Slovenski List
Neodvisno slovensko krščanskosocialno glasilo.
Štev. 36.	V	Ljubljani,	v	petek	7.	septembra	1900.	Letnik	V.
„81ovenski Uit11 izhaja v sobotah dopoludne. — Naročnina je za vse leto 8 K, za pol leta 4 K, za četrt leta 2 K. Vsaka številka stane 14 vin. — Dopisi pošiljajo se uredništva „Slov. Lista" — Nefr&nkovanl dopisi se ne sprejemajo; rokopisi se ne vračajo. — Naročnina, reklamaoije in oznanila se pošiljajo apravništvu ..Slov Lista". Uredništvo in
apravništvo sta v Ljubljani, Oradlič« itov. 15. Uradne are od are 3—6 pop. — Oznanila se računajo po navadni ceni
Pozdrav katoliškemu shodu.
Kar ima boljših sinov lepa domovina naša, bivali bodo prihodnji teden v beli Ljubljani, če ne osebno, pa vsaj v duhu združeni s tisoči vernih domoljubov, praznujočih v srcu Slovenije drugi slovenski katoliški shod. Od prvega katoliškega shoda je minulo že lepo yrsto let. Ne moremo reči, da bi • se t>ila. v tej dobi zavest krščanske ideje med slovenskim narodom dvignila, pač pa se je hkoreninila in učvrstila. Hude viharje smo imeli na Kranjskem in Goriškem zadnja leta. Viharji so sčistili ozračje in dali drevesu krščanske misli čvrsto podlago. Zdaj vemo, pri čem smo, in to je dobro. Tisti hinavci, ki so se bili pred šestimi leti ogrnili s plaščem krščanskih resolucij na shodu zaupnih mož tedanje narodne stranke, kažejo danes svoje besno sovraštvo do vere in cerkve Kri-stove in zaletujejo se kakor tolpa steklih psov v tiste, ki nočejo pritrjevati prvi točki njihovega sedanjega programa, da naj v javnem življenju slovenskega naroda vlada verski indiferentizem. Za krst častni in svobodo zlato so se stoletja junaško borili očetje naši in prepričani smo, da češčenje polumesca in poljubljanje Lutrove kute, ki se vrši po liberalnih listih, nikdar ne bode premotilo potomcev onih slavnih junakov tako daleč, da bi se s psovkami, grožnjami in zasmehom sovragov dali odvrniti od tistih svetih idealov, katere je Vsegamogočni globoko v dušo zasadil milemu našemu narodu. Brez katoliške vere ni napredka ni svobode, ni blagra za slovensko domovino. Iz srca se tedaj lahko radu-dujemo katoliškega shoda, v nadeji, da bode ta shod popravil, kar je bilo napačnege tudi na naši strani, utrdil, kar je dobrega, vsem katoliškim Slovencem pa vžgal plamen nove ljubezni in svežega poguma pri požrtvovalnem delu za srečo naroda.
Iskreno nam tedaj bodite pozdravljeni v beli Ljubljani Vi, presvetli vladike, katere je sveti Duh postavil, da vladate cerkev božjo v ljudstvu slovenskem, Vi čuvaji nebeških biserov in voditelji k večni sreči!
Pozdravljeni bodite Vi, svečeniki, ki ste večinoma že postali mučeniki za dobro stvar, in pomnite dobro, da čem bolj divje sovražniki sipljejo na vas kamenje, tem očitneji je to dokaz, da vestno vršite svojo dolžnost!
Pozdravljeni bodite Vi, slovenski župani in zastopniki naših občin in raznih društev, ki se pridete v Ljubljano prepričat, da staro poštenje še nekaj velja in da ni tak6 majhno število onih mož, ki časte katoliška načela kot temelj in izvor javnega miru in ljudskega blagostanja!
Prisrčno pozdravljen bodi ves mili narod haš in dodeli ti dobri Bog, da ti po brezštevilnih trpkih mukah in hudih stiskah kaj skoro zasije solnce lepših dnij, ko bode brat poleg brata bival srečno in mirno v domači zemlji in veselil se svobode cerkve in domovine.
Drugi slovenski katoliški shod naj nad-krili po sijaju in uspehih prvi katoliški shod ter naj se zvrši v slavo, čast in prospeh skupnega naroda slovenskega!
Prvi hrvatski katoliški shod.
(Izviren dopis iz Zagreba.)
Čem bolj nam dokazujejo dogodki zadnjih let, kako sape židovskih listov okužujejo narode in kako nauki liberalizma in verskega indife-rentizma rušijo prestole in blagostanje ljudstva, tembolj se je krepila mej hrvatskim narodom misel, da je nujno potreben katoliški sestanek v Zagrebu. Te dni je misel postala dejstvo. Zadnji ponedeljek so se začeli zbirati na shod v Zagrebu vrli katoliški možje, škofje in duhovni, svetni učenjaki in preprosto ljudstvo. Po-poludanski vlak nam je že tudi privedel prve zastopnike bratskega nam naroda iz planinskih dežel pod vodstvom gosp. državnega poslanca Povšeta. Pozdravljeni so bili Slovenci na kolodvoru od hrvatske deputacije, kateri je bil na čelu č. g. kanonik Rubetib, in so se peljali na pripravljenih vozeh v okrašeno mesto! Skoro vse hiše so v zastavah.
Prekrasna stolnica zagrebška, ki bode kmalu popolnoma dovršena, je bila ob 5. uri popoludne sijajno razsvetljena in vanjo je hitelo ljudstvo. V prvih klopeh so bili škofje in svetni dostojanstveniki. Nadškof Posilovič je zapel ob obilni azistenci pred velikim altarjem .Veni Creator Spiritus" in raz kora se je oglasil veličastni moški zbor pod vodstvom duhovnika gosp. Kostanjevca.
Precej po cerkveni slovesnosti se je otvoril katoliški shod v veliki dvorani „Hrvatskega Sokola". V dvorani je sedelo spredaj enajst hrvat-skih škofov in drugi del dvorane je bil napolnjen z odličnimi možmi, na obširni galeriji je pa sedel cvet zagrebških dam. Lepo okinčana dvorana s tolikimi dostojanstveniki je predstavljala res imenitno sliko. ^Zaorili so glasovi radosti, ko je prišel dika in ljubimec naroda, škof, Jurij Strossmayer, ki bode te dni praznoval svoj 501elni škofovski jubilej.
Navdušeno je najprej pozdravil zborovalce hišni gospodar starosta hrvatskega .Sokola" dr. Jurij Vrbanič (kaj si li pri tem misli starosta dr. Ivan Tavčar?!), globok poklon je napravil zbranemu hrvatskemu episkopatu in izrazil veselje, dav .Sokolskem domu" zboruje odlični prvi hrvatski katoliški shod, ki bodi na korist, čast in slavo hrvatskega naroda,
Nato je predsednik pripravljalnega odbora škof Gugler pozdravil navzoče in izbrala se je deputacija, ki je šla pod načelstvom Božidara pl. Kukuljeviča in karlovškega župana povabit nadškofa Posiloviča na dom (tako je na Hrvatskem običaj), da naj pride na shod.
Izvolili so se funkcijonarji shoda, za predsednika Miroslav grof Kul m er in za I. podpredsednika knez Vojnovič. Grof Kulmer je pozdravil shod in izrazil prepričanje, da spas hrvatskega naroda leži v naukih mile katoliške cerkve in da se le od tod more pričakovati napredek naroda. Došli zagrebški nadškof Posilovič je imel dolg in tehten govor, v katerem je povdarjal važnost krščansko-socijalnega vpra šanja in potrebo, da se naglo prerodi, ako se hočemo obvarovati anarhizma, javno in državno življenje na temelju žive vere v Boga in njego vega zakona, ki ne trpi, da bi se prevračal družabni red, ampak se javlja v delih ljubezni in milosrčnosti do zatirancev in siromakov.
Omenjal je nadškof, kako se je hrvatska mladina z učiteljstvom vred posvetila presvetemu Jezusovemu srcu in kako veseli so bili sveti oče, ko jim je on sam letos izročil adreso s 160 000 podpisi, ter kako so lastnoročno spisali odgovor na adreso. Odgovor je nadškof prečita! mej velikim navdušenjem zborovalcev.
Izvrsten govor je nato imel predsednik grof Kulmer. Rekel je: Svetovnjaki in duhovni hrvatski z žalostjo gledamo, da se hoče širij^, mej naš narod verski indiferentizem. Mi ljubimo * zemljo, ki se ponaša s častnim naslovom ,An-temurale Christianitatis, zato pa treba, da se kot katoličani in kot Hrvatje upremu toku indife-rentizma, vnamemo za prave ideale in svoje življenje uravnamo po onih vzvršenih načelih, koja uči krščanstvo. Nekateri bodo gledali s prekim očesom na naš shod in nas sramotili, a nadejam se, da s psovkami ne odvrnejo nikogar. Naj puste svobodo misli, katero zahtevajo za se, tudi nam Mi vemo, da se ima hrvatski narod jedino le naukom svete katoliške cerkve zahvaliti, da je vedno junaški branil domovino in prestol (gromovito odobravanje). Istina je, kar nas uči papež Leon v svojih okrožnicah, da brez vere ni napredka ni svobode, ni blagra za domovino. Sv. stolici se imamo Hrvatje mnogo zahvaliti in zadnji čas zlasti za potrdilo, da zamoremo službo božjo imeti v svojem jeziku. Pozdravljam hrvatske škofe, ki so tu jedno srce. Milo nam je, da so Slovenci došli v tolikem številu; kakor smo sinovi jedne majke vsi, tako nas veže ljubezen do jednega poglavarja, ista nam je vsem svrha, isti nam je cilj. (Velikansko navdušenje in ploskanje Slovencem.)
