k «Un r«» •°*K>t' except Saturday!, daily SoD^y» ,nd Holiday«. PROSVETA CLAS1LOSLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Utvdnllkl in Mft7 8. upravnlàkl prostori! LawndaU Ava. Offics of Publication i • 2fió7 South LawndaU Ava. T«l»phon«, Rockw«U 4W04 «k Ohl«««*. a^ U. ^¿LiZ J¿Wcago, III., petek, 10. avgusta (August 10), 1934. 6ui^lptton woo ^XEV.—NUMBER 156 Komentarji ^Ud.jmokee-doir,« Htnlna ameritta ustanova ^ije narobe z vsemi oni- . y Jo ie nedolgo tega brili * \ podpore za brezposelne ^'Mn slovesno izjavljali. 'svobodni Američani ne bodo .... n.irnnMkp sna- b^jeli te «vro^e spa, JTge včeraj so pisali, da jo L" nekaj hujšega ko amrtni ¡¡¡nekaj strašno nedemokra-in neameriškega. bj pa pravijo danes? Danes, nekaj vsakdanjega ¿inem po vseh Združenih ¿»h-ko milijoni žive le ob G" v tej ali oni obliki, ob Lni "doli", ki se v milijo-| dolarjih razteka po vsej re-¿jjki. Kaj pravijo? Ifl^t_Dejstvo je, da so "svo- ^i" Američani brez ugovora «tli to "evropsko spako" — ¡kor «o v teku časa vse ostale Qt" _ jo udomačili in ame-bniiirali! Yes, prokleta "do-f jt danes permanentna amela institucija! Ib niso le delavci brez dela, ki «imajo "dolo". Tudi bankirju ostali podjetniki, ki leže na Š pod udarcem depresije, jem-go "dolo" v trdnem upanju, da b ozdravi in dvigne na stare r- Dola" je torej sprejeta v a-riikem življenju kot nekaj nebnega. O tem ni več spora, a pa je glede načina, kako uj dobavlja denar za sklade »podpore. Način sedanjega lociranja relifov je strašno Éonomiéen. Rooseveltova ad-tostracija enostavno izdaja id« v milijardah in jih pro-ji bankam. To ne more traja-iolgo; tudi kredit federalne É ima nekje mejo, na kateri n tmanjkati kredita in na-Üaje izposojevanje ne bo več •oče. fcr je jasno, da je privatni ptali»m sprejel "dolo" kot iloo institucijo za podpiranje ■Polnih delavcev in propadih podjetnikov, bo moral ijti Se sistem stalnih virov, jf pa težka stvar. Davkov sa I branijo. Pred sistemom di-prispevanja v sklad za-toinja proti brezposelnosti [jt velik strah. Wisconsin je *država, ki je poskusila s 1» zavarovanjem in še to je >»J M-ncu tega, kar bi moralo l '«deralnega sistema Se da-lli. ¡■»rika stoji pred dilemo. ■ * ne bo več otresla, o "««n «istemu socialnega za-^wja pa še nima pojma. Ne- bodo odrivali, toda dol- * bodo mogli. Sistem mora mora biti tak, dokler J1 privatni kapitalizem, da f0 'wtniki privatnih indu-í Zgovornost za brezposelnih delav- * uelo ali podpora! Te pra- * te bodo privatni kapita-"Wnem nikdar priznali. T*1** izjeme se »K>dodobile, ■»Mm- ne odločajo. delavci morajo i» mu «istemu a>j*r( > bi r* * •/, 1 » bT' SITUACIJA v im NEAPOUSU SE IZRAVNAVA'. Podjetniška "fronta" se pričela krhati. "Cizlerjl" se obrnili na Roosevelta Ue, h/ biti /.avaro- br»»z posel nost, ki l«*zji del bremena *kladov. Delavec ni za lv°j° brezposelnost «am plačeval svojo težko breme za P'>. rez-" <>v. Ako nočejo naj ymakne-"duHtrije Mcjcialni Minneapolis, 8. avg. — Okrog 7000 tovornih avtov je pričelo zopet obratovati, ko je večje število podjetnikov podpisalo po godbo in dobilo vojaško dovoljenje za obratovanje. Zadnjih par dni je bila napravljena večja vrzel v openšapar-ski fronti radi izneverjenja. Strategija governerja Olsona, ki je zadnji pondeljek obnovi embargo na avtno transportad jo, se je do precejšnje meje že obnesla. Olson je v začetku ted na namreč odredil, da bodo o-bratna dovoljenja dobili le tisti podjetniki, ki podpišejo sporazum za izravnavo splošne stavke voznikov, katerega sta predJoži-la zvezna posredovalca Haas in Dunnigan. Unija je pogoje takoj sprejela, podjetniki pa ne. V ospredju antiunijskega boja so departmentne trgovine, od katerih se ni še nobena podala, pač pa so za prevažanje najele transportne firme, ki so podpisale Haas Dunningov sporazum. V sredo so se "čizlerji" — tisti, ki nočejo podpisuti pogodbe — obrnili direktno na predsednika Roosevelta, ki se je nahajal v Minnesoti, in na delavsko tajnico. Zahtevajo odpoklic zveznih posredovalcev in konec pre-kega soda ter "neoporekljivo pravico" do nemotenega obratovanja in postopanja z delavci po svoji formuli — openšaparski. Na delo se branijo sprejeti "komunistov" in voditeljev stavke. So tudi protf "veliki" plači 5fi> centov in pol na uro, ki jo vsebuje Haas-Dunningova pogodba. Rooseveltu se je v sredo pridružil v Rochesterju tudi governer Olson. V spremstvu je bila tudi večja skupina delavskih voditeljev, pripadnikov "novega deaia". Ta Rooseveltov obisk Minne-sote ima politično ozadje. Ne ve se še, ali ga je predsednik napravil, da napravi pobratimijo s farmar-laboriti ali pa da pobudo za dr. Mayovo kandidaturo proti Olsonu. Med republikanci in demokrati se je namreč pojavilo gibanje za skupen nastop proti farmer-laboritom in sugestija je, da proti Olsonu postavijo drja. Mayo. Židje zapuščajo Nemčijo Berlin. — Nemška vlada je te dni naznanila, da je nad 30,-000 Židov zapustilo Nemčijo 1. 1933. Po večini so bili to židje, ki so bivali več let v Nemčiji, a niso postali državljani. Krog 19,000 jih je odšlo v dežele, Iz katerih so prišli. Kam so šli ostali, vladno poročilo ne pove. Redukcija gradnje bojnih letal Washington, D. C. — Visoke avtoritete zveznega mornarskega departments so naznanile redukcijo gradnje bojnih letal. Načrti v smislu predloge kon-gresnika Vinsona predvidevajo konstrukcijo 2184 bojnih letal, toda novi načrt določa, da se število zniža na 1910. ^^^^iMUrJ^j^g, Act of Oct. a, 1817, «Ulhortsod on Ju noli, 101«. Hitler popušča napram Avstriji? Mussolini jeva dunajska vlada odobrila Papena, ko je Hitler obljubil razpust avstrijske le gije v Nemčiji srn.. Dunaj, 8. avg. — Atmosfera med Rimom, Dunajem in Berlinom se je očividno pričela čistiti. To znamenje je zapopadeno v dogodkih zadnjih dni, ko je avstrij. ska klerofašisttfna vlada, ki hodi po nasvete in navodila v Rim k Mussoliniju in papežu, odobrila Papena za nemškega poslanika na Dunaju. Za to odobritev je pa Hitler moral dati koncesije: raepueti-tev legije avstrijskih nacijev v Nemčiji. Razpustitev te legije