tnseratl b« sprejemajo iu ve! jI tristopna vrsta:
K kr., če so tiska lkrat,
1 '>	v
it n *i ii	ii
^ a n n n 3 i, Pri večkratnem tiskanji so cena primerno /.manjša.
Rokopisi
• e ne vračajo, nefrankovaiiM pisma se ne sprejemajo.
Naročnino prejema opravništvo (administracija) in eks| odicija na B'.arcm trgu h. št. 16.
fvC
FolilUei lisi za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja :
/a celo leto	. 10 pl.__kr
»a polleta	. . 6 () _ |(
'/.a četrt leta	. . ;> „ r,() „
V administraciji velja: Za celo leto , . K gl. 40 kr 1 na pol leta . . . 4 ,, '20 „ ta četrt leta . . 't „ 10 „
V Ljulitjaui na dom pošiljati velja 60 kr. več na leto.
VrcdnUlvo jo v Kravji dolini štev. a«.
Izhaja po trikrat na teden iu sicer v torek, četrtek iu soboto.
t k
li uit urni boj pa Poljaki.
„Kakor sodelavec Kuryru Poznnnskega vem, da se Vaš list prav zelo zanima za kulturni boj, kateri traja žalibog še zdaj v popolni moči. To so res prav žalostne reči in sam Bog ve, kodaj in kako se končajo. Kulturni boj ima mnogo, premnogo slabega, a on ima tudi mnogo dobrega, ki slabo popolno odtehta. Naše poljsko ljudstvo je začenjalo, ne sicer v verskem oziru, ampak v narodnem nekako omahovati. Tu pri nas na kmetih ni novinarstvo tako mej ljudstvom razširjeno. Vendar postaja naš kmctič s kulturnim bojem tudi narodno zavednejši. Dovolite, da Vam pokažem jedno veselejšo stran kulturnega boja. Kakor znano, je veliko župnih cerkva brez duhovnov. Kaj naj se dela v nedeljo brez, službe božje? Biti Poljak in ne iti v cerkev I Kako bi mogel ostali božji dan spokojno prebiti I Iti v cerkev državnega župnika? Ne, za celi svet ne, rajši v ogenj. Uazvila se je pri nas posebna vrsta ncdeljnih izletov. Vi napravljate svoje izlete brez cerkve v gozd, a mi tukaj se vozimo k okoličnim cerkvam, ki imajo cerkvi zvestega duhovna.
Vže za rana naprežejo naši vrli kmetje svoje konjiče, nalože ua lehke voziče ženo, deco, privzamejo tega ali onega revnejšega soseda , švignejo po konjih in prilrči črez nezmerne naše ravnine če tudi pet milj vjednem teku tje, kjer imajo še zdaj duhovna , ki sme opravljati božjo službo. Tu se doli zleze in hiti v cerkev. Tu pade vsak na kolena in stokrat poljubi posvečena cerkvena tla. Ta daljna in težavna pot mu jo razplamenila ljubezen do katoliške Cerkve. Po službi božjej se vsakdo gnjete k duhovnu, da bi mu roke poljuboval.
To pozdravljanje in ločevanje s tujimi okoli-j čani mora človek sam videti, sam se ga vde-ležiti, da se. prepriča, » kakšnimi uevailtttlji-' vimi zvezami je poljsko ljudstvo zjedinjeno s katoliško Cerkvo. Te nedeljne izlete našega ljudstva znajo tukajšnje železnice dobro porabiti. Povsod pripravijo, ne zabavne ampak, bo-goslužne vlake z znižanimi cenami. Želoznični vradniki vedo dobro, kje ni in kje je duhoven in vedo tudi, kje je tam iu ondi služba božja ; čita se na velicih plakatih: v nedeljo v tej in tej uri posebni vlak k službi božjej v N. z znižanimi cenami. Ljudstvo se kar tare k vlaku, da bi zadostilo svojej cerkvenej dolžnosti. Tako se živi pri nas na Poljskem. Tukajšnje nižje vraduištvo kulturnega boja ne odobruje. Naše ljudstvo ne zameri žaudariuu ali sodniku, ka dar spolnjujeta višje povelje. Kakor se iz vsega vidi, je vže tudi Bismark tega boja sit do grla samo da bi vedel, kako nazaj, da bi se s pro-stomavtarji čisto ne spri."
Tako piše „Čcehu" njegov dopisnik iz Poznanskega. Mi naj pridenemo k temu le nekaj besedi v obče. Kulturni boj je napravil največji fiasko; vstanovil se je bil z navideznim namenom „rimsko mračnjaštvo" zatreti. Pravimo z navideznim namenom, ker dotični gospodje v ložah, ki so ga provzročili, so prav dobro vedeli, da nasprotuje njihovim namenom samo katoliška cerkev, kajti protestantizem je vže tako v prehodu v popolno nevero. Mislili so s tem uničiti sploh vero. Kakšne posledice pa ima tako početje, vidijo zdaj tudi v mero-dajnih krogih in sam cesar je rekel: „Skrbite pred vsem, da ljudstvo vere ne zgubi." Toraj se dela vže na obrat.
Katoliška cerkev ni v tem boji ničesar zgubila; otrebila seje le nekaterih polovičarjev iu
katoličanov po imenu. Pravi katoličani so [>a postali še bolj vdani Kristusovemu namestniku iu svojim od škofa postavljenim pastirjem, oklenili so se oni še z bolj gorečo ljubeznijo sv. katoliške cerkve. To vnetost vidimo, kakor nam kaže „Cechov" dopis, zlasti pri Poljakih, pri tem najbolj nesrečnem evropskem narodu. Mislim, da ni v zgodovini naroda, ki bi bolj ljubil svoji svetinji, vero in narodnost, kakor on.
In ta narod je bil, nekoliko tudi po la-stnej krivdi, razkosan na tri dele in podvržen tujim vladam, izmej katerih teptati dve neusmiljeno njegovo vero in narodnost. Preganjanje katoličanov na Huskem se sicer ne imenuje kulturni boj, ali ono je večje kakor na Nemškem. O zatiranji poljskega jezika čitamo vedno v samih ruskih, iu nemških novinah. Pomislimo to in razumeli bomo poljske vstaje, poljske težnje in sanjarije za pridobitev njihovega celega nekdanjega kraljestva, njihovo sovraštvo do Itusov iu zarad tega sovraštva tudi indife-reutizem do druzih Slovanov; razumeli bomo ali opravičiti se ve da ne moremo.
