^Tjredništvo j« v Kopitarjevih ulicah štev. 2.1 (vhod č ti dvorltte nad tiskarno). Z urednikom je mogoče govoriti le od 10. —11. ure dopoldne. Rokopisi ae ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. » Uredniškega telefonu iter. 74. V Ljubljani, v sredo, 7. decembra 1904. Izhaja vsak dan, izvzemšl nedelje ia praznik«, ob polu «. url popoldne. — Velja po pošti prejeman: za celo leto 26 K, .»a polovico leta 13 K, ia četrt leta 6-50 K, 1 . nvejgp< % & 20 h. Vupravništvu prejeman: nelo leto 20 K, sa pol leta 10 K, *a ietrtiftttJfJPrmesec 1 K 70 v. Za pošiljanje v Ljubljani na ilom je dostavnine 20 h. -^filjiKje se vnaprej. Upravništvo je r Kopitarjevih ulicah štev. 2. Vsprejema naročnino, Inserate In reklamacije. — I u t e r a 11 st računajo enostopna petltvrsta ^dolžina 13 nlllmetrov) za enkrat 13 ta, za dvakrat 11 b, ia trikrat 9 ta, za več kot trikrat 8 ta. V reklamnih noticah itane enostopna garmondvrsla M k. — Pri večkratnem objavljenja primeren popust. UprnrnlAketa telefonu Ster. 188. Jubilej dd£me. Jubilejno leto, ^tčiiiseto po slovesni razglasitvi dogme o,1,brezmadežnem spočetju Device Marije; je Obudilo po celem svetu duhove. Verske kontroverze, o katerih nasprotniki krščanstva vedno pravijo, da so od eksperimentalne znanosti že za vedno odpravljene z dnevnega reda, vendar najgloblje segajo in zanimajo največ duhov tudi danes. Sicer dnevno časopisje ni pravi kraj za čisto verska razmotrivanja, kakor delavna suknja ni pripravna obleka za praznično bogoslužje. A nasprotniki neprenehoma po svojih listih vlačijo ravno to, kar je nam najsvetejše, in tudi dandanes mora katoličan večkrat vzeti namesto rožnega venca v roke bič, da odžene umazance, ali mora slediti sv. Janezu Kapistranu, kateri ja znal poleg križa spoštovati tudi meč. Seveda nam potem očitajo, da nimamo ljubezni . . . Tako tudi „Narod" ne more najti boljše tvarine ravno sedaj, nego da priobčuje vrste člankov, kateri naj izpodkopljejo njegovim bravcem vsako vere v krščanstvo in v vse, kar je nadnaravnega. A kar so dosegli liberalci s tem, je zanje malo tolažilno. Odtrgali so en del prebivalstva v popolno brezverstvo, to je res. A velika večina je pa ravno po tej borbi v svoji veri potrjena, in cerkveno življenje kaže danes tako svežost in čilost, da se lahko čutijo nasprotniki sedaj bolj oddaljene od svojega cilja, nego pa ob začetku borbe. Divjemu klicu „Proč od Rima 1", kateri je z umazanim obrekovanjem napolnil Evropo, odgovarja danes mila, nad vse ljubezniva slovesnost, polna poezije in ide- alizma, praznik najčistejše ljubezni in naj-vzvišenejše kreposti. Samo ti dve dejstvi naj pomisli moderni svet, in naj sodi 1 Naj sodi med umazanimi in nizkotnimi sredstvi, s katerimi se razširja nevera, katere geslo je sovraštvo in kruto nasilje, — in med to cerkvijo, katera se brani s tem, da nas kliče k čaščenju in posnemanju najčistejših idealov 1 Jubilej dogme ? Aii ni v tem protislovje ? Ne ! Vera v brezmadežno spočetje Device Marije je tako stara, kakor krščanstvo. Bilo je pred leti, ko je neki protestantovski učenjak šel v London prepisavat stare sirske rokopise. Bil je pozitivno veren, a je imel pomisleke proti katoličanstvu. Zlasti nauk o brezmadežnem spočetju mu je bil v spotiko. Ko je 1. 1862. prepisoval spise sv. Efrema, mu je prišlo na misel : Če najdem v teh virih iz najstarejših časov krščanstva dokaz za vero v brezmadežno spočetje, sprejmem to kot dokaz za ta nauk in za resničnost cerkve 1 In našel je pri svetem Efremu sledeči stavek : »Ti, o Gospod in Tvoja mati, sta edina, ki sta čista v vsakem oziru, ker nobenega madeža ni na Tebi, o Gospod, in brezmadežna je Tvoja mati". Ali ni to isto, kar je proglasil Pij IX. 1. 1854.? Ta učenjak je danes katoličan — svetovnoznani sirolog dr. Gustav Bickell, profesor na dunajskem vseučilišču 1 Vera je vedno ista, a časi so drugi! In kadar stopi čas v nasprotje z večno resnico, takrat cerkev slovesno proglasi nauk, kateremu se svet upira. In ko je proglasila cerkev nauk o brezmadežnosti Device in Matere, ali ni nanovo postavila modemi dobi pred oči ideal, katerega je najbolj potrebna ? Mi živimo v dobi feminizma. Ženska je vedno bolj osamljena in samostojna v družbi. Bodisi kot delavka, bodisi kot samostojna inteligentna uslužbenka v uradu, v trgovini ali v obrtu, povsod nastopa vedno bolj samostojno. Ali ni treba v taki dobi ideala popolne ženske? Rodbine se rušijo, pohot-nost in lahkomišljena razuzdanost stopata na mesto krščanskega požrtvovalnega zakonskega življenja. Ali ni treba taki dobi vzora matere, ki je duša rodbini ? Vsa literatura je polna nenravnosti, in zdi se, da novodobni pisatelji sploh nimajo več fantazije, nego za poltenost, in da čitajoče občinstvo po ničemer ne hrepeni, kakor po pornografiji. Edino le katoliška cerkev se upa vzpre-jeti boj proti takemu nravnemu propadu, edino le ona povzdiguje svoj glas — ne le to: Edino le katoliška cerkev kaže tudi ideal; kateri s svojo čisto lepoto zatemnuje vse pohotne malike, kateri mamijo srce in um sodobni odpadniški družbi. To vero, katero so imeli naši očetje «3 nekdaj, to vero, kateri je naš Valvazor s stanovi kranjske dežele in z najodličnej-šimi rojaki postavil lepi spomenik na trgu sv. Jakoba, to vero je papež 1. 1854. samo slovesno izrekel, potrdil, da je prava, da je katoliška. V tem vidimo en zgled, kako je cerkveni nauk vedno isti v dogmatičnih stvareh, kako pa vkljub temu ne zastara, ampak je vedno mlad, vedno času primeren, vedno postavlja v ospredje tiste resnice, ki so do-tični dobi najbolj potrebne. To je pozitivno, resnično kulturno delo katolicizma. Kaj pa delajo nasprotniki? Oni samo razdirajo, samo protestirajo, samo obrekujejo, samo izpodkopu-j e j o. Cerkev uči to, kar je večno in božje, nasprotniki pa vidijo le to, kar je na njej minljivega in človeškega. Primerjajte vse delovanje novejše protikatoliške agitacije, od velike vsenemške gonje do „Slov. Naroda" in njegovih pristašev, in povejte nam: Ali oni uče en sam nauk, kateri bi bil boljši, resničnejši, plemenitejši, nego so nauki katolicizma? Ne! Oni le ponižujejo, kar je vzvišenega, le blatijo, kar je svetega, za-sramujejo, kar je častitljivega. Tu je razloček. Kdor je blage volje, ta nima vzroka za dvom. Izkvarjeno srce edino more premotiti duha, da ne vidi, kar je jasno. A naraščajoči marijanski kult nam kaže, da je v ljudski duši še obilo poštenega, idealnega, resnično krščanskega čuv-stva in mišljenja. V tem pa vidimo poroštvo, da bo iz sedanjih bojev katoliška resnica izšla kot zmagovalka. Kača zalezuje peto, in sika v jeznem sovraštvu V prahu se valja, se zvija ter kuha srd in strup. Okoli zemlje se zvija in jo objema, kakor bi bila za vedno njena. A njena glava je ujeta, njen strup ne more moriti. Nad njo se dviga idealna prikazen, lepa kot zarja, kipeča proti nebu, kjer se njen pogled raduje ob neminljivi krasoti. Največji umetniki niso mogli izčrpati lepote tega ideala, najslavnejši pesniki ga niso mogli dovršeno opevati, vglabljali so se vanj največji misleci človeštva, in v njem so našla uteho najplemenitejša srca. In če je naš narod iz vse duše sprejel ta najčistejši kult, — kdo se more predrz-niti, da ga od njega odvrača? Kdo mu more dati kaj boljšega, kaj lepšega? Naj zalezujejo peto! Naša pot gre navzgor! LISTEK. »Tovariši do smrti!" Zgodba z bojišča. Dopisnik „Standarda" poroča sledeči ginljivi dogodek, ki mu ga je pripovedoval japonski častnik iz Ivurokijevega generalnega štaba pri Ljaojanu. Med bitko je ležalo na golem vihu nekega griča štirnajst ranjenih vojakov. Ves dan ob vročem solncu je besnel boj, in zdaj so se pomaknili bojujoči naprej, te reveže pa pustili, kakor ostanke razbitih ladij, ki jih vrže na breg besneče morsko valovje. Osem je bilo bradatih, šest pa obritih. Solnce se je nagibalo k zapadu in je svoje rdeče, krvave večerne žarke sipalo na žalostno mandžursko bojišče. Noč se je približevala, da še pomnoži grozo neusmiljene vojske. Ko so se temne sence dvigale iz dolin na vrhove, je strašna zona pretresala srce tem revežem. Začeli s« se pomikati bliže drug k drugemu. Sato, katerega noga je bila prebita od kroglje, si je z rokama in z zdravo nogo pomagal, da se je približal k Tanaku, kateremu je granata eno nogo popolnoma razbila. Jamada si je strgal srajco, da si obveže rano, ki mu je zevala ob strani. Nakama je bil zadet v glavo ; kroglja mu je prebila možgane, ležal je znak in umiral. Macumoto je dobil kroglo v ramo; šla je skozi in se vjela v tornistru. Kimura je krvavel na glavi. Z velikimi bolečinami so se ranjeni Japonci bližali in začeli drug drugemu obvezavati rane. Malo proč so ležali Rusi. Niso bili tako težko ranjeni in so se hitreje združili. Sato je rekel, da si obveže nogo, a ta hip je zagledal bradače. Prvi hip se ogleda, če ni blizu puške, da bi nanje streljal, a Tanaka mu reče : »Pusti jih, saj so ti tudi ranjeni!" Sato si je obvezoval nogo dalje in se ni zmenil za Ruse. Pa ni bilo dolgo, in oči osmerih Rusov in šesterih Japoncev so se zopet srečale, ker so drug drugega opazovali in hoteli izvedeti, kaj sovražnik namerava. Japonci so se zelo bali, kajti Rusov je bilo več, njih pa pravzaprav le pet, ker Nakamura je bil že pol mrtev. „Brada jih dela bolj divje, kakor so", reče Tanaka, „gledajo pa čisto krotko". »Pogumni ljudje so", reče Kimura in odganja mušice od ust umirajočega Nakamura. „Ko smo mi včeraj naskakovali grič, so Rusi nas nasprotno napadli. Na čelu jim je bil častnik, ki se je boril kakor lev. Od ran že ves oslabljen, je padel in hotel oddati poročniku Kacuru svojo sabljo. „Ne, ne, takemu junaku ne vzamem njegove duše", je odgovoril ta. „Mignimo jim, da pridejo sem!" reče Tanaka. „Tako bodo spoznali, da nimamo sovražnih naklepov." Japonci so jih vabili z znamenji, in Rusi se začno oprezno bližati. Pozdravili so po vojaško in sedli ob stran svojih sovražnikov. Niso umeli drug drugemu jezika. Vendar so se trudili, da se pomenijo. Rusi so začeli delati znamenja; a Japonci tudi znamenj niso mogli umeti. Nato so molčali in si začeli med seboj pregledovati rane. Ko so Rusi zagledali umirajočega in težko hropečega Nakamura, so sc odkrili. Kimura pa potegne iz žepa knjižico Bila je ročna knjižica japonsko-ruskih pogovorov, taka navadna zbirka vsakdanjih brezpomembnih pogovorov in izrazov. S tem se je začel zanimiv pogovor: Kimura je listal po knjižici in pokazal na vprašanje ali na besedo. Rus je pa zopet poiskal besede za odgovor. Počasi je šlo, pa so se vendar začeli umevati. Preden je noč legla