o-menjajo tudi vesti iz Berlina. I>egija je štela okrog 60,000 avstrijskih nacijev, ki so se pod komando Hitlerjevih zaupnikov trenirali za invezijo Avstrije v svrho "Anschlusa" ali združitve. Pri tem mešetarjenju so ime-e prste vmes tudi druge države, največ Italija pa tudi Anglija in Francija, pred katerimi je v zadevi nemške legije avstrijskih nacijev Hitler bil prisiljen kapitulirati. Sprejetje Papena po avstrijski klerofašistični vladi pomeni zmago za nemške junkerje in industrijalce, ki so s smrtjo Hiiv. denburga največ izgubili. Imenovanje Papena za nemškega po* slanika na Dunaju je bil namreč zadnji akt junkerskega predsednika Hindenburga. Vlada na Kubi prevzela ameriško pe«l)et|e Oblasti aretirale bivftega mini stra revolucionarne vlade Havana, Kuba, 8. avg. Kubanska vlada je prevzela tukuj-šnjo telefonsko in telegrafsko družbo, ki jo lastujejo ameriški interesi. Prevzela jo je le v obratovanje, ker so lastninske pravice ostale nedotaknjene. Transakcija je bila izvršena, ker družba ni hotela sprejeti na delo okrog 200 stavkarjev, kar je zahtevala vlada. Pri prevzet-ju podjetja je dala vlada ameriškim interesom vse ugodnosti« Po vojaštvu je bil aretiran bivši . vojni minister Antonio Guiteras, ki je služil v Grauvo-vi vladi, katere Rooseveltova administracija ni hotela priznati. 3ri vojaškem vpadu v stanovanje si je Guiteras zlomil nogo radi skoka z okna drugega nadstropja. Aretiran je bil vslgodbo obnovilo že več firm. Pri dveh klavniških družbah je na stavki še vedno nad en tisoč mesarskih delavcev. Ta stavka se vleče že skoraj dva meseca. Glede stavke oblačilnih delavcev pravi pokrajinski delavski odbor, da upa, da bo kmulu poravnana. Policija udriha po stsvkarjih Boston, 8. avg. — Pri neki čevljarski tovarni, kjer Je stavka, je policija aretirala 23 stav-karic in 46 stavkarjev. Pri s|m>. padu so delavci premagali 30 policajev, ki so strašili tdvarno in skebe, došla je |mi ».ova policijska pomoč, nakar se j« sreča stavkarjev obrnila. V s|M*|Midu je bilo ranjenih več oseb. Tudi en policaj je bil |>ortlan v holniAni* CO, Mesto mora plača• ti za razdejano dvorano Kaadejall so jo "vigilant!" v dl-vjanju proti » komunistom San Franch*co. — Hudi gonje tukajšnjih atopro-centnežev proti radikalcem v zadnji generalni stavki, je mesto dobilo nekoliko glavobola, ker bo moralo plačati za špansko šolo, katero so razbili bizniški nasilneži. Za stvar se je potegnil .španski konzul in prisilil mesto na poravnavo škode. V poslopju se je prej namreč nahajal komunistični urad, ki pa se je preselil pred navalom. Tolpa podivjanih stoprocentne-iev menda ni vedela sa to, vae-kakor je pa smatrala prostor za komunistični brlog in ga popolnoma demolirala. |Ni pa upanja, da bo mesto poravnalo škodo tudi za razbite prostore komunističnih in drugih organizacij. Pri pogromu je stoprocentnežem in policiji ušlo več "prekucuhov", ki so se še pravočasno umaknili pred policijsko mrežo. RoomviH tolsti amartiko ljudstvo V Wiseonsinu je ponovno povedal, "da se ne vrnemo v stare čase" (•lavno mesto zopet dobilo dnev* nike Helena, Mont. — Po dveh mesecih tiskarske rftavke je glavno mesto Montane zopet prejelo jutranji in večerni časopis. Tiskarji so bili na atavki za zvišanje plač, vrnili ao se pa po starih pogojih ter pristali na predložitev spornih vprašanj arbitraži. Green Hay, Wis., 9. avg. — Predsednik Roosevelt je v svojem tukajšnjem govoru, tipičnem Rooseveltovem govoru, tolažil deželo in plediral s kritiki in ljudskimi masami za kooperacijo. Ponovno je povedal, de vlada ne more vstrečl tistim, ki zahtevajo "vrnitev v stare Čase" z opustitvijo vsega nadzorstva nud biznLsom. Tistim elementom — velebiz-nisu in stari gardi na splošno — ki zo|>et vzdihujejo za "zaupanjem", je predsednik rekel, naj kar pogledajo nekoliko nazaj. Kljub temu, da so tri leta zahtevali "zaupanja", čakali na vseh oglih, so gu do lanske s|*>-mladi popolnoma /.avadljali. Rekel je, da mu gre na smeh, kadar je opozorjen na to in dostavil, da je zaupanje v veliki meri restavrlralto med vsemi sloji — med farmarji, biznisom in delavstvom. Vsi so nekaj dobili od "novega deala". Farmar-ji so ne naučili spoznavati vrednost kooperacije, biznis zopet šteje profile, delavstvo je ps "dobilo pravice, za katere se je borilo stoletje." Zaupanje imajo lahko tudi otroci, ker Je bilo odpravljeno otroško delo v industrijah. V tem govoru je predsednik Je plediral za sodelovanje s "novim dealom", ki v zvezi a socialno pravičnostjo ne pomeni, "ru Ad»< rt taintr r«U» <"> »«"»>»•■«• «iU b« Manu- NMIuv I« »t-, k«' * 11 I »KOS VET A 2*41-*» H«. *»•- < •»"■«•. miim*. NKMBEB or TUB rtDMATTO PaKSM Domač drobiž "Nsia banka" Clevcland. — Direktorij zaprte North American banke se Je odpovedal službi in Izročil upravo "nafte banke" državnemu bančnemu ravnatelju v Columbusu. Vlagatelji in drugi za in tereni ranči boi» '¿A. avgunta imeli avoj dan rt» sodišču, kjer se bodo lalv-ko pritožili. Ce ne bo ugovorov, ne pričakuje, da bo prišlo do reorganizacije okrog 1. septembra. V tem slučaju bi vlagatelji prejeli 20% od vlog, drugo bi ostalo pa "zmrsnjeno" za nedoločen čas, oziroma bo odvisno od likvidacije. Novi grobovi Cleveland. — V državni bolnišnici je umrl Frank Kupar, star 78 let in doma iz Kota. fara Rob. Tukaj je ti vel 44 let. Zapušča več sorodnikov. — Z motornim plinom «e je v garažu zadušil gostilničar J. J. Kuder, ki je šel prostovoljno v «mrt. IHimnožitev v družini Cleveland. — Družina Siskovič v Newburghu se je pomnožila za •eno osebo — hčerko, ki ae je rodila v Mt. Sinai bolnici. Mati, Kristina Hiskovič, je ngilna i>ev-kit pri zboru Delavec. Glasovi iz naselbin Zaalmlve beie&e is rasafli krajev Rasne vesti a potovanja Bridgeport. O. - V cleve- UUuM nacijtketa režima aa itltzateah Posledice se kažejo v nesrečah, ki so zahtevale večje število Žrtev v zadnjem čusu Hamburg. Nemčija. — (TIS) NemAke ieloinl», katere se je nekoč smatralo za najbolje organizirani železniški sistem na svetu, so utrpele veliko škodo pod nocijskim režimom. Zaupni pregled, ki se ga je