Vzemimo v roke katerega koli poljskega klasika in v njem vidimo tako ginljivo opisano ljubezen poljskega naroda do sv. vere in narodnosti, in vidimo tudi, da omenjenih skraj nosti poljsko prosto ljudstvo ne goji, iu če jih včasih , je temu le pomnoženi kulturni boj vzrok.
Slovensko uriteljstvo in duliovnislvo.
Sloga jači, nesloga tlači.
II.
I)a bi našo slovensko slovstvo v interesu našega naroda ne zabredlo na stranske poti, treba je, da se dva važna faktorja, katera sta
Na veseli god sv. Mohora,
prvega škofa moje zlate slovenske domovine, iu v spomin 251etnice sloveče družbe sv.
Mohora 1. 1877.
Kakor Homer v svoji Ilijadi Trojansko vojsko popisuje, so se vsi Grki nad 100000 vojakov na 1180 barkah I. 1104 pred Trojo peljali, in po silno hudem boju so bili Trojani le po hinavski zvijači premagani okoli i. 1184 pr. Kr. in se po razdjanju glavnega mesta Troje na vse krajo razkropili, ali po suhem okoli črnega morja, ali pa po srednjem morju do že znanih okoli Adrije ležečih naselbin. — Sloveči Rimljan Virgilij pripoveduje, da jo Knejn, trojanski junak, veliko svojih rojakov na '20 barkah na Laško peljal, iu po raznih ovinkih na poti že v Kpiru (današnji Albaniji) našel vdovo prvega trojanskega junaka I lektora z nekim Trojanom Ilirom poročeno, ki gotovo ni sama semkaj prišla. Toraj je slovenski Ilirski narod nar manj že od dvanajstega stoletja pred Kristusom okrog Jadranskega morja kraljeval, in prebival ua Laškem že blizo 100 I pred Rimom, kateri jo bil še le 1. 1W'> pr. Kr. pozidan in zato je lehko Rimljane barke te-
sati učil. Iz tega se lahko sodi, da so Oglej Ilri ali Slovani pozidali; kajti od nobenega druzega naroda se ne vč, da bi bil takrat tukaj prebival, kakor le slovenski Iliri; toraj tudi sv. Mohor, Oglejski mestjan ni bil Nemec, ampak Slovenec. Od nekdaj prebival jo tukaj mod rod; če ve kdo za druzega, pove naj, — od kod.
Ob času s. Mohora so Sloveni bivali proti zapadli: od izvirka Drave blizo mesta Indije (Agunf 11111), proti scverju do reke Sulice, celo v Bistr.čki dolini (Pusterthal na Tirolskem), in Vindobono na Donavi so Vindi ali Slovenci pozidali. Toraj je slovenska škofija s. Mohora obsegala sedajno Venečansko, Istro, Goriško, Kranjsko, Štajersko, Hrvaško, kos Tirolske, Avstrijanske, Ogerske, in le pozneje jo je Drava od Holnograške škofije mejila.
Da zgodovina pravi, da ao Hrvatje, Bol-gnrji , Slovenci itd. ob času ljudskega preseljevanja v r>. in (i. stoletju po Kr. v te kraje prišli, mojega razlaganja ne ovrže; ker je tudi iz zgodovine znano, da so v starodavnih časih že tukaj ljudje prebivali, katerih imena so bila slovenska.
'2) Pa tudi ime s. Mohora ni nemške korenine, ampak slovenske. Ime Mohor je stisnjeno in okrajšano iz imena llermagoras: glavni zlog „ller" in končni latinski „as" izpustiti ostane „Magor", „a" in „0" pa Slovani radi spreminjajo, p. oče in vače, tako tudi g in h. p. gora, pogorje, v bora, pohorje; toraj Magor-Mohor (zavoljo nam dopadljivejšega izgovarjanja). V besedi Magor je korenika ,,mag", kar moč pomeni, p. zmaga, zmagati; potem je Magor ali Mohor to, kar zmagar, zmagovalec, močni, mogočnik. Pa tudi, če celo ime ller-magora vzamemo, nas glavni zlog „ller" nikakor motiti ne more, da bi nemško bilo. Ako razkrojimo ime Ilermagora v dva dela, imamo „herma" in „gora", gora je na vsaki način slovenska beseda; in lierma, hermes je polu-t nčeno; kajti Hermes (Mercur) je bil tolmač bogov; herma je bil pa tudi tisti tram, po katerem so barke na suho vlekli, če je bilo potreba; katera beseda je bila pri tako slovečem kupčevalskem mestu, kakor je Oglej bil, in pri tolikem številu morskih bark tudi Sloveuom gotovo znana. Ali „h" se v „k" spreminja, p. hinalo in kmalo , Hočevar iu Kočevar itd. bi
še itak drug na druzega navezana, zopet približujeta |in drug druzega podpirata. Ta dva činbenika sta slovensko učiteljstvo in slovensko duhovništvo. Nekaj let sta bila sicer ločena, u te ločitve nista bila sama kriva. Da sta se oddahla drug od druzega, to so provzročili tisti, kateri so se veselili, naj bi obveljal pri nas pregovor: „NesIoga tlači." Mislili so si naši neprijatelji: Slovenski svečenik razširjuje duh narodnosti in slovenski učitelj dela za raz-širjevauje slovenščine ; oba združena utegneta imeti še večji vspeh; zavoljo tega so oni ravnali po znani latinski prislovici o razdelitvi: „Divido et impt-ra"!
Začeti pa moramo slovenski domoljubi, ako smo to v srcu in ne samo na jeziku, učitelji in duhovniki enkrat trezno iii resno to-le preudarjati: Krščanska vera in šolski poduk, cerkev iu šola, duhovniki in učitelji so faktorji, brez katerih si pravo omike, prave morale, redovitega družabnega, življenja ne moremo misliti. Ti faktorji jia so bili od nekdaj in povsod v večji ali manjši zvezi; ne kaže torej jih dan danes razdeljevati in isolirati.
