna tiskarna« v Li-iMunL