vodilo mod zanesljivimi nemškimi stroje-vodji in drugimi delavci, poka-zuje porast železniških nesreč in velfke izgube človeških življenj in poAkodb. Pregled posveča podimo pozornost okolAčinanv. ki so do vedle do nesreč v Langwe delu, Welssenfelau, Pforzhelmu in drugih krajih. V teh nesrečah je izgubilo dvajset ljudi živi jen je, nad sto pa je bilo ranjenih. Po izjavah nemAkih železni Carjev so za nesreče v glavnem odgovorne nove in konflikt-ne odredbe, ki jih di.jejo navij i. ne da bi se prej posvetovali z železniškim oaolijem. Železničarji, katerim se naklada preveč dela, naravno ne morejo zadostiti zahtevam. Nacijski železniški di-rektorij hoče tmli ubiti kompe-tirijd avtobusov s povečano brzino vlakov in pri tem se prav nič ne ozira na obstoječi položaj delavcev. Najlsilj škodljivo za železnice Je pa uključitev železničarjev v nacijskc militnrlstične formacije ¿talno vežbanje je utrudljl-\o in zato padu sposobnost železničarjev. Veliko Število želez-nlftklh delavcev, ki so se uprli vežbanjti, jo Izgtibilo službe, |»o-lem pa so bili poslani v koncentracijska tal>orlAen. landski" kliniki je dne 31. julija preminil br. Andrej Zlatoper, tajnik društva At. 276 SNPJ v Maynardu, O. Mnogo je pretrpel, park rat je bil operiran, kar pa ni nič pomagalo. ZapuAča 10 otrok in soprogo. Vsi ao člani SNPJ. Pogreb ae je vrtil civilno dne 4. avgusta ob veliki udeležbi občinatva iz vaeh krajev. Celo iz Pen ne ao priAli na pogreb pokojnika, ki je bil čislan daleč okoli pri vseh, ki so ga poznali. Istega dne, predno je umrl, je pisal pisma avoji družini, prijateljem in meni, da upa, da bo okreval in da se bova Ae videla. Pokojnik je bil star 51 let in doma od Tolmina na Primor skem. Bil je vedno v vrstah na prednega delavstva, zakar ga ne bomo nikdar pozabili. Zadnji« sem ga videl ko sem bil pri nJem par dni predno je odAel v Cleve lan. Pisal mi je čim je prispel tja in predno je umrl. Počivaj v miru, Andrej 1 Mi se morama pa Ae naprej boriti. Bodi itwf lahka taja gruda, njegovi dm* žinl izrekam globoko sožalje! Delavske razmere v tej okolici se niso nič i*>oljAale, čeravno povabili governerja White sem aa 6. avgusta. On seveda dbljubi vse In pri obljubah ostane. Pošilja milico in pretepače nad uboge stavkarje, mesto da bi skuAal njim vprid posredovati. On je pač podpornik kapitalističnega sistema. Zato pa je naAa dolžnost, da delujemo v prid na Aim kandidatom, v našem okraju za J. H. Houseja, ki bo res delal za delavce, ako bo izvoljen. Sedaj je demokratom lahka reč agiitirati za avoje kandidate, ker imajo pod svojo kontrolo vso relifno mašinerijo, tako tudi okrajno in državno oblast. Demokratska stranka pa ni v prid delavstva Ae nič naredila, kakor ni Hoovrova. Le to stori, da termi adi onemu da kakAno politično delo, ostali pa capljajo za njimi, mesto da bi Ali v delavske vrste, kamor spadajo. Tukajfinji rovi obratujejo Ae vedno pod ničlo, po eden ali dva dni v tednu. Rudarji Ae za tobak ne zaslužijo. Jeklarne niso doati na boljAem in par jih je Ae vedno TMiprtih. V kampanji za izvolitev s. J. H. Houseja smo precej aktivni. Pobiramo podpise in v kratkem bomo izdali pamflete v prid njegove kampanje. V trtižnjem Martina Ferryju imajo velik boj, ker je Aolaki od-| bor odslovil profesorja Stevensa na viAji Aoli zato, ker je dal u-čencem resnične odgovore glede ekonomskih vpraAanJ. Začeli so proti njemu gonjo, čeA, da je socialist in komuniat. Kot se sli-Ai, l>odo Ae vroči boji, »ko ga ne bodo sprejeli nazaj. V nedeljo, dne 19. avgusta, bo imel aoc. klub At. 11 svojo redno mesečno iejo, ki bo zadnja pred zvezinim zborom. Dol4r*>*t vsakega sodmga Je, da so. te sejo udeleži točno ob i), dopoldne, ker bomo razpravljali o zboru in druge važne stvari bodo na dnevnem redu. Tukajšnja podružnica zadružno prodajalne bo odprla veliko kampanjo za pridobivanje novih članov. Ker Je to delavako podjetje, je potrebno in vredno, da naAi »ojaki pristopijo in kupujejo v tej ustanovi. Blago >je dovažs na dom. Razmere v tej okolici so slabe. Ljudstvo obupuje In godrnja. pa nič ne kafte, da ae ho položaj kmalu izboljAal. Tukaj sem ž«* 16 let in ao Ae vedno rovi obratovali v opletncm -času, letos pa nič. Kaj pa ho pozimi. Jesen se namreč že spel bliža in z njo tudi zima. ki ae Je ie boji. mo. S«*daj se dobi kakAna zelenjava in sadje, pozimi pa nič. l>ne 24. julija sem se podal na agitacijo za delavske liate In literaturo v okolico Johnstown, Pa. Obiskal sem naselbine lla> - naselbin ae nekaj obratuje, v drugih pa le po eden ali dv» dni v tednu. I*to Je v tovarnah, ra-sen male Izjeme v Johnstownu, kjer nekatere tsbrike stalno o-bratujejo in Je v| njih precej na- Aih ljudi zaposlenih Strokovne organizacije so Aib-ke, izjema pa Je United Mine Workers of America v premo-garskih revirjih. Ljudstvo na aploftno je «lo nezadovoljno, kar ni čuda, če pa med njimi poagi-tiraA fea delavsko atvar, jih je težko pridobiti. Kaj je temil vzrok? Nekateri ao mnenja, da cerkev v Johnstownu, kar je deloma verjetno, vendar pa so tudi z župnikom HajnAkom nezadovoljni. Kot ao mi pravili, je selo predrzen in je celo priamo-lil klofuto neki pevki na koru. Kaj pa silijo v cerkev I prej četrt milje do prvega mostu, kjer nas boste naAli pripravljene z dobrim pivom in drugimi dobrotami. Na svidenje v nedeljo, 12. avguata! W4k Razne veKi iz metropole Cleveiand, O. — Ker ne vidim zadnje čase iz naie metropole skoro nobenega dopisa ne vem kam ao Ali naAi dopisniki t Barbič, Jontez, Mravlje in drugi, pa tudi "večni popotnik" je nekam utihnil — zato sem ae odločil, da pretrgam molk. Vročina, vročina, ljudje božji! Ta nam dete preglavice, lipam pa, kar smo zamudili, da bomo v bodoče nadomeatili. Vročina je zadnje dni nekam ponehala in kmalu — mimogrede povedano — ae bomo spet znaAli v pustem jesenskem času med stiskanjem grozdja. Delavske razmere ao ae zad- ^ff E > v - nje Čase obrnile precej na alab- Kljiib temu sem na^l d<^r!6e ifi Mpo8leno6t se je precej znižala. Medtem ao se pa živ-ljenske potrebščine zviAale za 10%. Kako bo Alo to naprej, ne vem — nihče