V novejšem času poskušano isolirunje jo bilo škodljivo toliko za eno, kolikor za drugo stranko. Ako je učitelj zabavljal čez duhovnika, čez cerkev ali celo vero, storil je navadno tudi to duhovnik nasproti učitelju in šoli. Ako je učitelj opustil orglanje , novoljno jo bilo ljudstvo , hudovalo se nad njim in župnikom, a učitelju je s tem opuščenjem nastala gmotna izguba. I'a tudi župnik ni imel več prejšnjega veselja do šole , tudi on ni več. s staro gorečnostjo učil krščanskega nauka v šoli , ni izpodbujul mladine s staro ljubeznijo ilo moralnega obnašanja. Se ve, on ui imel zaupanja v učitelja, češ, kaj se bom jaz tako trudil; vsaj je mogoče, da mi učitelj v kakovi prenagljeni neprevidnosti ves trud podere. A učitelj je v takih slučajih zapazil zdivjanost Šolske mladine, katero je moral po brezvspešnih raznih družili poskusih naposled sam z ver skiini nauki napeljevati na moralo in disciplino.
1/. tega kratkega opazovanja je pač razvidno, da le poraznmljonjo. mej duhovnikom io učiteljem rodi dober sad za vero, cerkev, šolo in za omiko sploh.
Mojim nasvetom se. utegnejo proti vit i ne kateri „strogi" duhovniki, a tudi nekateri li-beralno-slovenski (največ pa nemški) učitelji.
Prvi utegnejo reči: Zavoženemu šolstvu nečenio na noge pomagati, dokler se ne postavi na stara načela, dokler se ne vpelje prejšnja sistema. No, tim odgovarjam, da čisto na prejšnjo vredbo so n e bodemo povrnili, tega ni misliti in tega (udi malokateri protivnik sedanjega šolstva zahteva.
Ultra-liberalnim učiteljem pa hodi povedano, da utegnejo kmalu priti ua površje možje, kateri bodo spravili cerkev in šolo v nekoliko večjo zvezo, in kateri bodo nekaj več pravic župnikom in katehetom pri šoli dovolili. Iu zakaj pa ne hi bili, u. pr. župniki, krajni šolski nadzorniki V Zakaj se nu bi za suplenta postavil rajše katehet, nego druga neizprašana oseba V lu v mnogih dru/.ih obzirih bi vsaj meni ljubši bili narodni župniki in dekani, u. pr. okraj ■) šolski nadzorniki, kakor pu da se na taka mesta postavljajo malovedni in inaloskušeni učitelji, ki se dajo rabiti za to iii ono.
To svoje premišljevanje končujem za danes z besedami, katere mi je pisal v teh zadevali nedavno prijatelj duhovskega stanu : „Ovimiio-dostatkom bi so menda (gotovo) uftjlaglje v okom prišlo, ako bi odgojitelji otrok (učitelji iu svečeniki) delovali vzajemno, kajti „slo-gom rastu malo stvari, a nesloga vse pokvari." Ako si svetski in verski učitelj bratovsko roke podasta, imajoč pred očmi pravo srečo ljudstva, potem smemo pričakovati, da bodo družine razumelo ceniti skrb učiteljev ter po svojej moči z veseljem pripomagati narodu k razvitku duševnega blagostanja njegovega.
Naroden učitelj.
Ituski narod in (liploimicJjii.
Pod tem naslovom priobčujo „rtusski Mir" sledeči članek s podpisom glavnega njegovega vredinka. Ker so v njem dobro izobražuje razdraženo mišljenje in stanje ruskega ljudstva, zatoraj ga podamo v celoti.
„Kje je naša narodna zavest V Kje je iz-ražcvnnjo narodno misli in čustva, katero bi prisililo može, vodeče naše državne in narodne zadeve , da bi z vso silo svoje politične modrosti iii državniške skušnje varovali dedične interese narodove in državni zgodovinski poklic. V Kje je prava mogočna beseda, doneč z iskrunim odzivom želja in hrepenenja, žalosti
in radosti, zadovoljnosti in nezadovoljnosti narodno? Kje je naša ohčua delavnost kam meri ona; kje so naši občni nazori — v čem jih mi nahajamo?
Ruski narod je pokazal očitno. jasno, z neutajljivim navdušenjem, kam silijo njegove simpatije, kje jo ves njegov politični poklic za predeli našega notranjega življenja. Odstra-njonje turškega gospodstva nad jedinovernimi krščanskimi plemeni evo zastave, pod katero so je pred dvema letoma vstopila vsa Ituska od malega do velicega, od sivega zi-puna (prostaka) do z zlatom ošitega mundirja. Ona se je vzd'gnila pozabivši svoje notranje bede, svoje domače težave. Vstrepctal je narod, da bi začel živeti s svežim vuanjim življenjem , z življenjem naroda, prizvanega na politično delavnost u ne zaprtega v svojem notranjem zastanku.
Kili so tudi tačas zanikatelji, tudi tačas so hoteli salonski miroljubci zaglušiti to narodno gibanje, zarad strahu, zarad poklanjanja Kvropi, zarad stanovljenja občne tihote in po-inirjenja narodnih hrepenenj. Mi smo se obotavljali, nismo spregovorili tačas krepke besede, pripravljali smo v diploniatičnej kuhinji razne polovičarske namere iu tratili smo, kar nam je bilo takrat drago - čas.
Kvrojm je bila tudi tačas ravno ta Kvropa, kakor se nam kaže zdaj — trda, odločna, stanovitna. Ali tačas še tudi pri nas samih ni bil otrpnil žar vsenarodnega navdušenja; takrat smo govorili tudi mi glasno, smelo, ziiglušajoč slahotlušua šeptanja zanikateljev in miroljub-e.ev, želečih pokoja. Iu Ruska je nastopila kakor država v obrambo Slovanom ; društvo iu narod sta /, napetim čuvstvom začela slediti spolnjevanju visoke zgodovinske naloge svoje rodine. in stiskajoč si srce, prenašala vse radostne in žalostne novice z. bojišča.