Vsprejeli sta se potem dve resoluciji, kojih prva je obsegala zahvalo sv. očetu, ki je dovolil službo božjo v staroslovenskem jeziku, in dostavila se želja, da naj se papežu vrne neodvisna svetna vlast. (Soglasno pritrjevanje.)
Prečitalo se je okoli 60 ta dan došlih telegramov, mej katerimi so bili z veseljem vsprejeti brzojavni pozdravi slov. kršč. soc. zveze, vevških delavcev in našega lista.
Ko je bila sestavljena poklonica papežu Leonu in kralju Francu Jožefu, je začel govoriti s krepki mglasom in mladeniško živahnostjo vladika Stro8smayer. Omenjal je, da pojde še letos po končanih jubilejskih svojih slavnostih poklonit se papežu v Rim, povdarjal je potrebo, da dobi cerkev svobodo, da pa žal svobode nima niti veliki Leon, ki je po svojem življenju prava slika Jezusa Krista. Ljubeznjivo je govornik navduševal ženski spol, da naj skrbi za krščansko življenje v družinah, kajti vera je temelj in izvor vsake sreče. Po končanem govoru dolgo ni bilo konca klicanju .živio Strossmayer!“ Čestital je jubilantu javno zagrebški nadškof in ganljivo je bilo videti, kako so častitega starčka škofje poljubljali, on se je pa prisrčno smehljal. S tem je bila dovršena slavnost prvega večera v .Sokolskem domu". Nato so bile velike ovacije škofu Strossmayerju v prostorih pevskega društva .Kolo".
V drugi seji je govoril poslanec Po v še. V lepih besedah je omenjal vezij, ki so stoletja spajale bratska naroda Hrvate in Slovence, bremen, ki sta jih skupaj nosila, moči, ki jima je dajala pogum in nade na boljšo bodočnost.
ki se sveti v sv. križu, najlepšem znaku, pod kojim branita svoje svetinje. Sledilo je govoru navdušeno ploskanje.
Omenil je predsednik, da je zopet došlo nad 100 telegramov. Podpisana imena so razveselila zborovalce.
Krasen govor je imel nato burno pozdravljeni nadškof dr. Stadler. Sešli smo se, je rekel, iz vseh hrvatskih zemelj, da skupno odbi jemo napade neprijateljev na to, kar je nam vsem v srou najdražje, na dom in vero našo. Naša dolžnost je, da dragocene svetinje, koje smo prejeli od prednikov, ohranimo potomcem. Katoliki in Hrvatje smo, in to hočemo ostati. S tem shodom se posvetimo Sinu živega Boga, da Njegovo ljubezen do nas presadimo v srce potomstva. V imenu Krista so šli naši predniki v boj za vero in dom in na njihovi zastavi sijala je slika Marijina. Pokažimo, da smo vredni sinovi starih Hrvatov. (Burno odobravanje.)
Dr. Turi6 je razložil resolucijo o ljudskih šolah ter omenjal, kako naj se v otroku razvija krščansko versko čuvstvo. Zato pa morata cerkev in država skupno delovati. Učitelj naj se otrokom povsod kaže kot pravi krščanski značaj. (Pohvala, resolucija se soglasno sprejme.)
G. Kvaternik je govoril o društvih, katere je ustvarila krščanska ljubezen, omenjal blagotvornega delovanja redov in kongregacij in kazal, kje je še treba pomagati narodu.
V tretjo sejo je prišel ljubljanski knez in škof dr. Jeglič. Pozdravil ga je predsednik grof Kulmer in Presvetli se je prisrčno zahvalil za pozdrav ter govoril o potrebi in koristi katoliških shodov. Sledili so govoru dolgotrajni klici: .živio!*
Dr. Jurij Vrbanič je obravnaval socijalno vprašanje. O tem Vam hočem izpregovoriti o drugi priliki.
Dr. Š. Bresztyensky je razmotrival razmere mej cetkvijo in državo. Dr. Ivan Ružič je pa govoril o katoliškem tisku. Obžaloval je, da dandanes protivniki cerkve grozno izrabljajo tisek v svoje namene. Vsled brezverskih listov je zavladal med narodi moralni propad. Zato treba priskočiti na pomoč katoliškemu tisku, ki utrjuje vero. Pod zastavo:-vse za vero in domovino se zjedini Hrvatska in močna se bode lahko borila zoper protivnikeHrvatske. (Ploskanje.)
Zanimive so bile razprave v odsekih, a o tem poročati bi bilo preobširno.
Slaven je bil prvi hrvatski shod; združil je v Zagrebu Hrvate iz vseh dežel trojedne kraljevine in 50 bratov Slovencev.
Iz polpreteklega časa.
1.	Sloga na Goriškem.
„Je li kaj bolj obžalovanja vrednega, kot ta prizor iz Goriškega. Ena pest Slovencev je tam, stiskata jih Lah in od vlade Nemec, za kožo jim gre, kakor nam vsem, prihodnjost cela jim je negotova. Namesto, da bi se narodno utrdili, vsi za materijalni in duševni napredek delali, narodno zavest in omiko podkrepili, proti vnanjemu sovražniku na braniku stali ter za zjedinjenje z drugimi slovenskimi brati delali — leže si med seboj v laseh v veliko noviško radost.* (.Slovenski Narod* št, 74 iz 1. 1873.) — Sedaj .Slov. Narod* hvali neslogo na Goriškem in pospešuje razkol s tem, da ponatiskuje svinjarije iz .Soče*!
2.	»Nekoliko besedi gosp. dr. J. Bleiweisu.
Vaši napadi pri meni so se s tem začeli, da ste mi moj zaslužek pri banki .Sloveniji* očitali... kako besen ste v pasjih dneh v svoji polemiki postali, se vidi iz tega, da ste se, govoreč o ženski estetiki, v g Hrena zakadili.... V tej steklini ste Vi tako nesramni, da mi očitate moje informatorstvo pri baronu L. Rauchu... Še nekaj o Vašem klerikalizmu! Smešno in ob enem negnjusno je, kako nam narodnim »libe-raluhom* že nekoliko časa brezverstvo v obraz mečete in po .Novicah* grmite, da je zaradi nas sv. vera v nevarnosti! Kdor Vas pozna, kakšen klerikalec ste Vi v praksi, mora se na vse grlo grohotati, beroč, kako Vi v .Novicah* po tercijalski oči preobračate in nas du-
hovnom kot brezverce denuncirate. Pa tudi vsi duhovni Vam ne gredo več na take limanice. Vam čisto nič pokorni sluga Dr. J. Zarnik.* —
! Pripomnimo, da je nedavno dr. Karol pl. Bleiweis dal umiti spominsko ploščo svojemu očetu, katerega je dr. Zarnik imenoval .nesramnega* v 179. številki .Slov. Naroda* 1. 1873.
3. Učenost in značaj g. A. Koblarja.
Ker že ravno govorimo o g. dr. Karolu pl. 31eiweisu, naj objavimo še pismo, katero je ta gospod dne 12. januvarija 1. 1896. .vsled jedno-glasnega naročila zvrševalnega odbora narodne stranke* poslal v mesto Kranj. Glasi se : „Zvr-ševalni odbor narodne stranke je izvedel, da bi kandidoval gospod Anton Koblar, kurat de želne prisilne delavnice in arhivar deželnega muzeja, ako mu častiti volilci izkažejo zaupanje in ga izberč svojim kandidatom. Gospod Koblar jerojenGorenjec, poznadobro razmere in potrebe mest in trgov kot arhivar in zgodovinar, on je, kakor znano, izvrsten govornik in značajen narodnjak terima toplo srcezablagor našega lj uds tv a. Za zvrševalni odbor narodne stranke: Dr. Karol pl. Bleiv/eis-Trsteniški, m. p.“
Izvirni dopisi.
Iz ŽIrov, 6. septemhra. (Naša najnovejša častna občana.) Že nad jedno leto je preteklo od zadnjih občinskih volitev. Upali smo, da postane mir, pa smo se jako motili. Ta teden so se jako razburili duhovi. Dne 5. t. m. se je na vse zgodaj začela voziti .inteligenca* po naših Žirčh. Povpraševali smo se, kaj bo zopet imenitnega. Vedeli smo sicer, da bo občinska seja, le tega ni nobeden vedel o čem se bode razpravljalo, ker na vabilih ni bilo nobenega dnevnega reda, akoravno bi moral biti, natančno naznanjenega. Komaj smo od neke strani izvedeli, da se namerava imenovati dva .velezaslužna* moža — ali bolje rečeno gospoda — častnim občanom. No, potem se je nam kmalu zjasnilo, zakaj je gosp. Lovro Perko, slušatelj liberalne misli in dobro znana oseba iz Logaškega shoda, prišel semkaj. Biti je hotel gotovo za kuma pri častnih imenovanjih.
Poglejmo malo k seji. Ko so bila rešena druga občinska vprašanja, ustane sam gospod župan, ter predlaga, naj bi se radi velikih zaslug imenovala dva častna občana, namreč gospod JaifezizPoljanskega — dr. Tavčar je menda pravilno — in deželni poslanec gosp. Ivan Božič iz Vipavskega. Gosp. župan je naglašal njune velike zasluge ter kazal neko polo, na kateri so bila baje zabeležena vsa dobra dela. Pogledal ni nobeden, kakšna so ta dobra dela, pač pa smo se spomnili, da je gospod dr. Tavčar od nekega našega fižola govoril v deželnem zboru. To gotovo ni ena najmanjših zaslug! Prišlo je do jako burne debate. Naši so predlagali glasovanje. Ko se je glasovalo, so naši ustali in odšli. Izvoljena sta bila s 13. glasovi, čeravno občinski zastop šteje 24 odbornikov.
