POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI POSAMEZNA STEMILKM 125 DIN DELAVSKA POLITIKA IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH © Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno Din 10.—. v inozemstvu mesečno Din 15.—, — Uredništvo in upravni Maribor. Ruška cesto 5 poštni predal 22, telefon 2326. Čekovni račun M H 335. — Podružnice: Ljubljana. Do* lovska zbornica — Celic. Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Netrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaja vsaka beseda Din 1.—, maU oglasi. M služijo v socialue namene delavstvu In nameiieneem. vsaka beseda Din Itev. 40 • Maribor, sobota, dne 6. aprila 1940 Leto XV Depolitizacija uredništva V hrvaških listih smo te dni čitali, da se na Hrvaškem bavijo z mislijo depolitizacije uradništva. Take debate se pričenjajo vedno takrat, kadar je politika v krizi ali pa se ta ali ona politična skupina ali stranka bori za oblast ali za svoje uveljavljenje, če je že prišla do oblasti. ! i Kaj pravzaprav pomeni beseda depolitizacija? Za uradništvo v državnih, občinskih, javnopravnih uradih itd. pomeni to, da depolitizirano uradništvo ne sme vršiti svojih poslov s kašnegakoli Političnega stališča ne v prid in ne v škodo strank, s katerimi ima uradne Posle< pa tudi, da ne sme svoje uradne °Wasti izvrševati v prid ali v škodo vkdajoče ali nevladajoče stranke, oz. Politične skupine, ampak strogo objektivno, pravično v smislu zakonov in predpisov, ki jih izvršuje. Tak način depolitizacije bi bil utemeljen v logiki uradniške službe, ker je uradništvo vršilec zakonov. V praktičnem življenju pa se pojem depolitizacije uradništva razume na dva načina. — Govoriti moramo pri tem o uradniku državljanu in o uradniku izvrševalcu zakonov. Če govorimo o uradniku državljanu, ni v sličnem nasprotju z uradnim1 poslovanjem, če uradnik svobodno vrši svoje državljanske osebne pravice in dolžnosti. Mislimo celo, da je uradnikova dolžnost, da te osebne ipravice izvršuje, ker mora intelektualno biti zrel za izvrševanje svojih pravic in dolžnosti. Če oni, ki govore o depolitizaciji, mislijo tako v obeh primerih iskreno, potem je mogoče govoriti o stvarni depolitizaciji. Vendar moramo že takoj Pripomniti, da je taka depolitizacija ve-2ena z višjo in boljšo politično etiko, ki je opazimo premalo v praktičnem Oljenju. Depolitizacija uradništva v tem smislu, kakor smo zgoraj navedli, je nekakšna koralna pravica vsakega režima. Ali le prerado se zgodi, da pravijo politične stranke, kogar kruh ješ, tistemu moraš služiti tudi osebno, tudi kot državljan. To jc povedal tudi dr. Stojadinovič v Ljubljani javno, ko je rekel, da za državnega^ uradnika ni mesta v državni službi, ki ne voli njegove liste. Taka zahteva ne pomeni depolitizacijo, ampak politizacijo ter obenem kršitev osebno svobode uradnikov državljanov. Razumljivo je, da uradniki, ki so politično osebno tako zasužnjeni, tudi v Svojih službenih stvareh ne morejo biti sumo izvrševalci zakonov, ampak mo-rajo služiti tudi politiki svojih slučajnih gospodarjev. Imamo pa še druge znake, ki kažejo, da se ob razpravljanju o depolitizaciji ne misli na oba pojma depolitizacije. — Pri , vsakem prevzemu oblasti ali vodstva te ali one ustanove vidimo, da je Prvi in glavni namen — politizacija, °®ebna in stvarna. Politična vodstva postavljajo nameščence in vodilne^ uradnike. Politična vodstva priporočajo te P1 te osebe ter raziskujejo življenje kompetentov. In, če nimajo vseh >>od-v.k«, niso sposobni. Tako je (praktično življenje, ki kaže, da so debate o depo-'tizaciji prej v zasmeh kakor resne, prej 0ruptne, kakor stvarne. Zaraditega sprejemamo debate o depolitizacijah s skepso. Da se ta nedosta-odpravi, morajo priti do veljave £Šje in popolnejše moralne kvalitete, 1 še spe v narodu. Socialisti smo se v.®dno zavzemali za načelo depolitiza-ctle v smislu kakor smo navedli zgoraj. n tudi v bodoče bo naš cilj prav tak. Volili lic m zakon in volitve Razmotrivanje o sedanjosti in bodočnosti lil Končno imamo volilni zakon. Velika pridobitev je, da smo vsaj s tem enkrat na čistem, da se bo glasovalo tajno in da bo nekakšen Proporc ipri dodelitvi mandatov. Proporc je v znatni meri izigran z malimi volilnimi izjemami. Toda, vemo vsaj, pri čem smo. Kljub volilnemu zakonu se na -volitve še ne misli resno, Vemo, kaj je pravi vzrok za odlaganje volitev. Skupina, ki vlada: JRZ-Hr-vati-Mačkovci ne marajo iti v volitve kar v temo, ne marajo tvegati, da bi v tajnem glasovanju izgubili ali oslabili svojo oblast. Režim JRZ se hoče obdržati in Mačkovci ga ne smejo zapustiti. V vladajoči zvezi so pa Mačkovci glavna sila. Oni dajejo ton in pravec notranji politiki in politično odgovarjajo zanjo. To, kar hočejo doseči z volitvami, je potrditev njih sedanjega osvajanja: oblast v Hrvaški, oblast v Beogradu. Politično priznanje te oblasti od strani namestništva mora biti dopolnjeno s političnim priznanjem od strani naroda v volitvah. Zato Mačkovci žele volitve, ali šele takrat, kadar se ustvarijo pogoji, da bo res njihovi prevzem oblasti na Hrvaškem in v Beogradu sigurno potrjen od vsega naroda poleg Hrvaške. Oni vzdržujejo današnjo koalicijo z JRZ-om, toda radi bi jo razširili s tem, da bi zmanjšali opozicijo. Odtod so težnje, da izginejo opozi-cionalni radikali (»aa se radikali zedinijo«, to je, da vsi vstopijo v JRZ). Z druge strani, da se pritegne v vlado ob priznanju sporazuma Cvetkoviič-Maček tudi demokratska stranka. Tako (bi od meščanskih strank ostali v opoziciji samo JNS-ovci. Volilni uspeli vladne koalicije bi. bil tedaj jako velik. Ogromna večina tako srbskih kakor slovenskih volilcev bi odobrila dosedanja1 politična osvajalnja Mač-kovcev. Zbujanje srbskega nacionalizma kot odpor spričo naglega skoka hrvaškega nacionalizma ovira izvedbo teh načrtov. Dve srbski meščanski stranki se nočeta prehiteti z vstopom v režim. Važen razlog za to je povezanost Mačkovcev z vladavinskim sistemom JRZ-a. Radikali in demokrati se tudi pogajajo z JNS-ovci o skupnem nastopanju v volitvah. To ustvarja negotovost in zaradi te negotovosti vladajoča koalicija govori o vohtvah ali ne misli nanje resno. V tem času Mačkovci realno grade svojo oblast na Hrvaškem in v Beogradu. Faktično ustvarjeno stanie. kakor bolj in bolj kaže. bo odobreno kolikor bolj čvrsto bo zgrajeno. v Prej ali slej končno mora priti do volitev. Ce se meščanska opozicija ne more pridobiti za to, da bi bila soudeležena na oblasti, ne bo slabo, če se razbije odznotraj, razcepi. Z odlašanjem volitev se pospešuje tudi ta proces. V vseh strankah so nezadovoljneži, ki se jim mudi na oblast, ki obsojajo »jalovo« politiko svojih vodstev. To so predvsem mlajši ljudje, ki mislijo, da stari vodje samo zato vodijo opozicijo in nočejo sprejeti Ijubeznjivih ponudb vladanja, ker so se že prej zadosti na-ministrovali. Jako je zanimivo dejstvo, da se med seboj družijo nezadovoljneži iz raznih strank in da potem hočejo nastopiti kot celota proti združenim opozicionalnim strankam. Za režimski stranki je to jako ugodno, to tembolj, ker ta »levica«, najbrže z g. Dragoljubom Jovanovičem na čelu, napada meščanske opozi-cionalne stranke baš zaradi tega. ker kritizirajo sporazum Cvetkovič-Maček. Delavski razred in socialistična stranka kot njen organ za sedaj stoji še ob strani vseh teh kombinacij. Tehnika volilnega zakona nam ne zabranjuje, da ne bi šli samostojno na volitve kot socialisti. Treba je le postaviti listo v 15 volilnih okrožjih. To pomeni, da v celoti 1500 volilcev podpiše našo listo. Ta posel mi lahko opravimo brez vsakršnih naporov v tednu dni. Mi smo 1935 postavili svojo posebno listo ob mnogo težjih ipogojih. Postavili smo jo v 130 okrajih, v vseh banovinah, opremili jo z nad šest tisoč podpisi volilcev. Vse to smo storili ob največjem nasprotovanju meščanske opozicije in takratnega režima. Potrebna je bila posebna odločba, podtaknjena od tedanjega ministra pravde dr. Kojiča, ki si jo je izmislil par ani pred vložitvijo naše liste sodišču, da je mogla biti naša lista odklonjena. In, če bi bili mogli takrat postaviti svojo listo, naj bodo vsi sodrugi in Visa javnost prepričani, da socialistični