Kakor prikazen se je vila memo naših oči svetovna podoba slovanske borbe brez društvenega ocenjevanja, brez povdarjevanja, brez oglaševanja. Pasivni smo bili pri prvej napaki, ko smo v zadovoljenje evropskim kabinetom začeli vojsko z malimi močmi in bi bili skoraj zategadelj zgubili armado. S trepetom smo čitali, kako smo s prenaglim vstopom za Balkan zapustili nesrečno zabalkansko pokrajino v žertev razjarjenim bašibozukom , kjer se je pokazalo krvavo, dušo razdirajoče zrelišče po-
bilo: korinn ali kermilo, kermu ali seno, ker miti ali nahraniti. Kakor koli sučein ime s. Ilermagora ali Mohora, je slovensko, toraj je bil s. Mohor slovenske korenine, Slovenec.
I »a j« bilo Oglej ttlovv.iiHku ali ilirsko mesto, katerega mesijan je s. Mohor bil, jo znam). Od nekdaj prebival je tukaj moj rod, če ve kdo za druz'ga, pove naj od kod? —
Kakor r/. životopisa s. Mohora znano, je pripridigoval s. Evangelist Marka, učenec in tovarš s. Petra, okoli 1.40. v Oglej, za Runom naj slavnejšo, prv kupčijsko in mornarsko mesto, z iiešleviliiim brodovjem, ležečo na zglavju jadranskega morja. Ko p; s. Mohor slišal i/.-ve.ličnnske nauke s. Murka, bil je ves ginjeii iii vnet za Jezusovo s. veni, dal se krstili, in odsehdob je bil naj zvestejši učenec s. Marka, mi) gorečnejši rodoljub, m sodelavec v vinogradu Gospodovem za izveličanje svojih ljub Ijcnih, pa ne/.iiabogih rojakov. Ko so s. Marka v Run poda, v/,ume svojega Luko gorečega učenca seboj in ga skažo sv. Petru prvemu papežu in poglavarju sv. cerkve. S. Peter precej spoznavši gorečnost iu veliko modrost s. Mohorja in božjega Duha, kateri je iz njega
govoril, je s. Mohora za škola posvetil , in ga Ogleju in zahodnjim Slovenom prvega apostolskega škofa poslal. In tako je postal stari Oglej nova zibel s. matere katoliške Ourkve. Uit h. vere, Jezusove, zlato tujine,u pravu omike m izobraženosti Ijubomilim ilirskim nli slo venskim narodom , kadar jo še drugo rodove gosta tema nevednosti, malikovanja iu divja-štva i>o /arašenih gojzdih pokrivala. Velika jo bila Oglejska, prva Slovenska školija , in vse zgoraj imenovane slovenske dežele je ogrevala z lučjo sv. evangelja, j>a še veči so bilo zasluge in gorečnost sv. Mohora za moj mili slo venski rod. Da toliko lepi iu tako gorečo v mehka ginljiva srca slovenska sejani nauki sv. Mohorja niso na trdo skalo padali , nam to, pričuje, da še dandaiiu-t dobrodušno, ljubeznjtve Slovence, nuj pubožnejšim, naj miroljubnejšim m /.a časni iii večni blagor naj gorcčuojšini narodom prištevajo, da še predstavljajo. So pa tudi zvesti Slovenci sv. Mohoru za toliki irul in ljubezen hvaležni, kajti ni z lepa dežele, da hi jo kiučalo toliko |o|>ih sv Mohoru posvečenih cerkev, ki nam po visokih gorah, iii po ravnem polji kakor božji prst ka
žejo za sv. Mohorom varliom in ajiostolom našim na ljubi Očetov dom.
Ali sv. Mohor pa ni poln zaslug samo za našo slovensko domovino, ampak ker je bil Oglej svediše. vsega kupč.ijtttvii takrat znanega sveta, se je raznesel glas hv. evangelja, katerega je sv. Mohor oznanoval, tudi med druge narode, in po kupcih so zvedele tu li oddaljeno dežele velika dela božja sv. Mohora.
Ali vsi, kateri hočejo izveličani biti, morajo preganjanje trpeti; in kakor si je naš Gospod in Odrešenih, nar boljši prijatelj ljudski, na deblu sv. Križa svojo smrtno postlico izvolil, tudi nam ni druzega potu iskati ; kajti pot križa je kraljeva pot v nebeško domovino; zato največim dobrotnikom, najboljšim prijateljem človeštva hudoben svet, le težak križ Uritkn nehvaležuosti teše, iiikvečemu po smrti kipe iii zlate spominku stavi tistim rodoljubom, katero je. pustil v življenju glada iu revščino umirati; tako se. je tudi sv. Mohoru godilo. |lllizo 20 let je sv. Mohor marljivo delal v vinogradu Gospodovem , trsje vernih je lepo o zelenelo, sv. vera začela mogočno cvetje poganjati, in zveličan ilu sad roditi, ko kruti kr-
bijnnju mnogih tisuč Bulgarov. Mi še takrat nižino povzdignili glasu, ko jo naša zmagonosnu armada, zvršivši zgodovini nepoznati zimski prehod črez Balkan, po ukazu diplomacije, zarad nedotakljivosti evropskih interesov, morala ostati na pol pota in pod žreli svojih topov dovoliti angleškemu brodovju vhod v Mra-morno morje iu Turkom pod rokovodstvom angleških inženirjev utrditi tlallipolis.
19. februarja je bil pripravljen in podpisali san-štepanski dogovor. On je na polovico zadovolil narodnim čuvstvom in na polovico pokril te brezštevilne stroške in žrtve, katere je prenašal narod celi vojskini čas. A Evropa, ali bolje rečeno, Angleška je ostala vedno tako trda, smela in odločna, kakor je bila poprej. Na naše miroljubne besede in prepričevanja je odgovarjala z dejanjem z rezkimi zahtevami, pripravljanji za vojsko iu žuganji. Mi smo pa pošiljali k tajnim obravnavanjem diplomate evropskega mišljenja, mi smo delali tajna so-glašenja glede odstopkov in na zadnjo se pa poklanjamo Evropi, zadovoljujoč se s tem, kar nam jo ona pustila.