ne ve. V teku ao Ae vedno razni in komunistih\er njihovih ženah in otrocih. V Avstriji so pro-Alega februarja streljali na mirne delavce in njihove žene ter otroke. In zgodilo ae je, menda po beftji volji, da je padel baA tisti, ki je po boiji volji moril delavce. Pa Ae duhovna mu ni-ao privoščili ob zadnji uri. Tudi to se je menda «godilo po božji volji. Dollfuss je imel grozno črno dušo in kosmato vest. KakrAno življenje, talca Smrt, bi rekli Kristovi namestniki, če še bi kaj takega zgodilo a kom dru^ g»m. Tudi papež v Rimu se zgraža in protestira. Ko so padale delavske glave, takrat se ni* zigra-žal tie protestiral. Kr* Ačanska ljubezen, kakopak! Anton Jankovidi, 147. uspeh, posebno v naaelbtnah Mc-Intyre, Vintondale, HaySota in Tire Hill. V Johnstownu v bližini cerkve smo s pomočjo F. Podboja, A. Vidricha in Francea Langerholc ustanovili soc. klub, v katerega je pristopilo 12 novih članov, par starih somiA-lj en i kov in par dobrih novih moči. Porabil sem priliko in govoril o Proaveti. V par slučajih ao dejali, da ni dobra, ker ne piše "za nas." Kakor hitro sem jim dokasal, da ni tako, so smer spremenili in dejali, da ne delajo in ne morejo. To je bilo v Johnstownu pri članih SNPJ. PriAel sem v dotiko z voditeljem in voditeljico komunistov iz naselbine Tire Hill v Domu dru-Atva št. 3 SN1PJ v Johnstownu. Oni so proti iProletarcu zato, "ker piše proti delavstvu". So tudi proti "governmentu" v Milwaukee, ne proti županu, zato< ker "pobija delavce". Z eno besedo povedano: oni ne vedo nič, razen kar jim servirata Radnik in Daily Woricer. Za debate niso. Hotel aem jim namreč dokazati, da ao v zmoti, pa so mi iz dvorane uAli, in bože pomozi! Take vrste ljudje delajo velike zapreke pri društvih in vsakem resnem delu, ki je v korist zavednemu delavstvu. Drugače sem bil povsod dobrodošel in smo se veliko dobrega pogovorili. Kakor izgleda, se bo dalo v naselbini Mclntyre ustanoviti soc. kllub. Tam je Pros veta v ,vsaki hiši, sedaj pa tudi Prole-tarec. In rea »e dobro počutiš čeravno nisi telesno trden, kc 'prideš med take zavedne roja ke. In ker se nisem baš dobre počutil, sem se moral vrniti domov prej ko sem prvotno nameraval. Naj iskrene j Aa zahvala vsem, ki so mi Ali na roko. Vem, če se bi razmere količkaj izbolj-Aale, da bi Prosveta in Proleta-rec dobila dosti novih naročnikov, kajti nihče, razen gori o-menjenih, ni proti tema listoma, kot je bilo to pred leti. Joaeph Snoy, 13. Slavčev izlet v nedeljo Detroit. Mich. — Pevsko dru- štrajkk komaj eden neha, že je drugi na vrsti. Ponekod zmagajo delavci, v veČina slučajih pa tovarnami. Delavske unije večkrat vse skupaj tako zmeAajo, da je v korist delodajalcem, delavcem pa v škodo. To gotovo tudi drugi opazijo, posebno pri Ameriški delavski federaciji. Seveda, teh razmer je največ krivo članstvo. Članstvo in delavstvo v splošnem se bo moralo še učiti, predno bo kaj boljšega ustvarilo zase. No, kaj pa s slovensko banko North American Trust Co., bo ta ali oni vpraMl, ker se ni o nji že precej TS»* nič pisalo v Pro-sveti. To banko še vedno mr-cvarijo s tem, da jo skušajo reorganizirati. Stvar gre zelo počasi naprej. Ljudstvo je zgubilo precej zaupanja v banke na splošnem in ga ne bo zlepa nazaj dobHo. Staro vodstvo se še vedno rine v ospredje. Pravijo, da je reorganizacija najboljši izhod, kar pomeni, da se bodo lepo izvlekli iz zagate. Težko, da bi reorganizirana banka u-spela. Kaj lahko se zgodi, da pride v par letih nov polom. Zaupanje, ko je izgubljeno, se težko povrne med ljudstvo. Zato pa bodo ljudje, ki bodo imeli Ae kakšen groš, nesii avoje novce v poštno hranilnico, ker bodo naj bolj gotovi, da je njihov denar varen. Osel se da speljati samo enkrat na led, pravi pregovor. Moje mnenje glede banke je, da bi bilo najboljše, če se bi likvidirala po načinu Union Trust banke, pri kateri bodo njeni delničarji plačali dvojne delnice — čez $22,000,000 — svojim vlagateljem. Na ta način bodo vlagatelji več dobili kot na katerikoli drug način. Gotovo je, da bi nekateri zgubili Čast in pa prav dober zaslužek. Pri Slovenski dobrodelni zvezi bomo imeli približno čez en mesec konvencijo. Gotovim funkcionarjem seveda ni prav, ker so se mnogim odprle oči ne samo radi Kogojeve afere, am- Javna govornica in slavje Chicago. — V soboto, 11. avg., gremo vsi v 'Bug-House Square' ali Washington square na 900 No. Clark st. To je prostor, ki ima javno govornico, kot znani Hyde park v Londonu, Public square v Cleveland u in Commons v Bostonu. Nikogar ni treba vprašati za dovoljenje. Nastopajo najrazličnejši govorniki, največ delavski in ateistični. To se vrši vsak poletni večer. V soboto bo pa posebna slavnost v počast velikega svobodomišleca Roberta rtigeraolla. Na sporedu bodo dobri govorniki. Vstopnina je prosta. Pričetek ob 8. zvečer. Pridite vsi, vam ne bo žal. C. Jurkoshek (1). Nadaljnje aretari)* plkelnv .Irrsev Clty, N. J. — Policija j«- te dni aretirala nadaljnjih deset «tavkar,*v, ki so piketlrall tovarno Metro|mlitan Suite Co. V stavki, ki traja tri tedne. Je|*ota, Tire Hiti. Dunlo. Krayn. bilo aretiranih okrog M) pik«*tov. V wh slučajih »o bile aretacije Izvršene na obtožim kaljenja javnega miru. 2upan Frank llaguo, velika glava v demokratski stranki, je podprl kompanlje In Izjavil, «in ne bo trpet stavk la piketiranja. St. Michael. Vintondale. I Joy. dell,' Homer City. Mclntyre in še par drugih naselbin, med katere spada tudi Onallnda. ki je menda najvišja slovenaka naselbina v Združenih državah. Po-*»od vlada velika depresija. 