stranki ni treba postavljati svojo kandidatno listo za kakimi mrežami iz tehničnih razlogov ter da je v stanu brez težkoč postaviti svojo- posebno kandidatsko listo. S tem seveda ni rečeno, da bi bil tej listi zagotovoljen tudi volilni uspeh, da bi dobila več kot 100.000 glasov ali dovolj količnikov po1 okrožjih, da bi ji pripadla- pravica do mandatov. Ta težnja po pozitivnih uspehih in ne samo no politični afirmaciji v javnosti more biti vabiiiva ža sodruge. oa se tudi z naše strani pridružimo enemu od onozicionalnih blokov. Razlog za to hi. mogla- biti notreba, da se vsi ostanki režima diktature korenito odpravijo. Ker se formirata dva opozicijska bloka meščanskih strank in njihovih disidentov, bomo imeli priliko, da izbiramo zaveznike — če se bomo za volilno zvezo sploh odločili. Še o eni stvari bi morali delavci dobro razmišljati. Tako je minilo že mnogo let, ali delavci in nameščenci, ki jih je volilcev nadi pol milijona, še niso bili klicani na volišče, enako so brez zastopnikov vi parlamentu. Ti in vse ustanove svobodnega delavskega gibanja so popolnoma brez politične zaščite v državi. To je glavni vzrok njihove današnje nezmožnosti in brezpravnosti. Ta položaj politične neza-ščitenosti težko zadeva vse poedince in vse organizacije. Mogoče je umeti, čeprav, ne odobriti, da so naivna deca polnih dvajset let verovala, kako pride jutri socialna revolucija in kako bo ta v državi zaščitila in branila njihov kruh, njihovo svobodo in njihovo osebno varnost, čudež, ki naj Pade z neba. V tej naivni veri se pa docela opušča vsakdanje praktično delo za organiziranje svoje stranke in svoje politične zaščite potom volitev. Minevala so leta. Z leti so minila deceniia. Starejši so pomrli, mi mlajši smo obsedeli. Prišla je na površje deca in usflila svojo neresnost velikemu aktivnemu delu delavcev. In kot Posledica tega se pojavlja vedno večja brezpravnost. padec vse nižje in nižje. Doklej bodo to trpeli zavedni, delavci? Ali hočejo dopustiti, da si zopet meščanske skupine med seboj po-deie in zavzamejo vsa mesta, na katerih se bore zase in čuvajo sebe v dTžavi, delavci pa ostanejo v popolni brezpravnosti in- ponolnem suženjstvu — proti dvomljivi pravici do sanjarijo o strašni revoluciji. Razmislite nekoliko 0 svojem stvarnem položaju. Ozrite se nazaj na teh minulih dvajset let, vi, zavedni- delavci v Jugoslaviji, pa se vprašajte: ali to ni za vas dvajset izgubljenih let? Kam ste prišli do danes ob morju govorjenih ognjevitih besed in nebrojnib žrtev? Ne dolžite za svojo slabost nasprotnika! Ni njegov posel, da vas vodi na pravo pot, niti da vam poklanja pravice, ki si jih niste znali izvojevati. Poglejte najprej bruno v svojem očesu in se vprašajte: ali priznavanje velikega dela aktivnih delavcev za navedeno politiko ni bilo neplodno dlot»rina£an.ie žrtev in Praktično navadno- mlatenje prazne slame? Ali je že pruel čas. aa se za bolno glavo poišče zdravilo? 1 Dr. Ž. Topalovič, (»Radn. Nov.«, Beograd). Anglija In Franclja grozita Poostritev blokade in vojne. V angleški spodnji zbornici je podal Chamberlain obširno poročilo o vojnem položaju. Povedal je, da so na seji skupnega vojnega sveta zavezniki sklenili, da ne more biti miru, ki bi ga soglasno ne odobrili Anglija in Francija v sporazumu s Poljsko in njenim -pristankom in ki bi ne jamčil vsem, evropskim narodom varnost in svobodo. Obe državi bosta tudi po vojni sodelovali z vsemi drugimi narodi. O nevtralnih državah je rekel Chamberlain, da zaveznici spoštujeta nevtralnost, nevtralnost pa ne sme slepiti zaveznikov. Gre za čimprejšnji konec vojne. Tega pa še ne bo, če bodo nevtralci nudili pomoč njihovemu nasprotniku. Balkana zavezniki nočejo vplesti v vojno. Ta namen ima tudi poklic poslanikov v teh deželah v London. Omejitev uvoza v nevtralne drZave Anglija in Francija izjavljata, da bosta dopustili uvoz surovin in ostalega blaga po morski poti v nevtralne države samo v tisti množini, ki so -ga te države uvažale pred vojno in tudi to samo pod pogojem, v kolikor se bodo prizadete države obvezale, da svojih proizvodov iz uvoženega blaga ne bodo izvažale v Nemčijo, niti direktno, niti posredno. Z angleško-francoskimi ukrepi bo pri- zadeta izmed nevtralnih držav Italija in bo zanimivo čuti, kaj porečejo na to v Rimu. 1 i Jugoslavija In napovad o poostritvi blokade Vprašanje poostritve blokade v smislu kot ga je napovedal Chamberlain v angleškem parlamentu, navdaja s skrbjo vse nevtralce. Iz izjav Chamberlaina sledi, da bosta Anglija in Francija uredili vprašanje blokade na ta način, da bodo države, ki prodajajo Nemčiji lastne življenjske potrebščine v večji meri, kot pa se to sklada z angleškimi računi, priškmjene pri uvoizu' tistega inozemskega blaga, ki ga jim Nemčija ne more dobaviti, dočim ga prizadete države nujno rabijo, predvsem za svojo industrijo. Toda tudi uvoz surovin za industrijo bo znatno omejen, v nobenem primeru ne bo mogla kakšna nevtralna država uvažati več, kot pa je uvažala pred vojno, da se tudi na ta način nrepreči vsaka možnost izvoza v Nemčijo. Lahko bi se tudi zgodilo, da bi nevtralna država, ki prodaja svoje življenjske potrebščine v Nemčijo v večji meri, kot pa je to Angliji prav, lepega dne sploh ne bi dobila več potrebnih surovin za svojo industrijo. Nevtralne države se nahajajo v precepu: na eni strani pravi Nemčija, da bi smatrala ustavitev dobav življenjskih potrebščin za kršenje nevtralnosti in sovražen akt proti njej, na drugi strani pa trdi Anglija obratno. Zato je razumljivo, da je podpredsednik Narodne banke dr. Ivo Belin odšel na posvetovanje in pogajanja v London. Angleika organizacija za trgovan|e z Balkanom Odmevi v zvezi s konferenco angleških poslanikov v balkanskih državah. Posvetovanja poslanikov Anglije v balkanskih državah bodo imela praktičen rezultat v tem, da bo Anglija še bolj kot doslej posvetila svojo paž-njo Balkanu. — Predvsem na gospodarskem področju. Angleški listi pišejo, da bodo balkanske države imele gotovo več od trgovanja z Anglijo in od inozemskih deviz, kot pa od sistema zamenjave blaga z Nemčijo. Ustanovljena bo posebna trgovinska korporacija v Londonu za trgovinske odnošaje z Balkanom. Italija Ja utrdila svojo mejo Italijanski časopisi poudarjajo, da je Italija docela izgradila mrežo svojih utrdb vzdolž vse francoske meje v Alpah, nadalje proti švicarski meji, v se-verno-italski nižini, vzdolž nemške in jugoslovanske meje, do Sušaka. Med stavkujočimi rudarji v južni Rodeziji’ (Južna Afrika) in policijo ter vojaštvom je prišlo do spopada, v katerem je 'bilo ubitvh, 14 oseb, 30 pa ranjenih. Konferenca socialističnih zaup- nikov v Ljubljani S. dr. Topalovič med nami V restavracijskem prostoru glavnega kolodvora v Ljubljani se je vršila v torek zvečer konferenca socialističnih zaupnikov za ustanovitev socialistične stranke. Vabilu se je odzvalo okrog 70 zaupnikov. Konferenco je vodil s. Stanko. Živahno pozdravljen se je javil k Ibesedi s, dr. Živko Topalovič, ki je v nad eno oiro trajajočem govoru objašnjeval notranji politični položaj ter poudaril načela, po katerih sodijo in presojajo socialisti razvoj naše notranje politike. Socialisti hočemo organizirati stranko za celo državo. Potreben je ibil sporazum med Srbi in Hrvati, mi mu ne nasprotujemo. Potreben je demokratičen sporazum brez vsakega šovinizma. Socialisti že imamo tak sporazum. Problem sporazuma se mora zakonito ureditif potrebna je ena skupna država. Govornik je obsojal politiko, da ne sodeluje vsa opozicija iz dr. Stojadinovičevih volitev. Opozicija je takrat napravila sklepe, ki bi jih solidarno lahko tudi demokratično izvedla. Nastalo pa je v opoziciji nesoglasje. Dr. Maček sodeluje z JRZ in JRZ skuša pridobiti zase radikale in demokrate ter dteloma desidente nekaterih strank. To je rušenje opozicije in povečanje kroga vladne koalicije. Dr. Stoja-dinovičeve volitve so prinesle opoziciji kljub terorju ogromen uspeh, ;ki ga del opozicije skuša sedaj rešiti pod eno zastavo, 'zastava vlade in drugi del pod zastavo opozicije. Ureditev države se mora izvesti demokratično in zakonito. — Diference glede oblasti so vzrok, da volitev ni, ni pa nobenega razloga, da se ne izvrše