na bojišče, so postali vsi zaupni prijatelji in tovariši. Že so si znali dopovedati, koliko otrok je vsak pustil doma. Tanaka je že iskal besed, da vpraša Rusa, če ni zadovoljen, da je ranjen, saj zdaj je mogoče, da ga pošljejo nazaj in da zopet vidi doma svoje drage. A Sato je grajal to vprašanje, češ, da bi žalilo vojaško zavest ruskega tovariša. Tako so potekale ure in noč je razpela svoja črna krila nad bojišče. Bolečine so postajale vedno hujše in mrzlica je začela tresti nesrečneže. Nakamura je nehal stokati — njegove bolečine so bile pri kraju. Ki-muru se je začelo blesti in zdihoval je po kaplji vode, Sato je tudi trpel grozne bolečine in bi bil na glas zdihoval, pa se je premagoval zaradi Rusov. A ti so razumeli. Eden od njih vzame tri posodice in pokaže s prstom v dolino. Vsi so umeli, da hoče po vode, a so tudi vedeli, v kako nevarnost se podaja. Kajti spodaj so bili jarki s sovražniki. Obe armadi sta se še borili za ta grič, in gotovo so si stale obojne prednje straže čisto blizo, pripravljene, da ustrele vsakoga, ki se približa. Ruski vojak s posodicami stopi naprej in nekaj časa gleda in posluša. Vladala je smrtna tišina. Potem pa izgine v temi. Zdaj se je zadel ob mrliča, zdaj je padel v luknje, katere so izkopale granate. Ostali so čakali. Vsaka minuta se Jim je zdela cela ura. Vse je tiho. Dolgo čakajo. Moral je biti že na dnu doline, morda je že zajel hladne vode in jo nese tovarišem na- Državni zbor. Dunaj, 6. decembra. Kakor morska kača se vije debata o vladni izjavi z dne 17. novembra. Danes sta govorila zopet samo dva govornika. Vse-nemški poslanec Schreiter je paper-koval po strnišču nemške posesti ter zasledil še mnogo mest in vasij, ki še nimajo nemških županov. Opisaval je nemški narod kot ovce in nenemško prebivalstvo kot volkove. Slišal je celo, da so Slovenci v Ljubljani nemško kazino zrušili do tal. Ubogi papir, kaj mora vse prenesti! Drugi govornik je bil dalmatinski poslanec B i a n k i n i, ki je odgovarjal min. predsedniku gledč afere Handel Z vso resnostjo in odločnostjo je bičal uradne informacije, ki v enakih slučajih prihajajo iz posameznih kronovin osrednji vladi. Gerjč človeku, ki se zaguli na višjem mestu, ako je odvisen od milosti mogočnih birokratov. Toda Biankini je mož, ki si ne da zamašiti ust ter brezozirno odkriva rane svoje dežele vsled birokraške krivde. Celo nemški poslanci, ki so ga poslušali, so mu pritrjevali. — Pred koncem seje ob 3. uri je češki poslanec, Udržal vprašal predsednika, zakaj minister za dež. brambo ne odgovori na nje govo interpelacijo glede surovega postopanja z vojaki. Predsednik ga nevoljen potolaži, da njegovo željo sporoči ministru. Ko pa je grof Sternberg hotel prečitati enako vprašanje mu je predsednik odtegnil besedo. Kakor kaže, je v zbornici že vse nervozno. Državne podpore. To vprašanje je sedaj težišče situacije. Danes zvečer ob 7. uri ima proračunski odsek prvo sejo. Na dnevnem redu je vladni načrt glede posojila 69 milijonov, od katerih bi vlada 15 in pol milijona porabila za državne podpore. Vsled pritiska nemških strank zahteva vlada, da se ji obenem dovoli proračunski provizorij. Kakor sem že pojasnil, imajo posamezne stranke proti tej zahtevi pomisleke iz načelnih, političnih in taktičnih razlogov. Mladočeški klub se tudi v današnji svoji seji ni še odločil. Kreditu za državne podpore se nikakor ne upira, marveč zahtevajo celo še 4 in pol milijona za zadružništvo in melioracije; več pa vladi nočejo dovoliti. Vladni listi jim pihajo kašo in hladč srca, češ usmilite se države. Cehi pa odgovarjajo: Dajte nam drugo univerzo in notranji uradni jezik, pa smo prijatelji. Torej, stari kolovrat! Prihodnja seja je v petek. Morda bode v treh dneh polenta gotova. Ako ne, krivi bodo nemški kuharji, ki vedno prilagajo pe-lena, da vre v parlamentarnem kotlu. Ljubljanski občinski svet je imel včeraj ob 5. uri popoldne sejo. Gospod župan Ivan Hribar je naznanil, da je deželni odbor odklonil priziv gospoda J. C. Mayrja proti sklepu občinskega sveta v njegovi stavbeni zadevi. Pot za tivolskim gradom. Poročevalec g. dr. Kušar poroča o izdaji reverza tvrdki Kosler glede izpreha-jalne poti po gozdu za Koslerjevim gradom. Predlaga, naj se izstavi o tej poti tvrdki Kosler pismen reverz za javno porabo te poti proti letni najemščini 5 kron in s trimesečno odpovedjo. Ker je koncept reverza zaj. A niso ga pričakali. Ležal je že mrtev spodaj, umorjen na tihem od bajoneta, s katerim ga je prebodel sovražnik izza grmovja . . . Tudi Kimura je utihnil za vedno, in Sato več ni mogel zatajevati svojih vzdihov. Iz majhne čete se vzdigne druga postava. Bil je zopet Rus ki je hotel donesti vode trpečim tovarišem. Brez besede vzame posode in se s težavo poda na nevarno pot Spremljale so ga goreče želje vseh, ker so čutili, da dela to iz usmiljenja do njih. Šel je dol po griču. Ranjence je vedno bolj mučila strašna žeja. Poslušali so njegove korake, dokler niso utihnili v daljini. Kar peči strel iz puške. Vsi se pretresejo! Da, tudi on leži na tleh, zvijajoč se v bolesti, in posode, ki naj bi prinesle tovarišem vode, leže v njegovi krvi! Noč ebupa je legla na ranjence in na njihove bolečine . . . Ob zori pa naskočijo Japonci zopet grič. Ko se pridrve prve vrste na vrh, zagledajo Ruse. Dve kroglji zažvižgata nad njimi, še tri, štiri . . . Japonski ranjenci kličejo svojim tovarišem, da ne! Ogenj se ustavi in Japonci puste ranjence Dva ruska vojaka pa ležita skupaj v eni jami. Na njih grobu je lesen križec, in na njem zapisano z japonskimi črkami: »Tovariši ob smrti!" spisan v nemščini, predlaga, naj mestna občina izdd o tej zadevi reverz < slovenščini. Predloga obveljata. Zvišana meščanska podpora. Poročevalec ravnatelj g. Vončina predlaga, naj se zviša dnevna meščanska podpora od 40 na 60 v. in sicer črevljarju Marku Spanu, vdovi Ternanovi in pa Tereziji Kočevar. Na novo naj se podeli meščanska dnevna podpora po 40 v. g. Marzeliniju in vdovi Zamejčevi. Sprejeto. Isti poročevalec je tudi poročal o prošnjah za sprejem v domovinsko zvezo. Imena sprejetih bomo še priobčili. Tožba proti »Kazini". Ob Prešernovi slavnosti je slavnostni odbor ogradil »Zvezdo" in tudi oni prostor, kjer postavlja kazinski kavarnar stole in mize za svoje goste. Društvo si lasti pravico do tega prostora kakor tudi do onega, kjer je veranda kazinske kavarne. Tožilo je društvo mesto, ker je bil občinski svet mnenja, da je dotični svet mesten, a je odstopilo od tožbe. Pravnemu zastopniku mesta, g. dr. M u n d i, se je naročilo proučiti zadevo, G. dr. Munda je to storil in na podlagi starih spisov sostavil tožbo, da ima društvo »Kazina- pravico uporabljati prostor v »Zvezdi" in prostor, kjer je kavarniška veranda le do preklica. Poročevalec g. dr. T r i 1 e r predlaga da naj g. dr. Munda izdelano tožbo vloži in pravdo izvede. Predlog obvelja. Poročila finančnega odseka. Občinski svetnik gospod dr. Požar poroča o dopisu županstva na Breznici, da bi mestna občina ljubljanska prispevala k troškom za most čez Savo med Zasipom in Žirovnico. Občinski svet je odklonil prošnjo. Nadalje poroča o županovem dopisu v zadevi prispevka k napravi streliškega prostora v mestni pehotni vojašnici, zakar je prosilo poveljništvo 27. pešpolka. Gospod župan je priporočal, naj se v to svrho dovoli 500 kron, a finančni odsek je predlagal, naj občinski svet prošnjo 27. pešpolka odkloni, ker pač lahko vojaški erar sam napravi na dvorišču pehotne vojašnice prostor za streljanje s kapselni, ne da bi prispevala v ta namen mestna občina. Predlog finančnega odseka obvelja. Občinski svetnik gospod dr. S t a r 6 poroča o dopisu mestnega magistrata y zadevi odpisa nekaterih neiz-tirljivih dolgov. Predlaga, naj se zaostali neiztirljivi dolgovi o najemščini za košnjo v znesku 507 K 62 h in še nekateri drugi neiztirljivi dolgovi v skupnem znesku 1553 K 38 h odpišejo. Nadalje predlaga z ozirom na to, ker sejesicer doslej oddajala košnja dražbe n i m potom, a se dal obenem ponudnikom obrok za vplačevanje, ko so pokosili, naj v prihodnje ponudnik takoj pri dražbi največjo ponudbo za košnjo plača. Predlogi obveljajo. Preračuni. O proračunu mestnega ubožnega zaklada za leto 1905 poroča g. ravnatelj S e n e -k o v i č. Potrebščiha je proračunjena, in sicer za redne stroške 73.585 K, za mestno jubilejno ubožnico 21.720 K, za mestno ubožnico na Karlovski cesti 3900 K, za Po-hlovkinovo zapuščino 39.206 K, in za izredne stroške na 4000 K. Redni dohodki so pa proračunjeni na 43.294 K in pa iz dohodkov Pehlovkinove zapuščine v znesku 39.206 K. Primanjkljaj je proračunjen na 59.911 K, ki naj bi se pokril iz mestnega zaklada. Poročilo se odobri. Isti gospod poročevalec poroča tudi o proračunu zaklada meščanske imovine za leto 1905. Pokritje je proračunjeno na 56032 K, potrebščina pa na 55.739 kron, znaša torej prebitek 293 K. Proračun obvelja. Tudi o proračunu splošnega ustanovnega zaklada za leto 1905. je poročal gospod ravnatelj Senekovič. Mesto upravlja 43 ustanov. Pokritje za leto 1905. je proračunjeno na 17 121 K, potrebščina pa na 16 423 K. Prebitek 698 K. Proračun se odobri. Gasilno društvo. Poročevalec gospod podžupan dr. vitez Bleiveis predlaga, naj se na prošnjo »Ljubljanskega prostovoljjj-nega gasilnega in reševalnega dru štva" nakupi 200 m novih gasilnih cevij ki bodo stale 280 K. Odkloni se naj pa prošnja članu tega društva, Srečku Kozem, telefonistu v mestnem domu za kurivo, ker ima itak brezplačno stanovanje. Obvelja. Proračun mestne klavnice. O poročilu klavničnega ravnateljstva, glede proračuna mestne klavnice za leto 1905. je poročal g. dr. Bleiveis. Predlaga, naj občinski svet odobri proračun, ki izkazuje potrebščino v znesku 28.316 K, pokritje pa 46.641 K, prebitek toraj 18 325 kron. Občinski svetnik g. Kozak prosi župana, naj se skrbi, da bo klavnica pravočasno preskrbljena z ledom in naj se pripravi v ta namen vse potrebno. G. župan naznanja, da je že vse preskrbljeno, da dobi klavnica pravočasno led. Direktorij mestne elektrarne. G. ravnatelj Šubic poroča o magistra-tovem nasvetu, da se naj neiztrljivi dolgovi v znesku 2640 79 K odpišejo. Sprejeto. Samostojni predlog gospoda Prosenca. G. Prosenc predlaga, naj južna železnica skrbi za boljšo razsvetljavo .Ceste na južni ^ kolodvor", za katero ima skrbeti dolžnost. G. župan naj stori tozadevne korake pri ravnateljstvu južne železnice. Soglasno sprejeto. Tajna seja. Točke: prošnja mestnega vrtnarja Va-clava Heinica, da bi se mu sedanje stanovanje v tivolskem gradu