In zdaj , kakor ob času vojske nam ue ostaja druzega , kakor krhati svoje ostroumne z brezvspcšnimi oproverženji dozdaj vspešne politiko lorda Beaconslielda iu grofa Audrassy-ja, ki oba zastopata prebrisano lu trdovratno interese svojih vlad.
Mesto tega, da bi bili ti diplomatje v zgled našim državnikom, ponavljamo mi fraze o občnih interesih, pozabljajoč, da branita lord Beaconslield in grof Andrassy angleške in avstrijske interese in puščata ruskim diplomatom svobodno polje za hrambo interesov svoje ro-dinc. Pri nas se zdaj togote nad Evropo, pa ne pomislijo, da smo mi precej od začete vojske do zdaj šli sami rezultatom berlinskega kongresa nasprot in da nas ni Evropa k njim privedla. Pot odstopkov in neodločnosti, notranji razpor, odstranjenje darovitih in v resnici ruskih mož, popolno molčanje društvene misli ali njeno obračanje v drugo stran — to so vzroki zdanjega razžalivnega konca naših do zdaj zgubljenih prizadevanj in našega ne-voljuo otrpnivSega narodnega navdušenja."
Politični pregled.
V Ljubljani, il. juliju. Avstrijske dežele. Dniutj. (lesar je v lastnoročnem pismu zahvalo izrekel avstrijskim in ogerskim ministrom za srečno dovršeno vravnavo med Cislo in Translo. Kar so prej naši ministri obetali, storili so sedaj in po predsedniku svojem 5. t. m. izročili cesarju prošnjo, da se izpustijo iz službovanja. V soboto (i. jul. bilo je posvetovanje pod predsedništvom cesarskega veličanstva samega, iu bili so pričujoči vsi tukajšnji ministri. Kaj se zgodi, ali res odsto pijo vsi, Lasser je že, ali bodo nekaj časa še vladovali, in kteri bodo jim nasledniki, se no ve. V tako kritični dobi prevzemati vlado-vanje, in pnmirnvati tako razne stranke, in po njih narode, kdo bi imel k temu dovolj poguma! — Sah Perzijski je iz Solnograda pripeljal se v petek ua Dunaj. Na kolodvoru ga je cesar sprejel sum, spremil ua dvor, kjer biva. V soboto bila je njemu na čast. gostija na cesarskem dvoru, v torek ima biti v Schiio brunu. Popotnine mu je odmenjene 3 miljone golil., a dva so že blezo potrati li, torej se bo skoraj in bolj naravnost odpravljal domu.
1'ra^a- Nova doba nastopa za našo monarhijo po vravnavi med avstrijsko iu oger-sko vlado , po šibrah , v ktere gredo državni zbori tukaj in tamkaj, in po vnanji vojni de-lateljnosti; torej hočejo českoslovanski zastopniki sklicati novo federalistovsko konferencijo, iii po njej pričeti vzajemno politično delovanje. Dvakrat je v zadnjih lotili enaka poskušnja bila spodletela; sedaj morebiti bode jej obveljalo ; vsaj želeti je iskreno iu doba je.
'■Vn< in ,l'i*i«'ii< se vseskozi glasi v ustih talijanskih pohratimov. Nedavno so v Benetkah avstro-ogerskeniu konsulu učinili Lahi dokaj razžaljivo demonstracijo, ker m dopustil nekterim prevročim tržaškim talijančičem na skupno veselico v imenovano mesto. Z vojaško silo morala se je druhal pokrotiti. Talijanska vlada je sicer obžalovaje dogodbo obljubila dati popolno zadostovanje. Ta čas pa so se godile enake izjave po Primorji in po Talijau-skoin, in 11110 go vojne naše gre neki na laško mejo, od koder proti nevarnost državi. Kar se pozornost avstrijska obrača bolj ua Bosno .. . ---—--■---'■ ■■......'--
iu Hercegovino, giblje se pa grozeč talijanski sosed, in — da bi le prekanjeni lisjak Bismark ue bil tega vozla zadrgnil Avstriji?
Mm'14 je glede dohodka peta železniška postaja v naši monarhiji. Prva je Trst, druga Peč ali Dunaj, tretja Budim (Ofun), četrta Gradec. Preteklo leto je iznašal promet in dohodek v Sisku, kakor čiturno v izvestju južnega železniškega društva, 1,043.G!27 gld., Zagreb :i(i7,.Vl.r) gld., iu Ka 1 lovec 120.812 gld.
V na nje države.
Itcrlin. Kongres še vedno preBtroja Turčijo, 111 glede avstrijskega zasedanja Bosne iu Hercegovine so se turški zastopniki podali proti temu , da vso to stvar zastran načina 111 časnosti obravnate Avstrija in Turčija med seboj.
'l ui eUti ima uporov vse polno zdaj Evropi, zdaj v Aziji, 1111 Libanonu itd. V Carigradu „Yakit" dovršuje svoj članek z naslovom „Naša bodočnost": „Za nas Turke je Rumelija preteklost, Anatolija prihodnost."
{■■■Alta je vsa razdražena in zahteva od kralja, naj se postavi vojni na čelo ter naj prekorači z njo mejo.
Izvirni
Ia I j j h lil ju h r
društvo Sokol napravi
volok, cesar Nero po vsih deželah razširjenega ltiinskega cesarstva kristjane pomoriti sklene; tudi nad srečno Oglejsko cerkev strahoviten vihar nažene, iu med mnogimi drugimi sv. Mohora z njegovim gorečim dijakonom sv. Por tunatom po grozovitnih mukah obglaviti dii.