S tako slavo sta tedaj imenovana gospod Ivan Božič in dr. Tavčar častnim občanom ži-rovskim!
S Štajarsfcega, 2. sept. (Nekaj s potovanja) .Kdo bi zmirom doma bil, to ne more biti*, sem si mislil, in zapustil sem svoje bivališče ter se napotil po Koroškem na Šta-jarsko. V Železni Kaplji so se ravno pripravljali na volitve. Videl sem tu največja nem-čurska glavača, katera, če sta tudi obilna, vender Slovencev pohrustala še ne bodeta. Največ tu škodujejo nemčurske šole, za katere bi .Učit. Tovariš* najbrž rekel, da so svobodne in svobodomiselne*. In res je tako. Le poslušajmo, kako ondi vteplje v glavice Slovencev učitelj to blaženo nemščino. Učitelj pokaže na mizo in reče: .das ist der Tisch*, in vsi učenci morajo unisono za njim — .das ist der Tisch*, in zopet pokazavši na vrata pravi: .das ist die Thiir* in otroci kriče: „das ist di Thiir*. Na to pa pokaže zopet mizo in vpraša: “was ist das* in vsi za-kriče, »das ist die Thiir*. Pa naj kdo reče, da ni današnja šola .svobodna*, in celo otroci smejo svobodno misliti. Ko sem še izvedel, kako
neki zagrizen nasprotnik Slovencev dere ljudi, sem imel zadosti.
Mahnem jo črez hrib v lepo Savinjsko dolino. Tu je bilo v svojem času v gornji dolini zmirom najbolj živo v Mozirji, ki je slovelo kot »narodni trg*. Zdaj se je precej spremenilo. Blažena nemščina se tu razlega in tudi marsikateri napis ti kaže, da ni več vseh Mozirjanov starega kova mej živimi. Bila je ravno konferenca učiteljstva. Novi nadzornik je »muštral* svoje ljudi in baje obračal svoj „špis“ zoper duhovnike, kateri so po jezikih učiteljstva črni zo-perniki šole. Zato pa bo potrebno napravljati kosila otrokom v šoli — in kmet bo za šolo pridobljen. V stari, toliko preklicani šoli smo bili tudi časih povabljeni — na kosilo, aliter zaprti smo bili, a stariši so nas rajši v šolo pošiljali, kakor zdaj pošiljajo svoje otroke. In zakaj? Morebiti na to odgovorim drugikrat.
Vsedel sem se za mizo in čital časopise. Kar berem,' da bo v nedeljo po prvi maši izlet iz Gornjega Grada na Menino. To bi bilo kaj, si mislim. Saj si turist, le pojdi! Pridem res, kali? — skoro vse je že v soboto odrinilo na Menino. Tu je v nedeljo učiteljstvo imelo opravilo. »Hochamt* s slovesno pridigo Kocbek Ši-janec, ki neki doma s klerikalci pita tiste, ki so peli na koru, je pel, Rasto je mežnaril in princ von Krajnc je mehe tlačil. To je bilo navdušenje! In Slovenija je rešena po turistiki! V čitalnici v Gornjem Gradu pri Bavcu sem se skoro začudil, da letos ni več videti »N. Freie Presse*, .Slov. Narod* je pa še zmirom v tej, nekdaj tako krščanski hiši vsakdanja »špiža*. Dober tek!	?
Politiški pregled.
Politični prevrat se nam obeta z Dunaja v bližnji bodočnosti. Korber je bil v avdijenci pri cesarju in potem se je posvetoval dva dni zapored z vodjami Poljakov in dr. Ebenhochom, menda tudi s čehi. Sodi se, da bode v kratkem razpuščena državna zbornica in da se razpišejo nove volitve. Kaj bi nam te prinesle? Nič dobrega ne, ako se poprej ne spremeni volilni red. Poljaki so zoper vsako izpremembo in zoper razpust zbornice, ker se boje izgubiti nekaj mandatov. A na Poljake se ni ozirati, ker je sedanja, na Poljskem vladajoča stranka preveč egoistična. Tudi od grofa Goluhovskega, ki goni sedaj veliko kolo, se nam ni nič prida nadejati. Rešiti se more Avstrija iz homatij le s tem, ako se nepokvarjenemu ljudstvu da večja pravica v zakonodajstvu; ali težko bode premagati oko-ščene nazore. Z Dunaja se danes poroča: Naskok Poljakov na Korberja, da bi drž. zbora ne razpustil, nima mnogo upanja na zmago. Drž. zbor bode gotovo razpuščen in nove volitve se bodo vršile meseca novembra.
Beneški Slovenci so laški kraljici, rojeni Slovanki iz Črne Gore, poslali adreso, v kateri jo opominjajo, da po skrajnem iztočnem robu italijanskega kraljestva živi po dolinah Rezije in Nadiže okolu 40.000 Slovencev, ki nimajo niti besede božje v svojem jeziku, niti šol. Prosijo kraljico za cerkve in šole duhovnov in učiteljev slovenskega jezika.
Avstrijski socijaldemokrati nemške narodnosti zborovali so te dni v Gradcu po svojih odposlancih. Židovsko vodstvo je moralo čuti marsikatero gorko. A Židje se izgovarjajo, da jim dajo na Dunaju preveč opraviti krščanski socijalci. Tudi socialdemokraške ženske se kažejo nezadovoljne, ker jih gospodje socijaldemokrati premalo upoštevajo.
Zarota proti knezu Ferdinandu Bolgarskemu?! Iz Budimpešte prihaja vest, da je bil v minolem mesecu v Budimpešti shod anarhistov in da so isti sklenili umoriti kneza bolgarskega. Municipij v Budimpešti je baje dobil neko pismo iz Giovinaca v Italiji. Iz tega pisma je bilo razvidno, da se je onega shoda udeležilo kakih 50 anarhistov iz Rusije, Italije in Nemčije. Nekaj anarhistov je baje celo že odšlo v Bolgarijo, da izvrše storjeni sklep.
Proti dvoboju. »Edinost* piše: Ni dolgo temu, kar je bil kasiran neki avstrijski častnik,
markiz Tacoli, ker je odklonil poziv na dvoboj, sklicuje se na svoja verska čuvstva. Častni svet častniški je spoznal, da je dotični častnik s tem kršil stanovsko Čast, pokazavši se strahopetca, ter ga je prisilil, da je odložil dostojanstvo častnika. Ta afera je delala mnogo prahu. Vzlasti po konservativnih časnikih je bilo razburjenje veliko. Sedaj pa je posegla v razpravo jako visoka oseba, Don Alfonzo Bourbonski. Pisal je Tacoliju pismo, v katerem izreka, da katolik nikdar ne sme vsprejeti poziva na dvoboj. Ali on obsoja tudi nekatolika, ako se je dvobojeval, ker je dvoboj sploh barbaričen običaj, vreden divjakov, a nevreden naše dobe in naše civili zacije. Don Alfonzo je uverjen, da se bo čez sto let o teh takoimenovanih „ častnih aferah “ govorilo z istim zaničevanjem in z istim posmehom, kakor se govori o takoimeno vanih (ali po krivici) »božjih sodbah1* srednjega veka. Govorili bodo: Ali so bili ti ljudje res sužnji brez vsake du ševne nezavisnosti, da so se pokorili taki, od nikogar sankcijonirani, surovi neumnosti? Ža lostno je, misliti, da mnogi ljudje, ki stoje na zadostni višini napredka sedanjega časa, da bi mogli umeti, da je dvoboj istotako smešen, kakor junaštva don Kišota (pač pa osodneji, manje viteški in cel6 zločinski), da ti ljudje svojo inteligenco sramotno silijo v jarm manjšine in si trepetaje dajejo obešati ključavnico na usta. To ni insubordinacija, ampak sledimo le zakonu, ako protestujemo proti kaki zlorabi. Don AILnzo vprašuje tudi, da li je res to dokaz posebnega junaštva, ako gre kdo v dvoboj, ker mora, pri siljen v to od tovarišev, in ker ve, da bo sicer izključen iz občevanja ž njimi, ah pa da ga celo postavijo-na ulico?! Pred alternativo je: ali umo riti, ali se dati umoriti, ali pa uničiti svojo ekzi stenco. To je žalostna alternativa. Resničen pogum je — zaključuje don Alfonzo — kar je storil markiz Tacoli, ki je raje zgubil karijero, da je le mogel storiti svojo dolžnost kakor katolik.
Ruski car ne pojde v Pariz. Poslal je predsedniku Loubetu prijazno pismo in red sv. Andreja. Na razstavo je pa že prišel ruski iinančni minister Witte.
Turški sultan Abdul Hamid je praznoval te dni 25letnico svojega vladanja.
Buri na delu. Iz Pretorije se brzojavija: Buri so razdrli železniško progo v Oranje državi na dveh krajih severno in južno od Kronstadta. Buri so uplenili cel angleški železniški vlak. Angleži so izgubili 19 železniških vozov hrane *u streljiva.
Domače novice.
Drugi slovenski katoliški shod Vstopnic na II. slovenski katoliški shod je oddanih samo izven Ljubljane nad 3000. Udeležbo je oglasilo 164 društev. Živio!