8a-mo v treh rovih izmed vaeh teh piknik dne 12. avgusta nit Hr vatovi farmi. Vabljeni ste vsi, da se udeležite. Vstopnina br prosta. Ljubitelji petja in dra matike bodo gotovo vsi priAli in pripeljali tudi svoje prijatelje s seboj, da se bomo vsi skupaj zabavali v prijetni družbi. Kažipot: West Warren do Tele graph rd., naprej po Warren približno pol milje do Gailbey rd., kjer krenete desno in na- Atvo Slavec bo priredilo svoj *pak tudi radi drugih ne redno- sti. To vse je seveda lokalnega pomena, če se tako vzame. Zadnje čase s«; stvari po svetu zelo čudno- vrtijo, posebno v 'Nemčiji in Avstriji. Hinden-burg je umrl. Nacijski glavar Hitler je pobil svoje lastne pajdaš«» in generale. Torej se je pričela klati višja zverina med aeboj. Well, naj tudi oni poskusijo, če kaj boli, sami na sebi, ne samo na delavcih, socialistih Poročilo z obiska Detroit, Mich. — Dolgo smo se pripravljali, da gremo na obisk v Johnstown, Pa., na lt>. julija na slavnostni izlet desetih jesdnotinih društev. Ker smo tam živeli več let, zato s^vedno radi vrnemo med naše ondotne sorodnike in prijatelje. Baš takrat pa je prišla žalostna vest, da je tam umrl Anton Cuk, naš dobri prijatelj. Zato smo ae odločili, da gremo dan prej, da se udeležimo pogreba. Tako se je tudi zgodilo. Moje iskreno so-žalje njegovi soprogi in sinčku! Popoldne smo šli na piknik, kjer se je zbralo toliko ljudatva, da v svojem življenju še nisem videla toliko ljudi na nobeni prireditvi. Sestali smo ae z mnogimi prijatelji in snanci, a katerimi se nismo videli že dolgo let. Program je bil izredno lep, le škoda, da ni bilo bolj mirno med občinstvom, da bi lahko poslušali program oni, ki jih je zanimal. Ko aem slišala petje pevskega zbora Bled, se mi je milo storilo, kajti pred leti sem bila članica tega zbora, tako tudi vsa moja družina. Peli ao lepo.. Zbor poseduje dobre moči, le škoda, da ni večji. Ves program se mi je dopadel in vsi so pohvalno izvršili svoje nastope, najbolj pa se mi je do-padla "Železna cesta". Izvajala sta jo deček in deklica, stara šele 10 let, Francea Ivančič in Dominik Glavač. Lepo sta izgovarjala besede in njiju kretnje so bile zelo primerne. Od njiju se sme Ae veliko pričakovati. Po programu je bilo obilo zabave za «tare in mlade. Domov smo se odpravili pozno. Naslednji dan se je vršil shod v Moxham dvorani, na katerem sta govorila F. Zaitz in D. Lo-trič iz Chicaga. Škoda, da ni bila večja udeležba. Tako slabi časi in razmere, kot jih imajo tam, pa tako malo zanimanja. To se mi zdi čudno. — S tem je bil zaključen naš obisk v Johns-tonu, naslednja dva dni pa amo posetili več naših sorodnikov in prijateljev v okolici Johnatow-na. Povsod smo bili deležni do- PETEK, 10. AVGU bre postrežb in g^jub *ar se iskreno zahvali vaem. Začasa našega vPenniamo imeli dom Jtoah J. Cuikar, Bricelj Dimia. Vsem najlepša Kadar katerega pot pelj^ troit, ne pozabite ae oglasi (Naj dostavim. da posebno prijetno pod zel.nl to, ko se nas je zbral« nj čerji sedem družin. p0J ljeni vsi!) Anna Travnik, 1J O delu in prireditvah Windsor Heights, W. Vi Iz naše naselbine Ae nisem la dopisa v Prosveti, ki 1 napisala ženska. Izgleda k bili tukaj sami pečlarji. možje so zelo zaposleni v in pri raznih priredbah, pik in proslavah. Pa v taki v kot smo jo imeli zadnje d sreči je malo deževalo in dilo ozračje. Tukajšnji rov, last Wi Power Co., obratuje po 5 tednu, in tudi delo se dob kor so mi pravili, pa radi ni treba sem hoditi, kajti i lici je dovolj delavcev, ki b kaj zaslužili. Ne smem m ne morem biti 14. julija, ko so mi pi li moji prijatelji in moja na prjetno iznenadenje. Pc so me na vožnjo v avtu, < vratku so pa vsi veselo zj "Surprise!" Iskrena u vsem skupaj za iznenadei darove, našemu blagajnil Mihačiču pa za poskočne Kot sem slišala, bo drušl 358 SNPJ dobro zastopa slavju društva At. 425 m 11. avgusta, ko bo praži jednotin jubilej. Naša do je, da se vsi udeležimo slavja. Frances Koleno, i Nesreče pri kopat Kaj mora vedeti vsak pla še bolj vsak neplavai l-Yanrowkl razkknvatri ao odkrili, da trgovina sliki je skupina sužnjev In njihovih gospodarjev. s sužnji v notranjosti Afrike Ae «Ataintlra. Koliko mladih in krepki di pobere voda vsako lct< bri kopalci in plavači z ni srcem nenadoma utonejo, atoma niti ne ob skoku v marveč pozneje, ko so že Časa plavali. - Vsak laik ve, da ne «m-vodo nikoli, kadar je ra Mora se čuvati, da ga ne i "kap", kakor imenujejo 1 način smrti. Neki frei zdravnik pa je zdaj dogn večine primerov utopitve vzroči tako zvana kap, n neka omedlevica, ki stori ka nesposobnega, da bi * nad vodo._ Ce se pogrezne v vod( onesveščen z vodo v ustih au, je izgubljen. A kako nejo takšne slabosti, ki o Človeka zavesti? S trenuti hlajenjem, ki nastopi mrazenja, se krvne žilice ži nenadoma skrčijo in začne izlivati v notranjo* sa. Če nastopi ta poisv i silo, nastane v možganih r na in tako pride do omH nezavesti. Zato je čisto pri če »e vešči plavači, pred« do v vodo, odrgnejo z mn do po vsem životu ter gi vodo šele potem, ko «e J< privadila nove temperatur ko pripravljeno telo kiju» vodi dalj časa nego nena organizem in se mu navad ne primeri. Nekaj podobn* dfcno tudi pri plavačih. K» pripravljajo na to. da vali daljšo progo, se naoij namažejo z mastjo. Se četrt ure potem,>'' vek utopi, obstoji m*"* tve. KreiburAki r/tra^ Sehrt pravi, da nastam-^ utopitvi zaradi zastrup^ ogljikovo kislino. 1 rnce* vrši tako počasi, da nastnf gov končni učim k potem, ko j, v^l Tako dolgo velja ca iskati, ker je Ae če, da se lahko resi foebe. ki »msJ«' boleznim naklon J' morejo biti mK ^ ^ ne pri plavanj«* re voda v uho. n ^ Ifi iS tlU vedno l bolna (H^i 11 i ,mrA nje v pre-ojanj človek lahko u ki trpe na lezni. naj Aljo ušesa T* Tudi se ne ^ potapljati, r • vodo. i tore ides V BLAÍÍI SPOMIN THKTJK OliLKtNICK smrti nrposabnentu «>pro(u In •#•(■ * Triki no nam rfttrvni iMfUr «i Ti «n)A*I ud na«. HpnvaJ mirno dok Ur »r ni» Mnlrfrnio u IVIioJ ftalujo/i onfall: Maprean. Wrrka in «in ¿ar«. *»•( Allia, Wu. Ameriška Miss Jugoslavija. — Ljubljanski listi so objavili daljši» beležke o prihodu nafti» izseljeni«', 20-letne Lilijam* Ku-harjeve iz Clevelanda, ki je bila lani v konteatu clevelandskega dnevnika "The News'K izvoljena za najlepšo Jugonlovanko v Clevelandu. Ta Misa Jugoslavija je dobila za nagrado od Cunardove linije pronto vožnjo v Jugoslavijo, da bo sjK)znala domovino svojih staršev, deželo, ki je doslej še ni videla, ker je bila to jena v Ameriki. V Ljubljano Je prispela prei nekaj dn< vi. Mine Jugoslavijo je npreji'1 tudi ljub Ijanskl ban dr. Maruši*. Kuhar