oibčinske volitve. Politična ureditev države mora biti taka, da bodo Srbi, Hrvati in Slovenci enakopravni, enakopravni tudi delavci in nameščenci. Politične pravice delavcev so važne tudi za strokovno organizirano delavstvo, ker so te brez političnega zaledja brez moči. Socialistična stranka ima obenem isti minimalni program. Dogodki s socialnopolitičnimi ustanovami in iboji za izboljšanje socialnega položaja to potrjujejo. Naše gospodarstvo mora postati načrtno. — Urejeno mora biti ne ipo privatnih spekulacijah, ampak po potrebi splošnosti. Blago, ki ga rabimo, zamenjamo za ono, ki ga oni rabijo, toda le do one mere, kolikor ga moremo pogrešati. To je predpogoj naše gospodarske politike. Naša država mora ostati v sedanjem položaju nevtralna. Vse sile morajo biti usmerjene za njeno varnost. Zato smatramo, da je napačno, če naši ljudje delajo pri nas politiko drugih držav. Druge države naj se bore za svoje državne ali imperialistične potrebe. To je njih stvar. Naša stvar pa je, da skrbimo za svojo varnost, predvsem z zvezo balkanskih držav. V naši državi se mora zaraditega voditi le naša politika, ne pa politika drugih velesil, ker je to nevarno za naš notranji in zunanji politični razvoj. S tem smo podali le nekaj vtisov iz lepega in stvarnega govora ki so ga navzoči burno odobravali. Govornik je vzkliknil končno, mi gremo na delo za ustanovitev naše stranke. Nadalje sta govorila ss. Uratnik in Stanko. Prvi je govoril o obnovitvi naše politične stranke v Sloveniji, drugi o organizacijskih vprašanjih, kar so navzoči odobravali. Sklenilo se je, da pripravljalni odbor skliče v področju mesta krajevne konference in osnuje odbore. Tako delajo vse druge stranke, tako moramo delati tudi mi, da ne bomo nepripravljeni, če pride do političnih akcij. Vojni kabinet v Angliji Mornariški minister Winston Churchill na čelu vojnega kabineta. Kot najvažnejši dogodek poslednjih dni smatrajo imenovanje takozvanega vojnega kabineta v Angliji. Na čelu vojnega kabineta je stopil mornariški minister Winston Churchill, mož, ki je znan kot neizprosen nasprotnik nacistične Nemčije. Poleg njega je vstopil v kabinet tudi bivši vojni minister Samuel Hoare, kot letalski minister. V zvezi s tem napovedujejo inozemski listi, da so izgledi za likvidacijo vojne s pogajanji dokončno pokopani in da sedaj nastopa doba brezobzirnega boja, ko bosta imela, kakor izgleda, najvažnejšo vlogo angleška vojna mornarica in letalstvo. Chamberlain o Angliji In nevtralcih Angleški ministrski predsednik Chamberlain je te dni nastopil javno in dejal: »Morda smo včasih slučajno, včasih tudi ne, zagrešili kakšno tehnično kršitev nevtralnosti. Toda nevtralci vseeno vedo, kakšna je razlika med angleškim in nemškim postopanjem. Nemci potapljajo nevtralne ladje in izpostavljajo nevtralne mornarje pogubi. Naša zmaga pomeni svobodo za nevtralce, naš poraz pa suženstvo. Čas za zmago pa je Nemčija v teh mesecih že zamudila. nlm morjem Nemci trdijo, da so uspešno napadli angleški konvoj Nemška poročila trde, da so nemška letala napadla angleški konvoj v Severnem morju in potopila en rušilec, eno stražno ladjo in dve trgovinski ladji. Tri stražne ladje so bombe zažgale, eno patrolno ladjo in tri trgovinske pa poškodovale. Po angleških vesteh je angleško 25-tonsko letalo tipa »Sunderland« sestrelilo nad Severnim morjem dva nemška bombnika. Nemci pa javljajo izgubo treh svojih letal. Sov)etska Rusija In neodvisnost Finske Novi pogoji Sovjetske Rusije Fincem Pri pogajanjih v Moskvi je sovjetska vlada predložila finski delegaciji zahtevo, da se Finska ne sme priključiti obrambni zvezi nordijskih držav, da ne sme utrditi svojih mej in da mora ustaviti vsako propagando v tisku proti Sovjetski Rusiji. Te zahteve, ako so točno podane, so na las podobne določbam versajske mirovne pogodbe in jo v nekem oziru še prekašajo, ako izvzamemo vprašanje plačila vojne odškodnine. Dotna U% fuy sveiu Ne sprejme našega predloga. Zadnjič smo svetovali »Slovencu«, naj si zaporedoma obleče hlače, ki jih je nosil 1. 1914., 1. 1920., 1. 1929. in potem pred skupščinskimi volitvami 1. 1938., da bo našemu ljudstvu osvežil spomin na svoje zadržanje v razmeroma kratkem razdobju človeške zgodovine. Nalašč nismo omenili, da naj se pokaže tudi v hlačah, ko je vi Ljubljani aelal propagando pri občinskih volitvah za »Zvezo delovnega ljudstva« — in so takrat glasovali za to listo celo rajnki knezoškof — ter podpiral akcijo za zmago' demokracije, za katero smo se zavzemali tudi ini, ko smo v španski državljanski vojni bili na strani španskih socialistov proti fašizmu. Poudarjamo: španskih socialistov in dostavljamo, da smo na njihovi strani še danes! Intimnosti s habsburškega dvora so dobro znane »Slovencu« in smo prepričani, da bi, .i l i *. * lahko objavljal dolge, izvirne podlistke . t «'•’ • Za- to seveda mora tudi poznati rajnega sodruga in vodjo avstrijske socialne demokracije, ki je rad hodil na dvorne večerje in plese pri starem cesarju Francu Jožefu. Mogoče pa ve »Slovenec« še za kakšno, Slovencem bolj znano ime, ki je odmevalo po prostranih sobanah in hodnikih dunajskega cesarskega gradu, pa naj ga priobči obenem s to pot diskretno zamolčanim imenom tistega nemškega vodilnega sodruga, ki mu s tem itak ne more škodovati na časti in ugledu, ker je med tem že davno umrl. i Delavci pa tudi zahtevajo, da bodo o tem denarju sami odločali. »Slovenec« zahteva samostojno delavsko zavarovanje za Slovenijo. — Pravi, da znašajo premijske rezerve vseh panog socialnega zavarovanja v Sloveniji 200 milijonov. Prodno pa pride do samostojnega delavskega zavarovanja v Sloveniji, ki je »Slovencu« tako pri srcu, naj odgovori na to-le vprašanje: Ali je v tem slučaju za to, da bo to delavsiko zavarovanje dobilo samoupravo, t. j. da ga bodo upravljali delavci in nameščenci potom svojih svobodno izvoljenih delegatov in ibrez vmešavanja nepoklicanih, ki za zavarovanje ničesar ne prispevajo, ali ni? Ako bi imelo ostati vse pri stare«, potem je za delavce pač vseeno, ali ima pri zavarovanju besedo ta ali ona • • > t > Izgleda, da bi na delavskem zavarovanju na mah zgubili interes vsi tisti gospodje, ki se danes pulijo zanj, čim bi se reklo, da v zavarovanju in o naložbah denarja odločajo delavci-zavarovanci sami in nihče drug. Promet bankovcev Narodne banke v prometu znaša 10.400.1 milijon dinarjev. Lani je obtok bankovcev! ob istem času znašal 6805.9 milijonov dinarjev. Totalitarnost v zadružništvu na Hrvatskem. Na Hrvatskem se pojavlja težnja, da bi spravili zadružništvo pod eno samo revizijsko zvezo »Gospodarske sloge«. Temu se protivijo katoliški krogi. Prav imajo. V. > . * 4 1 i Ljotič napada sporazum. Znani »vodja« jugo-fašistov Ljotič je po poročilu hrvatskega dnevnika na nekem zborovanju v Ruimi, ki se ga je udeležilo 70 ljudi, napadel sporazum in bano- vino Hrvatsko ter med drugim dejal: »Sporazum je bil ustvarjen s pomočjo angleškega denarja, da se razruši država.« — Javnost bi bolj zanimalo vprašanje, odkod denar za Ljotičevo gi' banje. Sedaj se obkladajo z očitki sami med seboj. Pripadniki Hrvatskega radničkega saveza so se borili proti URSSJ na Hrvatsikem z najogab-nejšimi sredstvi. Najibolj udomačen očitek, ki so ga uporabljali proti našim svobodnim strokovnim organizacjam, je bil očitek izdajstva delavskih koristi, če že niso naravnost rekli, da je ta ali oni strokovni tajnik dobesedno prodal delavce, ki so ibili v mezdnem gibanju, ali stavki. Sedaj, ko je HRS postal odgovoren za celo vrsto gibanj in stavk, ki seveda tudi zaključujejo z neuspehom, in ker nimajo nikogar drugega, na katerega bi radi tega lahko zvalili krivdo, so se začeli gospodje obkladati z očitki, katere so poprej delali drugim, sami med seboj-V tovarni vagonov v Brodu je propadla stavka, ki jo je vodil HRS. Trije vodilni člani te organizacije so očitali predsedniku podružnice HSS v Brodu, da je za din 100.000 prodal to stavko, oz. delavce, ki so bili v stavki. Obdolženi sedaj toži razširjevalce teh vesti pred sodiščem. Tako se maščuje demagogija. Gospoda se grize sedaj sama med seboj, delavci pa ibodo počasi vendarle spoznali, kako lahkomiselni so bili, ko so se pustili pitati z demagogijo in pri tem žrtvovali svojo razredno organizacijo. Švedska vlada je ostro protestirala v Berlinu, ker so bili torpedirani trije njeni parniki. 