prepustilo kot na-turalno stanovanje; prošnja nekega mestnega nadstražnika za bolniško podporo; prošnja mestnega požarnega čuvaja Andreja Luke-žiča za povišanje njegove plače in dopis delniške družbe »Union" o zadevi dodaje električnega toka iz mestne elektrarne za hotel „Union" je občinski svet razpravljal v tajni seji. Liberalci proti svobodi. Zadnjo nedeljo so imeli dunajski libe I ralci shod proti novemu dolenje-avstrijske-| mu šolskemu zakonu. Korber je bil nedavno dejal, da ga ne predloži cesarju v potrjenje, dokler se razburjenje ne pomiri. Za socialnimi demokrati, ki so priredili nedeljo prej klavrno demonstracijo, so pricapljali liberalci. Vzdramil jih je Korber s svojo najmanj zelo sumljivo opazko. Bistvo novega zakona je, da bo dežela imela več vpliva na šolo. Dve novi določbi sta povzeti po zakonih drugih dežel. Zato je po pravici. Hartel odgovoril liberalcem, naj mu pokažejo nasprotje med državnim šolskim zakonom; potem bo tudi on proti temu, da se predloži novi zakon cesarju v potrjenje. Tega dokaza pa ne morejo podati Vsi govorniki so gonili le eno: Če se sprejme novi zakon, postanejo učitelji še bolj odvisni od krščansko socialne stranke; ta je pa zvezana s klerikalstvom, ali kakor je rekel iz Nemčije importirani ateistiški profesor Jodl, s cerkvijo; in ta zveza bo škodovala šoli. To se pravi: svoboden političen razvoj na temelju ustavnih načel je dovoljen samo, dokler vladajo liberalci. Kar tem ni všeč, naj sklene še tolika večina, ne sme obveljati. Avtonomija deželnih zborov in občinskih svetov velja samo za liberalce. Kdo ve, če se Korberju ne zdi všeč tako modrovanje. Zanimiv stavek iz Jodlovega govora je vredno pribiti. Označeval je, kako malo se menijo na Dunaju liberalci za šolsko vprašanje. Dejal je, da pravijo: Jz konkordatne šole so prišli liberalci, iz naše liberalne šole krščanski socialci; morda je klerikalna šola pot, da zopet pridemo k liberalcem." Krasno ! Usodno tragičen dogodek je završil liberalni shod. Pri njem je liberalni državni poslanec Žatca na Severnem Češkem dr. Schticker z vso vnemo govoril za svobodomiselne ideje. Po govoru ga pa zadene v garderobi srčna kap in v par trenotjih je bit mrtev-- Zveza ruskih opozicijskih strank. Finlandci so v boju za svojo avtonomijo zadnji čas nastopili novo pot. Sklicali so k skupnemu posvetu vse značilnejše opozicijske organizacije s tem namenom, da bi postavili skupen program in s tem spojili vse, ki se bore proti sedanji ruski vladavini. Povabljene so bile te - le organizacije : 1. Socialno demokraška ruska stranka (S. D. P. R. partija ruska). 2. Secialno revolucijska stranka. 3. Poljska sociališka stranka. 4. Splošna židovska sociališka zveza (Bund). 5. Socialna demokracija kraljestva poljskega in Litve (S. D. K. P. i L). 6. Poljsko socialna stranka »Proleta-riat". 7. Litovska socialno demokraška stranka. 8. Lotevska soc. demokraška stranka. 9 Zveza lotevskih soc. demokratov. 10. Finlandska delavska stranka. 11. Ukrainska revolucijska stranka. 12. Ukrainska sociališka stranka. 13. Armenska socialno demokraška delavska stranka. 14. Gruzinska stranka socialnih fede-ralistov revolucijcev. 15. Beloruska revolucijska »Hromada". 16. Armenska revolucijska zveza. 17. Ruski konstitucionalisti. 18. Poljska narodna zveza (Liga naro-dowa). 19. Finlandska opozicijska stranka. Izmed teh so poslale svoje zastopnike: Poljska narodna zveza, Poljska sociališka stranka. Socialno revolucijska stranka, Gru-; zinska stranka socialnih federalistov revolucijcev, Armenska revolucijska zveza in Finlandska opozicijska stranka. Soc. demokraške stranke Marksovih načel niso hotele sodelovati. Sestanek je bil vrlo zanimiv in je imel nekaj dejanskega uspeha. Sklenilo se je, da ostane vsaka stranka tudi poslej popolnoma neodvisna, da pa vse priznavajo sledeči program: l. Zrušenje absolutizma; preklic vseh naredb, ki uničujejo finlandske ustavne pravice. 2 Na mestu absolutizma svobodni demokraški sistem na temelju splošne volivne pravice. 3. Avtonomija narodnosti; ustavno zagotovilo narodnega razvoja vsem narodnostim; prenehanje sile ruske vlade z ozirom na posamezne narodnosti. Poljski avstrijski listi britko očitajo poljski zvezi, da se niso v program sprejele državnopravne poljske zahteve tako, kakor so se Finlandske. Med plemstvom se javlja velik odpor. Ni dvoma, da se bo vsled te opozicijske zveze med Poljaki okrepila stranka, ki hoče živeti z Rusi v prijaznosti. To kaže tudi pot grofov A. Krasinjskega in Jožefa Potockega k carju, kjer odklanjata v imenu Poljakov zvezo s socialisti. Pruski princ v Rimu. Pruski princ Albreht je včeraj obiskal svetega očeta in papeževega državnega taj nika kardinala Merry del Val. Obiskal je tudi baziliko sv. Petra. Papež je princa sprejel. Vrše se pogajanja, da obišče črnogorski knez Nikita sv. očeta. Ruski časnikar obsojen. Peterburško okrajno sodišče je obsodilo izdajatelja »Graždanina", kneza Meščerskega, na dvatedenski zapor, ker je politično su-mičil plemiškega maršala Stahoviča. Dvoboj Dčrtulede-Jaures. V Hendaye sta se včeraj dvobojevala Dčroulčde in Jaurčs. Streljala sta dvakrat na daljavo 25 korakov. Ranjen ni bil nihče. Dvobojnika se nista spravila. Nov ruski časopis. Iz Peterburga poročajo, da bo knez Uchtomski pričel izdajati nov list »Mrak" v zmerno naprednem smislu. List bo izhajal popoldne. To je prvo časnikarsko dovoljenje, ki ga je izdal knez Mirski. Trgovinska pogodba z Nemčijo. Včeraj je bil gledč nadaljevanja pogajanj o trgovinski pogodbi z Nemčijo na Dunaju skupni ministrski svet. Pri posvetovanju so bili navzoči avstrijski in ogrski ministri ter dotični poročevalci. Sklenili so, da avstro-ogrski posredovalci zopet odpotujejo v Draž- $ dane in Berolin, kjer bi se vršila nadaljnja pogajanja, če bodo v Berolinu s tem zadovoljni. Ob zopetni otvoritvi ogrskega državnega zbora. Tisza in predsednik ogrske zbornice Perczel sta sklenila, da bo ogrska zbornice zopet sklicana 13. t. m. Tisza se je razgo-varjal z budimpeštanskim višjim mestnim glavarjem o varnostnih odredbah povodom otvoritve zbornice, če se bodo nameravale kake demonstracije. Prostor pred zbornico bo zastražila policija, ki bo onemogočila vsako zbiranje pred zbornico in zabranila vstop v parlament nepoklicanim osebam. Sredstva za „Proč od Rima". Na shodu »Evangelske zveze" v Draž-danih so imeli tudi zaupne seje in shode. Sedaj se je izvedelo, kaj so med seboj obravnavali. »Nemška evangelska korespondenca", iz katere zajemajo malone vsi nemško narodni časopisi svojo modrost, dobi ▼sako leto 25.000 mark podpore Izdajatelju Schydowskemu so očitali, da se preveč zavzema za odpadniško gibanje med Cehi. K kljub temu so mu izrekli zaupnico. Besno protirimsko glasile „Wartburg" je pasivno! V Avstriji je imelo le 1700 naročnikov. Primanjkljaj znaša 6000 mark. Tudi odpadniški letaki tvrdke Braun v Lipskem imajo male odjemalcev. Tožili so, da se časopisje, tudi pretestanške, ni pečalo s shodem za odpadništvo, pač pa se je pečalo nad vse pohvalno s katoliškim shodom v Reznu. Pastor Braunlich je hvalil in priporočal »Alldeutsches Tagblatt", dasi ta list piše proti »judovskemu (!) svetemu pismu" in priporoča Votanovo (staronemško pogansko) bogoslužje. Jadikovali so, da ima list le 1700 naročnikov. Braunlich je rekel, da se bo list poboljšal. Hvalili so Schonererja, a o Wolfu so rekli, da ni zanesljiv. Jezili so se tudi, ker so veliki protestanški listi proti vsaki zvezi z angleškimi protestanti. Zanimiv je bil govor dunajskega protestanškega župnika Antoniusa, ki je »izpreobrnil" Schonererja in Wolfa. Rekel je, da se mora imeti z ljudmi, katere se hoče pridobiti za čisti evangelij, veliko potrpljenja. Neko pla-ninko bi bil pridobil za odpad, a noče pustiti Marijinega češčenja. Braunlich je pritrjeval Antoniusu. Protestanški pastorji naj ne poživljajo ljudi k odpadu, marveč naj jih vabijo k obisku protestanškega bogoslužja. Tako jih hečajo polagoma odvaditi od katolicizma. Prilogu t380 At«v. ,.8ioveacaM dnA 7. decembra 1904 Položaj v državnem zborn. Mlado če&ki klub v državnem zboru je v včerajšnji svoji seji sklenil, pri predlogi v pomoč po uimah oškodovanim dovoliti le toliko refu ndiranja, kolikor se potrebuje za to stvar. Iunktim med to predlogo in proračunskim provizorijem je klub odklonil. Tudi nemška ljudska stranka je skle- j nila, da more vstopiti Ie za refundiranje 15 in pol milijona kron. Vlada vztraja na zna- , nem svoje m stališču, istotako vztrajajo nem- i ške stranke na stališču, da bodi med predlogo ! o podpori po uimah oškodovanim in prora- ! eunskim provizorijem zveza. Proračunski odsek danes nadaljuje sejo ' v zadevi predloge o podpori po uimah oško- ; dovanim. Gosposka zbornica. Čuje se, da \lada namerava v današnji j seji gosposke zbornice predložiti glavne po- j teze delavskega zavorovanja za slučaj sta- | rosti in onemoglosti. Industrijski svet je včeraj razpravljal o uspešni porabi vodnih i moči ob novi železnici v Alpah. Sklenili so , prositi vlado, naj preišče po svojih čini- i teljih vodne moči ob novi že-1 leznični progi. Uspeh preiskave naj j se objavi, in naj se uprava državnih želez- j nic odloči, katere vodne moči bo sama ra- j bila. To naj se zgodi z ozirom na veliko i važnost te zadeve za industrijo in promet, j Nadalje je priporočal vladi, naj izdela j državni kataster o vodnih močeh. Rešili so ; tudi predlog o ustanovitvi carine prostih ; skladišč za ruski sladkor v Ustjih in v : Tešinu. Po inomoških dogodkih. Častniški namestnik Naganovski, ki je i v noči od 4. na 5. novembra poveljeval i oni četi cesarskih lovcev, v kateri je pod- j lovec Minotti z bajonetom zabodel slikarja i Pezzeya, je bil po garnizijskem sodišču ob- j sojen v večmesečni zapor. Obsojen je bil, 1 ker je javil, da se pri preisku orožja ni i našlo nič sumljivega. Vojaška oblast je vsled tega javno razglasila, da Pezzeyjeve smrti ni povzročil kak vojak. Ministrska kriza v Srbiji. Dosedanji srbski ministrski predsednik | Gruič je sestavil iz zmernih strank novo j ministrstvo. Iz ministrstva so izstopili trije j pristaši radikalnih strank. Novi naučni mi- j nister bo Nikolič in minister za stavbe bo Milašinovic. Justičnega ministra Gruič še ni dobil. Listnica uredništva: G. dopisniku o »Narodnem kolku" z Dunaja: Vaš cenjeni dopis smo odstopili vodstvu „ Družbe sv. Cirila in Metoda." — Daljše dopise, namenjene za sobotno Številko, prosimo pošiljati prej, sicer jih bomo morali o d 1 a -g a t i. Stftierske mmt% š Ns potreben shod. V Mariboru priredi v kratkem