Jeva ae mlall baje po povratku posvetiti čaaniknntvu. fcdaj bo nekaj časa v Sloveniji, nato pa prepotuje \*o državo, nakar m vrne spet v Cleveland. Notar CarM umrl. — V Ptuju je umrl 5^-Mni notar Antoni Carli, po rodu iz Ljubljane, M pa Je služboval kot notar v <¿o-rlci, Sižanl, Črnomlju. Postojni,] Senožečah. Ilir-ki Bistrici in na zadnje v Ptuju._^ I Ali ate naročeni na dnevnik Pro» veto? Podpira JU «voj BMl| Instaliranje kurjave vas •vf me! Mnišniei. — Ra-najbolj popular-Pltlk dr. Vladimir pr*Mjan iz zapo. ' ; S"'mski Mitro-^»¡nišnico. To ^^■»kl.pu HfHliH^a nikov, ki «o u-/ «lr. Maček« ,,r" čeljusti in THE PEOPLES OAS LIQHT AND COKE COMPACT Public Sorvlos Company of ffortharn Illinois Wostorn Unftod Gas and Claatrlo Company FROByETI PETEK, 10. A — Pač, je dejal mladenič, prav dobro razumemo, da se naš položaj ne more izboljšati, dokler bodo razmere takšne, kakntaie so, in prav zato bodo delavci prej ali slej naredili tako, da ae jim bo godilo drugače. Te besede, na videz tako zmerne, ao bile izrečene poinoglaano, a tako prepričevalno, drhte in grozeče, da je naatal gldbok molk. Nekar ka zadrega, dih »trahu je apreletel tihi aalon. Drugi odpoalanci, ki ga niao dobro razumeli, so kljub temu slutili, da je njihov tovariš pravkar zahteval sredi tega blagostanja njihov del, in jeli postrani pogledovati tople tapete, udobne stole in vse to razkošje, čigar najmanjša čičkarija je stala več ko njihova juha ves me- saa — Torej, gospod, ali je to. vse, kar ste nam imeli odgovoriti . . . Povedali bomo tovarišem, da odklanjate naše pogoje. — Jaz, dragi moj, je vzkliknil ravnatelj, ničesar ne odklanjam I Nameščenec sem kakor vi, jaz nimam tu nič več lastne volje, kakor jO ima zadnji vaš tekač. Dobivam ukaze in moja edina naloga je, da skrbim za to, da ae točno izvršujejo. Povedal sem vam, kar sem mislil, da vam poram povedati» a v to, da bi kaj odločal, se ne bom spuščal . . . Prinašate mi svoje zahteve, sporočil jih bom upravi in vam potem predal odgovor. , , Govorilne s korektnostjo visokega uradnika in se ogibal, da bi ae v teh vprašanjih razvnel; bil je auhoparen in vljuden Jkot zgolj orodje riblasti. In zdaj so gledali rudarji nanj nezaupljivo, izpraševali so se, čemu vse to, kakšno korist ima pri tem, da jim laže, koliko si bo nagrabil s tem, da ae je poatavil med nje in med prave gospodarje. To mora biti spletkar ta človek, ki ga plačujejo kot delavca in ki živi tako dobro! Štefan se Je vnovič drznil, da je posegel vmes. — Poglejte, gospod ravnatelj, kako je to žalostno, da ne moremo osebno zagovarjati svojih zadev. Mnogo reči bi pojasnili in navedli bi take razloge, ki ae vam nujno izmikajo . . . Ce bi le vedeli, kam naj se obrnemo. Gospod llenneboau ni bil prav nič nejevoljen. Celo naamehnil se je. — Hm! Zlomka! Ce mi ne zaupate, je stvar pač težavna . . . Potem je treba iti doli. Odposlanci so z očmi sledili njegovi nejasni kretnji, njegovi roki, iztegnjeni proti oknu. Kje je to: doli? Nedvomno Pariz. Niso pa vedeli natanko, vse se jim je razblinilo v grozotno daljavo, v neko nedosegljivo, sveto in tajin-stverio pokrajino, kjer sedi na prestolu neznani bog, potuhnjen na dnu avojega tabernaklja. Nikdar ga ne bodo videli, le slutili so ga kot silo, ki iz daljave teži na vseh desetih tisočih montsoujskih premogarjev. In kadar je ravnatelj govoril, je bila ta sila skrita za njim in mu je dajala orakeljske odgovore. Bili so poparjeni, celo sam Štefan je skomignil z rameni, češ, najbolje je, da gredo, medtem ko je gospod Hcnnebewu prijateljski potrepljal Maheuja po roki in ga vprašal, kako se godi Jeanlinu. — To naj bi vam bil bridek nauk, ker zagovarjate slabo podporje! . . . Premislili boste, prijatelji moji, in boste spoznali, da bi bila stavka neareča za vse skupaj. Se preden bi minilo teden dni, bi vsi pomrli od gladu: kaj pa boste dosegli . . . Zanašam se na vašo uvidevnost in prepričan sem, da se boste vrnili nujkasneje v pondeljek. Vsi so odhajali, zapuščali so salon, teptaje kakor čreda, z upognjenimi hrtiti, ne da bi kaj odgovorili na to pričakovanje, da se vdado. Kavnatelj, ki jih je spremljal, je moral obnoviti uspeh razgovora: Na eni strani je družba h svojo novo tarifo, na drugi pa so delavci, ki zahtevajo povišek i>et centimov od hunta. Da ne živeli v nikakršnem upanju, se mu je zdelo potrebno, opozoriti jih, da bo uprava prav gotovo odklonila njihove pogoje. — Premislite, preden boete naredili neumnost, je ponovil vznemirjen zaradi njihovega molka. V veži se je Pierron prav globoko priklonil, medtem ko si je Levaque opazljivo nadel čepico. Maheu je iskal besedo za alovo, ko ga je Štefan apet dregnil s komolcem. Vsi so odšli ter preteče molčali. Vrata so sama mo«no zaloputnila. Ko'se je gospod Hennebeau vrnil v jedilnico, so sedeli gostje negibni in nemi pri likerijh. Z d verni, tremi besedami je poučil Deneulina, čigar obraz ae je še bol j. pomračil. Ko je nato popil mrzlo kavo, so skušali govoriti o drugih rečeh. Toda Gregoirejevi so se aami vrnili k stavki, čudeč se, da ni zakona, ki bi delavcem zabranil opuščati delo. Pavel Je potolažil Cecilijo, češ, da pričakujejo žandarje. Slednjič je gospa Hennebeaujeva poklicala slugo: — Hipolit, odprite okna in prezračite, preden pojdemo v aalon 1 III. t)vu tedna jninila.jn v ponedeljek tretjega teana so izkazovali ¿piski delavcev, ki so bili dostavljeni ravnateljstvu ponovno znižanje števila tistih, ki «o šli v jamo. To jfctro so pričakovali« da se bo delo obnovilo, toda upornost uprave» ki ni popustila» je ogorčila rudarje. Voreux, Crevecoeur, Mirou, Madelelne niso bili več edini, ki so praznovali; v Victoire-u in Feutry-Cantelu se je spustila zdaj komaj še četrtina ljudi v jamo in celo sam Saint-Thomas je bil okužen. Sčasoma je bila stavka splošna. V Voreuxju je ležala težka tišina nad plo-ščajo. Rudnik je bil mrtev, velike lope so bile prazne in zapuščene, delo je spalo v njih. IPod sivim decemberskim nebom so stali drug za drugim trije ali štirje pozabljeni hunti na visokih kobilah v nemi žalosti mrtvih predmetov. Spodaj, med