45 švedskih parnikov je bilo po službeni objavi v Stockholmu potopljenih, odkar traja sedanja vojna. Švedska vlada bo zashitevala odškodnino za potopljene ladje od držav, ki so to zakrivile. Na Finskem so pričeli z demobilizacijo in so baje bili štirje letnike že odposlani domov. Nemčija vpoklicala dva letnika, P,0 švicarskih vesteh je Nemčija vpoklicala pod orožje letnika 1904 in 1905. * To je pa neprijetna zadeva z zagrebškim mestnim proračunom. Zagrebški mestni proračun je bil že sklenjen, ko so ga podvrgli ponovni reviziji in pri tem ugotovili, da izdatki presegajo dohodke za 21 milijonov dinarjev. Zato so črtali zlasti mnogo osebnih KOatKtfr-Kajti novih davkov meščani ibaje ne prenesejo več. Toda še vedno je ostalo nepokritih 9 jonov dinarjev. Ker se imenovani odborniki glede nadaljnjega črtanja proračuna niso mogu zediniti, so izglasovali dvanajstine za dva meseca. , _ . Prodaja luksuznega parnika »Princesa Olga«. Jadranska plovidba d. d. je prodala luksuzni parnik »Princesa Olga«, ki ga je svoj čas kupila v Angliji, neki prevozni družbi na Portugalskem. Parnik je pomenil za Jadransko plovidbo d. d. zgubo, ker j« vs^ko njegovo potovanje zaključilo s primanjkljajem. Ko je izjbruhnila še vojna in je tujski prometr še bolj nazadoval, družba ni vedela kaj početi s tem parnikom in ga je prodala. Kakor se čuje, je dobila zanj ne samo ceno, ki jo je plačala pri nakupu, ajn-pak je pokrita tudi vsa zguba, ki jo je imela družba v teh letih, ko je bil parnik njena last in v prometu in še je ostal znaten prebitek. Poljska vlada v Parizu je po poročilu Reuterja dobila na vpogled tajno okrožnico nemškega guvernerja Poljske dr. Franka, iz katere je razvidno, da nameravajo nemžike oblasti poslati v Nemčijo en milijon poljskih delavcev. Žane Grey: 90 Mož iz ^ozda Imel sem šele tri, ko se }e ta nepridiprav pri-gugal in začel trditi, da je trenutni ples njegov. Bo pa, — z nedolžnim obrazom kakor jagnje, — oh, ona je prekanjena, — Bo reče: ,Kako, Mr. Turner, — je res Vaš?’ In bila je videti tako razigrana, da sem, ko mi je rekla: .oprostite, prijatelj Carmichael’, da sem obsedel kakor pretepen osel in pustil da sta šla. Ampak to me še ni preveč razburilo. Bil je boljši plesalec od mene in mislil sem si, naj se dekle zabava. Toda pravi pekel se je zame šele začel, ko sem videl, kako ji je položil roko okrog pasu, ko vendar po končanem plesu za to ni bil več primeren čas in si Bo ni prav nič prizadevala, da bi se ga osvobodila. Šele čez čas, ko me je bilo že skoraj konec, — se ga je osvobodila. Ha, na poti domov sem ji mioral vse povedati. In sem tudi storil. Ona pa mi je rekla nekaj, kar bi najraje pozabil. Potem, —1 potem Miss Neli, sem jo zgrabil, — bilo je ravno tam zunaj poleg verande, v svetli mesečini, — zgrabil sem jo, jo stisnil k sebi in jo poljubil. Ko sem jo sipet spustil, tedaj sem ji rekel precej ojunačen, čeprav sem v resnici bil plah ko zajec —, rekel sem ji: ,No, se hočeš zdaj z menoj poročiti?' Končal je, in krčevito goltal, kakor da ga nekaj duši in je pogledal Helen z otožnim pogledom. »01 In kaj je Bo storila?«, je vprašala Helen in pridrževala dih. »Udarila me je v obraz«, je odvrnil. »In potem je rekla: .Najraje sem vas imela, a zdaj vas sovražim!' In mi je pred nosom zaprla vrata.« »Zdi se mi, da ste napravili veliko naipako«, je rekla Helen resno. »Ho, če bi tako mislil, bi jo prosil za odpuščanje. Mislim pa, da ni bila napaka. In poleg tega se počutim zdaj mnogo bolje kakor poprej. Saj sem samo cowiboy in me kot takega ni bilo dosti prida, predno nisem nje srečal. Potem pa sem sklenil, da mora to postati drugače. Začel sem upati v boljšo bodočnost, začel sem čitati knjige in vi sami veste, kako sem se vživel v vlogo farmerja. Nehal sem piti in sem začel štediti z denarjem. Ho, vse to ona ve. In nekoč mi je celo rekla, da je ponosna name. A zdi se, da tega ni jemala dovolj resno. In če se vse to dovolj ne vpošteva, potem to sploh izgubi vsak pomen. Mislim pa, da čim bolj se Bo name jezi, tembolj smem upati pri nji na uspeh. Ona ve, da jo ljubim —, da bi za njo tudi življenje dal —. da sem radi nje postal drug človek. Ve tudi, da bi se nikdar polprej ne bil upal dotakniti se niti njene roke. Zaveda se, da je s Turnerjem flirtala.« »Ona je še otrok«, je odvrnila Helen. »In vsa ta sprememba, — zapad, — divjina — in da se vi fantje toliko z njo pečate, — no, vidite, vse to ji je zmešalo glavo. Ampak Bo bo vse te stvari pogumno in dostojno prestala. Saj je dobro in ljubko človeško bitje.« »Priznam, da tudi sam v to verujem in moja vera je neomajna«, je preprosto odvrnil Carmichael. »A ratunveti mora, da povzroča tu, v tem kraju, hudo kri. Zapad je pač zapad. Dekleta, naj bodo kakršnakoli, so tu redko posejana. Taka pa kakor je Bo, — sveta nebesa, mi co>wboyji še nismo nikdar nobene videli, ki bi se mogla z njo meriti. Povzročala bo hudo kri, ki bi znala biti radi nje tudi prelita —« »Stric Al jo pa še hujska«, je rekla Helen v strahu. »To ga spravi najbolj v dobro? voljo, če sliši, kako jo fantje zalezujejo. O, saj sama mu tega ne pripoveduje, a vendiar vse zve. In jaz, ki bi ji morala nadomestiti mater, kaj moram jaz proti temu?« »Miss Neli, ste na moji strani?«, je vprašal cow-boy zamišljeno. Bil je silno in elementarno zamrežen v zanjke neke višje sile. ^ , t Včeraj še bi Helen pri tem vprašanju imela po* misleke. Danes pa ji je Carmichaelov značaj pričal o preizkušeni zvestobi, o redko globokem, preprostem poštenju, kakor da je spoznala njegovo bodočo vrednost. »Da«, je odgovorila resno in mu je ponudila svojo roko. »Ho, potem bo gotovo vse dobro izpadlo«, je rekel in ji krepko stisnil roko. Njegov nasmeh je bil hvaležen, vendar ni bilo v njem nič zmagoslavja, ki ga je omenjal. Rdečica na njegovih licih je nekoliko obledela. »Zdaj pa vam bom povedal, radi česa sem prišel.« Znižal je glas. »Ali Al spi?«, je šepnil. »Da«, je odvrnila Helen. »Vsaj tako se mi jc zdelo malo poprej, ko sem k njemu pogledala.« »Vendar bo bolje, ljuba moja, če duri zaiprem..« Helen je pozorno sledila cowboyju, ko je po prstih šel preko sobe, skrbno Zaprl duri v sosedno sobo in se ji potem z osredotočenim pogledom vrnil k njej. V izrazu njegovega obraza je začutila senco grozečih dogodkov in nenadoma ji je postalo jasno, da moj/ v tem trenutku imeti do nje bratska čustva. (Dalje prihodnjič.) MišiU Ucaiev KRANJ Socialna zaščita delavcev v vojni dobi. V nedeljo, dne 7. aprila t. 1. se bo vršila v Kranju predavanje o zaščiti delavcev, ipomenu strokovne in kulturne organizacije itd. Predavala bosta ss. dr. Reisman in Jelen Adolf iz Maribora. Opozarjamo vse delavce in delavke na to važno predavanje, ki ga priredi tukajšnja »Vzajemnost«. Skupščina gasilske župe se je vršila dne 1. aprila in je potekala vseskozi v prav burnem ozračju. Skupščino je vodil g. Japelj, šolski upravitelj na Primorskem. Na skupščini je nastopila proti sedanji napravi ostra opozicija, ji ^čitala nesposobnost pri vršenju svojih nalog in dolžnosti, o>benem pa tudi to, da je ta uprava nanesla politiko v gasilske vrste. Kot očividen dokaz je opozicija navajala razrešitev gasilskih £®t pred letom v Šenčurju in pred kratkim v “upljah. Opozicija je tudi grajala finančno poslovanje, češ, da se v poročilu navaja prebitek, dejansko pa da je poslovanje deficitno. Nekateri delegati so prosili predsednika skupščine za besedo, pa jo niso dobili. Končno je dobil besedo g. Mayr, starešina gasilske čete v Kravlu. ki pa so ga pristaši sedanje uprave motili tako, da je pred zaključkom 'končal. Nato je ymil vsa gasilska odlikovanja ter predčasno z drugimi zapustil skupščino. Nova uprava je bila Potem izvoljena po želji pristašev dosedanje uprave. — Znano nam je, da so vsi člani raz-r2šene uprave gasilske čete v Dupljah vložili Pfoti g. Japlju Pavlu, šolskemu upravitelju na •Vimskovem, zasebno tožbo radi nekega do-’S.lSai ki ga je poslal na okrajno načelstvo. — " poteku tožbe bomo še poročali. Plesna šola »Vzajemnosti« vabi na plesni