g. Girstmayer shod proti slovenski obstrukciji v štajarskem deželnem zboru. Girstmayer pač ne bo določeval taktike slovenskim poslancem, zato je tak shod — odveč. š Ante Tomaševlč, prvi jugoslovanski atlet se bo boril v četrtek ob 8. uri zvečer v veliki dvorani celjskega „Narod-nega Doma." š Društvo slovenskih odvetniških in notarskih uradnikov v Celji — je imelo dne 4. t, m. svej občni zbor, pri kojem se je pokazalo, da osrednje društvo v vsakem, zlasti gmotnem oziru vrlo napreduje, dočim skupine — zlasti ljubljanska — spe. Veselo znamenje za osrednje društvo je bilo, da se vsi slovenski odvetniški kandidatje za društvo zelo zanimajo: ne glede na to, da sta dva kandidata v odboru, se mora posebej povdarjati, da so prišli z izjemo jed-nega vsi na občni zbor. — Predsednikom je bil vsklikom voljen g. Ivan Bovha, ki društvu načeluje od njega začetka. V odbor so bili izvoljeni: gg. Fr. Cvetkovic, Lovro Čremoznik, Rasto Fasalek, Fr. Moskon, dr. Vlad. Pegan in dr. Ljud. Stiker. Po občnem zboru je bil običajni koncert, s kojim je lahko zadovoljno bilo občinstvo, — pa tudi g blagajnik. - japoraste vojska.. Boji okrog Port Arturja. Iz Londona poročajo 6. t. m.: V ponedeljek popoldne so pričeli Japonci z „203 m. griča" obstreljavati vojne ladje v luki. Te so pričele goreti, a ogenj je bil pogašen v 20 minutah. »Peresvjet" je bil 14krat zadet ter močno poškodovan. (Pred enim tednom je bil pa zadet 15krat, a se je še lahko premikal Iz tega se vidi. da teh vesti ni vzeti povsem resnim. Ured.) Natančna preiskavanja so dognala, da je .203 m. grič" visok 210 m. V operacijah pred Port Arturjem je nastopil mir, vendar je vse prepričano, da bodo Japonci napeli vse svoje sile, da dobe Port Artur, kolikor mogoče kmalu, v svojo oblast. „Daily Telegraph" poroča iz Cifua 5. t. m., da Japonci trdovratno poizkušajo vzeti severne forte. Potniki, došli iz Port Arturja in Dalnjega, pripovedujejo, da Japonci vsak dan dobivajo ojačenja, topove, streljivo in ( moštvo; vendar se pa Rusi vkljub temu drže. „Morningpost" poroča iz Šangaja, da so Japonci pričeli naskakovati Ičan. Iz Londona poročajo 6 t. m.: Rusi delajo ponočne napade na „203 m. grič", a so z velikimi izgubami odbiti. Pri svojih : poizkusih, da zopet vzamejo to pestojanko, j so žrtvovali najbrže že 3000 mož. Car Stesiju. V petrograjskih vojnih krogih pripo- i vedujejo, da je car brzojavil Stesiju, naj za j vsako ceno drži Port Artur, dokler ne pride . baltiško brodovje. Ruske ladjo v Port Arturju. Londonsko poročilo z dne 5. t. m. i pravi, da so v Tokiu mnenja, da bo rusko i brodovje v Port Arturju naredilo izpad, ako j ne bo več niogoče ostati v luki. Največ ; ruskih ladij najbrže ni več sposobnih za , plovbo; vendar so nekatere še sposobne za j boj. Rusi dvigajo na gotovih mestih pritr- j jene mine, najbrže, da si na ta način odpro j pot iz luke. — „Daily Telegraph" poroča, j da je več mornarjev z „Raztoropnega" ušlo v Honkon. Togovo brodovje Iz Peterburga poročajo dne 6. t. m.: Po poročilu, ki je preko Cifua došlo iz japonske vojne luke Saseho, se ondi japonsko brodovje v vsi naglici popravlja. Oklop-nici „Mikaza" in „Azahi", ki sta bili težko poškodovani, sta že popravljeni ter sta zapustili ladjedelnico Ravno tako je popravljen že del torpedovk. Delalo se je od bojev v avgustu, v katerih je japonsko brodovje veliko trpelo, noč in dan. Togovo brodovje bo torej popolnoma pripravljeno, spustiti se v boj z baltiškim brodovjem. Japonsko ieleanice Ruski brzojavni urad poroča iz Mukdena 5. t. m.: Dela na progi Fenvančen-Saheci so se zakasnila, ker manjka mate-rijala. Promet se bo nekaj časa vršil s konji. Boju na fronti v Mandžuriji. V Tokio je došlo 5. t. m. sledeče poročilo od mandžurijske armade: Dne 3. t. m. okrog 2. ure zjutraj je zasedla naša pehota vas Kučjacu ter pregnala sovražnika proti severu. Ta vas je bila poprej zasedena od oddelka ruske pehote, ki je imela tudi strojne puške. Na naši strani je 12 ranjenih. Rusi so izgubili čez 30 mož. „Berliner Tageblatt" poroča iz Peterburga 6. t. m.: Japonci so poizkušali odbiti oddelek generala Rennenkampfa, a so pri i tem zašli v zasedo ter izgubili 1000 mož. Iz Čifua poročajo, da je tja iz Mukdena prišlo poročilo, da so Rusi pričeli prodirati, kar se nam pa ne zdi verojetno. Petrograd, 6. dec. Iz Mukdena se poroča z dne 3. dec., da je ruski oddelek pešcev in kozakov obšel japonske prednje straže in napadel sovražno baterijo 8 topov, Japonci so preplašeni utekli. Topovi so ostali Rusom. Prejšnji dan so kozaki pregnali Japonce iz vasi Lidiatun. Rusi v Kirinu. Včeraj smo poročali, da je v Kirin došlo 50000 Rusov. Londonsko poročilo od 6. t. m. pravi, da bodo Rusi korakali proti jugu ter poizkušali »»biti desno japonsko krilo južno od reke Šaho. Kirin leži okrog 400 km severovzhodno od Mukdena. (To je približno tolika razdalja ko od Ljubljane do Dunaja.) Saharovo porodilo Saharov poroča 5. t. m.: Danes še ni nikakih poročil o spopadih. Vkljub hudemu mrazu naše čete ne trpe, ker stanujejo v votlinah ter so oblečene v gorko obleko. Doslej še ni zmrznil nihče. Čete so izborno razpoložene. Oku bolan? „Birž. Vjed." poročajo 4. t. iz Sančja-tuna: Kitajci pripovedujejo, da je general Oku nagloma resno obolel. Vest, da je umrl, se ne potrjuje. Zdr&T/gtvoni položaj v ruski vojski. Iz Mukdena poroča Reuterjev urad dne i 6. t. m.: Štiridnevni topniški boj v centru in i na desnem krilu splošno položaja ni nič iz-! premenil. Ker leže ljudje v tesnih, pokritih i jarkih, ki so varni pred bombami, tesno drug : poleg drugega ter so v vednem razburjenju, 1 povzroča to bolezni v ve ikem obsegu. Hunhuii napadajo železnice. Ruski brzojavni urad poroča iz Har-| bina 4. t m.: V dolžini 226 vrst od tu i proti Mukdenu so Hunhuzi razdrli želez-; niški tir. Neki ravno prihajajoči vlak so ( komaj ustavili še ob pravem času ; tir so ' popravili. Iz Mukdena poročajo 6. t. m.: Številne ; za Kitajce preoblečene čete Hunhuzov so ; 100 km od Tjelina ter čakajo ugodnega j trenotka, da razdro železnico ter vržejo v j zrak mostove. Storile so se potrebne od- ! redbe. Včeraj je bil prijet tu en Kitajec, j ki je imel pri sebi eksplozivne snovi, Baltiško brodovje. Iz Perima poroča Reuterjev urad 5. t. I m, da je tja došla ladja sporočila, da jem- ' lje rusko brodovje premog pri Muša otokih. Iz Džibutija poročajo, da je bilo rusko brodovje preskrbljeno ondi z živežem. Brodovje je v dobrem položaju. Poveljnik je obiskal oblasti. Rusi gredo na afgansko mejo. »Standard" poroča iz Moskve, da je i dobila cela kavkaška divizija povelje, oditi i na afganistansko mejo Ruski vojaški krogi J smatrajo to za odgovor na spremljevanje ! ruskega brodovja od strani angleških ladij. »Standardov" dopisnik pa meni, da je to v zvezi z dardanelskim vprašanjem. Vladivostoško brodovje. Iz Tokia poročajo 5. t. m.: Zaupna poročila iz Viadivostoka pravijo, da ni nobenega upanja, da bi ondotne tri križarice zopet pričele z ofenzivo. »Bogatir" in „Gro-moboj" sta težko poškodovana, „Rossija" pa se težko premika. Luka je pričela za-mrzovati. Izpred porotnega sodišča v Ljubljani. Manipulaoije s savarovalninami (Dalje.) Včerajšnja popoldanska in večerna obravnava. Pri popoldanski obravnavi včeraj je bil prvi kot priča zaslišan tržaški zdravnik dr. j Peter Xidias, rodom Grk. O obtožencu Go-; rupu izpove, da je prišel nekega dne k ! njemu z Bizjakom in še nekim drugim go-! spodom, da bi jih preiskal kot zaupni zdrav j nik družbe „The Mutual". Ker je Bizjaka | že poprej poznal, da je jetičen, ga je od-| klonil za zavarovanje. Na njegovem toza-| de vnem izpričevalu se nahajajo razne ko-| rekture, katerih ni on pisal. Da je pa j Bizjak zavarovan, zvedel je šele od dr. Mar-' tolinicha, ki mu je pravil, da se gode čudne stvari z zdravniškimi izpričevali. Gorupu je naravnost povedal, da je Bizjak jetičen in sicer tako zelo, da ga je moral vsak zdravnik že od daleč kot takega spoznati. Te izjave dr. Xidiasa se strinjajo z vsemi izjavami drugih zdravnikov. Dr. Rybaf: Pri preiskavi je dr. Xidias trdil, da je Bizjaka odklonil brezpogojno, dočim mu je v resnici naročil, da se čez leto zopet lahko zglasi. Dr. Xidias mu odgovarja, da je vse eno, če bi ga bil odklonil brezpogojno ali za eno leto, glavno je, da ga je označil kot jetič-nega. V tem pogledu se vname med pričo in dr. Rybarem daljši besedni boj. Drž. pravdnik: Gorup je v preiskavi ravno tako govoril, kakor danes dr. Xidias, a vendar trdi, da je bil ves zmešan. Čudno, da je navadno takrat resnico govoril, kadar je bil zmešan. Danes taji, da bi mu bil dr. Xidias rekel, da je Bizjak jetičen. —; Bizjak je bil trikrat preiskan od zdravnikov, ponudbe za zavarovanje od njegove strani pa se nahajajo štiri. Gorup je v preiskavi priznal, kako ga je Grebene v to napeljal, gre naj namreč k dr. Martinisu — ki je drugič in tretjič preiskoval Bizjaka — in naj mu reče, da se je nekaj zmotil in da naj mu d£ še en prepis. Obtoženec se na to očitanje zagovarja precej nedoločno. Če je šel k dr. Martinisu z Bizjakom Š6 potem, ko ga je bil dr. Xidias odklonil, storil je to zato, ker se mu je tako svetovalo v ravnateljstvu od strani nekega uradnika, katerega imena se več ne spominja. Eden še živih zavarovancev. Priča A n t o n B i z j a k, 35 let star, kleparski mojster v Trstu, pripoveduje, kako ga je Gorup nagovarjal, da naj se zavaruje in da naj se dA drugič preiskati pri kakem drugem zdravniku. Ko ga je dr. Martinis spoznal za sposobnega, podpisal je dotično ponudbo za 10.000 kron. čez leto je zvedel, da je zavarovan še za 20.000 kron. Priča se dobro spominja, da ji je Gorup priporočal, da naj dr. Martinisu nič ne pove, da je bil že pri drugem zdravniku. Prvo polico mu je zavarovalna družba vzela in mu ! povrnila za premije plačani denar. V preiskavi je Gorup vse to priznal, danes pa taji in pravi, da je ravnal samo po ukazu iz ravnateljstva, kjer so mu uradniki rekli, da naj kandidata pelje drugam. Prava polica za 10.000 kron se je glasila na življenje in smrt, ona pa, ki si jo je pri-držal Grebene je bila sestavljena za slučaj smrti. Priča Peter Rizzio, pisarniški ravnatelj „Thc Mutual" v Trstu, govori s pomočjo tolmača. Občinstvo ne razume skoro ničesar, pač pa z velikim zanimanjem opazuje njuno živahno gestikuliranje. Gorup je zatrjeval, da je prinesel Bizjakova izpričevala v ravnateljstvo in jih izročil njemu, Rizzio pa to zanika in pravi, da nič ne ve o kakšnem izpričevalu Gorup je dalje trdil, da je plačal honorar za zdravnika v ravnateljstvu, Rizzio pa pravi, da to