grčavim tramov jem ogrodij, je zaloga premoga bolj in bolj plahnela, tako da se je kazaia gola črna zemlja, a nakopičeni les je jel spričo nalivov trohnetL V pristanišču ob kanalu je ostal napol natovorjen čoln, kakor da je zadremal v klani vodi, in na zapuščenem nasipu se je kljub dežju kadila razkrajajoča se žveplena ruda; neka samokolnica je žalostno molela kvišku ročaje. Najbolj pa so bile zapuščene zgradbe: separacija z zaprtimi oknicami, stolp, pod katerim je zamrl ropot izvažanja, strojnica z ohlajenimi parnimi .stroji in orjaški dimnik, ki je bil preširok za tisti bore dim. Dvigalni stroj so kurili samo zjutraj, konjarji so nosili konjem krmo, le pazniki, ki so spet postali delavci, so gledali, da ne bi kaka nesreča poškodovala rovov, odkar so jih bili prenehali vzdrževati. Nato se je od devetih dalje ostalo delo opravljalo z lestvami. In nad temi mrtvimi stavbami, prepredenimi s črnim prahom kakor z mrtvaškim prtom, je le sesalka venomer puhala paro in aopla z glasnim in zateglim dihom. To je bilo edino življenje v rudniku, ki bi ga vode uničile, če bi sopenje prestalo. Tudi nasproti, na planoti ležeča kolonija Dve sto štirideset se je zdela mrtva. Lilleski prefekt je prihitel in orožniki so krožili po cestah; a ker so bili stavkarji mirni, so prefekt in orožniki sklenili, da gredo spet domov. Nikdar še ni bil v koloniji sredi daljne ravnine tako vzoren red. Da ne bi možje hodili v krčmo, ao spali ves dan; tudi ženske, ki so se omejile pri kavi, so bile pametne ter se tudi niso več tolikanj vdajale marnjam in prepirom, celo otročad se je zdela, kakor da razume, in se vedla tako lepo, da je tekala bosa okrog in se klofutala brez trušča. Geslo, ki ao ga večkrat ponavljali in ki je krožilo od ust do ust, je bilo: biti moramo pametni. (DaU« prihodnjič.) Farmarji in delavci v medsebojnem sodelovanju. Ko je v MinneaMfelT ¿¡Ti farmarji z unijskimi delavci organizirali zadružni trg ter tako preprečili pomankanj" jj R. Auernheimer: Prosto popoldno gospoda Duxa Gromek a strela! si je mislil gospod I>ux, ko Je stopil is urada. ker na kaj takega ni bil pripravljen. Seveda, da je bila pomlad, tega se notri ni občutilo, akoprav je bila soba obrnjena na zasenčeno dvorišče. A pri in odhajanju ljudi, v njihovih svetlih oblačilih, njihovi gibki hoji, v rožnato navdahnjenih obrazih, v njihovi gestlkulaciji, v njiho-' vih očeh Je bilo nekaj, kar je izdajalo pomlad /.rak se je pri-jetneje vdihaval, telefon je me-lodičneje brnel, pisma so se kar sama narekovala. Aef je pripovedoval anekdote, in v«e je bilo prijetno, celo borzs. Kljub temu je bil Dux presenečen, ker tolikega razkošja ni pričakoval. Kako lep dan! Pred njim se je razprostiral prostran trg v popoldanski senci, a tu ni bila gosta. težka poletna senca, marveč mlada, pomladanska senca, le puh sence, ki Je ljubkoval starodavni pločnik. Hiše tam preko so bile v soncu; vendar njihove bele faaade niao slepile in ni bilo ubčutka toplote Kakor rahla i*>- zlatltev je nad vsem tem visel sbnčni soj, kot svetlobni dih, smehljajoč odblesk. In nebo je bilo svetlomodro in brez madeža kakor nova pomladna oblekca, in veter nežen kot zaljubljen zama-hljaj pahljače in zrak čist in o-pojen kakor vino. Dux je <4istal, vsled prekomernega zadovoljstva zaprl oči in akoai nos vsrkaval čisti zrak. Rahlo je vonjalo po lipovkl. Usmeril se je proti domu, počasi, umerjeno, kakor se stopa tedaj, kadar ae nam pot dozdeva pomembnejša kot cilj. Pogostokrat je obstal, ae ocnral po cesti navzgor in navzdol, si ogledoval cvetje, od pevski prineše-no v prodajo, se ocirat za lepimi damami, gibajočem cvetju stične, ki so smukale po cestah, s Cvetočimi obrazi, s pomladjo na klobučkih. v očeh in srni. Kolika škoda, al je mislil Dux, da mora sedaj domov. Kljub temu je moral, ker kakor danes. se ga je pričakovalo vsako |x>|M>ldne. Kako dolgočasno je vse to! Polagoma. nejevoljen in z |>ogo*ti-mi postanki se Je blilal svojemu stanovanju. Irmi je obljubil, da bo ob četrti url doma. ob četrt na pet je komaj vstopil v vežo. In še t««daj, ko se je z dvigalom Prljal v čet rte nadstropje, kjer je stanoval, se je jezil nad tem da je moral zapustiti pomlad. In zakaj? Kaj ga brig^ Irma? Je bil morebiti poročen z njo? Ne, hvala Bogu, bila je žena drugega. Kljub temu je razpolagala z njegovim časom. Vsako popoldne je moral čakati nanjo kakor kak sluga. Njen soprog pa si je med tem časom privoščil kak izlet. Gotovo ga napravi tudi danes, se šel z otroki izprehajat v Prater, ali pa se pelje v Laxenberg. La-xenberg 1 Komaj se je domislil tega, ga je popadlo poželjenje kakor spomin na oddaljeno ljubljenko. Laxenberg! Predstavljal al je: star kraljev park, mlado sončno travo, ribnik, otok in zelenkasto graščino — vse to ima sedaj onf drugi. On sam pa ima — Irmo. Res, ni dosti manjkalo, okrenil bi se. pustil Irmo obse-deti in se odpeljal v I,axenberg. Slednjič je zmagal njegov čut dolžnosti. Ključ je vtaknil v ključavnico in ga z vzdihljajem za-okrenll. Vrata, katera iz previdnosti niao bila označena z njegovim imenom, so se polagoma odpirala. Neko pismo je i*adlo iz nabiralnika. Bila je lrmina pisava. V veliki naglici mu je sporočila. Erncst toši vsledigtavoboda in bojT se, da se ga polotijo ošpice, vsi«d te- ga ne more priti. Dux si je oddahnil. Kar se Ernesta tiče, je že pogostokrat trpel vsled glavobola in zato še do sedaj ni dobil ošpic. Dux si vsled tega ni belil glave. Da danes Irme ne bo, je vsekakor velika ugodnost pomladanskega popoldneva. Dux je bil prost, v tem popoldnevu lahko napravi kar Ka je volja. Kaj takega se mu že dolgo nI primerilo. Z, objestnostjo, s katero odvrže Šolarček svojo kopo knjig in hiti na igrišče, je za seboj zaloputnil vrata in skočil po stopnicah. Pogledal je na u-ro: pol pet. Nato si je kupil vozni red. Ob peti uri se odpelje vlak, izvrstno. Tako se lahko še nekoliko izprehaja po Ringu. Z zadovoljstvom se je odpravil na pot. Stiriredni drevored se je bleščal v svetlem zelenju. Plata-ne so bile že odete z redkimi listi, in skozi mlado zelenje so pronicali