Henček, ki se bo vršil v nedeljo, dne 7. ti. m. n\ ari pošti. Začetek ob 16. uri. Igra jazz-0r*ester »Kranjskega glasbenega društva«. JESENICE ur °čni kino Radio" predvaja v soboto ob 8. J zvečer in v nedeljo ob 3. uri pop. veletilm I ™iiev roman« po znanem romanu Pierra £°‘tija. V nedeljo zvečer ob 8 uri predvajamo rasno dunajsko opereto »Rože z juga« s Pau-'orn Horbigerjeni in Greti Theimer v glavni v>ogi. Med doaatki tudi Universum zvočni tednik. Sledi film »Mladina se smeje«. »Gosposka kmetija« je veseloigra, ki kaže, da naj čevlje meri le kopitar, t. j. da naj vsakdo dela ono delo, ki ga je navajen. Če bi to načelo obveljala, bi marsikaj bilo lahko boljše: delavcem bi plače merili delavci, ki bi vedeli, Kako je težko z majhnim živeti, ne pa oni, ki ne vedo, kam z denarjem, še manj pa vedo, Kaj je iprazen lonec in lačen želodec itd. Za-radr tega ima ta burka velik uspeh na odru , . »Enakosti« v »Delavskem domu« na Savi, kjer jo bodo ponovili v nedeljo1, dne 7 t m ob 8. uri zvečer v veliki dvorani, Vsi, ki še niste igre videli, pridite pogledat! ZAGORJE OB SAVI Naš nogomet. V nedeljo, dne 31. marca t. I. je igral naš SK »Svoboda« proti SK »Slovanu« (Naklo pri Kranju) in zaključila tekmo v svoj prid s 5:2. — V nedeljo, dne 7. aprila bo igral SK »Svoboda« proti SK »Retje« (Trbov-ue) na igrišču v Kisovcu. Pričetek tekme ob • uri pop. Tekma obeta 6iti prav zanimiva. Naši dilentanti vabijo. Dne 7. aprila ob 6. uri zvečer nastopijo v dvorani »Zadružnega «otna« diletanti društva »Naprej« s kmečko Urk° v 3_ (jej »Maksel«. Pridite, nasmejali e boste do solz, j k PTUJ .. Smrt dobre proletarske matere. Na Vel. petek preminula po daljši bolezni v starosti 72 let ga. Genovefa Pencinger, mati našega sodruga In naročnika »Del. Politike« iPencingerja Franca z Brega. Njemu in ostalim svojcem iskreno sožalje! Preminul je dne 2. t. m. 50 letini sedlarski mojster Hinko Korenjak. Bil je tih, skromen in zelo skrben oče. Zapušča ženo in 4 nepreskrbljene otroke, s katerimi sočustvuje vse mesto. a zadnji poti ga je spremila množica ljudstva. Žalujočim iskreno sožalje! Zahvala. Franc Širec, ki se nahaja v ljubljan-Se. ,?a!1®PSe zahvaljuje članom v,*r.“BI P.'ncl? za Poklonjeni mu znesek din 273 kot prispevek za njegovo družino. ZGORNJA BISTRICA Podružnica »Vzajemnosti« priredi dne 6. aprila s pričetkom ob 8. uri zvečer in 7. aprila Pričetkom ob 3. uri popoldan veseloigro »Pri tolem konjičku« v hotelu »Beograd«. Vabljeni Vsi, ki se hočete zabavati. — Odbor. GUŠTANJ Guštanjčan v španskem ujetništvu. V Španiji y . dosti Jugoslovanov, ki so se borili v 'adnji španski državljanski vojni in so zdaj že r«go leto v ujetništvu. Mea temi ujetniki je ».j?* Guštanjčan Pepi Kraksner. Te dni je do-a njegova mati pismo, v katerem Piše: — • • • ljelanio dan za dnevom v kamnolomu. Na ?a til 0 ^ centimov plače, kar je komaj - tobak. Za eno pismo in znamko porabim ■ c° treh dni... Dnevii so topli. Meseca fe-smo pri delu že slekli srajce. Tudi anaijevci so tedal lepo cveteli... TEZNO PRI MARIBORU «U«*lH*bor Savera Metalskih Radnika Jugo-^ne aPrila ob 6. uri v nf na Tcznu. — Delavci, kovinarji, *VrlPaJte v 8Tol° oržanizacij0| ker le potom Ca strokovne organizacije si bomo izsevali svoj položaj. — Odbor 1 ^ ________________ sbibo pri nollh oglaševalcih! MARIBOR ? Dne 10. avgusta 1939 je stopil v veljavo novi »Pravilnik o delavcih pri železnici«. Uspeh borbe za zboljšanje »Pravilnika« je najbolj razviden iz najnovejšega slučaja upokojitve železničarskega delavca v tukajšnji kurilnici ki je nedavno dosegel 60. leto starosti in je moral vsled tega po 32. letih službovanja v pokoj. V službo je stopil 7. maja 1908, a šele leta 1911 je pričelo pokojninsko zavarovanje železniških delavcev, tako da so všteli temu vpokojenemu kurilničarju za upokojitev 29 let službe in mu obračunali zaslužek pred »Pravilnikom« z zneskom 258.518.33 din, a po 11. VIII. 1939 z zneskom 5.437.20. Povprečni letni zaslužek je znašal din 9243.60; računali so le 25 dnevni delavnik v mesecu, dasi je moral kurilničar dejansko delati vsak dan. Na tej podlagi so mu po novem »Pravilniku« priznali letno pokojnino v znesku din 5.263.72. Od tega pa mu bodo še odtegnili za doplačilo pokojnine v Pokojninski fond znesek din 6437.39 v 149. mesečnih obrokih po din 43 in enkrat po din 73.39, Nadalje mu bodo odtegovali mesečno po din 20 za bolniški fond, ker bi moral drugače v bolezni sam plačevati zdravnika in okrog din 7 na davkih, tako da bo prejemal mož po 32. letih službe v kurilnici mesečne pokojnine okrog din 368.—. Kako naj z družino živi pri današnji draginji? Radi velikega prometa na naših železnicah silno . primanjkuje železniškega osobja v Sloveniji. Že dosedanji stalež je .bil mnogo prenizek in so železniški uslužbenci v Sloveniji morali vršiti mnogo več službe, kakor pa v ostalih delih države, zato bi bilo potrebno, da železniška uprava sprejme potrebno število novincev v službo. Kakor se sliši, pa namerava železniška uprava namesto, da bi sprejela nove uslužbence, ki so neobhodno potrebni za vršenje prometne službe, poklicati nekaj! osobja iz južnih krajev države, s čemer ibo pa seveda le začasno urejeno to vprašanje, dočim ibo morda radi tega trpel promet v krajih izven Slovenije. Preko meje vozijo še zmeraj vlaki z živili in drugim blagom. Čez mejo pa prihajajo tovorni vlaki z nemškim premogom, ki je namenjen v Italijo. Na površini je premog pobeljen z apnom, da bi se takoj videlo, a'ko ibi ga kaj zmanjkalo med potjo. (»Slov. Narod«.) Penzijski fond delavstva v Hutterjevi tovarni. Delavstvo v Hutterjev tekstilni tovarni ima svoj penzijski fond, v katerega iprispeva samo in P'a tudi tovarna. Fond upravlja poseben odbor, vendar pa je stvar urejena tako, da ima vodstvo tovarne možnost odločanja tudi preko odbora, ki ima po statutu samo posvetovalen glas. Dne 31. marca se je vršil občni zbor fonda, ki se ga pa delavstvo ni udeležilo v kdo Ve kako obilnem številu. N* , tc.«i. •, . It n»-f •< *• »••*. frry |tj V fondu je preko 5 milijonov dinarjev denarja, iki pa je naložen v koloniji na Pobrežju, ki obsega 25 stanovanjskih hiš. Razpoložljivega denarja ima fond trenutno okrog din 600.000. • • i . . i* 1» i .» " * , i ; i Lahko si mislimo, kako je odjeknilo sedaj sporočilo, da ibo treba posekati kar 190 dteves! Toliko od kaparja napadenih dreves, kot v tem sadovnjaku, niso doslej zasledili še nikjer. — V mestnem pomer-ju bodo kaparja letos iztrebili. Kaj pa v ne posrednem okolišu Maribora? Ako se tam ne bo postopalo enako rigorozno, bo kapar znova našel pot v mesto in v par letih bodo potem morali biti iztrebljeni še zadnji nasadi v našem mestu. Lastovke se vračajo. Prijatelj našega lista nam poroča, da je opazil prvo lastovko nad mestom na velikonočni pondeljek, v prvih popoldanskih urah. Občni zbor Zveze lesnih delavcev in sorodnih strok bo v sredo, dne 10. t. m. s pričetkom ob 19. uri zvečer v dvorani Strokovne komisije, Sodna ul. 9-II. P.oročal bo tudi centralni tajnik s, Bricelj iz Ljubljane. Člani so vabljeni, da pridejo vsi! Nov gasilski avto z vsemi modernimi pripravami je dobila mariborska gasilska četa. Karo-serjo je izdelala tukajšnja tvrdka Pergler. Zdravniško dežurno službo za nujno pomoč članom in njihovim upravičenim svojcem vrši v neodložljivih primerih in v odsotnosti pristojnega rajonskega zdravnika v nedeljo, dne 7. aprila 1940 gospod dr. Turin Ivan, Maribor, Linhartova 12. Slikarska razstava, Akad. slikar Zoran Mušič in akad. kipar Karel Puitrih sta otvorila razstavo slik in plastik v beli Unionsiki dvorani. Razstava je odprta vsak dan od 9. do 18. ure in bo trajala do nedelje, dne 14. aprila 1940. Smrtna kosa. Po dolgem bolehanju je v petek, dne 5. t. m. umrl 62 letni Leopold Stu-denčnik, delovodja tukajšnje delavnice državne železnice. Pokojni je bil med delavstvom priljubljen in je tudi vedno podpiral delavska kulturna društva. Med drugim je bil tudi soustanovitelj godbe »Glasbenega društva žel. delavcev in uslužbencev«. Pogreb se bo vršil v nedeljo, dne 7. t. m. ob 15. uri na ijiobreškem pokopališču. Prijava psov in plačilo davka. Z ozirom na odobreni proračun za leto 1940-41 se mora v, času