ni res. Tudi priča dr. Xy-dias potrdi, da mu je Gorup takoj po pre-iskanju Bizjaka plačal honorar. Takrat, ko je Gorup prišel v ravnateljstvo, bila je navzoča še ena oseba, ki pa ni bila uradnik, in ta oseba je rekla Gorupu, da ni nič hudega, če je dr. Xydias odklonil Bizjaka, češ, ga bo pa kakšen drug zdravnik potrdil. Priča Henrik Tin z, uradnik „The Mutual", popisuje dogodke z Bizjakom približno ravno tako, kakor Rizzio. Priča pripoveduje dalje, da je Grebene nekoč pisal ravnateljstvu, če se sme zavarovati tudi tretje osebe. Kolikor se priča spominja, odgovorilo se mu je, da lahko, samo to se zahteva, da dotičnika preišče zdravnik, katerega imenuje družba. Izvedenec dr. Veronese odda svoje mnenje glede Konrada Miillerja. O zdravniškem preiskovanju po dr. Martinisu pravi, ali da je bilo površno, ali pa je bila predstavljena kaka druga sseba Tudi dr. Menz misli, da Miiller nikakor ni bil sposoben za zavarovanje. Čudno se mu zdi, da je bil v takem stadiju bolezni spoznan sposobnim, ker je bil že ob preiskovanju tako hudo jetičen, da se je to prav lahko opazilo. Med zagovornikoma in izvedencema se vname zopet daljša debata o jetiki. O Bizjaku izjavita oba izvedenca soglasno, da je bil njegov položaj tak, da bi ga morala zavarovalnica odkloniti. Kako so zavarovali Žužka. Priča dr. O r a ž e m izpove, kako sta mu Cerič in Grebene privedla Mat. Žužka, da bi ga preiskal. Ker ga je bil že dr. Illner označil kot zdravega, kakor je razvidel iz i njegovega izpričevala, ga ni natančneje pre-j iskoval, in to tembolj, ker je Žužek nanj I napravil vtis zdravega človeka. Cerič mu ! je dejal, da naj kar hitro napravi, da stvar | ne bo predolgo trajala. Preiskal bi ga bil natančneje, ako bi ga Cerič ne bil prekanil j z Illnerjevim izpričevalom. Predsednik pravi, da se mu zdi čudno, j da ga je tako malo preiskal, pa vendar izdal tako ugodno izpričevalo. Cerič se zagovarja, da je bil ob tem času prejel nek telegram z obvestilom, da Žužek ni zdrav, zato se je hotel o njegovem stanju še enkrat prepričati pri drugem zdravniku. Dr. R y b a f prečita dve pismi, hoteč dokazati da pri „The Muthual" zadostujejo za sprejem zavarovanja tudi površne zdravniške preiskave. Prvo pismo je poslal bu-dimpeštanski ravnatelj te družbe, dr Herzog, Ceriču, in ga pozval, da naj nekega Erčulja podvrže še eni površni preiskavi. Slično pismo z dne 26. nov. 1901 sta tudi pisala uradnika „The Muthual" Tinz in Rizzio nekemu zavarovancu v Ljubljani, da naj se da še enkrat površno preiskati. Državni pravdnik odgovarja dr. Ry-baru in pravi, da sta to dva različna slučaja. V zadnjih dveh slučajih je namreč hotela družba dve osebi pridržati v zavarovanju. Žužka pa so nameravali odsloviti, kar je izkušal Cerič preprečiti. Okrajni zdravnik v Vel. Laščah, d r. P o r t i k , ni mogel zaradi neke bolezni osebno priti k obravnavi, poslal pa je pismeno izjavo, o Žužku, Pecku in Udoviču, ki so bili vsi več ali manj jetični. Po Pec-kovi smrti sta se mu predstavila dva gospoda, prvi, večji (Cerič) z Dunaja, drugi (Tinz) iz Trsta. Ceričevo postopanje se je njemu zdelo sumljivo. Nihče pa ni izku&il vplivati nanj, da bi izdal kako napačno izjavo. Frančišek Pešec, župnik na Robu, izjavi, da je bil Žužek po njegovih mislih jetičen. Matija Hočevar, župan v Vel. Laščah, izpovč, da so ljudje vobče govorili, da je Žužek jetičen in tudi njemu se je zdel. Žužek je zahajal v gostilno k njemu in k Francu Grebencu, bratu obtoženca. Priča prizna, da je nekoč telegrafiral v Trst, da so zavarovani Žužek, Pecek in Udovič bolni. Nekdo je prišel od zavarovalnice nato o j tem poizvedovat, pa on ni takrat dotičniku I druzega rekel, kakor da se mu čudno zdi, ' da zavarujejo take ljudi Drugih stvarij se I priča ne spominja, razun, da je nekoč pri-! šel v Lašče nek agent hoteč zavarovati j Žužka. On mu je dejal, da je Žužek bolan, j toda agent Nučič od .Assicurazione Generali" mu je odvrnil, da mu bo velel 8 dni piti slano vodo, da ne bi kašljal in — 500 gld. bo imel zasluženih. Priča Jožef Peternelj, trgovec v Vel. Laščah. Predno se zapriseže, predlaga dr. Krisper, da naj sodišče tega ne stori, ker je bil Peternelj Grebencu sovražen, se vmešaval v njegove zadeve in bil zaradi tega celo obsojen. On je zahteval od sodnije v Vel. Laščah dotično razsodbo, ki pa je čudnim potom izginila, tako da jo je moral rekvirirati iz Novega mesta. Državni pravdnik se iz stvarnih razlogov upira temu predlogu, in tudi sodišče mu ne ugodi ter zapriseže pričo, ki nato popisuje ^užkove razmere. Dr. Krisper in priča Peternel j. Dr. Krisper hoče staviti priči neko vprašanje. Priča: Vam ne bom odgovarjal. Z vami nočem imeti nič opraviti, midva se bodeva že še drugje videla! Dr. Krisper: Gospod predsednik, poučite ga, da mora meni odgovarjati; če ne, ga pa sami vprašajte Priča izpove samo že znane stvari. Dr. 111 n e r iz Ljubljane pove, da sta Cerič in Grebene med ordinacijskimi urami pripeljala k njemu z,užka. Meril ga je po predpisih, pri zdravstveni preiskavi pa seje precej zanašal na subjektivne podatke. Njemu se Žužek ni zdel bolan. Franc Makari, potovalec iz Trsta, pripoveduje, da so z Žužkom večkrat »krokali". Mislil je takrat, da je zdrav. Njemu je Žužek pripovedoval, da je Grebene pošten človek Dr. Krisper: Obtožnica govori o tem razmerju ravno nasprotno, da je namreč Žužek vse drugače govoril o Grebencu. Preiskovalni sodnik v Trstu je dobro vedel za Žužkov slučaj, pa vendar ni Žužka zaslišal, dasi bi bil važna priča, kar meče čudno luč na to preiskavo. Dr. V e r o n e s e in dr. M e n z se izrazita o Žužku, Pečku in Udoviču, da so bili ob času zdravniške preiskave vsi je-tični, torej niso bili sposobni za zavarovanje. Istotako se izjavita o slučaju Por, ki je bil umobolen. Tak kandidat se brezpogojno odkloni. Nato se obravnava prekine za pol ure in se nadaljuje ob četrt na deset zvečer. Priča Alojzij Mozetič, podjetnik v Trstu, pripoveduje, da je Žužek večkrat igral v tržaškem gledališču in da je imel dober glas. Predsednik prebere nato pismeno izjavo dr. Gabrijela Laura, ki je v Trstu Žužka preiskal na Gorupovo željo. Gorupova tozadevna pojasnila pa zopet ne soglašajo z onimi v predpreiskavi, ko je eovoril, da je zdravniku rekel, da ni treba Žužka nič natančno preiskati, in da se naj kar zanese na prvo izpričevalo. Razprava o »krokarjih«. Albert Cirer, asistent državne železnice v Trstu, pravi, da je Žužka poznal že dolgo časa. Predsednik: Kakšen vtis je napravil na vas Žužek? Priča: Kakor „krokar." (Veselost.) Predsednik: Ali ste bili tudi vi v tej družbi? Priča: Ne. (Smeh.) Predsednik: Je-li bil Žužek kaj bolehen ? Priča: Hm, bolehen! Jaz mislim, da je bil »skrokan". (Velik smeh.) Predsednik: Toliko govorite o »krokarjih"; kaj pa je to pravzaprav? Priča: Toliko kakor ponočnjak. Predsednik: Ali tudi vi kaj kro-kate? Priča: Tudi, tudi! (Bučen smeh.) Po tem veselem prizoru pripoveduje priča, da je bil Žužek z Grebencem prijatelj in da je imel pri njem hrano, dokler ni odpotoval iz Trsta. V tem času je Žužek večkrat kri bljuval. Dr. Martinolich nastopi kot priča. Za njim se zasliši dr. Ivan Martinolich, odvetnik v Trstu in glavni zastopnik družbe „The Mutual", ki je dobil po razvoju obravnave značaj glavne in najbolj zanimive priče. Obtoženca Cerič in Grebene ugovarjata po svojih zastopnikih, da bi se dr. Martinolich zaprisegel, ker ima do njiju baje veliko sovraštvo. Ta ugovor zavračata drž. pravdnik in dr. Tekavčič in tudi dr. Martinolich izjavi, da nima nobenega sovraštva do obtožencev. Če jih je ovadil in vložil proti njim tožbo, storil je samo svojo dolžnost kot zastopnik družbe. Sodišče sklene, da se priči da prisega. Priča popisuje v 2 uri trajajočem govoru različne slučaje po vrsti skoro istotako kakor so označeni v obtožnici. Že zaradi Brasa je bilo nastalo proti Ceriču nekaj suma. Nekolike pozneje je on prejel iz Vel. Lašč anonimen telegram, da je družba vsled zavarovanja Žužka, Pečka in Udoviča ogoljufana. Po Laščah so se širile čudne govorice, da je nekdo silno obogatel vsled špekulacije z zavarovanjem. Ze to je bilo dokaj sumljivo, še večji sum pa je nastal proti Grebencu po Pečkovi smrti, ko se je Grebene oglasil ter zahteval zavarovalnino in celo grozil, da bo tožil družbo po dr. Frischauerju. Iz teh in še drugih sličnih razlogov je on napravil ovadbo na zahtevo ravnateljstva. Kajti čudno je da si je Grebene nabavil 9 do 10 polic v skupni zavarovalni vrednosti 300—400.000 kron, ko je razmeroma precej reven, in ne plačuje lahko premij v toliki višini. Tudi je čudno, da si je vedno znal preskrbeti jetičnih ljudij za zavarovanje in da so bili vsi doma od Vel. Lašč, rojstnega kraja Grebenčevega. Ali je pričakoval, da bo tako najprej prišel do svojega plena? Po Pečkovi smrti se je posluževal sredstev, ki se morejo naravnost imenovati goljufiva. Zlasti sumljivo je bilo postopanje Grebenčevo in Ceričevo glede ^zdravniške preiskave pri dr. Vaupotiču v Novem mestu. Dr. Vaupotič je popisoval Pečka tako, da se ta popis ni mogel nanašati na pravega Pečka. Tudi glede njegove fotografije je izjavil dr. Vaupotič, da to najbrže ni oni človek, katerega sta mu bila privedla prej omenjena Cerič in Grebene. Preiskani mož je bil velik in zdrav, Peček pa je bil bolehen in suh. Ko je Peček ležal na smrtni postelji, čutil je, da ni ravnal prav in je hotel polico uničiti, Grebene pa je ponujal njegovi rodovini 2000 kron, ako bi opustil to namero. Tudi je nagovarjal robarskega g. župnika, da naj v mrtvaško knjigo ne vpiše jetike kot vzrok Pečkove smrti. Žužka sta Cerič in Grebene po daljšem prigovarjanju pripravila do tega, da je bil pri volji zavarovati se. Ker je Žužek trdil, da je bolan, dejal mu je Cerič, da naj ga to nič ne skrbi, da bo že on preskrbel pripravnega zdravnika, Grebene pa mu je obljubil, da bo plačeval premije, dokler si v gmotnem oziru ne opomore in da mu bode dajal v Trstu hrano zastonj. To vse je njemu povedal Žužek sam, ki je bil tudi nazadnje pripravljen polico uničiti, ker je uvidel, da Grebene samo špekulira z njegovim življenjem. V tistem trenotku pa, ko je bil Žužek pripravljen polico uničiti prenehalo je njegovo prijateljstvo z Grebencem, ki mu je odpovedal hrano. O Konradu Miillerju pripoveduje priča da je Gorup sam premenil na polici izraz »privatier" v „rentier." Sicer je res, da po-menja beseda „privatier v Ameriki neko vrsto vojaštva in bi bil torej moral Miiller večjo premijo plačevati, toda'tega bi on svojelastno ne bil smel storiti. Stvar direkcije bi bila, da to besedo pojasni