sončni žarki in tvorili po tleh lise. Videlo se je že razkrite vozove, v hitrem tempu hiteče po Ringu in stremeče proti Pratru, vozovi s krasnimi damami, vozovi s prestrašenimi materami in belooblečenimi otroki, ki so krčevito držali balončke, vozovi z birmanci, s smejočimi pari in osamljenimi sanjači. In drevored je bil docela poln pisane reke ¡sprehajalcev, ki je rahlo žubore valovila mimo. Svetli klobučki so plavali nad reko, kakor mali, s cvetjem okrašeni čolniči, in tudi v zraku je viselo cvetje; iz okroglih košaric, pritrjenih na drogovih električne razsvetljave, so padale navzdol. In vsi «ljudje so bili na izpr^hodu, in vse dame so se smehljale, in vse so bile nekoliko let mlajše kakor druge dneve in vse olepšane: lepe so bile čarobne, Čedne so bile lepe, in ostale so imele vsaj mladostne klobučke in okusne obleke. Dux je med njimi spoznal več kot en klobuček in pod njimi dvojico oči, ki mu je bila nekdaj blizu, smahljaj, kar teri mu je že v gotovi dobi njegovega življenja pripadal, in pod marsikaterim robom krila par mičnih nožic, ki so skupno z njegovimi premerile gotovo razdaljo. Dux ni šel podnevi nikdar, zvečer pa le po redko preko Rin-ga, da ne bi obujal sličnih spominov. Ali danes se ni zadrževal. Vse njegovo življenje pripada damam, je pripadalo in bo pripadalo, a to popoldne pa je nameraval žrtvovati sebi, zahteval je, da sam razpolaga s prostim po-poldnevom. Tako je samo pozdravljal. Oči so se topile v spominih, smehhljaji so listali strani pro-šlosti in nožice so zastajala v pričakovanju. Ali Dux je šel dalje. Posebna naslada je stopati v pomladnem popoldnevu dalje. Namenoma je vstopil v prazni kupe. Hotel je biti sam. sam s to pomladjo in spomini. In ostal je tudi sam — tik do odhoda vlaka. V tem trenutku so se s silo odprla vrata in neka dama je vsa zasopla vstopila. Dux je z nejevoljo takoj opazil, da je bila zelo lepa. Ogledovati je pričel pokrajino in dama mu je sedla v drug ogel nasproti in tudi sama z največjo pozornostjo mo-motrila minevajoče skupine hiš In kolodvor. Cez čas ae je Dux domislil nečesa drugega in pogledal damo. Saj mu slednjič ni napravila ničesar hudega. In pričel jo je prijazno motriti, brezskrbno in ta-dovolj no, kakor kak lep razgled ali cvetje. Bila je prijetnih plavih las, telo bleda, t očmi« ki so se dozdevale zelo velike in temne ter zek> rdečih usten. Zelo zasopla, kakor je bila, je parkrat z Vso sik» pri« tisnila robček na ustnice, se je lahko presodilo, barvilo je bilo prirodno. Dux se je tega neizmerno razveselil. Zelo preprosto je bila opravljena in njena zunanjost je izdajala izrazit smisel za eleganco: krilo od surovega platna, pravkar sveže vzeto iz oqfiare, angleška bluza, pnstni pknama z nežniftl pajčo-lanom, lepo oblikovani čeveljčki in švedske rokavice. Mlada ari-stokratinja, ki se preprosto oblači, ali, pevka, ki ima aristokra-ta — Dux ni točno vedel. Se vedno je gledala skozi odprto okno, vztrajno, kar preveč vztrajno. Ako Duxa res ne bi o-pazila, tedaj bi ga parkrat pogledala. Neprestano je gledala vstran. Nadela si je oni odklo-čilni obraz, kakor ga napravijo oame, ki potujejo same, ako so nagovorjene, a nato odgovornosti nočejo prevzeti. Dux je poznal tudi ta damski izraz, kakor vse ostale. In prav dobro se je razu-»mel na ta nežen način koketiranja brez ogledovanja, na pesem brez besed, ki jo je pela njegova sopotnica. Pravkar se je zasme-hljala v probujajočo se pomlad, kakor bi ji napravil najvljudnej-ši poklon. A najbrže le vsled tega, da pokaže, kake so ustnice, kadar se gibljejo. Nato se je zasenčilo njeno mlado čelo in zaprla je očke. A to le zato, da jih bo potem tembolj razprla. Slednjič je prekrižala noge, kar napravijo dame prav pogostokrat, ako imajo prozorne nogavice in drobne gležnje. Snela si je rokavico in pokazala svojo belo ročico; nato si jo takoj zopet nataknila. Potem si je iz torbice poiskala ogledalce in se pričela u-kvarjati s svojim obrazom. Bilo je tudi potrebno. Dux jo je gledal, eno, dve postaji dolgo. Napravil je prav kakor pri pokerju, gustiral je, pre-dno je izigral. Slednjič je vstal, stopil tja, sedel k odprtem o-knju.in dejal: "Dovoljeno?" Dama je dovolila, ne da bi ga pogledala od spodaj navzgor in je prav prijazno odgovorila: "V Moedling." Dux je govoril dalje. Zunaj je mimo brzela pokrajina, avetlozelena polja, cvetoče sadno drevje in venec daljnih gora. Pomlad je vela skozi odprto okno in njen puh je bil o-pojen kakor eter. (Konec prihodnjič.) "Smrtni torj Raketa, orožje bodo izum dveh avstr nirjev, ki zna spr no tehniko Medtem ko vse dr tu jačajo svoje zra da jih bodo mogle v | ne poslati čim globi nikovo deželo, sta d inženirja, neki sta\ in neki bivši asiste tehnike, izumila toi Ta torpedo — pišejo sti — lahko poviftoči obrait v sodobnem ol Lahko ga bodo spr frčal na stotine in metrov globoko v i deželo, kjer bo aipal di brez nevarnosti, < ustavil na njegovem Novi zračni torpe< takšno brzino, da g, goče ustaviti z nol* močki. Kakor vodu tudi zračni torpedo velikega oddelka za snovi, zadaj pa ima rakete, ki ga bodo g Pri odstnelitvi bo do potrebni zagon, j do med vožnjo v re rale snovi, ki ga bo< dalje. Neki drugi inženi mil izstrelek, ki la tudi najmočnejše jei Izstrelek je narejen zmesf, ki pri udarcu trenutku razbeli jek probojni sili ¡»strelk klep se na ta način ] stopi. Za prvo in drutfo zelo zanima inozemsl mitelja.so pozvali ker hoče prvi izum evropska država, za todo pa se zanima | glija, ki je tudi pozi ja na Angleško ter lo dobri plači angaži kemično tvornico. Ni sedi zdaj ta inženir laboratoriju ter svoj izum, s katerir smrt milijonom ned AH ste že naročili Mladinski list svoj« lju ali sorodniku v To je edini dar traj« Id ga za mal denar l te svojcem v domor TISKARNA S.N SPREJEMA VSA tiskarsko obrt spadajoči Tiska vabila za veselice in shode,' vizitna knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, slovaškem, češkem, nemškem, angleška jen NA VODSTVO TISKARNE APKMR* S.N.PJ., DA TISKOVINE NAKW V SVOJI TISKARNI Vsa pojasnila da)" »o**11 On« tm«ro«, unij»*0 <1