od 1. do 30. aprila 1940 pri mestni finančni upravi prijaviti vsakega nad 3 mesece sta-, rega psa. Tiskovina stane 25 ip. Pasja znamka din 2.50 in pasji davek din 150, za pse čuvaje, ki so stalno na verigi ali ki se nahajajo v ograjenem prostoru, pa din 10. Po 1. maju bo konjač pse brez veljavne znamke polovil in po 48 urah, ako se taksa ne plača, pokončal. Kdor svojega psa ne prijavi ali ga nepravilno prijavi, se kaznuje v denarju do din 900 ali z zaporom do 30 dni. Kolesarite previdno. Neka kolesarka je te dni na Aleksandrovi cesti podrla na tla 80 letno Apolonijo Štuhecovo, ki se je pri padcu težje poškodovala. Kakor avtomobilisti, bi tudi kolesarji morali voziti po mestu oprezno, zlasti na križiščih in v bližini šol, da bi se preprečile številne prometne nezgode, ki se v zadnjem času pri nas dogajajo. Ukrepi proti slinovki in parkljevki so ukinjeni, ker se v zadnjem času ni pojavil noben primer te kužne bolezni v našem mestu. Radi Številnih vlomov v Slovenjskih goricah je ibil obsojen Janez Kos na 3 leta in 6 mesecev strogega zapora, Franc Zelenko pa na 3 leta in 2 meseca strogega zapora ter izgubo častnih državljanskih pravic. V zvezi z aretacijo Haceta je bilo tudi v Mariboru aretiranih nekaj osumljencev, ki pa so bili te dni izpuščeni iz zaporov, ker je Hace izjavil, da v Mariboru ni imel svojih pomočnikov. Narodno gledališče. Petek, dne 5. aprila: zaprto. Sobota, dne 6. aprila ob 20. uri: »Neopravičena ura«. Globoko znižane cene. Zadnjič. Nedelja, dne 7. aprila ob 15. uri: »Cigan baron«; ob 20. uri: »Kovarstvo in ljubezen«. Znižane cene. Iz sodliia Kje sme uveljavljati svoje zahtevke na-pram delodajalcu služkinja s posestva? Pred okrajnim sodiščem v Mariboru je vložila tožbo za plačo služkinja, ki je navajala v tožbi, da je bila uslužbena pri tožencih, bivajočih sicer v Mariboru, toda na njihovem posestvu na deželi, kjer je opravljala kmetska dela. Okrajno sodišče pa je tožbo zavrnilo, češ, da sledi iz navedb tožbe same, da gre za zahtevek služkinje, ki ga je obravnavati v smislu uredbe deželne vlade o gospodinjskih poslih, pred pristojno občino radi eventuelne poravnave. Ker tak poravnalni poskus med strankami ni bil izvršen, je sodišče zavrnilo tožbo radi nepristojnosti. Ker je po vloženi tožbi tožena stranka plačala terjatev, ki je bila poleg tega tudi nižja od din 500, proti tej sodbi ni bil dopusten priziv na okrožno sodišče. - i 'n treba je vsled tega radi poduka in ravnanja prizadetih sledečega pojasnila: Naredba Deželne vlade z dne 18. junija 1921 o hišnih in gospodinjskih poslih ščiti v smislu § 1 izrecno samo osebe, ki opravljajo gospodinjska dela v gospodarjevem gospodinjstvu. — Ne veljajo pa določila te uredbe za osebe, ki so razen v gospodinjstvu redno zaposlene tudi v obrtnem ali poljedelskem gospodarjevem obratu. Če torej služkinja s posestva v tožbi izrecno navaja, da je bila zaposlena za kmetska dela, za njo ne veljajo določila naredbe Deželne vlade o hišnih ali gospodinjskih poslih, temveč po § 433 obrtnega zakona, določila § > zakona o obrtih in sledečih. Vsled tega spadajo spori služkinj s posestva pred redna sodišča, in morajo slednja take tožbe obravnavati, ne pa jih zavračati na pristojno občino radi eventuelne poravnave. Pač pa so bile pristojne občine za reševanje uslužbenskih sporov služkinj in hlapcev na posestvih, po naredbi Deželne vlade za Štajersko z dhe 27. junija 1895, ki pa je zgubila veljavo z novim zakonom o obrtih. Pa tudi, če bi vložila tožbo za terjatev iz službenega razmerja služkinja - gospodinjska pomočnica, ki bi opravljala izključno gospodinjska dela v gospodarjevem gospodinjstvu in bi vsled tega veljala za njo določila Deželne vlade v Ljubljani z dne 18. junija 1921, sodišče ne sme talke tožbe zavrniti radi nepristojnosti, temveč jo mora po § 28 iste uredbe uradoma odstopiti (pristojnemu občinskemu posredovalnemu uradu, da poizkusi doseči med strankama poravnavo. Nejasen je le položaj v slučaju, ako občina takšnega posredovalnega urada nima. Dr. Avgust Reisman. Iz teke IZ DRAVSKE DOLINE Dravska dolina — nekdaj tako lepa, obdana od temnih gozdov — danes revna in bedna. O, pač uživajo nekateri sadove tvojega plodu, a žal nista to vidva, kmet in delavec, katerih življenje je vklesano v to posvečeno zemljo — posvečeno s krvjo in znojem. — Naklad Kozjaka in Pohorja, trud naših žuljev n varn?m' a n® v naših rokah. — , a padajo eno za drugim, žage izoblikujejo «• deroči valovi Drave ga odnašajo do širne Donave in še dalje. Z deblom padle cesto tudi mlado življenje drvarja, često pogoltnejo tudi valovi Drave splavarja, ki je šel na »rajžo«, da nasiti sebe in svojo številno družino. O ti glavni steber dela, ki dan za dnevom podiraš, žagaš in spravljaš v dolino »bogastvo gozda*, ki že skoro ne veš, da je razven gozda, v katerega si se zakopal z dušo in telesom, dokler ti ne omahne roka, še drug svet, da si le kot stroj, ki obstoji, ko mu zmanjka goriva. E, bili so tudi zate boljši časi. Tudi zate je bilo vsaj ob nedeljah še kaj boljšega za prigrizek, morda včasih celo kakšna kupica vina. da ti je pognala kri po žilah, da si še močneje zavihtel sekiro, potegnil za žago. — Toda prišlo je drugače. Ne privoščijo nam več drugega kot koruzni močnik in krompir V'« " ■ sadov naših žuljev pa se je polakomnil oni, ki jih niti najtaanj ni zaslužil. Trpeli smo vdano, upajoč na boljše čase. A ni jih bilo. Verjeli smo slepo ljudem, ki so nas pognali na rob propada. Zdaj je premnogemu izmed nas prišla v misel povest o umirajočem očetu in njegovih dvanajsterih sinovih. Najstarejši sin na očetovo povelje zveže 12 tankih šib v butaro, a ko jih je hotel zlomiti, ni mogel. Nato izvleče eno samo, a ta se uda in zlomi z lahkoto. Šele sedaj ob spominu na povest so se nam odprle oči, spoznali smo kaj je naša dolžnost. Delavec iz Dravske doline! Ozri ®e po Sirni naši domovini in uvidel boš, da si med zadnjimi. Povsod se organizirajo, le ti edini še čakaš neodločen. V organizaciji je moč, le potom nje boš dosegel svoje cilje. — V. KINO POBREŽJE 6. in 7. aprila prekrasni češki velefilm Križ ob potoku Smrtna obsodba radi dijaka Smudeka. Poljedeljski nemški in češki praški listi so objavili na prvi strani sledečo debelo tiskano vest: »Izjemno sodišče pri nemškem deželnem sodišču v Pragi je obsodilo dne 30. marca t 1. Ladislava Vojtčcha iz Sporilova ipri Prs.gi na smrt iti trajno izgubo državljanskih pravic ter Karla Kubo iz Plzna na robijo (Zuchthaus) 10 let ter izgubo častnih pravic na 10 let. Voj-tecli je bil obsojen na smrt, ker je onemogočil aretacijo dijaka Jana Smudeka s tem, da ga je obvestil o prihodu policije. Karl Kuba pa ni izpolnil svoje dolžnosti s tem. ker ni javi! policiji, da se je Smudek pojavil. Stroga izjava podpredsednika dr. Schwaba v Brnu. V deželno upravo na Moravi, ki jo je doslej vodil sam češki deželni prezident dr. Hacha, je bil imenovan za podpredsednika Nemec dr. Karel Schwab, ki je podal ob tt*j priliki sledečo izjavo: »S pravne strani je potrebno, da se pritegnejo v upravo vsepovsod nemški vodilni uradniki, brez ozira na to, je-Ii gre za nemške ali češke zadeve. V tem oziru je treba pravilno tolmačiti pristojnost po naredbi z dne 1. septembra 1939, ki govori o delitvi' upravnih oddelkov ipo narodnosti. Le na ta način bo mogoče v upravi utrditi zaupanje in dvigniti inicijativo ter notranji občutek odgovornosti. Ako Čehi sedaj sami pozdravljajo imenovanje Nemca v uradu kot podpredsedlnika, je to razumljivo, ker more tak urad upravi samo koristiti. Živimo v času, ko mora zasledovati tudi uprava samo en edini cilj: konično zimago Nemčije. Na dlani je, da morajo Neimici ob sedanjem položaju zahtevati tudi od Čehov najskrajnejše napore sil. Uprava mora v to svrlho ustvariti predpogoje ter jih stalno in stalno izboljševati. Nasprotne sile in delovanje bom onemogočil. Pričakujem pošteno voljo pri sodelovanju. Če bi je ne bilo, jo bom znal ustvariti s strogostjo, ki bo morda presenetila. Storil bom vse, da se izkažem vrednega velikega zaupanja napram Nemčiji, ki jo predstavljam, Pisateljiica Gabrijela Preissova je doživela minulo soboto 78 letnico rojstva. G. Preissova živi v Pragi in so se