Za udeležnike katoliškega shoda. Zbirališče društev, ki se udeleže bakljade, bode v torek 11. t. m. točno ob 8. uri zvečer na vrtu starega strelišča, Streliške ulice, in odpade na torek večer 11. t. m. prireditev »Slov. kršč. soc. zveze1* v »Katol. Domu". V »Katoliškem domu" se zbirajo samo ljubljanski člani »Zveze", odkoder odkorakajo korporativno na vrt starega strelišča. Društva naj pridejo že k bakljadi z zastavami. Po ba-kljadi bode v prostorih starega strelišča prosta zabava. V sredo zjutraj se društva zbero tudi na vrtu starega strelišča točno ob pol 8. uri zjutraj, odkoder odkorakajo z zastavami k sv. maši v stolnico, kjer bode ob 8. uri zjutraj sv. maša, in od tod k slavnostnemu zborovanju v »Alojzijevišče".
Mej ljudstvo 1 Tej točki svojega programa so zavedni katoliški možje sijajno zadostili tudi preteklo nedeljo. Vršilo se je v nedeljo na Kranj skem šestshodov. Strašno blamažo je doživel »Narod** na shodu v Košani. Hujskal je proti shodu in pozival k odporu, a njegovi pristaši se na shodu, na katerem sta poročala državni po slanec Ig.Žitnik in dež poslanec Zelen, niso upali odpreti ust Imeli so rešpekt pred veliko množico ljudstva. Narodni naprednjaki so brzojavili socijalnemu demokratu Kristanu, naj pride nagajat na shod, a
Kristan se je menda — zbal, češ da bi se mu ne utegnilo goditi dobro. Lep je bil shod v Idriji.
G. dr. Gruden je govoril o katoliškem shodu, dr. L a m p e o delavskih razmerah in o socijalnem delovanju katoliško - narodne stranke, dekan Arko o gmotnih razmerah idrijskega delavstva. Govoril je tudi Gostinčar za socijalno delo na podlagi krščanske pravičnosti. Mnogo se je po vdarjalo, da je že skrajni čas, da se delavcem zboljša položaj, za kar pa je treba složnega dela, katerega zabranjujejo socijalni demokrati s svojim terorizmom. V Selcih sta govorila poslanca Povše in dr. Krek Par »Narodovcev" se je zgubilo mej ogromno večino antiliberalcev. V Št. Jerneju je poročal poslanec Pfeifer. O shodih krščansko - socijalnega delavstva v Ljubljani in v Vevčah poročamo na drugem mestu.
Izjava. Mnogi me vprašujejo, zakaj da prav nič ne odgovorim na toli podle in obrekljive napade v »Slovenskem Narodu**. Imam svoje razloge; ti so: 1. Odgovoril je vže meseca januvarja t 1. slavni občinski zastop šma&tinski, ko je obsodil, jedenkrat za vselej, poročila iz Šmartna v »Sloven. Narodu" kot neresnična in brezvestna. — 2. Odgovorila je veleslavna c. kr. vladna komisija meseca avgusta t. 1. z zelo častno svojo razsodbo. — 3. Odgovori naj dejanja in vspehi. — 4. »Slov. Narod** je moj dobrotnik, na vsak njegov napad dobim najmanj petde setak. Hvala! — 6 Z zakotnimi pisači in ma zači se pričkati nočem. — 6. Pametni ljudje »Sloven. Narodu” itak silno malo verujejo. —
7. »Slov. Narodu na svojem sedanjem stalu me žaliti no more. — Izvzamem jedino boštanjsko patronatako zadevo, v kateri si izprosim prosto roko. V »Slovenskem Narodu** je znani gospod napadel moje poštenje, katero mi je najdražje. Uradno sem vže odgovoril, in, če bode kdo še silil z zadevo v javnost in še vedno brcal, osvetlil bodem isto v javnosti obširno, stvarno, pa tudi — brezobzirno. — Šmartno pri Litiji. Dekan Lavrenčič.
Ali so pod solnoem kje večji dosledneži?
V 205. številki poroča »Slov. Nmd", da so se župan Hribar ter občinska svetnika Klein in Lenče Odpeljali v Djakovo, da se udeleže slavnosti Stro8smayerjeve škofovske petdesetletnice.
V isti številki pa »Slov. Narod", glasilo ljubljan skih magistratovcev in zlasti župana Hribarja, bije na vso moč po hrvatskem katoliškem shodu, čigar središče in duša je bil te dni prav tisti škof Stros8mayer. »Narod** tvezi, da bo vsled tega shoda dobri genij popolnoma zapustil hrvatski narod, da se je na shodu zavrgel program hrvatske opozicije, zatajili se principi Strossmayerjevi ter da to ne bo koristilo slovensko hrvatskemu jedinstvu itd. Ako župan Hribar nima toliko moči, da bi bil Tavčarjevemu težaku zapovedal molk, naj bi bil rajši ostal doma s svojim slavnim spremstvom. Ako je pa s pisavo »Narodovo" zadovoljen, je pa on sam pravi pravcati Januš
Kalina smo vjeli! „Rešetarju“ »Učit. Tovariša" smo v 28. številki „Slov. List«,** nasta vili limanico. Navedli smo neko ne prav laskavo izjavo poslanca Š u lcl je ja o kranjskem uči-teljsttu. Nalašč smo zamolčali da to ni naša sodba o učiteljstvu, ter smo brez pripomnje do besedno podali le poslanca Šukljeja govor, ka terega je imel ta prijatelj liberalnih učiteljev 1. 1894 v kranjskem deželnem zboru In »Rešetar" je res šel na limanico plesat; Napadel je v 25. št. »Učit. Tovariša" g. Koblarja, češ da je Koblar (izmislil si je zanj neki priimek) »v svojem izobilju prostega časa skrpucal ta napad na vse slovensko učiteljstvo v »Slov. Listu" št 28. in da je ta napad tako ostuden, da člankarja učitelji le pomiljuiejo na njegovi besnosti." — Hm, Hm! Dvorni svetnik Šuklje bode učiteljem gotovo hvaležen za te komplimente o »ostudnosti" in »besnosti", mi se pa smejemo, ker kalin pleše, pa ne more proč! Nauk za Lukca pa bodi: Nevednost gre pred padcem in potem pride: „Fej!“ Cvetke s polja »Narodove" pameti. »Narod" je v sredo pisal: »Samo neumno, neomikano ljudstvo nosi potrpežljivo jarem klerikalizma, in koderkoli imajo dobro šolstvo in omikano učiteljstvo, tam je ultramontanski pre vladi odklenkalo za vselej". »Narod" rad kršč.
socijalce naslika kot ultramontance, ali torej »Narod" ne ve, da krščanski socijalizem na cesarskem Dunaju hiti od vspehov do vspehov? Ali je ondi, v svetovnem mestu, »ljudstvo neomikano", ali nimajo morda ondi »dobrega šolstva in omikanega učiteljstva"? Ali je čital »Narodov1* urednik zadnje dni o sijajnih pojavih katoliške zavesti v Zagrebu? Ali »Narod" ne ve, da ima pok. narodna stranka krščanskosocialni program?
Ustanovni shod učiteljske »Slomšekove zveze' bode v ponedeljek 10. septembra ob 3. uri popoludne v dvorani »Katoliškega Doma" v Ljubljani. Navdušeno kličemo krščanskemu slovenskemu učiteljstvu: Bog daj srečo Vaši zvezi, narod bode vsikdar v ogromni večini na Vaši strani! Slava slovenskemu krščanskemu učiteljstvu !
Izlet tržaških Slovencev v Ljubljano. »Novi List" piše: Tržaški Slovenci se udeleže velikim izletom meseca septembra I. umetniške razstave v Ljubljani. Škoda, da tedaj ne zboruje II. katoliški shod.
Osebne vesti. Profesor v Kranju gospod Fr. Novak je premeščen na tukajšnjo višjo gimnazijo. — Avskultant je postal gospod R.
Ogoreutz v Novem Mestu —G. dr. Šime Ku-reli č, župan pazinski, je v Pazinu otvoril odvetniško pisarno. — Poročil se je gosp. Vilko Rus, učitelj na deški šoli v Kranju, z gdč. Ano Šumi-jevo. — Mestni učitelj v Ljubljani gosp. Engelbert G a n g 1 je za prihodnje šolsko leto dobil dopust, da popolni svoje študije na dunajskem pedago-giju — V Ljubljani ostane P. Hugolin Sattner kot župni upravitelj. Na Brezjah ostane P. Av-relij Knafelj.
Dr. Tavčarju! »Slov. Narod" dne 5. septembra piše o krščanskem gibanju mej slovenskim učiteljstvom: »Najprej so ustanovili klerikalni učiteljski list, ki ga urejajo, pišejo in čitajo samo kapelanje, katerega pa noben dostojen učitelj ne pogleda, kaj še, da bi ga vzel v roke." »Slov. Narod1* je tu grdo nafarbal svojo »inteligenco". Mi smo pripravljeni to dokazati pred sodiščem, mi želimo, da bi stvar prišla pred sodišče, da se tako zopet izkaže liberalna hudobnost. V ta namen e hočemo prijeti glavnega urednika »Slov Naroda". Čujte Vi, dr. Ivan Tavčar, sedaj član dež. šol sveta! »Če je članek proti »Slom-šekovi zvezi" prišel z vašo vednostjo in z vašim dovoljenjem v »Sl. N.“, potem ste v Članku nesramno lagali in obrekovali. Poživljamo vas, da nas tožite in nam daste priliko, doprinesti pred sodiščem dokaz resnice!
Župnik Tomšič iz Dekanov. Iz Trsta se poroča: Državno pravdništvo je preiskavo zoper župnika Tomšiča v Dekanih zaradi podtikanega mu hudodelstva ustavilo in je bil Tomšič 28. avg. t. 1. izpuščen iz preiskovalnega zapora. Tomšič bo tožen samo zaradi sokrivde na prestopku iz § 339. k. z., to je zaradi tega, ker ni takoj, ko je izvedel dejstvo, naznanil oblasti. Splošno’ mnenje tukaj v Trstu in pa v Dekanih je to, da je bil Tomšič žrtev osebne maščevalnosti nekega žandar. postajevodje, kateremu se je bil še v Pomjanu o priliki volitev zameril. Radi tega je tudi umevno, da ga imajo ljudje v Dekanih vkljub vsemu temu še vedno radi.