Tako je v (Gospodu zaspal s. Mohor, naš prvi in nar veči dobrotnik, prvi Oglejski škof in apostol slovenskih rojakov in šel po nc-strohljivi venec neštevilnih zaslug za svojo milo slovensko domovino, da hi tam pri Očetu prosil za nas, svojo ljubljene rojake. —
Ali komaj je to ,'JOOletno silno preganjanje sv. Cerkve božjo in prelivanje nedolžne krvi pravovernih kristjanov, katerih je nad 17 milijonov pomorjeaih bilo, pod cesarjem Konstantinom potihnilo, iu se sv. Križ slavne zmagi in zaželenega miru zasvetil vrh njegove cesarsko krone; že drugi Se strašnojši vihar > našo miroljubno slovensko domovino prihruje, to je preseljevanje narodov, katero je zopet nad 300 let trpelo. Divji, surovi narodi iz Azjutiških Step in severne Evrope so se kakor hudourna povodonj razlivali po naši slovenski domovini, jo pustošili, požigali in morili, in vse pokončevajc drli v lepe laške in druge dežele; med njimi tudi Atila, kralj divjih llu
dopisi.
1. julija. ,,Telovadno v nedeljo zjutraj na
nov. šiba božja imenovan , kateri je I. 152 po Kr. požgal 111 razsul sloveči Oglej 111 ga v strašno grohljo spremenil, iz katero se nikdar več vzdignil ni. — Ali banilero sv. Križa, katerega je sv. Mohor po naši slovenski domo vini tako marljivo razvijal, jo zopet svoje lepo nebeško cvetje pognalo; luč sv. vere Jezusovi in prave krščanske omike, katero je sv. Mohor našim predstaršcin prižgal, je zopet lepo zasvetila po lepi slovenski zemlji, in izveličanska vrata sv. krš. katoliške Cerkve, katere je sv. Mohor našim prednikom odprl, so se nam zopet do kraja odprla; kajti ves slovenski narod je Jezusovi sv. veri nepokvarjeno vdan, katero je sv. Mohor v potu svojega obraza tako goreče v slovenska srca sadil. Glejte, to so zasluge, vekovite, neprecenljive zasluge sv. Mohora za naš mili slovenski rodi — Oj da bi se pa tudi slavoviti Slovenec nikdar ne izneveril svojemu zlatemu geslu: Vse za vero, dom, cesarja in za Cerkve poglavarja I da bi ue zadušil blagih čutil, ki ga že nad 3200 let pred drugimi narodi kinčajo iu se v hvaležno posneiuo spominjal svojega velikega dobrotnika, vnetega rodoljuba iu iskrenega domorodca sv Mohora, dokler se bo nje lepoglasni jezik po slovenskih livadah razlegal I (Konec sledi.)
Rožniku in zvečer v čitalnici veselico." Tako se je glasilo pred nekoliko nedeljami po Ljubljani... 111 — prišlo jih je ir>, reci šestnajsti ... Zopet drugi pot: „Sokol pojde v Zagreb k svečanosti javne telovadbe!" Vsak če iti, vsak je pripravljen. Podpiše se jih cel regiment, a ide jih celih 8, reci osem t... Nij staroste, nij podstaroste, iuj niti jednega odbornika... Jeza me je zgrabila. Mlnčnost 111 nered sta se tako vrinila v društvo, da je groza. In kdo je temu kriv. Starosta bi moral... (Tako in Se hujše nam je pisal neki „Sokolovec", Naj nam nikar ne zameri, da dopisa celega ne priobčimo, kajti nadomestil ga je med tem že glasoviti turški butelj i. e. L. Tagblattt Vredn.)
I/. 14rop«-, t. julija. (Sloga.) Na sv. Petra in Pavla dan je imelo tukajšnje nn novo vstavovljeno „Obrtnijsko bralno društvo Sloga" svoj prvi občni zbor... Za predsednika je bil skoraj soglasno izvoljen gosp. Marko Kovšea. ,,1'ovsko društvo" se je spojilo sedaj popolno s „Slogo"... Pri. odborovi seji druzega dne se je sklenilo, kteri časniki se naročijo; tistim gospodom pak, kteri iz, prosto volje svoje liste pošiljali bodo društvu, izreka se najiskrenejša zahvala. (Dopis smo nekoliko skrčili, došel nam je še le potem , ko je bil drugej že natisnjen skoro z istimi besedami, da ne bi rekel kdo, da s« uafu izvirni dopisi plngijnt! Na misel liani prihaja beseda o dveh gospodih, in o teme iu luči otrocih! Vredn.)
'Mi Dunaja 1- t 111. V mestnem zboru dunajskem 2. julija imenovani so tile Slovenci za delinitivno učitelje: g. Anton Lipovec dozdaj učitelj v llornu; g. Ivan Petkovšek , dozdaj pomožni podučitelj na Dunaji; g. Jurij Vranič stud. pilil, iu dozdaj deliiiitivni podučitelj na Dunaji.
Domače novice.
1' Ljubljani, ll. juliju.
(Knjiga tlomaht ) Ravnokar se razpošilja „Lotopis Matico Slovenske za leto 1878. 1. 111 11. del. Vred 11 dr. Janez Bleivveis. Založila innasvitlo dala Matica Slovenska v Ljubljani. Natisnili J. Blaznikovi nasledniki 1878. 8 str. IDI. Obseg I. snopiča: 1) Običaji slovanski, sp. Er. llubad. 2. Zivljeji človeški in njih vpliv na organizem človeški. Prirodopisuo-lizio-
logične črtice, Bp. dr. J. JBleiweis. 3. Inocencij lil. Zgodovinska podoba, po virih Bp. Borin.
—	Obseg II. snopiča: 1. Nebeške komedije (Divina commedia) Dante Alighieri-a I. oddelek: Paklo, po originalu poslov. Jovau Ko-seski. 2. Staro-in novoslovenske jezikoslovne črtice, sp. R. B. 3. Drobtinice, sp. J. Navratil.
—	Delo se hvali samo. Obseg vže po mnogoterosti svoji vstreza pregovoru: Razlika me mika. Srečna je vsakako misel namesto debele knjigo sproti dajati Slovencem po snopičih umetne tvariue, da se sproti koristno lahko povživa. Kaj več o priliki.