glavnemu vodstvu v New-Yorku, on je pa kar zapisal „rentier", dasi ni Miiller imel niti vinarja. Gorup mu je nekoč priznal, da je to storil na Greben-čev nasvet. Glede Bizjaka izjavi priča, da Grebene ni imel pravice, na svojo roko in brez njegove vednosti ga še drugič zavarovati. Taka pogodba je neveljavna. Grebene je plačeval premije pri sodnji. Priča omenja še dveh enakih slučajev, ki se pa ne nahajata v obtožnici. On misli, da sta bila Gorup in Cerič slepo orodje Grebenčevo Dr. Krisper pridrži pravico do pritožbe ničnosti, ker je dr. Martinolich večinoma navajal stvari, katerih ni sam videl ali slišal, ampak jih zvedel od drugih. Obravnava se je nato zaključila skoro ob polnoči. • * • Danes se je nadaljevalo zasliševanje prič, večinoma iz velikolaške okolice, ki so skoro soglasno izjavljale, da se bili zavarovanci Žužek, Pecek in Udovič jetični. Zaslišana sta bila v tej zadevi danes tudi dr. 111 n e r in dr. V a v p o t i č. O tem poročamo več v petek. Dnevne novice. V Lj ubljani, 7. dec. Vzajemno zavarovalnloo napada »Slov. Narod", ker je zastopnica nižjeav-strijske dež. zavarovalnice za osebno zavarovanje. Zakaj pa ne napada »Slovenski Narod" zastopstev drugih, angleških, ameriških, ogrskih, italijanskih, nemških zavarovalnic, ki jih vendar ne manjka v Ljubljani? Nižjeavstrijska dež. zavarovalnica ima marsikatere prednosti pred drugimi, in ni v nobeni zvezi z dunajskimi nemškimi šolami. To je zavod, ki je strokovno sam na sebi dober. Liberalci si lahko pomagajo, če hočejo, da ne bo »Lueger" nič zaslužil na Kranjskem: Ustanove naj kranjsko deželno zavarovalnico, pa je! Delajte, pa vam ne bo treba zabavljati! Slovenski docenti. Z Dunaja: Vaša notica o slovenskem vseučilišču me je opozorila, da „Narod" piše nekaj o slovenskih decentih. Pogledam, in res, črno na belem se bere v ti hiralnici za bivše narodnjake, da je narodno-napredna stranka pripravila docentov za slovensko vseušilišče. O tem pripravljanju ni svetu nič znanega, Morda imajo pri »Narodu" poseben tajen kurz za docente. Tavčar predava skoraj gotovo kazensko pravo, Aškerc kanoniČno pravo itd. Želimo obilo uspeha; samo to sodimo, da bodo mladeniči, ki se vzgajajo v narodno-napredni stranki, bolj sposobni za agente, nego za profesorje. Mi pa vemo, da je svoj čas, za Thuaovega ministrstva, krščanska slovanska zveza, v kateri je narodno-napredna stranka pomenila toliko, kolikor 0 brez 1, dobila od vlade zagotovilo, da se iz državnih sredstev dovoli nekaj podpor slovenskim akademikom, in za vzgojo mladih učenjakov, ki se hočejo posvetiti akademičnemu učiteljstvu. »Narod", laži, kar je prav! Na vzgojo docentov naši liberalci še nikoli niti mislili niso. Kar se je zgodilo, je delo slovenskih državnih poslancev. Liberalno bab je verstvo. Ga že imajo — namreč konec Petrove skale. »Slovenski Narod" je priobčeval nekaj mesecev nagrabek najzlobnejših obrekovanj zoper katolicizem pod naslovom »Konklave leta 1903.". Zdaj, ko je stvar končana, se bomo ob priliki ozrli na ta ostudni pamflet. Danes omenimo le sklep, v katerem se trdi: »Da, stari svet umira, Petrova skala se podira! ....Prorokovanje, ki naj ostane vsem svobodomiselnim ljudem vedne v spominu in naj jih bodri k delu proti rimskemu klerikalizmu, se glasi: Katoliški cerkvi preti za leto 1 9 5 0. kriza, ki bo veliko radikalnejša in be imela še veliko hujše posledice, kakor sta jih imeli žalostni katastrofi leta 1517. (protestantizem) in leta 1789. (francoska revolucija) za katolicizem. Rojaki, pazimo ...."-— Torej leta 1950. se bo Petrova skala podrla. Liberalci bodo gotovo te številke v loterijo stavili, ker tako verujejo na svoj »Narod", kakor stare ženice na egiptovske sanjske bukve. Zakaj »Narod" ne pove tudi meseca in dneva? Ker so pa liberalci začeli prorokovati, si upamo tudi mi izreči — ne slovesne prorokbe, ampak samo ponižno mnenje: Leta 1950. ne bo morda več na svetu niti dr. Tavčarja, niti Malovrha, niti Wolfa, niti Jaquemara, niti liberalne stranke, niti »Slov. Naroda" — Petrova skala bo pa še stala. f Nadučitelj Ignacij Rozman. Iz Leskovca pri Krškem: V soboto dopoldne smo izročili ob obilni udeležbi dragih ko-leginj in kolegov, prijateljev in znancev materi zemlji truplo umrlega g. Ignacija Rozmana, nadučitelja v Vel. Podlogu. Pred enim letom je obolel na vnetju rebrne mrene, a je okreval do celega. V nedeljo je bil še čvrst in vesel; v ponedeljek pa ga zadene kap, ravno ko vstopi v pisarno. Po tridnevnem smrtnem boju, prejemši sv. zakramente, nehalo je biti blago srce, katero je gerko ljubilo šolsko mladino in domovino. Blagi pokojnik je bil star 44 let ter je služboval v Dobravi pri Kropi, v Mošnjah in sedaj v Vel. Podlogu, kjer ga je dohitela nemila smrt. Pokojnik je bil odkrit in blag značaj, katerega je mora! spoštovati vsak. Ob krasnem petju gg. tovarišev pod spretnim vodstvom g. K o s a in ginljivim govorom g. Malnariča smo se poslovili tužnega srca cd preranega groba, želeč pokojnemu Ignaciju: Naj mu bode dolenjska žemljica lahka! — Slovenci na Dana ju. V proslavo Brezmadežne se bo obhajala slovesna slovenska služba božja na Dunaju dne 11. decembra t 1. — drugo nedeljo v mesecu — popoldne ob V« 3. uri v razširjeni in popolnoma prenovljeni cerkvi sv. Antona v XV. okraju, Pouthongasse 16. Vspored cerkvene slovesnosti bo sledeči: 1. Pesem pred pridigo: G. Rihar: Brezmadežno spočetje M. D. — mešan zbor. 2. Cerkveni govor v čast Brezmadežni. 3. Pesem po pridigi: Gruber: Vsi zbori zado-n i t e — sedmeroglasen mešan zbor. 4. Pete litanije. 5. »Te Deum": Haydn: Zahvalna pesem. Odpevke pri lita-nijah in zahvalno pesem poje vsa zbrana množica. 6. Blagoslov p© rimskem obredu: P. H. Sattner: »Tantum ergo" in »G e n i t o r i" — mešan zbor. 7. Sklepna pesem: P. A. Hribar: Č e š č e n a si, Marija ti! — moški zbor, — Miklavžev večer priredi slov. katol. izobraževalno društvo »Straža" na Dunaju dne 11. decembra zvečer ob petih v VI. okraju, Gumpendorferstrasse št. 101 v veliki dvorani restavracije »zur schnnen Scha-ferin". Vspored: Slavnostni govor — Ob prvi obletnici »Straže" — Fr. Rebol. P. H. Sattner: a) Poje Švicar po planinah; b) Tudi Oger pesmi poje; c) Č u j lčmbardsko petje glasno! Poje mešani zbor »Straže" in »Danice". M. Vilhar: L u n i c a — mešani zbor. Narodna — harm. M. Bajuk:, Lahko noč. Besede Slomškove. Poje ženski zbor »Straže". Narodna — harm. M. Bajuk: Jagarmi jaga — poje mešani zbor. Narodna — harm. P. H. Sattner: Kdaj moramo piti? — poje mešani zbor. Sijajna točka tega večera bo: nastop sv. Miklavža s spremstvom. Vstepnina za člane prosta, nečlani plačajo vstopnine posamezniki 30 h, z družinami 40 h. Preplačila se hvaležno sprejemajo! — Dekliika Marijina družba v Kranja priredi dne 8. decembra t. 1. v dvorani na »Novi pošti" slavnostni večer v proslavo 50 letnega jubileja Brezmadežne. Spored: 1. Dr. Weissenhofer: Lur-ška pastirica, igrokaz v 5 dejanjih. 2. Silvin Sardenko: Skrivnostna roža. (PosvetitevBrezmadežni v 6 pesmih in simbolih.) 3. Živa pedoba: Brezmadežna v nebeški slavi. Začetek točno ob 5. uri pep. Igra se ponevi v nedeljo, dne 11. t. m. ob istem času pri znižanih cenah. — Slov. katol akadem. društvo »Zarja* v Gradcu priredi v petek, 9. decembra ti. ob 8. uri zvečer pri »Zeleni Š ajerski" svoj tretji redni občni z b o r s sledečim sporedom : 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Čitanje zapisnikov bratskih društev »Danice« in „Hrvatske«. 3. Poročilo odborovo. 4. Slučajnosti. — Ogenj je uničil v Srednjih Gamelj-nih cerkvenikovo hišo. — Posestniku Lovrencu Zupanu v Savici okraj Radovljica, je ogenj napravil 3500 kron škode. Posestnik je bil zavarovan le za 1600 kron. — Prijeta sleparlca. Orožniki so aretirali 17letno Amalijo Vidrih iz Lož pri Vipavi, ker je od prvega obč. svetovalca P. v Vipavi izvabila 140 kron, češ, da pošlje penje goški župan, kar pa ni bilo res. Tudi posojilnico v Vipavi je ogoljufala za 140 K. Dekle pravi, da je s prisleparjeno svoto hotela odpotovati v Ameriko. — Predavanje. »Katol. slov. izobraževalno društvo Vič-Glince" ima prihodnjo nedeljo dne 11. t. m., ob 4. uri popoldne v društveni sobi na Glincah „pri pošti" predavanje. Govoril bo čast. gosp. dr. E. L a m p č. — Goriški mesarji morajo odslej po magistratnem odloku imeti ob prodajalnah napise s ceno in kakovostjo mesa. Kot meso prve vrste se šteje meso volov, starih 4 do 8 let in popolnoma rejenih. — Meso v Zagreba se bo menda znatno pocenilo, ker se peleg mesarjev pogaja za dobavo mesa vojaštvu tudi ondotna usnjarska tovarna, ki pravi, da napravi, ako to dobavo dobi, na šestih krajih v mestu predajalnice mesa, v katerih bo prodajala meso pod istimi nizkimi cenami, pod katerimi ga sedaj ponuja vojaški upravi. Zagrebški mesarji stoje tako pred hudo konkurenco. — Oproščen morilec. Natakar Rih. Dessanti, ki je presenetil pri svoji konku-bini trgovskega potnika Riharda Niolia, je bil pred tržaškim porotnim sodiščem v tajni obravnavi oproščen od umora; pač pa je bil obsojen na devet mesecev strogega zapora vsled prestopka proti varstvu življenja. — Stavka v Nabreiini ponehuje. Nekateri kamnarji so zopet pričeli delati. — Društvo zdravnikov na Kranjskem ima letošnji redni občni zbor v s r e d e , d n e 2 l. t. m, ob pol 8. uri zvečer, v salonu restavracije »pri Roži" v I. nadstropju. — Slov. katol. akadem. društvo „Danica* je imele svoj III. redni občni zbor, dne 6. decembra 1904. v gostilni »Trotter zum Magistrat" ob pol 8. uri zvečer s sledečim sporedom: 1. Čitanje zapisnika. 2. Čitanje zapisnikov bratskega društva »Zarje". 3. Poročilo odbora. 4. Sprejem novega člana. 5. Eventualia. — Jugoslovanski inform urad se o novem letu osnuje v Belemgradu. — Surovost Na Brezovici je Franc Simec vrgel na tla Andreja Suhadoloika ter ga tako z nogo osuval, da Suhadolnik ne more hoditi. — 0 vlomu in tatvini na Hru-šlci se nam še poroča: Tatovi so odnesli 280 kg. teško železno blagajno, 70 m. visoko v hrib in jo tam odprli. Orodje so pustili v prazni blagajni. Tatovi so morali ravnati jako tiho, ker so blagajno morali spraviti skozi okno in je tudi ravno nasproti orož-niška postaja. — Parmovo »Ksenijo" bo na Su-šaku 11. in 12. t. m. pelo hrvaško pevsko društvo »Jadranska Vila". — Špekulacija odpadnikov. Zaradi nenravnosti suspendirani duhovnik Hans Hirchsteiger je spisal za židovsko knjigo-trštvo roman »Das Beichtsiegel" od katerega upa več dohodkov, kakor od izpolno-vanja duhovskih dolžnosti. Ponudil je ta ničvredni pamflet židovskemu listu »Zeit", katera je pa odklonila^ ker se zdi celo onim čifutom stvar preneumna. Zdaj pa kolporti-rajo ta pamflat v knjigotrštvu na nesramen način. Nadvojvoda Jožef Ferdinand je počastil s svojim obiskom včerajšnjo predstavo slov. gledališča. Spremljal ga je komorni predstojnik podpolkovnik W e b e r. Slavnostno akademijo prirede v proslavo »Brezmadežne" frančiškanski bogo-slovci dne 8. decembra v obednici frančišk. samostana v Ljubljani. — Spored: 1. Latinski govor, F. Avguštin Juzek. 