Zemljiščni ali gruntni davek. (Iz govprov poslanca dr. Gregoreca pred volilci 1. 1892.) Bližamo se za kmetske ljudi velevažnemu letu 1895. Takrat se bode vršilo občno pregledovanje novega sedanjega katastra za zemljiščni davek. Kdor niisli, da so sedaj njegove parcele previsoko vcenjune' in se mu je torej naračunalo od nje več čistega dohodka, kakor ga resnično dobiva, more si takrat pomagati. Vendar pripravljati mora se vže sedaj, sieer bi mu vtegnolo spodleteti. Izmed vseh davkov bil je zemljiščni prvi, ki je po naporih državnega zbora bil ura\nan. bcdaj pridejo dragi davki na potrebno uravnavanje. Leta 1869. zasnovan je bil v to svrho pi'Yi zakon ali postava, 1. 1881. pa drugi, namreč zatem, ko so bile vcenitve dokončane. L. 1881. je se torej sklenolo: naj se skozi 15 let t. j. od 1. januvarija 1883 do 31. decembra 1895 pobira zemljiščnega davka 2^-7 % °d veenjenega čistega dohodka pri vsakej parceli. Tako se nabere vsako loto 37,000.000 gld. in v 15 letih 52.3,000.000 gld. Nova uravnava zemljišonega davka je posebno koristila deželi Geski in Kranjski, ki ste poprej bili preobloženi, a druge so doplaeavale premalo. Zato pa le-te sedaj plačujejo več. Najbolj zadete so tiste dežele, kder so cenilne komisije, podhujskane po hudobnih kričatth: »le visoko cenite grunte, bodo pa kmetje imeli več kredita«, res vseskozi previsoko cenile. Tem deželam pripada tudi Štajarska, izvzemši Celjsko glavarstvo, kder so se ravnali po kranjskih komisijah in vse nizko cenili. Sploh pa kmetski poslanci dokazujejo, da so zemIjiščni davki vendar presilni: cena pridelkom pada, uimam ni konca ne kraja, stroški naraščajo, dela-vci, dekle, hlapci tirjajo zmiraj več. Tega tudi vlada ne taji. Finančni minister je očitno priznal, da treba kmetskim ljudčm tukaj hiteti na pomoč. Vendar je dostavil, da to ni mogoče, dokler drugi davki niso uravnani, zlasti osobna dohodnina, za kar je treba še nekaj časa. Zatorej se pa naj kraetski ljudje tem bolje pripravljajo na pregledovanje ali revizijo novega katastra. Naj si vže sedaj marljivo zapisujejo, kaj in koliko so skozi 15 let pridelovali, p- 1 '.vali, kaj jih je delo, družina itd. sta!a Sieer so vsled nasveta slovenskega poslanca Pfeiferja od vlade dobili župani nalog, za ove priprave skrbeti.: Toda najbolj skrbi, kdor se-Judi sam briga"za svoje koristi.