Romanje na Slomšekov grob. V »Slovencu" piše odličen štajarski rodoljub: Slomšek je umrl dne 24 sept. 1862. Na mestnem pokopališču v Mariboru počivajo njegovi častitljivi ostanki. V stolni cerkvi postavila mu je narodna hvaležnost in navdušenost dostojen spomenik. Nič lepšega, nič bolj primernega sklepa za tekočo Slomšekovo stoletnico bi si ne mogli želeti, kakor to, da se osnuje velikansko romanje na Slomšekov grob! Vsi štajarski Slovenci, recimo, vsak trg in vsaka vas naj pošlje svoje zastopnike, pa nas bo romalo 20 do 30 tisoč hvaležnih rojakov na grob neumrljivega prvoboritelja našega. In tam na grobu njegovem hočemo znova in navdušeno priseči neomajljivo zvestobo vsem zlatim naukom njegovim, vsem vedno veljavnim načelom njegovim, in pred celim svetom dokazati, da vemo dostojno oeniti neminljive zasluge slavnega pokojnika za vse svete naše narodne svetinje! Torej na delo, vrli rodoljubi mariborski! Določite dan! Skličite ljud-
stvo! Pripravite skupno romanje na Slomšekov grob, pripravite primerna cerkvena opravila, k sklepu pa velikansko narodno veselico v vašem prelepem » Narodnem Domu“!
Drobne novice. Občinski tajnik v Žitni Vesi na Koroškem Janez Willmann se je obesil, — Ponesrečil se je iurist Stanko Jenčič, blizu Stičine na Dolenjskem je s toliko silo padel z biciklja, da je nezavesten obležal, — V Ameriko je meseca julija in avgusta skozi Ljubljano šlo 165 oseb. — Ponesrečil se je v Činkelnovi tovarni v Ljubljani delavec Jožef Matevže. Stroj mu je zlomil roko. — Usmrtiti se je hotel v Ljubljani trgovski pomočnik pri Jebačinu Egidij Resman.
Zanimiva obravnava pred porotnim sodiščem v Ljubljani. Znano je našim čitateljem „Poslano” knjigoveškega mojstra gosp. Fr. Breskvarja v našem listu, v katerem je g. Breskvar klical za pričo narodnega knjigoveza g. Bonača, da ne more za to, da je njegov pomočnik Kvas postal bogoskrunec, ker je bil Kvas že pri Bonaču izprijen, kakor je Breskvar izvedel po Kva-sovem strašnem dejanju. Dejal je g. Breskvar, da mu narodni knjigovez Bonač niti tega ni povedal, da je Kvas v Bonačevi delavnici psoval Mater Božjo in storil anarhistiške izbruhe. Knji govez Bonač je mislil, da bode knjizovezu Bre skvarju naložil velike stroške, ter je tožil Breskvarja radi razžaljenja časti. Gosp, Brekvar je pred sodiščem dokazal, da je v »Poslanem" tudi dostavek, da je Bonač svaril delavce, naj ne kolnejo Matere božje in da je Bonač Kvasa radi anarhistiškega izbruha odpustil. To pač ni razžaljivo za g. Bonača! Priča knjigoveški po- ] močnik Jakopič je potrdil Kvasove izbruhe, ki ! so se zgodili o priliki, ko je Bonač pošiljal j Kvasa po »Narod", v Bonačevi delavnici, in ! g. Breskvar, katerega je zastopal gosp. dr. To- j minšek, je bil oproščen. Bonača je zastopal dr. Tavčar ter je z vso strastjo napadal Breskvarja, ki je Bonaču neljub. Ne moremo zamolčati, da se nam zdi, da se Bonač, ki mora vedeti od koga živi, malo preveč trdno oklepa »Naroda". Dr. Tavčar je vsled oprostitve kato-liško-narodnega obrtnika silno hud. Priobčil je v sredo 5. septembra v poročilu izpred sodišča v »Narodu® tele stavke: „Ta pravorek ne bo držal. Porotniki namreč niso glasovali ustno, nego z glasovnicami, kar je nedopustno in vsled česar je vsa obravnava nična. Gosp, Bonač poda ničnostno pritožbo in se bo obravnava še enkrat vršila". Tako torej! Obravnava naj bi se na ljubo dr. Tavčarju še jedenkrat vršila, ker so si porotniki izvolili pot, katero mora vsak res svobodomiselni človek odobravati, ker je tako izključeno, da bi se izvedelo, kdo je glasoval za ali proti. Načina glasovanja menda postava niti ne predpisuje in prav radovedni smo, kdo izmej porotnikov, ki bi morali, kar se godi v posvetovalnici, ohraniti tajno, bo za pričo dr. Tavčarju, da se je res glasovalo z listki. S tem nastopom je dr. Tavčar, katerega proslavljajo soc. demokrati, postavil se sam odločno tudi proti tajni volilni pravici. Voditelj narodno-napredne stranke bi rad povsod ljudi teroriziral.
Deželno gledališče v Ljubljani je dobilo popravljen parter. Dva med parterne sedeže vpeljana hodnika delita parterne sedeže v tri kolone, v sredino partemih sedežev in v dve stranski do lož segajoči koloni.
Iz kranjske dekanije. S studom se mora obrniti vsak, trezno misleč človek od surovega »Slov. Naroda", ki se tako nesramno zaletava v našega bodočega gosp. dekana. Ti drzni in nesramni napadi so najboljša reklama za novega gospoda. Prepričan naj je, da se je kranjska duhovščina zelo razveselila njegovega imenovanja in da mu bo vedno zvesto stala ob strani. Slabo znamenje bi bilo, ako bi ga »Narod “ hvalil.
Duhovnih vaj za učiteljice 3e je udele Ževalo te dni 74 gdč. učiteljic. Slava vrlim go špicam!
Tržačani na Brezjah. V četrtek je prišlo na Brezje nad 1200 romarjev iz Trsta pod vodstvom č. g. Stembergerja, kateheta na Ciril-Metodovih šolah v Trstu.
Volitev na Koroškem. Zaupni shod nemško socijalne stranke in »Bauernbunda" v Beljaku
je dne 2, septembra postavil za kandidata namesto odstopivšega poslanca K. Ghona znanega „bauernbundarja“ posestnika g. Gregorja Janih-a v Medbornici.
Na Trsatu se je v soboto neznan tat skril v cerkvi za oltarjem in je oropal milostni sliki Matere božje nekaj zahvalnih darov, zlat nine in srebrnine.
Novi igralci in igralke na slovenskem odru. Letos so za slovensko gledališče na novo angaževane naslednje moči: gospica Kristina Riickova, ki je igrala heroične in ljubimske uloge v Plznu, angaževana je dalje srbska igralka Milena Aleksandra pl. Kata n in o va za karakterne in subretske uloge, Čeh Adolf Do br o volni je angaževan za junaške, karakterne, reprezentacijske in starejše ljubimske uloge, mladi hrvatski igralec Josip Štefanec za mla dostne ulcge ljubimske in junaške uloge in Otokar Boleško za manjše uloge. Režiserstvo prve dramske novitete, „Dolski župnik", bode v rokah domačega igralca g. Antona Verovška. Gosp. Ig. Borštnik bode večkrat gostoval, a pridobiti ga za slovenski oder ni bilo mogoče, ker bode prestopil na nemški oder in že pri hodnjo spomlad gostoval na Dunaju.
Kaj se godi v avstrijskem Trstu. Poro čali smo o velikih demonstracijah s črnimi cunjami tržaških Lahonov za „mater Italijo". Ob teh demonstracijah cesarskega namest. Goessa ni bilo na licu mesta. Menda torej ni zapazil ob 70letnici našega cesarja razlike mej simpatijami tržaških Lahonov do laškega kralja in avstrijskega cesarja. Poroča se nam pa, da je grof Goess te simpatije slišal na »patrijotični slavnosti društva »Austria"! Avstrijski laški »pa-trijoti" so češ. namestnika na slavnosti društva »Austria" — izzvižgali. Menda so jih do takega postopanja navdušile grožnje nekega s srebrnim zaslužnim križcem odvrženega policijskega uradnika, ki je tiste dni pripravljal navdušenje za Avstrijo po Trstu s temi-le besedami: „Kdor bode upil »Živio Avstrija!, bodi aretovan!" Tržaška, policija je ob jednem aretovala pet odbornikov laškega krščansko socijalnega društva v Trstu, »da se ne bi mir kalil". Policija je baje sumila, da kršč. socijalci pripravljajo ova cije za — Avstrijo.
Občinske volitve na narodni meji. Pri občinskih volitvah v Baški (isterski otoki), je zmagala hrvatska stranka v vseh treh razredih. Pri občinskih volitvah v Razvanju poleg Maribora so zmagali Slovenci, v Oplotnici pa so zmagali nemškutarji.
Nekaj za Jakoba Dimnika in Edbina Kristana. Vrli »Slovenski Učitelj" poroča: Iz »Jour nal officiel" od 18. avgusta t. 1. posnamemo, da so dobili »bratje krščanskih šol" na svetovni razstavi v Parizu za svoja dela vzgoje in vsakovrstnega pouka: 3 prva darila, 13 zlatih, 21 srebrnih, 14 bronastih svetinj in 6 pohvalnih priznanj, torej skupaj 57 odlikovanj. Tako mo rajo tudi francoski framasoni priznati, da državna brezverska šola ne more tekmovati z vejskimi — krščanskimi šolami.