2. Mozart: Kvartet Nr. 1, AUegro vivace, svirajo: I. Violino, F. Rafael Šediv^, II. Viol., g. M. Roža-nec, Viola P. Hug. Fattner, Cello F. Avguštin Juzek. 3. Slovenski govor, P. Dominik Na-brnik. 4. Mitterer: Kantata Brezmadežni, moški zbor. 5. Nemški govor, F. Pavel Potočnik. 6. Haydn: Kvartet op. 54, Allegretto. 7. Italijanski govor, F Oton Kocjan. 8. Tota pulchra, koral. 9. Hrvaški govor, F. Leonard Kalac. 10. Witt: Ave Maria, moški zbor. 11. Češki govor, F. Angel Struška. 12. Mozart: Kvartet Nr. 1 Molto Allegro. — Začetek točno ob 5. uri popoldne. Predavanje. Sinoči je predaval v prostorih „S1. kršč. zveze" preč. g. J. J e r š e o človeških temperamentih. Predavanje je bilo prav zanimivo in res lepo sestavljeno. Gospod predavatelj je obdelal tvarino čisto poljudno ter šaljivo tako, da je vsak lahko razumel. S predavanjem je bil zadovoljen vsak. Želeti je, da gospod doktor še večkrat predava. Popravek. Z ozirom na notice med dnevnimi novicami v štev. 275 Slovenca z dne 1. t. m. po zaglavjem. ,Iz uradniških krogov se nam piše" se slavne uredništvo na podlagi § 19 tisk. zak. prosi v sprejeti naslednji popravek: Ni res, da bi bilo finančno ravnateljstvo v Ljubljani nekemu finančnemu uradniku letos podelilo že dvakrat zdatno podporo, res pa je, da je finančno ravnateljstvo nekemu [finančnemu uradniku, kateri je bil nevarno in dolgo časa bolan, podelilo enkrat podporo, drugo podporo mu je pa podelilo finančno ministerstvo — tudi ni res, da bi bilo finančno ravnateljstvo dovolilo enemu višjemu funkcijonarju precejšno remuneracijo, ker v smislu ukaza c. kr. finančnega ministerstva z dne 14. septembra 1902 št. 3749. F. M. finančno ravnateljstvo višjim uradnikom remuneracij sploh dajati ne sme. — C. kr. finančno ravnateljstvo. — Ljubljana, dne 5. decembra 1904. Japonske pokrajine s prometom in šegam prebivalstva so razstavljene v tekoči teden v mednarodni panorami. — Prihodnji teden .Potovanje po slikoviti Tirolski od sv. Antona do Bodenskega jezera". Na Rakovniku imajo v čast [Brezmadežni slovesno devetdnevnico. Na praznik pristopi 3 gojencev k prvemu sv. obhajilu. Mladina je dobro razpoložena in se veselo pripravlja, da za jubilej v krogu družine proslavi brezmadežno mater Don Boska, kateri je S. dec. leta 1841. sprejel prvega gojenca v svoje varstvo. Iz Ljubljanice 80 potegnili danes zjutraj pri vevški papirnici nekega čevljarja iz župnije Marije Device v Polju. Pogrešili so ga že 10 dni. Glavo ima razbito. Poizkušeni samoumor Na Trnovskem pristanu je skočil včeraj v Ljubljanico 45 let stari miiar Janez Drnovšek, stanujoč v Cerkvenih ulicah štev. 21. Rešila sta ga iz vode delavka Terezija Hribar dn voznik Jožef Stresen. Repertoar slovenskega gledališča Jutri v četrtek sta dve predstavi. Popoldne ob 3. uri uprizori se drugič v tej sezoni kot ljudska predstava ob znižanih cenah Jurčič-Govekarjeva priljubljena narodna igra s petjem: »Deseti b r a t". — Zvečer poje se četrtič in sicer na „nepar" opereta »D i-jak prosjak". — V soboto, dne 10. t.m. pride na oder prvič v tej sezoni na novo naštudirana in uprizorjena velika opera „0 n j e g i n". — Gostovanje Andreja F r j a n a, ki je bilo določeno za prihodnji teden, moralo se je radi obolelosti umetnika žalibog preložiti na poznejši čas. Koncert društvene godbe vrši se danes zvečer v »Narodni kavarni". Začetek ob ■9. uri. Vstopnina prosta. Društvena godba ima jutri ob 8. uri zvečer koncert v salonu g. Schreva na juž. kolodvoru. Vstopnina 40 v. Izgubila je Antonija O r e h e k, sod-nijskega sluge vdova, mesečno pokojnino 60 kron. Novo knjižnico za posojevanje knjig bo vstanovil Ambrož Panteoni, za kar je dobii že dovoljenje. Službeni plašč je ukradel nekdo sprevodniku Jožefu Jančigarju. Miklavžev večer, ki gaje priredila »Krščanska ženska zveza" v gornjih prostorih Strelišča je sijajno uspel. Prostorna dvorana je bila prenapolnjena. Gospe in gospodične, ki so prodajale jedila, pecivo in pijačo so imele ves čas veliko posla, da so mogle vsem postreči. Na gla- sovirju je igrala jako spretno več točk gdč A 1 e š o v e c. Petje je oskrbelo „Kato iško. društvo za delavke" pod osebnim vodstvom g. pevovodje F e r j a n d i č. Tudi pri tem večeru smo občudovali izborno petje tega društva. V jako šaljivem govoru je nagovoril g. stolni vikar dr. J e r š e obilno-številno zbrane otroke, ki so željno pričakovali nastop Miklavža, ki se je kmalu na to prikazal s svojim spremstvom. Imel je nagovor in potem je razdelil mnogo daril med otroke in odrasle. »Krampusi" so pro-vzročili deloma mnogo veselja, deloma tudi precej selza pri malih. — V dvorani puntigamske pivnice pa je priredil Miklavžev večer »pevski klub poštnih in brzojavnih uslužbencev v Ljubljani". Tudi tu je Miklavž bogato obdaroval navzoče. — Precej pozno prikazal se je Miklavž v mali dvorani »Narodnega doma" pri odraslih, za koje je imel lepih darov. Zdrtvstveno stanje v Ljubljani. Od 20. do 26. novembra se je narodil 21 otrok, (28 9700) izmed katerih sta bila dva m tvo-rojenčKa. Umrlo je 17 oseb (28-55°/00) in sicer 1 na škrlatu, 1 zaradi unetja dihal, 2 je zadel, kap in vsled drugih boleznij 12 oseb. Tujcev je umrlo 7 (41-2°/ou), v zavodih za bolnike 8 (47700). Nalezljivih bolezni je b lo nazn^ijeno: ošpic 1. škrlatic 9, vročinska bolezen 1, davica 9 in trahom 3 slu-6 ji. Musica saera V četrtek, 8. decembra v stolni cerkvi pontifikalna maša ob 10. uri: Inštrumentalna »Missa in honorem Beatae Mariae Virginis Immaculatae", zložil Anton Foerster, graduale »Benedicta". G. Preyer, ofertorij »Ave Maria" Ant. Foerster. — V frančišk. cerkvi ob 9. uri pridiga, potem Maks Filke Missa v D dur op. 90 za mešan zbor in velik orkester. — Graduale „ Benedicta es". Oftertorium »Ave Maria", Mitterer op. 122 za mešan zbor in velik orkester op. 122. Nova skladba za Marijin jubilej. K sklepu „Tedeum" Mitterer op. 114 zamešan zbor in orkester. Telefonska In brzojavna poročila. Dunaj. 7. decembra. Proračunski odsek je danes imel zopet sejo. Mladočeh dr. F i e d 1 e r se je izjavil za povišanje kredita od 15 in pol milijonov za 4 in pel, milijona na korist kmetijskim zadrugam. A b r a h a m[o v i č , (Poljak), S t ii r g k h (lib. velep.) M o r s e y (nemški konser.) so v imenu svojih klubov izjavljali, da dovoljujejo vladi popolno refundacijo 69 mil. Dr. Derschatta (nemška ljudska stranka) je bil za dovoljenje kredita v znesku le 15 in pol milijona kron. Istotako Pallfy imenom češkega konserv. veleposestva, R o b i č v ime »Slovanske zveze" za 15 in pol milijona, oziroma 20 milijonov. Tudi socialni demokrati in Vsenemci so proti Vlada s svojo zahtevo nima večine, zato bo odsek sklepal šele po novem letu. V petek bo skoro gotovo zasedanje državnega zbora odgodeno, nakar se zbornica snide zopet okoli 16. januarja. Dunaj 7. decembra V gosposki zbornici bo danes knez Schonburg stavil predlog, naj se poslovnik drž. zbora tako spremeni, da poslancem ne bo mogoče napadati dinastije. Budimpešta, 7. decembra. Pred zasedanjem poslanske zbornice bo priredila opozicija shod vseh opozicionalnih strank, na katerem bode sklepala. Opozicija namerava preprečiti vladi idemniteto za vsako ceno, da tako prisili vlado k novim volitvam v ex lex-stanju. Budimpešta, 7. decembra. „ Pesti Hir-lap" priobčuje senzacionelno pismo z Dunaja, ki pravi, da se cesar odpove, ako se Tiszi ne posreči rešiti zamotanega položaja. — Drugi listi se pečajo z bodočim zasedanjem. Med drugim pravi neki list, da bodo poslanci prišli v zbornico z revolverji. Drugi list pa pravi, da se je opozicija zedinila, priti v zbornico v gala uniformi, h kateri spadajo tudi meči. Ako bo treba, bodo poslanci rabili tudi meče. Budimpešta 7. decembra. Delavčeva žena Kopik je poizkušala usmrtiti sedem svojih otrok, ker je njena hči nekaj ukradla. Zagreb 7. dec. Izšel je oklic, podpisan od 187 najodličnejših meščanov, naj prebivalstvo povodom jutrišnje slavnosti Brezmadežne »kraljice Hrvatske", okrasi v dneh 7., 8. in 9. t. m. svoje hiše s hrvaškimi trobojnicami. Berolin, 7. decembra. »Berliner Tage-blatt" poroča, da je sv. oče obolel na lahki influenci. Parts, 7. decembra. »Matin" poroča iz Peterburga: Doznajem iz zanesljivega vira, da je poslanih v Vladivostok že 5 podmorskih čolnov ter jih bo še 25. Glede vladi-vostoškega brodovja pa morem reči, da je križariea „Gromoboj" popravljena, dočim »Rossija" še ni. Inženirji pravijo, da bo za popravo treba še nekoliko mesecev. Belgrad 7. dec. Kabinet bo danes sestavil G r u i č Rim, 7. decembra. General Ricciotti Garibaldi je nevarno obolel. London. (K. n.) Reuterjev urad iz Tokia javlja, da je glavnega naskoka na Port Artur vsak čas pričakovali in da v Tokiu mislijo, da bo naskok uspešen. Peterburg, 7. decembra. Vojno ministerstvo službeno določuje, da bo odšlo v Vzhodno Azijo tretje brodovje, sestavljeno iz 6 oklopnic, treh križaric ter 10 torpedovk. Tokio, 7. decembra. (K. u.) Iz glavnega tabora maršala Okua se čuje, da Japonci nameravajo v dosedanjih svojih pozicijah prezimiti. Socialne stvari. soc Uspeh »Krifi. aoc strokovne lesne sveie". Po posredovanju navedene »Zveze" se je pri izdelovalcih lesenih ška-telj znižal delavni čas od 11 na 10 ur na popolnoma miren način. soc. Bresposelni delavci v Monakovem Dne 27. novembra t. 1. so v Monakovem šteli brezposelne delavce. Našteli so jih 6900, kar ni veliko, ker stanuje v Monakovem 520000 oseb soc. Sootalna zakonodaja na Fran coskem je mnogo slabša, kakor v Nemčiji. Francoska zaostaja za Nemčijo, ker vodilni francoski politiki vladajo le malo časa in iščejo lastne koristi. Pri zakonodaji za delavstvo morajo pa tudi prispevati gospodarji in na Francoskem so le-ti politično dovolj močni, da preprečijo vsak zakon, ki bi se izpeljal z denarnimi žrtvami delodajalcev. Vpliv stare liberalne šole je pa še toliko močan, da so delavci sami nasprotni obveznemu delavskemu zavarovanju. Poleg tega se francoski socialisti bolj pečajo s političnimi vprašanji in pa s protiversko gonjo, kakor s pozitivnim socialnim delom. 