(Šolstvo.) V vojake sta bila z gimnazije tukajšnje koj s prva poklicana profesorja Zeehe pa Adamek; z bogoslovja doslej že štirje bo-goslovcev, dva odmenjena letos za presbitera, ki pa neki oba od presvetlega cesarja dobita odpust, da bota mogla obhajati sv. novi maši; izmed osmošolcev uni teden dva prostovoljca) ki sta vsled postavne dovolitve opravila v soboto gcduo preskušnjo. — Šole srednje t. j-gimnazija in realka, in učiteljska pripravnica z vadnico vred sklenejo šolsko leto prihodnjo soboto 13 t. m. po sv. maši, in bodoči teden se bode vršila zrelotna preskušnja na realki pod predsedništvom nadzornika g. Zindlerja, na gimnaziji g. Šolarja, kteri jo vže ta teden vodi na realni gimnaziji v Rudolfovem; — ljudske šole in nunska dovršijo leto 20. t. m. — V Gradcu so nektere nagloma sklenili , ker so prostori šolski potrebni vojaštvu.
(Toča) je zadnji teden segla precej na široko po Istri, Kranjskem, Koroškem in Šta-jarskem ter učinila grozno veliko škode na drevji in po njivah. — Pripoveduje se nam da so po nekterih krajih v praznik sv. Petra in Pavla pa v nedeljo kosili seno, a med tednom ga niso mogli, iu mnogo drugega jim je šlo v zgubo.
( Veselica SitalniSka) |v Šiški seje v nedeljo pri lepem vremenu sijajno vršila. Skoro brez števila ljudi, vgodno petje, godba, govori, dobra postrežba, gostje zadovoljni.
(Interpelacija) mestnemu odborniku g. J. Regaliju: Za koliko časa ste milost dosegli Vi, da naj vozataj s kamnim ogljem tako hudo ne zvoni; kajti sedaj že spet po istih ulicah v eni uri dopoldne in popoldne vozari dvakrat in na pr. mimo šolskega poslopja ali mimo prestolne cerkve po petkrat in to silovito po-žvenklja, da odmeva celo od tla!?
Eazne reči.
— ,,Materin blagoslov," — igra s petjem. Spisal Anton Klodič v Trstu. — L. 1868 je izdal gosp. deželni šolski nadzornik A. KI. svoj „Novi svet" tiskan kot rokopis. To veselo igro vso prenarejeno imamo zdaj spet pred seboj pod naslovom „Materin blagoslov." Zapopadek igre je ta-le : Dejanje se vrši v Kobaridu 1. 1867. — Peter, priden, pošten pa nepremožen kovač bi rad vzel Pod kuknikovo Jelo, ali oče Podkuknik, bogat kmet po starem, ne mara za uoozega rokodelca; on želi za zeta kmeta Podkrmika. Podkuknik gre v Gorico, vidi v prvo železnico, seznani se z 2 inženirjema: obzor se mu širi in jasni. „Pot v Gorico ni bila zastonj; mogel se je uveriti, da, kakor plug, časti je vredno kla divo." Vrne se v Kobarid; tudi inženirja prideta brž po tem tje svet merit za železnico. Bilo je tisti dan, ko se je žalostni Peter odpravljal po svetu iskat sreče, da bi čez leta postal Podkukniku zet po godi. Vzevši od Jele slovo gre v Šandrovo krčmo pokrepčat se za pot. Le-sem dojdeta inženirja, dojde Podkuknik etc. Kletarica — klepetulja-šaljivka —
razodene Petrove skrivnosti inženirjema, katera — prišedši zarad železnice — odsvetujeta Petru iti po svetu, češ, da bode imel dovolj zaslužka doma. Pogodbo naredita ž njim in drugimi kovači in s kolarjem, kateri vsi prevzamejo razna dela. Peter ima zdaj nado, da bode Jelin, ker bo imel Podkukniku kaj cvenka pokazati ; inženirja mu pa hočeta tudi pomagati snubiti. Oče Podkuknik po Vidi obdelan se že vdaja; povabi inženirja, Petra in vse navadne Šandrove goste na večerjo. Predno sedejo za mizo sta Peter in Jela zaročeua. Še ena zapreka nastane : železnice ne bo za zdaj; treba še enkrat črto premeriti. Petru se tedaj zaslužek odmika. V tej zadregi reši blaga teta Vida zaročenca in Podkuknika iz zadrege. Prinese Petru 500 cekinov in stori ga neodvisnega od železnice in dotičnega dobička. Čez mesec dni je bila poroka.
