Dopisi in novice. — S. OČe papež Leon XIII. so bili v papeža kronani v nedeljo 3. šusca, ker 2. šusca je bila obletnica njih rojstnega dne. Kronanje je bilo v Sikstinski kapeli, a ne javno in slovesno v cerkvi sv. Petra, ker laška vlada je dala vediti, da ljudske druhali ne more (?!) strahovati, da ni odgovorna za nered i. dr. Kronanje je po veliki maši. Papež sede na tronu, drugi kardinaldijakon jim vzame mitro iz glave, in namesto nje jim kardinal - dekan in pervi kardinal - dijakon posadita na glavo tijaro, rekoč: Sprejmi s tremi kronami ozališano tijaro in vedi, da si oče knezov in kraljev, vodnik vesoljnega svcta, na zemlji namestnik našeg-a Zveličarja Jezusa Kristusa, kateremu je čast in hvala od vekomaj do vekomaj. Amen. Pozdrav sv. Očetu Leonu XIII. Pozdravljam Te preserčno, Oče sveti,Vesela vest iz Rirna se razširi: 0 nastopu Tvojega vladanja! Papeža imamo — glas veseli Tebi pevec sc ponižno vklanja, Radostni smo ravnokar prejeli — Serce veselo mu veleva peti. 0 torej tužno serce, le se vmiri! Očeta ako dete je zgubilo, Veselo torej glasi naj donijo: Žalost britka mu obraz prešine. Živi Bog nam papeža Leona! Serčne nehajo pa bolečine, Cerkve kinči naj ga dolgo krona, — Ce srečno novo je pomoč dobilo.Dokler ne pride v pravo domačijo. V Piju zgubil dušnega očeta, Pozdravljam Te preserčno, Oče sveti, Žalibog, prerano sin je blagi! 0 nastopu Tvojega vladanja. Je izveršen zopet čin mu dragi:Pesnico to pevec Ti poklanja, Vladarja zopet ima Cerkev syeta.Ter, prosi, daj dobrotno jo sprejeti! Z. — Iz seje c. k. dež. šl. sveta za Kranjsko v Ljnbljani 21. febrnarija 1878. Na dnevnem redu je bilo: Posvetovanje o potrebah za aktivne plače učiteljem na ljudskih šolah po prevdarku, potem o nasvetih c. k. okraj. šl. svetov, kar se tiče pripomoči (subvencije) za šolske stavbe 1. 1879; predlogi za to primerni so bili oddani kranjskemu deželnemu odboru. Plača dnigemu učitelju na ljudski šoli v Logatcu, ki pa je sedaj v Čevicah, se je določila na 450 gl.; povišanje letne plače pervemu učitelju v Mokronogu, nasvetovano po krajnem in okrajnem šolskem svetu od 500 na 600 seje zaverglo: Poterjeni so bili: zač. učitelj v Černučah Janez Rihteršič za Dobernče (stalno), zač. učiteljica na dekliški Soli v Rudolfovem, Amalija K1 a n č a r, ravno tam (stalno), učitelj Nikolaj Stanonik v Starem tergu pri Poljanah za Šmartno pri Kranji stalno in zač. učitelj France E i b n i k a r v Lescah stalno, poslani so jim bili dekreti. Nadučitelja vdov a je dobila četertletnicoza pogreb po ranjkem možu, priznala se je nji penzija, otrokom pa pripomoč k odgoji. Stalno upokojenje ljudskega učitelja, ki je bilo nasvetovano, se je zaverglo. Poročilo c. k. dež. nadzornika za humanistične predmete na srednjih šolali o nadzorovanji gimnazije v Kranji in Kočevji se je vzelo na znanje in se bode predložilo rainisterstvu. Eavnateljstvo v Ljubljani se pooblašča, da izpraša privatnega učenca za sprejetje v gimnazijo, ako ta izpit dobro izpade, pa tudi za I. polletje 1877/8. Ljudski učitelj dobi pismen ukor, ker je prestopil meje kaznovanja. Z n e s e k namenjen šoli v Komendi pri Kamniku za g o s p o d a r s t v e n i poduk se ima naldoniti šoli v Šent-Gothardu. Pomožni učitelji se imajo umestiti v Dragatušu, v Cirknici in Čermošnicah, ob jednem se jim je privolila letna nagrada. Slavnemu ministerstvu so bile po njegovem ukazu poslane date, ki se tičejo pomankanja učiteljev na Kranjskem. Na Ijudski šoli v Litiji se ima vpeljati poldnevni poduk, ker je