Iz Aleksandrije. Znani koroški Slovenec g. dr. Karol Pečnik, prakt. zdravnik v* Ale ksandriji, je spisal v nemškem jeziku v obliki potopisa knjižico »Ramleh Die eleusinische Ri viera bei Alexandrien (Aegypten) Knjižico je založil Woerl v Lipskem.
»Čarovnica" pred ljubljanskimi porotniki. V torek se je vršila pred ljubljanskimi porotniki naslednja zanimiva obravnava: Obtoženka Katarina Silvester, vdova, rojena v Ljubljani, stara 44 let, ima pet otrok od 7 do 15 let; zna le laško. Njen mož je bil pleskar in pristojen na Vrhniko. Bivala je v zadnjem času z otroci in s svojim ljubimcem Grkom Jurijem Scrivano v Suezu v Egiptu, kjer se je živila s šivanjem. Trpela je veliko pomanjkanje, ker je oddajala ves zaslužek svojemu ljubimcu, ki je znal, kakor je še sedaj prepričana, čarati. Junija meseca 1899 je zdravila neko Angležinjo C. Raffa in ji ob tej priliki prorokovala iz kart. Obljubila je, da ji pričara nazaj njenega moža, ki je ušel k Burom, in da ji poišče velik njej namenjeni zaklad v puščavi, ako jo preskrbi z vsem potrebnim. Izvabila je iz nje več denarja, obleke
in nekaj kuhinjske posode, kar je baje rabila za čaranje v puščavi, kjer leži zaklad. Pri Raffi se je seznanila z Italijanko J. Carnana, kateri je tudi prorokovala zaklad. Da ga dvigne, dobila je denarja in zlatnino. Tri mesece je živela ob stroških teh dveh lahkovernih žensk, potem pa je z ljubimcem, ki je dobil seveda glavni del, izginila nenadoma iz Sueza. Prišla sta v Port-Said, se nastanila pri Francozinji B. Betri, ji čarala in dvigala zaklad, na to pa zopet zginila. Šla sta v Kajiro, kjer je lokavi Grk zapustil ljubimko, katero so pozneje v Aleksandriji prijeli in jo poslali v Ljubljano. Vse tri, skupno za 1467 kron oškodovane ženske trdijo, da jih je hipnotizovala. Porotniki potrdijo enoglasno vprašanje radi goljufije. Sodni dvor jo obsodi na dve leti težke ječe z jedenkratmm mesečnim postom.
V pokoj je stopil po 401etnem službovanju deželni šolski nadzornik g. Josip Šum a n.
Družba sv. Mohorja. Število udov družbe sv. Mohorja je letos napredovalo od 7 8.1 0 3 na 7 8.5 96, to je: 493 udov več, kakor lani! Pregled nam kaže, da smo napredovali v 10. škofijah (in sicer za vkup 1492 udov), nazadovali pa v 6. škofijah (za vkup 999 udov). Lavo-rika gre letos lavantinski škofiji, kjer je število poskočilo za 990 udov. Vesel je napredek tudi v krški škofiji, kjer štejemo 141 udov več. Po raznih krajih je naraslo število za 208. Rokopisov je družbenemu odboru v tem letu došlo 76.
Na čast staroste koroških Slovencev. Podružnica sv. Cirila in Metoda za Pokrče in okolico priredi v nedeljo, dne 16. septembra 1.1., pri Krajcarju blizu Tinj slavnostno zborovanje v proslavo svojega uda, staroste koroških Slovencev, mil. gosp. Lovrenca Serajnika, inf. prošta tinjskega, viteza Franc Jožefovega reda itd. itd. Sodelovati je obljubil tamburaški zbor s Štajerskega in več gg. govornikov. — Podružnični odbor,
Ameriški škof na Kranjskem. V četrtek je prišel v Ljubljano premil, škof v St. Cloudu v Minesoti, Jakob Trobec, s svojim stričnikom gospodom Ivanom Trobcem. Odpeljala sta se v svoj rojstveni kraj, v Polhov Gradec, kjer bode g. Ivan Trobec pel novo mašo.
Slovenska opera v dež. gledališču bode letos imela naslednje glavne moči: Amalija C a r -neri, Elo Noemi, ki ste že iz lanskega leta znani kot vrli pevki. Angaževana je tudi iz predlanskega leta gledališkemu občinstvu znana Wanda Radkiewicz, ki je lani pela v Lvovu, Gospa Irma Polakova ostane na domačem gledališču. Novemu tenorju je ime Tit Olševski, rodom Poljak, basist pa bo Otokar Lotzsch, ki je lani pel pri operi v Curihu. Režiser in baritonist ostane g. Josip Nolli.
»Sudmarkische Volksbank" je imela mi-noli torek ustanovni shod v graški mestni dvorani. Mej udeleženci sta bila tudi poslanca Hoff-mann in Huhenburger. Konstituiralo se je ravnateljstvo in nadzorništvo, katerega členi so vzeti iz raznih mest in trgov. Tu naj omenjamo le, da je za Ptuj izvoljen glasoviti pseudo Tevton, po domače narodni janičar Or ni g. Tudi Ljub ljana je osrečena z jednim členom v osebi dr. Ferd. Eger-ja, c. kr. pravnega praktikanta. Načelnikom »Volksbanke" je izvoljen dr. Necker-mann, namestnikom pa Honigmann in Seemann.
Zveza kranjskih gasilnih društev šteje sedaj 100 gasilnih društev. V teh društvih je čez 3000 članov.
»Narodna čitalnica v Kranju" priredi povodom stoletnice rojstva pesnika Prešerna, čegar telesne ostanke čuva kranjsko pokopališče, dne 16. septembra slavnost, katere središče bo odkritje spominske plošče na hiši, v kateri je umrl pesnik. Vspored: 1.) Ob 7., oziroma 8. uri dopoludne sprejem gostov na kolodvoru.
2.) Ob pol 9. uri maša v župni cerkvi v Kranju.
3.) Ob 10. uri obisk Prešernovega groba. 4.) Ob
11.	uri odkritje spominske plošče. 5.) Ob 12. uri banket v gostilni g. P. Mayrja. 6.) Od 3. ure nadalje ljudska veselica in bazar v „Zvezdi" na korist Prešernovemu spomeniku v Ljubljani. 7.) Ob pol 9. uri zvečer ples v čitalniških prostorih. Vstopnina 60 vin. za osebo.
Pravice glagolice v cerkvi. Zaierskemu sNarodnemu Listu" se poroča iz Rima: #Roma
locuta, causa finita! Iz najzanesljivejšega vira izvemo, da je rešeno vprašanje o glagolici v smisla, da glagolica mora ostati v onih cerkvah, v katerih je bila od pamtiveka, pa pozneje bila opuščena iz kateregakoli vzroka. Dekret je že odposlan našim škofom, katerim se naroča, da se drže izdanih resolucij. Znamenita je ona resolucija svetega zbora, s katero se prekličejo naredbe, izdane o glagolici leta 1898. in slovesno potrdijo naša prava ter reši glagolica. Največ zaslug ima dalmatinsko svečeništvo, ki je neumorno delalo in v Rim poslalo starodavne ne-pobitne dokaze, da naredba iz leta 1898. ni v soglasju z zgodovinskim pravom. Z novim dekretom je sveti zbor priznal ono zgodovinsko pravo. “
Bodimo narodno-odločni! „ Slovenec* piše Znano je, s kako brezobzirnostjo postopa celjski magistrat proti Slovencem. Celjski magistrat' stori vse, da Slovenci niti javne slavnosti ne morejo imeti v Celju. Če bi Slovenci v Celju priredili slovensko podoknico in bi ondi kdo govoril o slovenski zavesti, bi mu celjski policaji takoj dokazali, v čegavih rokah je mestna uprava. Nemci v Celju nimajo napram Slovencem nobene prizanesljivosti, tembolj se torej čudimo, da ljubljanski Nemci uživajo popolne svoboščine. Dokler v Celju Slovenec ni prost, toliko časa naj bi tudi ljubljanski magistrat gledal na to, da se po ljubljanskih ulicah ne vrše taki nemški nastopi, kakoršen se je vršil v sredo zvečer v Rožnih ulicah Poročil se je v četrtek bivši trgovec Rant, in nemški „pevci-turnarji* so prišli v Rožne ulice kričat nemške pesmi. A to naj bi še bilo. Toda nemške izzivajoče govore smo čuli in neštevilno fraz o .Deutsche Treue* itd. Slovenskemu občinstvu, ki stanuje v Rožnih ulicah, so doneli na uho izzivajoči .Heil!“- klici. Priporočali bi mestnemu magistratu, naj preskrbi v prihodnje, da ne bodemo izzivani po ljubljanskih ulicah s .Heil“-klici, in da naj ljubljanskim nemškim pevcem, kadar bodo hoteli zopet peti po Ljubljani, reče, naj gredo — v Celje." Ali bo naš narodno-napredni magistrat Vpošteval te besede ?
Novi topovi za avstrijsko armado, tako-zvane hitrostrelke, so gotova stvar. Topovi bodo iz jekla, ker zmes iz medi ne zadošča modernim zahtevam.
Po katoliškem shodu, dne 13. sept., bode v Ljubljani evharistični shod s sledečim vspo-redom: Začetek v četrtek zjutraj ob pol 8. uri a pridigo v Uršulinski cerkvi; po pridigi ponti-fikalna maša. Ob pol 10. uri konferenca v knezo-škofijski veliki dvorani. Ob 12. uri skupni obed na starem strelišču. Ob pol 3. uri se nadaljuje konferenca. Ob 4. bo pri Uršulinkah Adoratio coram Exposito, potem litanije. Kdor se želi vdeležiti skupnega obeda, naj blagovoli naznaniti vsaj do 8. septembra kornemu vikariju Fr. Birku. Priložiti je gld. l 20.