„Predelska železnica" je — kakor pravi g. pisatelj sam — ,,v tej novi igri le okvir k Bliki vzeti iz družbinskega živenja, v katerem mora človek toliko boriti se za srečo." Osebe so v sedanji igri splob tiste, kakor v prvi, samo tri so nove: merodajna teta Vida in pa 2 iuženirja namesti sleparskih študentov v prejšnji. In vendar je igra vsa druga. Odlikuje se „Materin blagoslov" od „Novega sveta" sosebno po teh-le rečeh : 1. Oblika je čista, dovršena glede ua stih, slog in metrum. Ne-všečnega apostrofa ni nikjer, razen — če nisem kaj spregledal — na strani 26... svetem' Antonu." Besede so polne, vsak stih ce lota. Raba futura prava. — 2. Zapletek je tak bodi. Sedaj imamo novo osebo teto Vido, ki vpliva na trmastega Podkuknika in h koncu prinese cekine, po čemur je Podkukniku vse euo, naj se začne železnica delati) ali ne. Začetek I. dejanja je ves nov (pogovor med Jelo in očetom); v „Novem svetu" je bilo to drugače. Začetek II. akta je tudi nov. Sedaj imamo inženirja v 2. aktu ; prej sta bila dijaka. Sedaj se dejanje razvija naravno, prej je bila stvar le bolj prisiljena. Tako je tudi tretjega akta sklep naraven in motiviran; prej ne tako. — 3. Ilvale vredna je dramatična ekonomija. Nikjer ni ga stiha, da bi bil odveč; vsak je na Bvojem mestu in vzbuja pozornost čitateljevo na daljni razvoj dejanja. 4. Izvrstna, po aivern posneta je karakteristika oseb. Podkuknik, trmast staroko-pitnež, kar se tiče domišljevane prednosti kmečkega stanu pred obrtniki; žrtvoval bi menda hčerko svojemu predsodku pa kmečkemu ponosu in lakomnosti svoji. Peter živa podoba rokodelca-poštenjaka. Vida, priletna samica, noče, da bi se Jeli godilo, kakor njej ; zvršuje nad njo ranjke njene matere blagoslov. Blaga duša je Vida, ki živi le za druge , za Jelo, in si prizadeva jo osrečiti. Anica prototip pošteno-nagajive kletarice itd. — 5. Iz vseh govorov veje moralnost in estetika. N. pr. Peter ui Jele nikdar obiskoval skrivši, ko je bila sama ; en sam krat je bil brez opravka v Pod-kuknikovi hiši, — ko je slovo vzel od Jele. „Molitve tvoje bodo zla me čuvale": — to so besede zadnje njegove. — Iz vsega se razvidi končnost človeških reči. Ni je besede, da bi se ne vjemaia z zdravo krščansko nravnostjo. Za tega voljo sme vzeti v roke to igro vsak mladeueč. — 6. Narodni duh, ki pre-šinja vloge, pesmi, podaja igri posebno vrednost. Klasična je igra „tresette" (v I. d.) tuja sicer , a z narodno solijo potrošena. — Materina pesem v II. d. je popolnoma nova. V 4 dejanji je jako mikavno petje pod oknom, in zbor h koncu „Naj let nam noviči še mnogo žive," je ves nov. — 8. Izreki so krepki in
tehtni. N. pr. v I. aktu str. 22. „Za vnuke in za narod, za državo skrb imeti" i. dr. 9. Sprelepe so posamezne slike, n. pr. popis Podkuknikovega potovanja v Gorico, kovaških del, Kobariške doline. Povsod se izrazuje glo-bokočutnost (Gefiihlsinnigkeit) n. pr. v prvih prizorih II. akta govor med Jelo in Vido i. t. d. — To in še veliko druzega lepega bi se dalo posneti iz nove Klodičeve igre, kar pa prepuščamo čitateljem samim. — Visoko ceniti moramo ,.Materin blagoslov" tudi zato, ker je igra vsa domača in izvirna. — Metrum je po večem staroklasični; pravo povdarjenje in branje nam kažejo naglaski. — Tisk in vsa zunanja oblika nove knjižice je nenavadno čedna. Cena jej je 60 krajcarjev.
— K n c y k 1 o p e d i e p r i k 1 a d u v z pisma sv. z dejin Cirkve a z obecneho života, pro kazatele a katicheiy sebral, upravil a sestavil Jan Nep. Černohouz, dekan starobudečsky v Kovarech. Nakladem knehtiskdrny Cyrillo-Me-thodčjske v Praze. (Encyklopedija zgledov iz sv. pisma, iz cerkvene zgodovine in iz občnega življenja za pridigarje in katehete zhral, vravnal in sestavil Jan. Nep. Černohouz, dekan starobudeški v Kovarih. Založila Cirilo-Metod-ska tiskarna v Pragi.) — To je velikansko delo, na katero bi se Bmel naročiti marsikateri slovenski duhovnik. Kakor pravi g. sestavitelj v predgovoru, podaja se katoliškemu duhoven-stvu veliko delo, katero je potrebovalo desetletnega truda, delo katero bo, kakor se spozna iz prvega tiskanega sešitka in iz celega rokopisa, služilo prav zelo v pomoč vsem duhovnom. Dostikrat je pridigar ali katehet v ne malej zadregi, kje da bi dobil primeren zgled, s katerim bi svoje predavanje osvežil, oživil in celo potrdil. Tu jih ima nad 20.000 — cele kupe, to je prava encyklopedija zgledov. A to niso zgledi, kakoršni bi se slučajno našli pri čitanji zgodovinskih spisov, ampak so izbrani. Pridigar ima skoro za vsak thema zgledov v obilnoBti, svetopisemskih, zgodovinskih in legendarnih. Veliko zlajšanje podaja tudi abecedni red. Jedina milostinja (almužna) napolnjuje dvajset velicih strani v osmerki in in ima čez dvesto zgledov. Prvi sešit (ua treh polah) obsega besede: Almužna — Andčde itd. Posamezne besede so v zgledih razdeljene, n. pr. Milostinja 1. je naša dolžnost. 2. pomaga časno, na imenu, česti, dostojanstvu, rodu, življenji, duši. vodi h Kristusovej veri, h pokori, kroti jezo Božjo, blaži v življenji in smrti, pomaga večno, pomaga tudi drugim, 3. Lastnosti Dajaj rad in precej, obilno, modro, previdno, skrito, zarad Boga; 4. Komu? Vsacemu, nevrednim ne dajaj; 5. Vsak tudi revež jo zamore dajati. Za vsako to besedico je obilna zgledov, kar zares najlepše priča o pridnosti in ročnosti pisatelja, čegar ime je v českej ka-toliškej literaturi čestno znano. Oblika je velika osmerka, vprava je prav krasna. Celo delo bo imelo tri zvezke in okolo 32 sešitkov po tri pole. i) Cena posameznemu zvezku s poštno pošiljatevjo je 35 kr. Celo delo velja, če se naprej plača O gold. 50 kr. če se naroči naravnost v Cirilo-Metodskej tiskarni je 10 % ceneje. 2) Podobnega in tako obseženega dela, pravi „Čech" ni dozdaj v nobeni literaturi.
Loterijske številke 6. julija. Na Dunaju: 84. (ii>, 18, 25, 34-
Telcitrnllčn« dvnnrne cen«- 7. julij«. Papirna renta 05.05 — Srci,urna renta 67.10 — Zlata renta 75.90 — 18601etno državno posojilo 114 — Bankin« akcije 842 — Kreditne akcije 265 25 - London 115 65 — rtr-i.ro 101.10.— Ces. kr. cekini 5.47.-20-frankov 9.27'/,,
J, lilatnitovi nagle.niki v Ljubljani.
Izdajatelj in odgovorni vrednik : Filip Haderlap.