pomožni učitelj izpuščen. Ker je bil učitelj vŠmartnem pri Litiji imenovan za učitelja na Duplici pri Zagorji, pooblašča se c. k. nadzornik za ljudske šole, da v porazumjjenji z ostalimi tremi učitelji na pervi soli ukrene, kar je za šolski uk tam potrebnega. Ljudskemu učitelju se daje nagrada za izvanredno delovanje. — Iz (?) Ti »Tovariš« si zdaj edini slovenski šolski list! Glej toraj, da boš tako pisaril, da si pridobiš prav obilo naročnikov. — Nekateri pravijo, da jim gre za novce sedaj terje, kakor poprej v tako zvani »mežnarski dobi«. Glej torej, da tistim zopet mežnarijo priboriš, s tem jim bode morda vstreženo. Pa ne, da bi mi kdo te besede v zlo štel, saj veste, da človek se včasi rad kaj šali. Drugi pa pravijo, da jim ugajaš. (Vsem nihče ne vstreže Vr.) — Imam naročenih tudi več nemških listov, a povedati moram, da mi kot slovenskemu učitelju »slovenski šolski list« naj bolj služi. Saj se menda tudi nemški učitelji pri podučevanji ne ravnajo po tujih listih. Da si »Tovai-išt zopet začel prinašati pesnice, to je mnogim ljubo. Eado se ozha oko po trati, nasejani z mnogoverstnimi cvetlicami, in radi prebiramo list, ki donaša različne spise. Eazlika raika. Želeli bi toraj, da se »Tov.« pesniku g. Z. pridruži še veliko onih gospodov, ki imajo pevsko žilo. (To si tudi želi vredništvo.) Morda spomlad, ki se zdaj zbuja, prebudi več slovenskih slavčkov. X. — Društveniki »Matice slovenske« so imeli 13. februarija zborovanje v Ljubljani ter so se posvetovali o raznih zalevah Matice. — Matica ima premoženja v obligacijah 38.460 gl., hiša je vredna 11.400 gl. in inventar 5.700 gl. — Za prihodnje leto je že urejeno za natis: Popotovanje okolo sveta. Profesor Glovacki se je ponudil, da spiše floro dežel slovenskih. — Društveniki so sklenili, naj Matica izda hrvaško - slovensko slovnico. — Svojega časopisa M. ne bode izdajala, a izhajal bode »Letopis« v zvezkih vsako četertletje in bode prinašal spise namenjene časopisu. — Pri volitvi novih odbornikov je bilo oddanih samo 273 glasov. Izvoljeni so: prof. Erjavec in Parapat (273), Villiar in dr. Zupanec (271), prof. Zupančič Vil. (270), Kozlar (268), prof. Majcig-er (266), Žolgar (264), Močnik (263), Krišper (261), dr. Jarc (260), prof. Šuklje (259), Keržič in Marušič (256), Eobič (255), Hubad (239 glasov). — 6. t. m. se je odbor konstituiral in si volil predsednika g. dr. Janeza Bleiweisa in podpredsednika g. g.: J. Kozlarja in prošta dr. Antona Jarca, i. dr. prihodnje. — Iz Rudolfoveg-a obraja. Naj »Učiteljski Tovariš« postavi majhen spomin mnogo zasluženemu možu, kateri je vse svoje dušne in telesne moči posvetil odgoji mladine, katerega stareji iz med g. g. učiteljev gotovo še v dobrem spominu imajo in ki sedaj že vživa zasluženo plačilo. Izdilinil je 5. marca svojo blago dušo v. č. gospod kanonik Karol Legat, bivši vodja c. kr. normalke ljubljanske, sedaj pa že skozi več let c. kr. okrajni nadzornik za Rudolfski okraj. Kratka pa huda bolezen položila je mnogo čišlanega gospoda prezgodaj na mertvaški oder. Kako čislan in obče priljubjen je bil ranjki, kaže naj bolj njegov slovesni pogreb, ki je bil 8. marca v jutru ob 9. uri. Vsi tukajšni vradi, mnogo duhovščine in učiteljev iz okolice, kakor tudi vsa šolska mladina z učitelji vred skazali so rajnemu zadnjo čast in ga spremili k liladnemu grobu, — kjer naj v miru počiva! Za slovo so mnogo spoštovanemu gospodu nagrobnico zapeli učitelji z dijaki vred. Okoli poludne zapustili so zbrani pokopališče, zeleči ranjemu