Po neprevidnosti zastrupil. 8 mesecev staremu otroku krčmarja J. Lasmana v Celju dali so piti mleko, v katerem je bila po pomoti mesto sladkorja - soda. Otrok je vsled tega umrl.
Rudnike za premog je južna železnica kupila minulo nedeljo v Radniški vasi poleg Konjic, kjer so letos začeli kopati premog.
Najnovejše vesti.
Slava Strossmayerju! V Djakovu se te dni vrše najveličastniše slavnosti. 85letni vladika Strossmayer se raduje čil in zdrav, obdan od množice častilcev slovanskega juga, 501etnice škofovstva. Junaški boritelj za svobodo cerkve nosi v svojem blagem srcu ves hrvatski in slovenski narod. Iskreno kličemo: Mno”ga, mnoga leta! Bog daj slavljencu doživeti težko pričakovano zmago krščanske misli in svobodo domovine!
Dunaj. Danes zjutraj je bil ministerski svet, ki se je baje pečal z novimi volitvami. Korber ima še dogovore s politiki desnice. Nemci so nervozno delavni.
Z bojišč. Predsednik Kriiger je poslal Sa-lisburyju in vlastem protest zoper prisvojitev Transvaala. Buri streljajo na Ladybrand. —’Mej-
narodne čete so zasedle Shanghai. Okoli Pekina na 30 milj daleč ni več boksarjev.
Senzaoijonelno aretovanje. V Neaplu so are-tovali silno nevarnega anarhista. V njegovem žepu so dobili dokaze, da je hotel umoriti sedanjega laškega kralja Viktorja Emanuela še predno je bil Bresci obsojen. Naklepa ni mogel izvršiti. V obližju kralja so podvojene varnostne naredbe. Iz Patersona se brzojavlja, da je odšlo 20 najnevarnejših anarhistov v razne evropske luke.
Razne stvari.
Divji Prus. V Grifiji na Pomorskem je bil shod profesorjev in dijakov. Pri tem zborovanju je profesor Letzius zagrmel proti Poljakom in izdal sledeče geslo: .Proti Poljakom je treba rabiti najsurovejša sredstva, kajti v vojski ž njimi je popolnoma na mestu zdrava sebičnost in nravna nepravičnost, konečno tudi nravno opravičena surovost". Potem je svetoval, da naj se poljski tisk po vladnem ukazu uniči in razpustijo vsa poljska društva. Poljakom je baje treba naložiti samo tri dolžnosti: davke plačevati, vojaško službo opravljati in gobec tiščati. In le ta divji pruski profesor je vse to svetoval pri zborovanju, katerega se je vdeležilo nad 100 .omikanih* ljudij, ne da bi se bil kdo zoper ta nasvet oglasil!
Prej milijonar, sedaj siromak. .Glas Naroda* poroča: V hlevu poleg podrtine svoje nekdanje vile v Riverdale ob Hudsonu biva na stare dni Robert A. Johnston, bivši miljonar in član najbolj sloveče kupčijske tvrdke v New-Yorku. Še pred dvanajstimi leti je imel dva milijona dolarjev premoženja, sedaj pa bi moral brez doma potovati po svetu, da se ga ni usmilil sedanji posestnik njegovega nekdanjega posestva in mu odkazal hlev za stanovanje. Kot mladenič je prišel s svojima bratoma z Irskega v New York, kjer je John kot najstarejši pričel z bratoma malo trgovino. Z veliko marljivostjo so se bratje poprijeli kupčije, katera se je pod njihovim vodstvom v malo letih velikansko povečala Po smrti bratov je bil Robert edini dedič velikega premoženja. Kot posestnik dveh milijonov se je hotel Robert znebiti vseh skrbij in dela, zato je isto prodal. V Riverdale ob Hudsonu si je sezidal krasno vilo in isto okrasil z najdražjo hišno opravo. Johnston je preživel najboljša leta svojega življenja samotno v krasni palači. Vkljub samotnemu življenju je postajal čudak v Riverdale vedno ubožnejši in leta 1890. je moral napovedati bankerot s 55 487 dolarjev dolga. Vila je prešla v posest Central Tiust Co. in kmalu potem je postala žrtev plamena. Od tistega časa biva Johnston v hlevu. Vsak dan, izvzemši nedelje, potuje samotar v New-York, toda nihče ne ve, kak posel ima ondi.
Sultanov strah pred anarhisti Znano je, da se turški sultan zelo boji za svoje življenje. Iz strahu pred anarhisti pa je izdal mnogo varnostnih odredeb, mej katerimi je ena posebno vredna, da se zabeleži. Vsak petek se poda sultan iz Jildizkioska v bližajo mošejo ali džamijo k molitvi. Dozdaj so smeli razni tujci videti sultana na poti v džamijo, zdaj, po pogostih anarhistiških hudodelstvih, je pa sultan odredil, da imajo pristop v selamlik, prostor, kjer se vidi sultana, samo oni tujci, ki se izkažejo s posebno izdano vstopnico dotičnega poslanika. Sultanova kabinetna pisarna pa se je obrnila s posebno prošnjo do poslaništev, da pazijo na osebe, katere prosijo za vstopnice. Skrivna policija ima ukaz, da odstrani iz Carigrada vse količkaj sumljive osebe, in da strogo pazi na vse prišlece v Carigrad.
Strah. Prvi zapravljivec: „Bojim se, da bom ko berač umrl.* Drugi zapravljivec: .Jaz se pa bojim, da bom ko berač živel.*
GLASNIK.
Pozor, ljubljanski krščanski delavci!
Dne 11. septembra zvečer priredimo na čast cesarjevi 701etnici sijajno ba-kljado in serenado. Pokažite o tej priliki v ogromnem številu spoštovanje osivelemu vladarju.
Zbiramo sev torek 11. septembra od 7. do polu 8. ure zvečer v ..Katoliškem Domu*, od koder odkorakamo na prostor, kjer se bodo zbirala druga društva. Na delo za veliko vdeležbo! Odbor .Slov. kršč. soc. zveze*.
Sestanek zaupnikov ljubljanskega krščansko -socijalnega delavstva se je vršil v nedeljo dopoludne v veliki dvorani „ Katoliškega doma*. Sestanka se je udeležilo okolu 150 zaupnikov skoro od vseh tukajšnjih podjetij. Delavski tajnik tovariš Gostinčar in tovariš Moškerc sta poročala o katoliškem shodu in o resolucijah socijalnega odseka ter so bile sprejete nekatere premembe. Sklenilo se je, udeležiti se bakljade na čast cesarjevi 70letnici v torek 11. t. m. Tovariš Gostinčar je dalje poročal o strankarskem shodu avstrijskega krščansko • socijalnega delavstva, ki bode 8. in 9. septembra na Dunaju, ter se je sklenilo, ondi odločno nastopiti proti vsakemu strankarskemu davku. Tovariš Štefe je na kratko načrtal politični položaj ter so se zaupniki soglasno izjavili, da pozdravljajo sklep vodstva katoliško-narodne stranke za splošno, direktno in tajno volilno pravico. Na sestanek je došel tudi vodja laškega tržaškega krščanskosocialnega delavstva Skočigorič, ki je bil srčno pozdravljen.
Socijalno-demokraški shod pri Bledu. .Ru-deči Prapor* poroča, da je bil v Selu pri Bledu 19. avg. socijalno demokraški shod, na katerem je .lepemu številu kmetov* poročal sodrug Kristan o predmetu .Kaj je in kaj hoče so-cijalna demokracija*. .Rudeči Prapor* pravi: .Omeniti moramo, da je bil to prvi socijalnode-mokratični shod v naši vasi in socijalistično gibanje se bode tudi pri nas še veliko bolj živo razvilo". — Pozor! Obžalujemo, da o tem shodu nismo dobili nobenega obvestila.
Očki Železnikarju v premislek. Socialnodemokratsko društvo .Bodočnost* je tožilo gostilničarja Aura pri D. M. v Polju radi odškodnine za ponesrečeni shod, in na podlagi prisege Že-leznikarjeve je bil Auer obsojen na 13 K. Oglejmo si Železnikarja od blizu! Dne 5. julija je dobil Auer od .Bodočnosti* račun, kjer stoji črno na belem: Kristanu smo plačali za vožnjo in di-jeto 38 K 8 v. V obtožnici pri sodniji ste rekli: smo plačali Kristanu 26 K 76 v. Pri obravnavi sodnijski ste izjavili: Kristanu nismo nič dali, obljubili smo mu 10 gld. Kako se vjema vse to? — Pa še nekaj! V obtožnici, katero ste vložili po dr. Tekavčiču stoje besede: V naše največje presenečenje je Auer dan pred shodom odpovedal prostor za shod, in vse naše prigovarjanje, da bi ostal pri bessdi, je ostalo brez vspeha. Na koncu obtožnice ste podpisani Vi, Železnikar, s polnim imenom kot zastopnik .Bodočnosti*, prebrali ste gotovo obtožnico — z vsebino ste bili zadovoljni, sicer bi se ne podpisali; s podpisom ste potrdili, da je bil shod odpovedan o pravem času; pri obravnavi prisežete, da o odpovedi niste ničesar vedeli. Tedaj Železnikar v obtožnici in Železnikar pred sodiščem in vender obakrat drugače. Veste, kaj se to pravi? Bolje pa si seveda socijalna demokracija ne more zapirati pota v kak kraj, kakor z jednakimi tožbami.