njene obletnice spomnili vsi časopisi ter se razpisali o njenem plodovitem literarnem delu. Gabrijela Preissova je znana kot izredno velika prijateljica Slovencev, katere je bližje spoznala v časui svojega večletnega bivanja na Koroškem, kjer je živela s svojim drugim možem, polkovnikom Haibar-tom. Na Koroškem je spisala celo vrsto povesti, v katerih slika življenje našega naroda in krasoto koroških krajev. Do svetovne vojne je pisateljica Preissova tudi mnogo dobrega izkazala slovenskim dijakom, ki so bili stalno dobrodošli gosti v njenem stanovanju v Pragi. Podpore novoporočencem. Razna češka mesta so začela na poseben način podpirati poroke s tem, da dajejo novoporočencem po poroki po izredno znižani ceni električni tok in plin in sicer v prvih treh mesecih s 75 odst. popustom, v drugem tromesečju s 50 odst. in tretjem tromesečju s 25. odst. popustom. Za instalacijo pa popuščajo 10 odst. od računa. Kaj, ko bi tudi naša mesta izkazovala takšne usluge novoporočencem? Koncert na Vaclavskem trgu. Godbena četa nemške vojaške posadke v Pragi je pričela prirejati v Pragi na glavnem Vaclavskem trgu jwed Narodnim muzejem koncerte, ki se vrše popoldne od 15. in 6. ure. Pred tem muzejem je ravno največji promet, ker se steka tam na Vaclavski trg vse polno prometnih ulic, tudi s tramvajske proge od Glavnega kolodvora. Največja izbira spomladanskega blaga v angleški In češki kvaliteti, po znano najnižjih in še starih cenah za Ael/AM« mQ(fQvinil IHIfllllhAl* damske in moške obleke, plašče, kostume, hubertuse, oficirske, železnič. in financ, uniforme, dobite samo v Vw5llvlll lll€ey proti militaristični politiki vittiehninske Nemčije. Po izbruhu svetovne vojne je 1. 1914. v parlamentu glasoval skupno s 14 drugimi sodrugi proti odobritvi vojnih kreditov. Bil je ves čas vojne eden najodločnejših antimilitaristov. Skromno in tiho preživlja zdaj s. Georg Ledebour večer svojega življenja, socialistično delavstvo vse Evrope pa ne b,o nikdar pozajbilo zaslug, ki mu jih je pridobil ta borec za socialistično delavsko gibanje. > i • JDclovtU* Politika* hc do6iva nobutiU *u6ve*tcii, zoia p*-| tovtaf HOCOCHU* takti J Dosedanjemu skupnemu sodelovanju med Anglijo in Francijo bo sledilo tudi sodelovanje na prosvetnem polju. Angleški prosvetni minister, ki se nahaja v Parisu, je v govoru po radiu med drugim dejal, da mora mladina Francije in Anglije skupno oblikovati svoje ideale, pozneje pa mora delati tudi za mednarodni sporazum na podlagi sodelovanja med zapadnimi demokracijami. Gospod kaplan je razumel. Plzenska »Nova Doba« od sobote ima med dnevnimi vestmi pod gornjim naslovom sledečo vest: »Nedavno je umrl v Pfešticih znan občan, ki je delal obleke po faroviih. O njem se pripoveduje, da v nekem kraju na deželi ni mogel dobiti plačila od kaplana, čeprav ga je stalno opominjal. Pograbil je radi tega stvar od druge strani. Pokleknil je v zakristiji in glasno molil h Kristusu: »Gospod Bog, naj mi ta kaplan P. vendar enkrat plača, kar mi je dolžan.« Kaplan | Kulturni preg'ed »Jugoslovanski odbor v Londonu« je naslov 2. zvezku »Dobrovoljske knjižice«, ki ga je napisal dr. Bogumil Vošnjak za 25 letnico omenjenega odbora. Opisuje velike napore voditeljev Jugoslovanov, ki so se med svetovno vojno borili v emigraciji, v Parizu in v Londonu, za priznanje naših pravic in za naše zedinjenje. Borba ni bila lahka, saji so nas na zapadu tako malo poznali in celo med zavezniki ni manjkalo naših nasprotnikov, ki so imeli z nami čisto drugačne račune. Žilavi borbi članov Jugoslovanskega odbora se je končno posrečilo doživeti naš 1. december 1918., čeprav morda ne čisto tako, kakor si ga je ta ali oni izmed njih zamišljal. Knjižici je dodan autentičen tekst Krfske deklaracije in bibliografija pisateljevih del. Knjižica stane 5 dinarjev (s pošto 1 dinar več) in se naroča pri Sreski organizaciji vojnih dobrovoljcev v Ljubljani (Frančiškanska ulica 10). Masarykova številka »Čsl. Boja«. K 90. obletnici pokojnega prezidenta T. G. Masaryka je izšlo centralno inozemsko iglasilo Čehoslovakov »Československi Boj« v Pariziu, dne 8. marca v izredno lepo urejeni številki, ki je skoro vsa posvečena spominu Masaryka. Prispevali so najodličnejši češki in .slovaški politični kot kulturni delavci, ki žive v emigraciji na Francoskem in Angleškem. Uvodni članek »Spomini na Masaryka« je napisal znameniti anglešiki politik in pisatelj Wickhanv Steed. Vsem mladim! Te besede so namenjene vsem', ki so prepričani, da je boljša bodočnost v nas samih, ki imajo vero v človeka, ki jim je resnica nad vse, ki se hočejo odvojiti od starih, obrabljenih gesel, ki hočejo sodelovati pri obnovi sveta in človeka. Doraščamo — še malo in vsa teža življenja bo na naših ramenih. Bomo sposobni in vredni za to veliko nalogo? Doraščali smo v času, - . -■:*,* t is 1 naj- hujše gospodarske krize, doraščamo v vzdušju, ki nam onemogoča, da bi iz sebe napravili prave ljudi, če se mu predamo. Velika duhovna ikriza je danes v svetu. Ne bomo se je rešili s tožbami, zanikavanjem, pobegom! Delo! Delo nas ibo rešilo! Trezno, preudarno in resno delo! Žalosten je pogled na današnjo mladino: krivi preroki so jo zavedli, šla je za njimi, deloma spoznala prevaro, a poti nazaj ne najde, lovi se v temi, opaja z vsako zvenečo besedo, pada iz ekstrema v ekstrem. Vse to ji vzbuja malodušje, udaja se pretiranemu športu, kjer se ji gre samo za rekorde, pohaja po cestah, se razkazuje, pogovori so plehki, brez vsake miselnosti, prostaški. Ali naj tak rodi vzraste med nami? Ali ne bo to rod hlapcev — nezmožnih samostojnega življenja? Ali ne bo to rod omahljivcev, ki se bo opiral na nadnaravnost in ne na človeka? Tu, vsi mladi, ki čutite in vidite to veliko zlo, tu je torišče za naše dlelo. Vcepimo tej mladini zavednost, spoznanje in aktivnost. Učimo se in delajmo, da bomo sposobni, ko nas bo čas poklical na svoja mesta. Bav.mo se predvsem s socialnimi vprašanji, proniknimo v gospodarsko snovanje, spoznavajmo življenje. iNe zanikavajmo narodnosti, a ne potencirajmo je! Preteklost in sedanjost nas učita, da vodi pretiran nacionalizem v militarizem. In če pogledamo na mladino po svetu, ali ni do kraja zmilitarizirana? ■»(Nikoli še ni padel človek tako globoko kot danes, nikdar še ni bila njegova slabost tako slaba, podlost tako podla, misel tako izgubljena in vsi njegovi ideali tako popljjuvani,« Mi mladi moramo postati borci — nosilci aktivne morale. In to je socializem! Naše delo bodi v imenu resnice in pravice in korupcija nam bodi vsak odstop od svojih dolžnosti na škodo pravice, enakosti in sploš-nosti! Zatirajmo v sebi egoizem, vedimo, da ima le tisti prepričanje, ki je zanj pripravljen tudi kaj žrtvovati, se boriti, a za vsako dobro stvar so potrebne žrtve. Pred očmi naj nam. bo, da kadar se dvignejo interesi posameznikov nad interese skupnosti, je to — korupcija. Mi ne načenjamo posebnega »mladinskega vprašanjia«, v nas ni mržnje in očitanja proti starim; mi vemo, da je v različnih dobah potrebna različna taktika, čemur se ne more vsakdo prilagoditi, čeprav bi se moral, dh. so oni vzra-ščali v drugačnih razmerah kot' mi in da v vsakem gibanju, v vsaki dobri stvari pride do zastoja zaradi navala reakcije. Prevzemimo, kar so stari naredili dobrega, združimo njih izkušnje s pravilnim gledanjem in s svojim mladostnim zanosom — zmaga bo blizu. Vsi mladi, ki študirate po naših srednjih in visokih šolah! Vzraščate iz proletarijata in vanj boste tudi spadali! Ne sramujte se ponuditi delavcu roke in ga imenovati sodruga! Sodelujte pri zgradnji proletarske miselnosti in kulture, vaša služba narodu naj ne bo kot sedaj, v frazah, temveč v delu in pozabljanju egoističnih stremljenj! Čemu bi bili s tistimi, ki so proti proletarijatu, ko so pa vendar njegove zahteve tako upravičene: kruh in pravica! Vsi pa: vstopajte v naše kulturne in strokovne organizacije, i.. . ■ * • W . brez kulture in izobrazbe pa ne bomo pridobili materialnih dobrin. •* ' naloga naših kulturnih in strokovnih organizacij pa je, da jo pridobe za ideologijo socializma, za socialno demokracijo, ki bo morala biti podlaga bodoče družbe. Uspeli bomo le z vero vase. Naj nam bo geslo: »Boljši svet, boljše življenje ustvarjati za boljše ljudi.