večno luč. — Naj v miru počiva! (Prist. vr.) Eanjki g. Karol Legat je bil rojen v Ljubljani 28. oktobra 1813 in v mašnika posvečen 12. avgusta 1838. Bil je nekaj časa šolski ravnatelj v Idriji, in pozneje v Ljubljani, tedaj učitelj prihodnjim učiteljem, ki se pod njegovim vodstvom niso učili »multa sed multum« t. j. ne mnogo tvarin, a to, kar so specielno potrebovali za svoj stan dobro in temeljito. Kanjki je bil mirne čudi, podložnim bil dobri oče, ter pomagal, kjer jo mogel. — A kdo more na svetu vsem vstreči ?! — Nisem bil njegov učenec, niti ujemu podložen učitelj, a kolikor sem občeval z njim, spoznal sem v njem blago serce, ter spoštovanja vrednega moža. — Bil je tudi nekaj časa predsednik vdovskemu učiteljskemu društvu, in o ti priliki se je najlepše pokazalo njegovo ljudomilo in dobrotljivo serce. Postregel je sleliernemu, kolikor je mogel, ter društvu podaril obligacijo za 100 gl. Bog poverni ranjkemu vse dobro, kar je učiteljetn storil, a mi pa se učimo od ranjkega pravično živeti in zveličansko umreti. — Zahvala. V. č. g. Franjo Tomšič, duhoven v Kozlah, je kakor več let dosihraal, tako tudi letos naročil »Vrtec« najpridnejšemu učencu naše šole. V prijetno dolžnost si stejem, da izrekam blagemu gospodu dobrotniku naj vljudnejšo zahvalo. Kavnateljstvo šole v Velikih-Lašicah mesca febr. 1878. JožeFavčič. — SL liranilnica v Ljnbljani je letos dala dobrodelnim in obče koristnim napravam 8200 gl., kakor: za obleko ubogim otrokom o božiču v čitalnici 150 gl.; za isti namen v vavarolnici 150 gl.; učencem na gimnaziji v Ljubljani 200; v Kranji 100; v Kočevji 100; na realni gimnaziji v Eudolfovem 100; na realki v Ljubljani 200; učiteljišču v Ljubljani 100; I. mestni šoli 150 gl.; II. mestni šoli 250 gl.; kranjskemu Schulpfennigu 100; Narodni Šoli 100 gl.; dekliški nunski šoli tukaj 200; dekliški nunski šoli v Loki 100; evangeljski šoli tukaj 200; varovalnici tukaj 200; deški šoli v Eudolfovem 100 gl.; podkovijski šoli 100 gl.; m. dekliški šoli tukaj 100 gl.; delavskemu izobraževalnemu društvu 50 gl.; ženskemu učiteljišču tukaj v podporo revnim učenkam 100 gl.; godbini šoli pri glasbenem društvu 150 gl.; rokodelskemu katoliškemu društvu tukaj 50 gl.; dekliški šoli v Kočevji 50 gl.; zavetišču dečkov (Knabenasil) tukaj 200 gl., in še drugim napravam srote od 200 — 50 gl. Slava zavodu, ki tuko dobrodejno obrača svojo založninol — — f 26. \). m. je urnerl v Ljubljani g. Jožef Sterlekar, pripravnik IV. leta, v 19. letu svoje starosti. Součenci so ga lepo spremili k pokoju in položili vence na rakev, N. v m. p.! — •}" 8. t. m. je umerl svitli nadvojvoda Franc Karol, oče našemu presvitlemu cesarju; rojen je bil 7. decembra 1802, ranjki je slovel po svoji dobrotljivosti in skromnosti pri ljudstvu sploh. — Blagor usmiljenim, ker usmiljenje bodo dosegli. — "f" 8. t. m. je umerl v ljubljanski hiralnici pri sv. Jožefu g. Karol Melcer, bivši profesor na ljublj. gimnaziji. Njegov pogreb 10. t. ra. je bil jako slovesen; vdeležila se je mladež gimnazije s svojimi učitelji in mnogo drugih spoštovalcev ranjkega. N. v m. p.! — "j" Umerl je tudi te dni v Eimu o. Secchi ud Jezusove družbe, naj bolj sloveči zvezdoslovec v sedanjem stoletju, ki se je posebuo mnogo pečal z razkrojenjem solnčne šare (Spektral-Analyse). — Tako zapuščajo učeni in neučeni, visoki in nizki ta svet, vsakemu pa veljajo najprej besede: salva te ipsum  (reši svojo dušo). — Učiteljska spraševanja bodo to spomlad 8. aprila, čas za razglašenje je do I. aprila. —