1122 100—4* Učenec ali praktikant iz boljše rodbine in primerno šolsko iz-2037 3-2 obražbo se sprejme v tukajšnjo špecerijsko trgovino. — Vstop takoj. — Kje pove upravništvo »Slovenca" Zahtevajte brezplačno In frank« moj iltutrovani cenik z vefi ko 600 podobami ur, zlatega in srebrnega blaga in godoenih reči Hanns Konrad tovarna n on ln lnoint trgovina Most kt. 955, Ceiko. Pf»»» amer. alk. remo.tolr ■ nr« • ildro, , . ■latam Boakopf patent t trpeiaem futralu (Ti (1 <)'Crt la Jalaaorega maja a eleg. Terlileo U alk- &lu« L Ju« Ija la priveskom, komad ————— — Vajenec i za mesarski obrt iz dobre, poštene hiše, se sprejme takoj. Nastop takoj. Naslov povč upravništvo. Na prodaj je 2023 3--2 dobro idoča kavarna kje pove upravništvo »Slovenca". Pouk y krojnem risanju (Schnittzeichnen) in praktičnem izdelovanju oblek daje f anl Komar, oblast, konc. učni zavod v Ljubljani, Kjučavničarske ulice štev. 4. Modni salon. 204i 5-2 Mednarodna panorama. Ljubljana, Pogačarjev trg. 2032 MF* Ta teden gr Času primerno! Japonsko ** Ob zaključku tržaškega tečaja se bode vršila vsoboto, dne 10. t. m. od 4.—5. ure pop. v hotelu Balkan javna izkušnja obiskovalcev, h kojej se vsakdo prijazno vabi, da se prepriča, da pacijenti govore jecljanja popolnoma prosto. V nedeljo, dne U. in v ponedeljek, dne 12. t. m. hode Mad. A. Nagel sprejemala v hotelu Ilirija v Ljubljani osebno prijave za tečaj, ki se bode tam otvoril. 2040 1—1 Javna izkušnja jecljajočih! Razglas. Deželni odbor kranjski bo dal od 1. januarja 1903, sledeča poslopja znova proti požaru zavarovati 2038 3-1 1. Deželni dvorec v Ljubljani, 2. Deželna blaznica na Studencu. Podrobnosti o zavarovanju se pozvedo pri deželnem stavbinskem uradu. Ponudbe za prevzetje zavarovanja je vložiti do 20. decembra 1904, pri deželnem odboru. Deželni odbot* kfajnski, Ljubljana, dne 5. decembra 1904. a* Novost 1 H- Sienkieuuioz Novost 1 Rodbina Polaneških trije zvezki (Poslovenil Podravski). • Cena brošuri K 10-—, vezano v en zvezek K 13'—» v tri zvezke K 16-—, priporoča kot primerno » božično darilo.-« d Ig. pl. Kleinmayr & p. Bamberg knjigarna. 2039 3—t ===== Bogata zaloga vse slovenske literature. = Velikost tribarvastih slik na kartonu je 67X51/«, cena slik samih po K 6 -, v jelšovetn okvirji po K 12 -, v vzorkovem po K 15 -; zaboj in poštnina so lastni strošek. 2004 2—2 Primerno božično darilo: Bled in Belopeško jezero. Naroči sei Pri založniku I. Germu v Pragi, Vdclavskč nam. 10 ali pa v Ljubljani pri L. Schwentnerju in Drag. Hribarju, v Novem Mestu pri I. Krajec nasl., v Celju pri Drag. Hribarju in v Gorici pri A. Gabrščeku. v^r^r jfF jjajiajvišje povelje yjeg. ^ c.in kr. apost, Veličanstva. ^ XXXVI. c. kr. državna loterija za civilne dobrodelne namene tostranske državne polovice. Ta denarna loterija £š^rSbu1e°nito 18.435dobitkovvgotovinl dopuščena, vsebuje v skupnem znesku 5I2.980 kron 1802 10—9 Glavni dobitek znaša 200.000 kron v gotovini. Žrebanje se vrši nepreklicno dne 15. decembra 1904. — Ena srečka stane 4 krone. Srečke se dobivajo pri oddelku za državne loterije na Dunaju, Ili., Vordere Zollamtstrssse 7, v loter. kolekturab, tobakarnab, davčnih, poštnih, brzojavnih in železn. uradih v menjalnicah V • itd.; igralni načrt za kupce brezplačno. — Srečke se pošiljajo poštnine prosto. . j 0d c kr icteriJBfeega ravnateljstva (Oddelek za drž. loterije.) \)/Jf ------- J. Qreg©rin, dam^i ^rojae, ^T^ modni salon na T)anaj5Ki cc5ti S •m « 'P S 0) o •i—i cž H m m •H 9 es S 4) OB * 0ž u a o ft Trpežni Ženski čevlji za vsakdanjo rabo, par gld. 2-50. Močni moški čižmi (štifleti) par gld. 2-80. X Elegantni barvani moški čevlji za zavezovati, par gld. 4.-. Zelo močni ženski i čevlji za zavezovati par gld. 2-80. priročni moški čevlji iz jadrovine, par gld. 1 Izvrstni ženski čevlji z gumbi par gld. 3--. —--% Barvani jjg lini usnjati s an dali par gl. 2.50 do 3.- prlročnl w a ■ ženski čevlji za na ulico, par gld. 1 30. Elegantni m ženski i salonski * čevlji Par ^ gld. 1-50. S Ženski čevlji z navskrižnimi zaponami, črni in barvani, par gld. 2"-. v f» M. CD C 0 I— CD N« m H B ? M. 0 (D SJ «2. CD N« N « i S Vrt. (D U... o Higieniško razpraševanjc stanovanj, tovarniških Io-»a 12-5 kalitet i. t. d. ******** ******** Najfinejši krem (mazilo) za rujava in črna obetala, Alfr. f ranlfei kom. družba 502 21-21 preje. — fllodlinška tovarna za čevlje ===== v Ljubljani, Špitalske ulice št. 9. = Zastopnica,: Joaiptna. pl Heriach eva. zznz 1 11 g rn jlggj |' i m Vacuum Cleaner m Peter Matelič zavod za snaženje stanovanj ===== Škofje ulice št. 1. ===== Preproge, pohištvo se sprejema za snaženje in shranjevanje. 1975 7-3 Primerna darila za Božič in Novo leto! Trgovina umetnin Josip Kaplan } Zagreb, Duga ulica 9 in 12 priporoča svojo bogato zalogo raznih slik kot nabožnih, zgodovinskih in razne lovske dogodke ter pokrajinskih slik po najnižji ceni. Velika izbera križevih potov (vseh 14 postaj) od kron 30'— do 4000 kron. Poleg tega velika zaloga ogledal v poljubni izdelavi. Ravnokar izišli ilustrovani ceniki se dobe zastonj in franko. Anton 17» 104 72 Šib**: i -•■ . cinkane, asfaltirane in svinčene oevl za nap"l;sn. vode, razne tehtntoe z uteži, štedilnike v,»t j vrst. kuhinjsko opravo, nagrobne križe. nt. kovala, prlvljake, žage, kotle za klajo >» i žganle. Fortland in Komaii-oement, železni*«, ilne in traverze, poljski maveo. Mizarsko, tesarsko iu ključavničar,* t ; orodje ter vse dru«e v železno stroko spad* Joče predmete. Velika zaloga vedno svežega šp<* 676 52-34 cerijskega blaga. po ugodni ceni ^ sukneno blago pri R. Miklauc Ljubljana Špitalske ulice štev. 5. Prima trbovljski in dolenjski kosovni premog priporoča na^odvzetje po 10 colcen-tov ali višje, na dom stavljen po znižani ceni. Zaloga premogal. Pau-lin, lastnik premogokopa. Ljubljana, Marijin trg št. 1. 1931 e-6 Ffiteut Hatsohelc Slctilj-Sternit (zakonito zajamčeno oznamenilo za Hsbestni cementni škrilj.) 1268 26—20 VSSSSS Eternit {mm LUDWIG HftTSCHEK vsem vremenskim vplivom, ne potrebuje Vocklabruck Dunaj Budimpešta Byeryes-Uyfalu poprav, je lahka, lična in cena. Gor. Avstrijsko. K/l, Berggasse 11. Andrassystrasse 33. Ogrsko. ZatltBVajtB VZOrCB m prospekte. Glavno zastopstvo za južne pokrajine: Delniška družba tvornice portlant cementa VODJE v Trstu, via Geppa 2. G^IČAR & JVIEJAČ Prešernove ul. 9, Ljubljana, Prešernove ul. 9 priporočata svojo z najnovejšimi predmeti popolnjeno zalogo v konfekciji za dame kakor tudi obleke za gospode in dečke, zagotavljajoča točne in solidne postrežbe po čudovito nizkih cenah. : Ceniki se razpošiljajo na zahtevo zastonj in poštnine prosto. ice « i registrovana zadruga z neomejenim poroštvom ?rii*tii lilij v iijubijani $ t l a s t nTlTIsT? aww/wv( »wvvwvi na Dunajski cesti St. 18, na vogalu Dalmatinovih ulic obrestuje hranilne vloge po 23 104—96 4 II 01 2 O brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama za vložnik« plačuje. Uradne ure od 8.—12. in od 3.-4. ure popoldne. Hranilne vlege sprejemajo se tudi po pošti in potom hranilničnega urada. Upravno premoženje kmetska Jf r oir R^Cin posojilnice znaša ** 4^' stSeg hran' K 5,089.883-14. promet K 23,8o6'3o6'40. sSdrr K 98.238-41. Varnost hranilnih vlog je tudi zajamčena po zadružnikih. Postu o-hranilničnega urada št. 828.406. — Telefon št. 185 > Pobro ohranjen plinov motor s 3 konjskimi silami, se proda pod ugodnimi pogoji. Več pove upravništvo »Slovenca". 2015 2 Ernest Hammerschmidta nasledniki Hladile Wutscher & K trgovina železnin in kovin, Ljubljana, Valvazorjev trg št. 6. poljedelskih strojev g |n orodja. Velika zaloga Nizke cene|! ®^Velika božična ^ l#V 4 > prilična prodaja traja od ponedeljka 5. dec. do 24. dec. 1904. 1 40% popusta vsakomur. Obleke za dečke, zimske in športne suknje, kožu-hovina za v mestu in na potovanju, jopice za dame, paletoti, ovratniki, koljerji iz kožuhovine in mufi še oddajajo za vsako ceno najcenejše v Angleškem skladišču oblek Ljubljana, fllestni trg 5. Velespoštovanjem Oroslav Bernatovič. Kot novost priporočam: <1 € 1 S o to O o o p P o pf H-i O ►i C+-►i N 09 H- O crt? m Pero družbe sv. Cirila in Metoda, škatljica K 2-, po pošti K 2-20. Stenski koledar za leto 1905 Cena 40, po pošti 50 vinarjev. Mali skladni koledar za leto 1905 Cena 50, oziroma 60 vinarjev. Jernej Bahovec, trgovec Ljubljana, SV. Petra cesta št. 12. 1985 4 — 2 Najvažnejše za sedanjost! Božična prodaja trgovine z blagom A. Primožič, Mestni trg, Ljubljana, je otvorjena! Kompl. obleka v kartona že od........gld 1-50 naprej „ bluza (bombaž. flanela) le....... „ —'44 1 kos najtin. Aombur. bomb. platna le..... „ 3'90 I tucat žepnih robcev od ... ....... „ —-36 naprej i n „ „ angl.batist, prej gld. 3, sedaj le „ 1.08 1 krilo iz lodna. lastni izdelek......... „ l-95 1 tianel bluza izgotovljena od......... „ —'68 naprej 1 baržunasta bluza..........• , . . „ 2-36 1 ženska srajca od.............. „ —'36 naprej 5000 kom. brisalk za kozarce in prah, kos..... „ —'07 2000 metrov dobre Hanele, meter......... , —'17 Poleg tega vse vrste preprog, bar Sun. postelj, odej, bar Slinastega blaga, kožuhovine, posteljne oprave, plaščeo sa dame in paletotov, perila s a gospode, kravat, predpasnikov, posebno blago sa damske obleke, po čudovito znižanih cenah. 1010 62—32 > Priporočam slavnemu p. t. občinstvu svojo velijo zalogo i jV[iklav^cvih daril in drugih v mojo stroko spadajočih stvari po najnižjih cenah. Za mnogobrojen obisk Sc najuljudneje priporoča S spoštovanjem 1643 27-20 JI tfarol tfošak, Zlatar V »■"""N Ljubljana, Prešernove ulice štev. 5, C^ založnik c. kr. avstrijskih državnih uradnikov. pozor! Vsakdo zasluži 2O(|0, kdor naroči uro! Ker nameravam obdržati v svoji zalogi samo izdelke prvih švicarskih tovarn „Union" — znamka „Unien" — ter druge fine ure, sem odločil čez par tisoč žepnih ur, (švicarskih izdelkov), katere prodajam MT 20°|o ceneje im kakor doslej. Za vse te ure jamčim pismeno! Kdor torej želi dobro uro po nizki ceni, naj ne zamudi te ugodne prilike! Briljanti so obrestovan kapital! Kdor si namerava omisliti briljante, naj jih sedaj nakupi, ker pozneje bodo mnogo dražji! Cena briljantov se viša od dne do dne! 265 62-47 Za prav obila naročila se ulj. priporoča Fr. Čuden urar in trgoveo v Ljubljani. Glavna trgovina: Preiernove ulice. Filijalka: Glavni trg, naspr. rotovža. nmmu a © * © u "o ? a © © © •p—s .»H S to * cS teO © sa eS © t> 1? to ®SP- X&k«f> te »r*4aja -mK »■»kovritnih iritnU »a»lrJ«T, inik, «*n»rjav itd. SmvMrevanJ« u t«nb« pri irslmajUi, pri isi»eba*ja Mfa tahitka. — Vnmhi » mki Sr*b»«i«. (lUtlti i ■ v r 0 H • v atr«