« Beha, Trbovlje. Najnovejše vesti Maribor, dne 5. aprila 1940. V Budimpešti je bil včeraj sestanek zastopnikov nemške, jugoslovanske in madžarske vlade radi ureditve medsebojnih gospodarskih odnošajev. Usmrtitev v Prajjl. Csl. tiskovni urad' v Parizu poroča, da je bil včeraj v Pragi ustreljen Vaclav Voj tčeh, ki je bil dne 30. marca obsojen od nemškega izjemnega sodišča na smrt, ker je opozoril iskanega dijaka Jana Smudeka na prihod policije. Praški židl so dobili zopet dovoljenje za obiskovanje kavarn, ker so za to iprosili lastniki kavarn in pa, ker so Praški Židi prispe- _______________ vali 60.000 kron za nemško zimsko pomoč. — Slovaški politik dr. Juraj Slavik, bivši .poslanik j Prepoved je preklicana do nadaljnjega. (Csl. na Poljskem., je napisal članek »Masaryk in; tiskovni urad). Slovaki«, bivši poslanik ČSR v Sofiji Prokop Maxa o mednarodni avtoriteti Masaryka v svetovni vojni, ruski politik Milkov »Pogreb in vstajenje«, sodrug Jifi Stolz ».Masaryk. in socializem«, Bogdan Liška »Delavstvo ne pozablja«. Konzumno društvo za Mežiško dolino r. z. z o, z. v Prevaljah sklicuje v smislu zadružnih pravil redna letna Članska zborovanja ki se bodo vršila po tem-le dnevnem redu: Za prodajalno Prevalje in Leie: V nedeljo, dne 14. aprila t. 1. s pričetkom ob 9. uri dopt v dv.orani g. Rozmana na Prevaljah; za prodajalno v Guštanju: V nedeljo, dne __________ x ,_______ _ __ 14. aprila s pričetkom ob 15. uri ipop. v društ- je stal v bližini in je to slišal. Čez nelkaj časa | veni sobi pri Hladteju v Guštanju; je poklical krojača, naj si pridle po denar, ker j ^ za prodajalno Črna I in II: V nedeljo, dne mu bo plačal dolg. Molitev je bila torej uslišana.« V Egiptu kuga. V zadnjih dneh je obolelo v Egiptu za kugo 30 oseb. Kuga v Egiptu se skoraj vsako leto pojavi v nevarnem obsegu. Letos se je pojavila zgodaj in je vprašanje, koliko je epidemičnega značaja. VABM.0 na redni latni obinl zbor zadruge »Železničarski dom« ki bo v Zadružnem domu v Ljubljani, Novi trg it. 20, dne 22. maja 1940 ob 18. uri. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zboraj 2. poročilo upravnega odbora; 3. poročilo nadzornega odbora; 4. poročilo o letnem sklepnem računu, o uporabi čistega dobička, razrešnici upravnemu in nadzornemu odboru; 5. sprejem novih pravil; 6. volitev upravnega in nadzornega odbora; 7. samostojni predlogi in pritožbe; 8. razno. Opomba: a) Oibčni zbor je sklfepčen, če sta navzoči dve tretjini vseh zadružnikov, če ne pride na občni zbor toliko zadružnikov, kolikor jih je treba za sklepčnost, je občni zbor sklepčen neglede na število udeležencev z istim, dnevnim redom, ki se vrši eno uro kasneje po čl. 14 pravil; — b) ker je na dnevnem redu sprejem novih pravil, je udeležba dolžnost. Odbor. 21. aprila t. 1. s pričetkom ob 9. uri dop. v dvorani g. Kneza v Črni; za prodajalno Sv. Helena: V nedeljo, dne 21. aprila t. 1. s pričetkom ob 14. uri pop..v rudniški dvorani pri Sv. Heleni; za prodajalno Mežica: V nedelib, d(ne 28. aprila s pričetkom ob 9. uri dop. v dvorani g. Tola v Mežici; za prodajalno na Muti: V nedeljo, dne 28. aprila t. 1. s pričetkom ob 16. uri pop. v gostilni g. Dobnika na Muti. Dnevni red članskih zborovanj: 1. Poročilo krajevnega odbora; 2. poročilo o poslovanju zadruge in o računskem zaključku za poslovno leto 1939; 3. razprava o predlogih za občni zbor; 4. volitev krajevnega odbora; 5. volitev delegatov za občni zbor; 6. razno in pritožbe. Člani, udeležite se vsi teh članskih zborovanj! Načelstvo. Nadzorstvo. Štiri anrieškl vojaki so glasom poročila »Belge« prestopili belgijsko mejo in bili tam internirani. V Severnem morju se je radi slabega vremena odtrgalo' mnogo min, ki jih sedaj lovijo z ladjami. Turški obrambni minister je odstopil iz zdravstvenih ozirov. Madžarski ministrski predsednik je v zunanjepolitičnem odboru parlamenta poročal o mednarodnem položaju Madžarske in o svojem potovanju v Rim, ki da je bilo predvsem informativnega pomena in se je pri tem ponovno uveril o iskrenem prijateljstvu Italije do Madžarske, Smrtna kazen za komunistično propagando, v kolikor zagovarja skupnost interesov Rusije in Nemčije proti' Franciji ter hitlerjansko agitacijo bo uvedena v Franciji. Koncentracijska taborišča bodo iz Francije preseljena v Severno Afriko. Koliko sadja pridela Slovenija Slovenija je pridelala v tisočih centov 1938 1939 češpelj (sliv) 14.5 174.4 jabolk 225.4 467.36 hrušk 27.6 119.8 orehov 4.4 12.9 črešenj 15.9 32.8 kostanja 26.0 31.0 Ostali sadeži: višnje 1122 (1938 784) meter-skih centov, marelice 1372 (1021), breskve 6240 (3856), dinje 313 (211), ostalo sadje 33 (53) me-terskih centov. Velika množina jabolk je bilo prodanih v Nemčijo, češki protektorat in Egipet. Obili pridelek sadja v Sloveniij nujno opominja, d'a se s sadjem pri nas prične čimiboije gospodariti. Delavski pravni svetovalec KUPIM UMETNO NOGO tlolgo 75 cm. Ponudbe na upravo »Delavske Politike«. NAZNANILO Jtigoslovensko društvo žižlca d. d. v Beogradu naznanja cenj občinstvu, da je preselilo svojo prodajalno vž galic v Matiboru 1. aprila 1940 iz Slovanske ulice 13 v Tyri«vo ulico 14 Zmota ob sklenitvi menjalne pogodbe — pridobitev služnosti peipoti. Vprašanje: Z gasilsko četo sem dogovoril in podpisal menjalno pogodbo. V pogajanjih smo se dogovarjali za 30 kv. m več zemlje, kot pa bi jo prejel po pogodbi, katero sem- podpisal; v naglici sem namreč ob podipisui pogodbe na to parcelo pozabil, v pogodbi sami pa ni bila .omenjena. Zemljišče, ki je predmet te pogodbe, je last občine. Na spodnji parceli hodijo ljudje že dolgo vrsto let. Ali lahko zahtevam naknadno, da se v pogodbo vstavi tudi sporna parcela in ali so si občani pridobili služnost peš-hoje po tej parceli? Odgovor: Ako ste na občnem zboru gasilske čete govorili, da dobite tudi sporno parcelo, a se ni to vpisalo le vsled pomote v pogodbo, imate pravico držati se prvotnih dogovorov. Ak.o se .pa o tem na občnem zboru ni govorilo, nimate nobene pravne poti vsled tega, ker odloča o takih nakupih in menjavah občni zbor in se upravni odborniki, ki so se pred pogodbo z Vami pogajali, ne morejo smatrati kot pooblaščeni za sklepanje pogojev takih pogodb. — Ker je sporna parcela last občine, je možno priposestvovati na njej služnostno ipravico šele po preteku 40 let. Ako je ta doba že pretekla, se ne morete sklicevati na to, da ta služnostna Glavna zaloga* tobaka se je preselila na Koroško e. 19 Z izdajo tobaka prične 5. aprila 1940. pravica ni vpisana v zemljiško knjigo, ker Vam je znano, da si občani to služnost laste. Pravica uživanja (Hrastnik) Vpraianje: Sestra je lastnica posestva, na katerem so si stariši obdržali pravico uživanja, Ker je mati že umrla, se je oče poročil z drugo ter nadaljuje z uživanjem posestva, ki presega vsekakor predvidene meje. Seka gozd tako, da je že vse boljše drevje izsekal. Sestra ima v hiši na podstrešju le skromno sobico, odkoder jo mačeha preganja. Ali je oče kot uživalec upravičen k takemu postopanju? Odgovor: Oče kot uživalec je upravičen uživati posestvo Vaše sestre, mora ga ipa varovati. Upravičen je užiti vse donose, ki prihajajo s posestva, toda s svojim uživanjem« ne sme posestva poslabševati. 1 ako tudi ni upravičen iz-sekavati gozda, če presega domačo potrebo. Če oče prekomerno uživa posestvo, tako da s tem uživanjem kvari in zmanjšuje njegovo vred' nost, je Vaša sestra kot lastnica upravičena zahtevati od očeta kot uživalca zavarovanje za škodo. Če oče ne bi hotel dati zavarovanja, je dolžan sestri prepustiti posestvo proti primerni odpravnini ali ga sicer po okolnostih izročiti v sodno upravo. Glede stanovanja, ki ga ima Vaša sestra v hiši, ki jo uživa oče, pa jie od* visno zgolj od! obsega uživanja, ki je očetu pri* znano. I ozadevno se sklicujte na pogodbo. KLOBUKE otroške od din 30,34,42. moške4 2,52,72 Obleke, perilo, čevlje, nogavice, pomladanske plašče itd. nudi najugod-konfekcija I otrošk I Oble A I mladii I neje I iLih. MoDuih, Maribor, M tig? Izdala In ureluie Adolf Jelen v Mariboru. — Tiska Lfridska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavnik Viktor Eržen v Mariboru.