Iz Idrije. Kakor je sploh znano je delavski stan dandanes žalibog od nekaterih višjih slojev najbolj zaničevan stan. V našem svetovno-znanem merkurijaličnem mestu imamo delavci posebnega delavkega prijatelja v osebi g. c, kr. blagajničarja A. Seitel-na. Ker nam v gmotnem oziru vsled svoje službe škodovati ne more, kaže pa na drug način svoj srd do nas, in sicer z najostudnejšim psovanjem. C. kr. poljedelsko ministerstvo nam je dovolilo predplačila (Vorschusse) na naš mesečni zaslužek, in kadar je plačevanje teh predplačil, tedaj je imenovani g. blagajnik kakor besen. Vpije nad nami grje, kakor nad psi, in zmerja nas z lenuhi, pijanci itd. Večkrat nas je že zmerjal z besedo .hudiči*. (Druzega se tako ni navadil pravilno slovenski v svojem 121etnem bivanju pri nas, kakor imenovano besedo.) In sploh nam nasprotuje, kjer more; plačuje se nam nikoli ne ob določeni uri. Tudi ubogi provisionisti so imeli ž njim že sitnosti. Pred nedavnim časom so se šli nekateri delavci pritožit k rudniškemu nad-
svetniku g. I. Schmidu radi obnašanja g. blagajnika proti nam delavcem. Gosp. nadsvetnik je sicer obljubil, da bode kmalu konec temu ne-čuvenemu ravnanju, toda žalibog, ostalo je vse pri starem. Ker imamo tudi delavci svoje pravice, tedaj naravnost zahtevamo od merodajne oblasti, da se stori temu ošabnemu ravnanju z nami ubogimi delavci od strani g. blagajnika že vender enkrat konec. Prosimo torej našega državnega poslanca preč. g. dr. Iv. Kreka, da stori potrebne korake pri poljedelskem minister-stvu, da dobi ta delavski prijatelj v kratkem času polo za stalni pokoj, ker noče sam izstopiti, akoravno ima menda že davno doslužen pokoj. Mi bodemo g. poslancu za to zelo hvaležni.	Več	delavcev.
Shod v Vevčah. Socijalni demokratje so se izjavili, da bode v Vevčah »odločilni0 trenotek. Slovensko katoliško delavsko društvo je sklicalo v nedeljo javen ljudski shod in — odločilni trenotek je res prišel, ker se socijalni demokratje številni množici niso upali pokazati. Od nikoder ni bilo tudi gospoda (sodruga se ga ne more imenovati, ker se vozi v drugem razredu) Kristana. Predsednikom je bil soglasno izvoljen čast. gospod Rihar, ki je govoril o katoliškem shodu, tovariš Moškerc je pojasnjeval resolucije. Shod je pozdravil katoliški shod in protestoval proti ostudni pisavi »Slov. Naroda0. Tovariš Štefe je naštel lepo število najnovejših socijalno-demokratskih sleparij in nedoslednostij in je povedal, kako podlo piše zaveznik socijalnih demokratov, »Slov. Narcd», o ljudskih pravicah, o splošni, direktni in tajni volilni pravici. Soglasno je bila sprejeta naslednja resolucija: »Shod vevških delavcev pozdravlja sklep vodstva katoliško-na-rodne stranke, s katerim sta se odobrila govora dr. Šušteršiča v Kamniku in v Ribnici za splošno, direktno in tajno volilno pravico, ter se tabo opetovano postavi na stališče, ki jejedino zmožno, popraviti razmere v državnem zboru ter vpeljati v njem gospodarsko delo, katero si ljudstvo želi. Shod odločno protestuje proti pisavi »Slov. Naroda0, ki je trdil, da je zahteva po splošni, direktni in tajni volilni pravici »revolucionarna politika0, in obžaluje soci-jalne demokrate, da se vežejo s takimi ljudmi, ki tako podlo pišejo o ljudskih pravicah.0 Skoči -gorič iz Trsta je izborno govoril o lepih delih tržaških socijalnih demokratov, sosebno o Camberju in Gerinu. Tovariš Jeriha je dobro pojasnil »pravila0 socijalno demobraške podružnice v Vevčah, ki nima prav za prav nobenih pravil. Č. g. župnik Kolar se je zahvalil govornikom ter unemal ljudstvo, naj se zvesto oklepa zastave, na kateri je sveti križ. Shod je konečno sklenil, brzojavno pozdraviti prvi hrvatski katoliški shod.
Listnica uredništva. Kropa: Prihodnjič.
Zoboztoroiški in zobotehnični atelje.
Zobozdravnik
med. univ. 33 (3)
dr. I^ado frlan,
Špitalske ulice št. 7. I. nad.
špecijalist za porcelanaste in zlate plombe, bivši gojenec kraljevega zobozdravniškega zavoda v Eerolinu Dor>o-theenstvasse, naznanja slavnemu občinstvu, da si je nabavil vse priprave za brezčutno ruvanje zob z dušikovim oksi-dulom (Luftgas oder Lachgas) in da zvr-šuje od 8. avgusta dalje vse operacije v ustih z navedeno narkozo. Istotako se izdelujejo v njegovem ateljeju vse vrste zlatih kron, zlatih spon in zlatega zobovja, kakor tudi vsa druga zobozdravniška in zobotehnična dela.
J. Blasnikova tiskarna
v Ljubljani, na Bregu št. 12.
priporoča se prečast. duhovščini in slavnemu občinstvu v lično in točno izvršitev vseh, v knjigo in kamenotiskarsko stroko spadajočih del po nizkih cenah.
Mizarstvo ®
® ® ustanovil
IGNACIJ ROTTAR
mizar v srednji Vasi pri Goričak
pošta Kranj.
Iasvršnje vsa dela točno po naročbl.
28 (10)
se takoj proda. Cena nizka. Več pove uprav-ništvo »Slov. Lista0.
ecooccoooccoo cooooccoooocooooeoooco
” Domača nmetnost?	Domača	umetnosti	9
Podobarski in pozlatarski atelje
Andrej Rovšek •
v Ljubljani Kolodvorske ulice št 22 $
v hiši gospč Wessner-jeve X
se priporoča prečastiti duhovščini in cer- Q kvenim predstojništvom v naročila za izvrševanje vsakovrstnih, strogo po umetnostnih načelih izgotovljenih lesenih oltarjev v raznih slogih, kipov in svetniških soh od kamena, marmorja, gipsa ali lesa itd.
10 (25)	Priznalno	pismo:
Blagorodni gospod! Altar presv. Trojice, katerega ste naredili za tukajšnjo župno cerkev, je pravi umotvor ter kaže, ne samo v celoti, temveč tudi v svojih posameznih delih lepo pravilnost, solidnost in Q trpežnost. Na opazovalca napravlja izvanredno pri- A jeten utis in hvali svojega mojstra. Vsled lega Vam v izrekam svojo popolno zadovoljnost in zahvalo ter Q si štejem v dolžnost, da Vas svojim sobratom kar A najtoplejše priporočam za podobno delo.
Z odličnim spoštovanjem Vam udani
Martin Poljak, Ajdovec, 20. okt. 1899.	župnik
8 o
000 raoooooooooco OOiOOOO »OOMOOOOOOO o
akaj so Soljudje, kateri Kathreiner Ki^eipp-ovo aladno kavo ne rabijo, akoravno je ista tako prijetna in zdrava kavina pijača?
Zato, ker še vsi ne ved6, katere velike prednosti ima Kathreinerjeva kava od bobove kave, ki skoz en ekstrakt iz rastline bobove kave pridobi le duh in okus bobove kave, ne pa njene zdravju škodljive lastnosti. Združuje toraj na dober način koristne lastnosti domačega sladnega preparata z prelj ubij enem okusom bobove kave.
Res je, da bo Kathreiner Kneipp-ova sladna kava v prid zdravju od milijonov ljudi in v stotisoč družinah vsaki dan použita, želeti pa bi bilo v korist vseh, da bi ta res družinska kava vsled njenih dobrih lastnosti, povsod in zlasti v vsaki družini se nahajala.
Kathreiner Kneipp-ova sladna kava služi sploh za primes k bobovi kavi, kateri okus slajša in za W bivanje mileje napravi. Dela kavi bolj ukusno barvo in odstrani znane zdravju škodljive lastnosti bobove kave popolnoma. Priporoča se z eno tretjino Kathreiner-ove kave in dve tretjine bobove kave začeti in polagamo ns polovico vsake kave iti.
Neprecenljiva lastnost Kathreiner Kneipp-ove kave obstoji pa v tem, da se v kratkem času tudi popolnoma sama lahko pije, kar prav dobro tekne. Kjer se bobova kava popolnoma použiti prepove, je ta najboljše nadomestilo in bo ženskam, slabotnim in bolnim osebam kot lahko prebavljiva, kridelujoča in krep-čujoča pijača priporočena.
Po zdravniških izrekih naj se ras tuj oči mladini, posebno mladim dekletom, nobeno drugo kavo uživati ne da.
Skozi upeljavo Kathreiner Kneipp-ove sladne kave, bo tudi ▼ najmanjši družini veliko prihranjeno. En poskns zadostuje, da se ista stalno upelje.
Kathreiner Kneipp-ova kava se n« sme nikoli odprta prodajati! Prava je samo v znanih belih izvirnih zavojih z podobo župnika Kneippa kot varstveno znamko in z imenom »Kathreiner«.
/
\\
Odgovorni urednik: Svitoalav Breskvar Izdajatelj: Konzorcij »Slovenskega Lista". Tisek J. Blaanika naslednikov v Ljubljani.